Št. 587.
V Ljubljani, nedelja dne 15. oktobra 1911.
Leto 11.
:	Posamezna številka 6 vinarjev :
■ATTRO" Wu|a vtak dan — tudi ob nedeljah in — ab S. zjutraj, ob ponedeljkih ob 19. do-- Naročnina znala: v Ljubljani v upravniltvu ► K 180, z dostavljanjem na dom K 1*50; a poit« ■> K SO-—, polletno K 10-—. četrtletno K 5 —, K 11* Za lnocenistvo celoletno K 80-—s Telefon številka 803.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Italijansko-turška vojna.
Odnošajl med Turčijo in Rusijo
se radi vojne v Tripolisu, ali pa niorda radi Balkana vedno bolj pooj-s*rujejo in na tapet je prišlo zopet vprašanje Dardanel, skozi katere Tur-®ja noče dovoliti prehoda ruskim trgovskim ladijam, Rusija seveda ne n>ore trpeti, ker ji bo na ta način ali Popolnoma onemogočen, ali pa vsaj zelo otežkočen njen žitni eksport in zato je poslala ruska vlada Porti ostro ■joto v kateri zelo odločno protestira Proti vedenju turških oblastnij nasproti uski trgovski mornarici in zahteva akojšnje remadure, ker sicer bi no-Ua turška vlada težko odgovornost *a posledice oviranja ruske eksportne govine. To zelo ostro noto je izročil «ski poslanik v^Carigradu Porti 8. t. m.
_1 £orta ni še ničesar odgovorila, ker pozitivnega odgora noče dati, nega-dan6Pogovora si Pa — ne upa d l Seveda ne bo hotela Rusija pre-..\S° Čakati na odgovor, ki bo moral im . P°v°ljen za njo, ker sicer — bi ®ela Turčija opravka z rusko armado, ..* Je na Kavkazu že mobilizirana, to Pa nikakor ne bi bilo prijetno.
Italijanski državljani na Turškem
se ne nahajajo v posebno prijetnem Položaju m ako jih ne bi vezala na lurčijo njihova trgovska podjetja, posestva itd, bi se gotovo že vsi izse-in vrnili v domovino. Zelo nepristno za njih je posebno, da je Tur-Jlja odpovedala Italiji vse t. zv. kapi-.u!acije, po katerih niso sodila do se-*ja) na Turškem italijanskih državljanov turška sodišča, ampak so se regali vsi spori italijanskih državljanov na italijanskih konzulatih. Sedaj
je bo več, italijanski državljani se bodo^morali podvreči sodbam turnih sodišč, ki so zelo pristranska odo pa sedaj in celo — napram Pripadnikom sovražne države. Za italijanske trgovce na Turškem je to te-udarec, oni bodo trpeli velikan-.ff° Škodo in najbolje bi storili, ako
1	takoj kar zaprli, oz. po možnosti Prodali svoje trgovine in posestva na nrskem in odšli v domovino.
Na turško črnogorski meji
je prišlo do konflikta med črnogorskimi vojaki, ki so — hote ali nehote —■ prestopili meje in med turško niejno stražo. Čudno je, da prihaja v črnogorsko pristanišče Bar prav pogonoma kak parnik, naložen z orožjem ltl streljivom — in ako se postavi to dovažanje orožja in streljiva v Črno goro z zvezo s črnogorsko mobiliza-‘Jo in s takimi-le konflikti ob meji, e pride lahko do prav resnih zaključkov, posebno ako se pomisli, da zbi-
kL. Turčija večJa vojna krdela v “Užim črnogorske meje.
Druge balkanske države
^javljajo ponovno, da bodo čuvale P°Polno neutraliteto napram obema asProtnima strankama, ali v kričečem
nasprotstvu s temi izjavami stojijo vesti o vojnih pripravah Grške in Bolgarske, vesti, ki se danes ne morejo več dementirati, ker se preveč trdovratno vzdržujejo na površju. Nesreča je v tem, da Turčija zbira svojo armado ob bolgarski in grški meji in več kot naravno je, da ti dve državi na te vojne priprave ne moreta gledati ravnodušno in mirno — in zato so vojne priprave na Bolgarskem in Grškem zelo umljive.
Italijani pa zahtevajo vedno več
tako n. pr. sedaj izjavljajo, da bodo zahtevali od Turčije,", ako jim mirno ne izroči Tripolisa, po končani vojni razun Tripolisa tudi — denarno odškodnino I Skromni res niso ti Itali-lijani; v začetku bi se zadovoljili z okupacijo Tripolisa, nad katerim bi zadržal sultan — res, samo formalno, ali vendar 1 —svoje suverenske pravice, potem so izjavljali, da ne odnehajo, dokler ne bo Tripolis popolnoma, torej tudi formalno njihov, sedaj pa hočejo še zahtevati vojno odškodnino! Kar je preveč, je pa res preveč in Italijani bi bili v svojih zahtevah lahko malo skromnejši.
Na bojišču
v Tripolisu so pa začele prodirati italijanske čete proti notranjosti dežele. Ekspedicijska armada se nahaja na tripoliških tleh že okolu 25.000 mož, Govori se pa, da pripravlja Italija še nadaljnih 100.000 mož. Glasovi o naskoku italijanskih čet na neki hrib, pri čemur so baje izgubili Italijani okolu 1600 mož in bili odbiti, najbrže ne bodo resnični, vsaj italijanska uradna *Agenzia Stephani“ jih demen-tira z vso odločnostjo.
V	naslednjem podajamo najnovejša poročila s bojišča.
Mobilizacija italijanske armade.
Dunaj, 14. oktobra. V zadnjem času je opažati, da mobilizira Italija tudi svoje kore v Milanu, Veroni, Alessandriji in Genovi kljub temu, da niso določeni za ekspedicijo v Tripolis. Poklicani so pod orožje tudi vsi rezervisti. Ti kori so določeni za di-slokacijo na avstrijsko - italijanski meji. Italija upa, da prepreči na ta način eventualno sovražno stališče napram Italiji.
Vojna poročila.
Dunaj, 14. oktobra. V zadnjem času so se zelo razširjale vesti o bitkah med Italijani in Turki. Vse te vesti so se sedaj izkazale kot neresnične in so bile lansirane od mlado-turške strani. Tudi vest o bitki pred Tripolisom, v kateri bi Italijani zgubili 1600 mož in o pomomorski bitki pred Demo, je neresnična.
(Nadaljevanje na tretji strani.)
Politično pismo.
Dunaj, 13. oktob. 1911.
(Avstrija In Tripolis. — Kabinetna kriza. — Skupni jugoslovanski klub.)
—	c. — V ospredju vsakega političnega razmišljevanja stoji danes popolnoma naravno tripolitansko vprašanje. Turčija prosi na vseh straneh pomoči in posredovanj, a zdi se, da so se vlasti že naveličale vednih posredovanj in intervencij v korist one države, ki je le od danes do jutri na evropskih tleh. Zadnja poglavja evropske zgodovine bodo polna razprav o Turčiji, saj se redno ponavlja v ti državi isti proces, zdaj Kreta in Grki, potem Arabija, Albanija no in zdaj Tripolis. Ali Tripolis je daleč in vele-vlasti si gotovo radi njega ne bi belile las, ker vedo, da Italija ne opusti svoje namere. Danes, t. j. v nedeljo se snide turški parlament, ki bo razpravljal o nadalinih korakih, a stališče velevlasti je dokaz, da se bo moral tudi parlament vživeti v dejstvo, da je Tripolis za Turčijo izgubljen. — Veliko večja pa je nevarnost, ki preti evropskemu ravnovesju iz Balkana. Brez ovinkov je morala evropska diplomacija priznati, da je bilo stališče balkanskih držav v italijansko-turškem konfliktu popolnoma pravilno, zato se je pa tenor vseh diplomatskih not glasil proti vsakemu, ki bi hotel razvnemati politične strasti na Balkanu. Da je bil ta ostri ton v prvi vrsti naperjen proti Avstriji, je lahko razumljivo, ker je bil ravno grof Aehrenthal prvi, ki se je vzdignil kot varuh turških interesov na Balkanu, ter pompozno zagotavljal Turčijo, da bo Avstrija morala v vsakem balkanskem konfliktu čuvati avstrijske interese. Kak vpliv ima na Balkanu ta avstrijska intervencija, ki jo je lansiral oni Aehrenthal, ki je s svojimi For-gachi, Vasiči, Nastiči in enakimi elementi zaigral slednji ugled monarhije pred balkanskimi narodi, je razvidno iz dejstva, da se balkanske države niti zmenile niso za Aehrenthalovo besedičenje, ter ga popolnoma izolirale. A blamirani mož je šel dalje, avstrijski poslanik v Carigradu Pallavicini je v svojem razgovoru s turškim vojnim ministrom Mahmed-Šefket-pašo, naravnost hujskal proti Bolgariji in Črni gori ter ga izpraševal o turški vojni moči, ki naj bi bila pripravljena proti Bolgarski in Črni gori. Ta nastop Pal-lavicinija je bil naravnost brezvesten, ker bi imel lahko nedoglednih posledic. Od zadnjega albanskega konflikta sem, ko so se velevlasti tako trudile, da bi preprečile spopad med Turško in Črno goro, nastopa Visoka Porta proti svojim sosedom tako izzivalno, ker se skriva vedno pod intervencijo kake velevlasti, kakor otrok, ki je o metal z blatom mimoidočega, a se potem skril materi za krilo. No pa vele vlasti so se že naveličale vednih in tervencij, samo Avstrija hoče še na vsak način igrati vlogo balkanskega protektorja, dasi so balkanske vlade že opetovano dokazale, da imajo več politične zrelosti nego grof Aehrenthal s
svojo avantursko politiko. — V avstrijskem parlamentu je bilo podanih že nekaj interpelacij glede Albanije, Maroka, Tripolisa, a ne najde se poslanec, ki bi pozval vlado, da naj pouči vendar že enkrat Aehrenthala, da stoji vedno z lučjo ob sodu smodnika, ki bi v slučaju eksplozije odnesel najprej le njega 1 Iz tripolitanskega vprašanja hoče Aehrenthal napraviti balkansko, da bi nadaljeval tam delo, ki je prenehalo s Forgachem in Va-sičem.
*
Ko je bil baron Bienerth kar takole čez noč poslan iz ministerskega predsedništva v nižje avstrijsko namestništvo, je vlada in novi parlament videl v Gautschu moža, ki bo izpeljal zavoženi voz avstrijske politike iz blata. In v začetku se je res videlo, da bo imel novi mož uspeha; toda v zadnjih časih so se pojavile take tež-koče, da so v parlamentarnih krogih že nastale govorice o neizogibni krizi. Češko šolsko vprašanje na Dunaju bo potisnilo Čehe v skrajno opozicijo, uradniško vprašanje pa lahko znači prelom med Gautschem in National-verbandom. Nad celo vlado pa visi Damoklejev mač — draginjsko vprašanje. Dosedanja debata v parlamentu je dokazala, da sedanja vlada ni zmožna rešiti draginjskega vprašanja v onem smislu, ki si ga želi avstrijsko prebivalstvo. To priliko uporabljajo tudi krščanski socijalisti, ki bi se radi na Dunaju še enkrat merili v volilnem boju s svojimi zmagalci. Dobro informirani politični krogi trdijo, da Gautschev odhod raz ministrsko stolico ne bo tako enostaven, kakor je bil oni njegovega prednika; z Gautschem bo šel domu tudi drugi avstrijski ljudski parlament. Vesti o razpustu državnega zbora so postale že jako resne. V tričetrturni avdijenci je sprejel cesar bivšega finančnega ministra Bil inskega, ki se smatra splošno kot bodočega moža. Bilinski vodi že dalj časa pogovore s posameznimi strankami in si tako pripravlja pot. Vprašanje je seveda, kak uspeh bi imel razpust parlamenta; ali kolikor toliko gotovo je, da nov parlament ne bi bil vladi ono, česar si ona želi. Kar se tiče Čehov bi šli ti v novi volilni boj v znamenju kompromisa, le krščanski socijalci si obetajo zopet starih postojank in stare moči. Splošno se pa priznava, da bi bil eksperiment z razpustom parlamenta skrajno nevaren, da bi še v veliko večji meri poslabšal politični položaj v Avstriji.
*
Koncem poletnega zasedanja državnega zbora se je v jugoslovanskih krogih zagotavljalo, da se vprašanje skupnega jugoslovanskega kluba reši v jesenškem zasedanju. Na več mestih
sem že poudarjal, da je v sedanjih po litičnih razmerah ideja skupnega jugoslovanskega kluba nemogoča. Takrat se je temu stališču ugovarjalo, ali kakor se danes vidi, prepričala se je tudi jugoslovanska delegacija, da je ideja jugoslovanskega kluba neizvršljiva. Zato pa vlada o tem vprašanju tudi tak molk, nikdo si ne upa znova sprožiti debate in dogovora, vse je tiho in zdi se da so se vsi hočeš nočeš vživeli v položaj, kakor je bil koncem poletnega zasedanja. Tako se sedaj maščuje nepremišljeno in slepo ravnanje poslancev, ki so zakrivili sedanji mučni položaj v jugoslovanski delegaciji, ki so Šušteršiča s svojim mešetarjenjem spravili v javnost kot edinega reprezentanta Jugoslovanov v parlamentu. Ta molk v jugoslovanski delegaciji je jako značilen, kjer ni nikjer moža, ki bi hotel razbistriti položaj! Dr. Rybaf je vedno zagotavljal rešitev tega vprašanja, sedaj je čas, da dokaže z dejanji, kar je govoril z besedami.
Brata Ipavca.
(K današnjemu večeru v »Narodnem domu".)
Tretje leto že teče, odkar pokriva zemlja njiju smrtne ostanke. O Ipavcih se ni pisalo mnogo; časopisi so naznanili, da sta umrla, čitali smo nekaj nekrologov, par člankov. Društva, kojih častna člana sta bila, so se jih spominjala na občnih zborih in — drugega nič. Tem več pa se je pelo Ipavčevih skladb.
Brata Ipavca sta iz glasbeno na-obražene rodovine. Njihova mati je igrala dobro klavir in je navdušila za glasbo svoja sinova že v zgodnji mladosti, Od doma sta šla študirat v Celje, Gradec in pozneje na Dunaj, da se posvetita zdravniškemu stanu. Poleg svojih študij pa sta pridno gojila glasbo. Po prestanih izpitih sta postala oba zdravnika. Benjamin v Gradcu, Gustav v rojstnem kraju v Št, Jurju. V teh krajih sta izvrševala zdravniški poklic do svoje smrti. Dr. Benjamin Ipavec je tudi znan kot dobrotnik in podpornik dijaštva, dočim je dr. Gustav Ipavec mnogo storil za gospodarski napredek v svoji ožji domovini.
Brata Ipavca sta začela skladati takrat, ko je bila slovenska pesem še v povojih. Na polju slovenske glasbene produkcije -je vladala velika suša. Narod je sicer hrepenel po pesmi, a stvariteljev ni bilo. Politiške razmere so bile dokaj čudne, za narodnost se nihče ni menil. In zdaj je zapel dr. Gustav: .S ponosom reči smem, Slovenec semla V tisočerih srcih se je vzbudil narodni ponos in širom slovenske zemlje je odmevalo: »Slovenec sem, Slovenec sem!“
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4V**/«. Za varnost jamči mestna občina z vao davčno močjo.
mmm
LISTEK.
•UCHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Toda portret, ki ga je prinesel Aretino, je obnovil v njej Sa bridka vprašanja, onemogočil vsakatero pozabljenje.
. . Željno je gledala to sliko, ki je bila tako polna življenja, da je kar dihala pred njenimi očmi.
In	nežno,	skoraj nezavedoma,	ji je govorila, kakor da bi v
mrtvem	platnu	zares utripalo življenje ljubljenega bitja:
;	—	Torej	si vendar zopet pri	meni . . . Roland,	o,	dragi
moj, da	bi me	mogel slišati tu da	bi ti mogla razložiti	in	pono-
viti vse, kar ti je govorilo moje srce od strašnega, dne najine ločitve pa do danes 1 . . . In da bi mogla vsaj za trenotek pogledati v tvoje srce ter spoznati sodbo, ki si jo izrekel o Jheni 1 . . . Roland moj, mnogo sem trpela . . . toliko, da nikdar bi bila verjela, da more človek trpeti, ne da bi umrl ... In *endar, že sama tvoja podoba, ki jo vidim zopet pred seboj, mi ‘adošča, da želim trpeti še huje . . . zate . . . zate . . .
’ Jokala ni.
Govorila je nežno, počasi, k Sedla je bila v naslonjač, ki je stal sliki nasproti, naslonila ^fholce na področnik in glavo v dlan ter uprla svoj pogled v
ki so zrle nanjo.
Dandolo se je vrnil.
Videl je hčer sedečo pred sliko in se ji približal.
..	— Kdo ve, če ni nespametno od tebe, Leonora . . . Čemu
11 bo ta slika ... v tej hisi? . . .
Zmajala je z glavo.
— Torej	jo hočeš vseeno obdržati?
— Da,	oče . . . Saj nisem imela	doslej	ničesar od
nJega...
•	Dandolo	se je začel počasi izprehajati	po sobi,	s sklonjeno
Slavo, ogibaje	se pogleda na hčer in na Kandianovo	sliko; zveza
med to sliko in njegovim otrokom mu je budila očividno ne-2«osne misli.
Že nekaj časa se je Dandolo tolažil z nado, da je spomin na Rolanda Kandiana v hčerinem srcu vsaj opešal, ako že ne popolnoma ugasnil.
Zgodila se je tudi nekaj čudnega, kar ga je potrdilo v tej veri. Leonora se je bila po svojem ozdravljenju navadila, peljati se po dvakrat na teden na izprehod, in to vselej ob istih dneh in isti uri.
Ko je prvikrat zapustila palačo, jo je generalni kapitan od daleč zasledoval, v temni radovednosti, kam pojde in kaj bo počela.
Toda ko se je vrnil in je čez nekaj časa tudi Leonora stopila v svoje sobane, ne da bi se zmenila zanj, je stopil odločno prednjo.
Leonora je obstala, kakor presenečena.
— Kaj izvolite? je vprašala.
Vsa Altierijeva odločnost je izginila spričo tega ledenega nagovora.
— Povedati vam ... je zajecljal, da je nespametno za vas, da hodite zvečer od doma . . . Prihodnjič vam dam spremstvo.
— Če je tako, ne pojdem več nikamor.
On je jezno zamahnil.
— Torej si izberite vsaj kak drug kraj za svoje izprehode, je povzel,. . .
— Čemu . . . Kraj, kamor se vozim zdaj, mi je všeč. Mene tam ne peče slaba vest.
Altieri je odšel; odslej je ni več zasledoval.
Dandolo je vedno spremljal svojo hčer; mnogok;at se je celo zgodilo, da je sam opravljal posel gondolirja.
Kraj izprehodov, nad katerim se je razburjal Altieri, je bila okolica Mostu Vzdihljajev. Tja se je vozila Leonora proti večeru in se vračala v polmraku zopet domov.
To je bila njena največja zabava.
Zgodilo pa se je nekega večera, par dni pred prizorom, ki smo ga pravkar načrtali, da se je Dandolova gondola skoraj zaletela v neko barko.
V	tej barki je sedel moški.
In tega moškega je Dandolo spoznali
Bil je Roland Kandianol
Nagovoril je Leonoro! Bralec se spominja, da je Roland počakal Dandolovo hčer ter jo posvaril pred grozečo ji smrtno
da
nevarnostjo.	.	. .
Oče je takoj obrnil gondolo in bežal proti palači Altieri; lotila se ga je silna zmedenost in razburjenost.
Roland Kandiano torej nadzoruje njegovo hčer!
Kaj misli?
Kaj hoče?
Opazoval je Leonoro; zdela se je popolnoma mirna.
Ko sta se vrnila v palačo, jo je vprašal:
— Ali si ga videla?
— Da, oče, je dejala Leonora.
— Ali si ga spoznala.
— Spoznala, očel ...
Dandolo ni več silil vanjo; toda vztrepetal je radosti, vidi hčer tako malo vznemirjeno.
Da, vse je kazalo, da ljubi Rolanda kvečjemu še spominu na ljubo, iz nekake navade.
Načrt, ki ga je nosil v glavi od tistega dne, ko se je boril z Altierijem in se nastanil poleg hčere, da bi pazil nanjo in jo branil, ako bi bilo kdaj potrebno — tisti načrt se je bližal svojemu uresničenju ...
Toda ko je danes videl, kako zamišljena stoji Leonora pred Rolandovo sliko, je začel dvomiti.
— Torej, je povzel po daljšem molčanju, je res tvoj namen, obdržati to sliko	pri	sebi? . .	.
— Da, oče,	je	odgovorila kratko,	kakor	se	je	bila	nava-
dila zadnje čase, odkar je živela to svoje samotno življenje.
— Ali se ne bojiš, je nadaljeval oče nekako plaho, da bi ti vzbujal ta pogled žalostne misli?
— Kako neki, oče?
— Kaj vem? Morda s tem, da bi obnavljal spomine . . .
— Kakšne spomine?
Mirno in trdno je pogledala Dandola.
Zardel je in zakašljal.
— Razumel	jo	je: tisti,	ki	se	mu	je	bilo	bati	starih	spominov, je bil le on,	ne ona.
Oba sta pomolčala.
Nato je Leonora vstala, hoteča oditi v svojo sobo.
(Dalje.)
Dr. Benjamin pa je vzkliknil: .Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj 1* In navdušeno so na vseh koncih in krajih domoljubi ustanavljali društva ter v njih dramili narod iz spanja.
Brata Ipavca sta v prvi vrsti slovenska narodna skladatelja. — Dr. Benjamin je poleg tega zložil lepo število zborov iu čveterospevov, klavirski del. »Kdo je mar*, opereto .Tičnik*, opero »Teharski plemiči" in obogatil našo glasbeno literaturo z nebroj samospevi v modernem stilu in ga po pravici imenujemo slovenskega .Schuberta*. Komponiral je naivne otroške, bojevite vojaške, srčkane ljubavne pesmi, vesele napitnice in navdušujoče himne. Bil je izredno produktiven, saj je komponiral do zadnjega in mu je le smrt ugrabila pero iz rok.
Dr. Gustav pa je podaril slovenskemu narodu one pesmi, ki so se Slovencu najbolj priljubile in jih je vzel za svoje. .Kje so moje rožice*, .Mrzel veter tebe žene«, .Tam za goro zvezda sveti*. .Iz stolpa sem*, .Danica*, .Perice*, »Planinska roža*.
To so pesmi, ki Slovenca spremljajo od zibeli do groba. Otroku jih poje mati, da lažje zaspi: v ljudski šoli vceplja z njimi učiteljstvo v mlada srca ljubezen do domovine, na vasi jih pojo fantje, slišiš jih v vsaki družini in še starčku vzbujajo spomine na mlada leta.
Brata Ipavca imata častno mesto v povestnici slovenske pesmi, tembolj zaslužita to, ker sta začela ledino orati baš takrat, ko so je slovenska pesem porajala. Njune pesmi so priproste v vsakem oziru, melodija jim je glavno, zato se ni čuditi) da uživajo tako popularnost.
Slovensko pevsko društvo .Ljubljanski Zvon* priredi po svojih skromnih močeh danes v spominu in na čast pokojnih skladateljev Ipavcev večer, ki naj bo mal dokaz hvaležnosti, ki smo jo dolžni napram tem zaslužnim delavcem na polju slovenskega petja!	P.
Iz slovenskih krajev.
Iz Iga. Ižanskega Sokola veselica se je dne 8. t. m. v vsakem oziru izvrstno obnesla. Le žal, da je morala biti radi prejšnje zadeževane nedelje na ta dan preložena, vsled česar je udeležba nekoliko trpela. Prostoren vrt g. Minatija s prostim razgledom čez ljubljansko barje proti Ljubljani in daleč nankrog je bil zelo lepo okrašen s trobojnicami, ki so že od daleč vabile izletnike na Sokolski tabor; tudi ograjeno plesišče je bilo postavljeno, skratka Ižanski Sokol je storil vse, da je v vsakem oziru dostojno nastopil in podal račun javnosti o svojem letošnjem delovanju deloma v odboru, pred vsem pa na telovadnem polju. Oboje se mu je posrečilo, in gotovo si je s to veselico pridobil zopet veliko prijateljev, tako, da se meje Ižanskega sokolskega okrožja vedno bolj širijo. Na veselico so prišli iz bližnjih vasi fantje in dekleta, posebno vas Staje je bila častno zastopana. Izmed sporeda je bila gotovo telovadba najbolj privlačna sila. Telovadba je obsegala štiri proste vaje iz Zagrebškega zleta, vrsta Ižanskega Sokola na drogu in vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola na bradlji. Spored je zaključil Ižanski Sokol s skrbno pripravljenimi skupinami na dveh lestvah. Če si opazoval kmetski narod, kako je pazljivo in z velikim zanimanjem sledil telovadbi, si kar ostrmel, kako je pri teh 48 skupinskih spremenah s pozornostjo glasno priznavajoč zasluženo pohvalo sledil lepim, težavnim skupinam, ki morajo ob taki izvedbi še v tako zagrizenem nasprotniku vzbuditi rešpekt in spoštovanje do Sokolov; ni čuda, da je tudi ono občinstvo, ki je preko ograje opazovalo telovadbo obmolknilo pod vplivom resnoDe in dovršenosti, s kakršno je 6 telovadcev Ižanskega Sokola te skupine izvrševalo. Po končani telovadbi se je razvila živahna zabava bodisi na plesišču bodisi ob mizah ter ob šotorih, kjer so brhka ižanska dekleta prodajale v prid sokolskega doma srečke razglednice, šopke, pijačo in jestvine. Kakšno izne-nadenje, kakšen napredek se vidi v tem, da že preprosta kmetska dekleta s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo služijo sokolski sveti stvari. Čast in hvala jiml Odboru, ženskemu veseličnemu odseku, br. Štruklju ter načelniku Minattiju, bratom telovadcem in vsem ki so pripomogli do lepo uspele veselice pa pohvala in zadoščenje za trud, da so zvršili dobro delo na polju narodne prosvete. Naprej, nazaj ne koraki Na zdarl
Iz Mengša. V naši občini vlada nekaj časa sem prav živahno življenje, bližajo se namreč občinske volitve. Kakor večinoma po Kranjskem, tako se tudi v Mengšu zanje najbolj briga človek, ki mu prav nič mar niso, namreč kaplan Kajdiž. Imeli smo že različne kaplane v naši občini, toda še stari ljudje pravijo, da takega božjega namestnika ne pomnijo. Pa je v
resnici popolnoma umljivo; cerkev in dušna skrb mu je postranska stvar, agitacija in zdražba med občani pa njegov glavni poklic. Še predno so bile volitve razpisane in imenik razpoložen je zatrjeval naš kaplan, da štirje občinski možje, ki niso po njegovem okusu, ne smejo biti več voljeni, sedaj pa že pravi, da tudi noben gostilničar ne sme več priti v novi občinski za-stop. Upamo, da si Mengšani ne bodo pustili od enega kaplana zapovedovati, koga smejo voliti. Radovedni pa smo, če bo pri beri izpustil hiše dotičnih štirih mož in sploh gostilničarjev, proti katerim sedaj tako strastno agitira. Pravično bi bilo, ker pri nas je bera za ajdo, iz katere vsled letošnje suše ne bo nič. Tudi je kaplan Kajdiž vsled suše precej zaslužil. Kaj mislite, da so bile maše za dež in romanje v Homec in na Velesovo zastonj? Res prava ironija bo, ko bodo ljudje dajali mesto ajde, katere niti toliko ne bodo pridelali kot so jo sejali, denar v nikdar polno Kajdiževo bisago. Pravijo, da kjer nič ni še vojska ne more vzeti; toda naš kaplan bo le dobil svojo bero čeprav ni bilo nič pridelka. Ja, tem ljudem nikdar ne izpodletil Če je dež, dobe mastno plačane maše za vreme, če pa je vreme, pa za dež. Čimbolj se bližajo volitve tembolj divji postaja naš kaplan. To nedeljo je imel na prižnici političen govor, mesto da bi oznanjeval božjo besedo. Uničil je popolnoma naprednjake in tudi naprednim listom, ki prihajajo v Mengeš bo odslej slaba pela. Toda skrbeli bomo, da bo teh časopisov še več prihajalo v Mengeš, kot jih je doslej. Ko so se pričele razpošiljati glasovnice volilcem, je kaplan skoro zdivjal. Od hiše do hiše leta in nobena bajta mu ni preslaba, samo da vjame kakega nevedneža. Sam že pravi, da je svoje kolo skoraj popolnoma obrabil. Za svoja adjutanta ima dva lemenatarja Krušiča in primoj-dušarja Zalokarja. Za to družbo je šel pred nekaj dnevi neki mož in je slišal, da je vsaka druga beseda bila ali hudič ali pa primojduš. V imenu hudiča in primojduševstva so šli torej ti trije junaki v boj za sveto vero. Pa naj potem še kdo reče, da vera ne peša. Nismo si pa mislili, da bo šel temu človeku na roke tudi župan, ki je bil do sedaj voljen od naprednjakov. Glasovnice navadno raznaša občinski sluga. Toda nekega dne pride k županu kaplan in dobi od njega vse glasovnice za bližnjo vas Preserje. Kaplan jih je v resnici oddal, toda jih je takoj popisane s pooblastili vred nazaj pobral. Ja, kdor zna, pa zna I Ponosni smo lahko Mengšani, da imamo kaplana za občinskega slugo. Občina bo pa na boljšem, ker ji ne bo treba plačati sluge, toda — pardon taka gospoda samo usta zastonj odpre, kadar ji pečenka z vilic padi. Pri prvi občinski seji in naj si bodo že zraven klerikalci ali liberalci, pa naj eden izmed mož predlaga, da se kaplanu kupi novo kolo, obema lemenatarjema pa nove čevlje, primojdušarju pa še en izvod .omikanega Slovenca*. Čudimo pa se, da temu početju ne napravi konca gospod nadžupnik, ki je znan po svoji miroljubnosti in katerega vsi farani spoštujemo. Gospod Kajdiž I Resno vam svetujemo, da se zgledujete po gospodu nadžupniku, občinske stvari pa prepustite drugim možem, ki bodo že vse sami brez vas opravili, kot so doslej. Dokler pa tega ne storite in se boste še nadalje po gostilnah z ljudmi prepirali, vam bo pa še vedno veljal Kristusov nauk: ,Po njihovih delih jih boste spoznali*.
DNEVNE VESTI.
Navček In forška bisaga. Na Sentpeterskem nabrežju je 10. t m. umrla 72 letna bivša kuharica Marija Slapničarjeva. Od zibeli do groba je bila reva. Zadnja svoja leta je uživala miloščino iz ljubljanskega ubožnega zaklada v iznosu mesečnih 6 K, čitaj: šest kron. Njena smrt se je javila k sv. Petru s prošnjo, da se jej zvoni .zadnjo uro*, za zvonilo je zahteval cerkvenec eno krono. Ker je pa sel razpolagal samo s 50 vin., je ljudomili katoliški mežnar vkljub prošnji in zatrdilu, da je siromašna pokojnica živela v skrajni bedi in ni zapustila ničesar, kategorično odklonil zvonilo, rekoč: Vsaj se je celo fižol podražil, pa bi se zvonenje ne. Pri pp. frančiškanih so bili usmiljeneiši; zahtevali so samo 50 vin. in zvonili. Kolikor je nam znano, veljajo za zvonilo v Čisli-taniji še vedno patenti cesarja Jožefa II. in ne avtokratični fermani kakega fajmoštra ali mežnarja. Navček, ki mu reko v Ljubljani .cinklok*, uvedla cerkev v svrho, da se z njim javlja smrt krščanov; njegov glas naj bi opozarjal vernike, da priporočajo božji milosti dušo, ki se je baš ločila s tega sveta in molijo za njo. Današnja praksa pa kaže, da je navčku drug namen, namreč le pomagati polniti farško malho. Sv. pismo pravi, da greši celo pravičnik sedemkrat na dan in priporoča molitev. Šentpeterski žup-
nik in njegov sufragan sta pa zavzela stališče, da mora biti vsak umrli revež eo ipso brez greha in zato zanj niti moliti ni treba, ali, da treba molitve samo petičnikom, oziroma samo onim, ki »gleštajo* vsaj eno kronico. To je sicer praktično načelo, versko bi pa bila herezija. Pri verouku so nas učili gospodje, da je niša cerkev katoliška-vesoljna, id est: postavljena za vse kraje, vse čase in vse ljudi, ergo tudi za siromake. Po analogiji ima tedaj tudi revež pravico do vseh liturgičnih naprav in dobrot. Po šentpeterskem receptu je pa umrlega siromaka priporočati v molitev le v slučaju, če plača eno kronico. — Ko bo zatisnil oči rimski papež, ljubljanski škof ali šentpeterski fajmošter, mu bo iz zvonika naznanjal smrt, ne navček, nego veliki zvon, ki so ga nabavili župljani s svojim denarjem, dočim oni poglavarji niso prispevali niti z enim fickom. Pel jim bo celo brezplačno, zastonj, nič se ne bo plačalo, — revežu pa klenka le mali, neznatni navček, pa šele tedaj, če preje položi eno kronico! Pa naj sleče srajco I O ti sveta katoliška bisaga I Blagovestnik Luka je zapisal v XIX. poglavju 46. vrsti: Scriptum est: Quia domus mea domus orationis est. Vos autem fecistis illam speluncam latronum. Gotovo je takrat v mislih imel šentpeterskega mežnarja in še koga drugega!	x
Se enkrat občinske volitve na Viču. Občinske volitve na Viču so končane. Po hudem boju sta zmagali napredni koalicijski listi. Priborili sta si namreč 15 mandatov, dočim so klerikalci prodrli z devetimi kandidati Volilna situacija je bila silno nevarna. Zadnje državnozborske volitve so namreč pokazale, da se je frančiškanski aparat na Viču naravnost izvrstno obnesel Klerikalci so se izkazali kot relativno najmočnejša stranka. Ni čuda, da so svoje sile pri sedanjih občinskih volitvah še podvojili in tako skušali dobiti občino v svoje roke. Kaj bi to pomenilo, ve menda vsak napredni Vičan. V občini bi zagospodarili viški patri, ki bi vladali popolnoma na jezuitski način. To bi se tudi gotovo zgodilo, a ko ne bi šli naprednjaki in socijalni demokrati združeno v boj proti skupnemu sovražniku in ga konečno tudi porazili. Volitve so torej končane in sicer z zmago združenih naprednih kandidatov. Toda kljub zmagi z rezultatom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Viški pristaši liberalne stranke so očitno pokazali svojo slabost in popolno des-organizacijo. Konstatiramo, da so se napredni volilci III. razreda izkazali veliko bolj zanesljive, kakor gospoda v I. razredu. Viški magnati menda eden drugega ne morejo trpeti, drugače si ne moremo razlagati velike diference glasov med kandidati I. razreda. V l razredu ima napredna stranka na Viču veliko večino, pri volitvah pa je napredna lista malo da ne propadla. Gospodje morajo biti navadni politični otroci. Pri volitvah mora iti vsakdo v boj za princip, ne pa za osebo. Ali je bilo treba, da je v
I.	razredu propadel napredni kandidat g. Tribuč, ki se je najbolj trudil za zmago. Hvala lepa za tako plačilo za trud. Najlepša hvala tudi vsem naprednim volilcem iz Ljubljane, ki imajo volilno pravico na Viču, a se niso kljub ponovnim prošnjam niti toliko potrudili, da bi šli na volišče. Proč z osebnimi mržnjami.
V	bratski slogi. Graški Nemci so si stali sedaj že par tednov zelo hudo v laseh. Volilni boj za izpraznjeni Wastianov mandat je bil silno oster. Stala sta si namreč nasproti dva zagrizena nemška nacijonalca dr. Gar-gitter in pl. Weidenhoffer. Nemški .Nationalverband* se je že bal, da se prepir iz Gradca ne zanese tudi med nemške poslance. Toda prišel je deus ex machina. V zbornici je počilo pet strelov, ki so bili namenjeni ljubljencu graških Nemcev, justičnemu ministru dr. Hochenburgerju. Radi tega so prišli graški Nemci takoj na idejo, ali bi ne kazalo kandidirati v Gradcu dr. Hochen-burgerja in mu tako izkazati svoje zaupanje. Načrt bi se skoro posrečil. Pl. Weidenhoffer je že odpovedal svojo kandidaturo, tega ni hotel na noben način storiti dr. Gargitter. Vrh tega pa se je Še dr. Hochenburger odločno odklonil kandidaturo. Graški Nemci niso vedeli kaj naj store. Konečno so se vendar znašli v bratski slogi. Odpovedali so obe prejšnji kandidaturi in postavili za skupnega kandidata občinskega svetnika dr. Frana Helda. Tako so prišli srečno iz nesrečne zagate ven in se za kratko dobo zopet objeli. Bomo videli za koliko časa.
Malik in Wastlan. Spodnještajerskim nemškutarjem dela silne preglavice že par let državnozborski poslanec Malik. Spravili bi ga na vsak način radi s pota, toda dosedaj se jim še ni posrečilo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so mu postavili protikandidata v osebi geometra Rauterja. Nemškim nacijonalcem pod vodstvom ptujskega nemškutarja Orniga se je v resnici posrečilo spraviti svojega kandidata v ožjo volitev, pri kateri pa je Rauter popolnoma propadel. Malik je
namreč zmagal z večino tisoč glasov. Pristaši Wastiana, Markhla in Orniga so doživeli občutno blamažo. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je oglasil k besedi tudi poslanec Malik. Pečal se je s sodnimi razmerami na Spodnještajerskem in vehementno obsojal postopanje nemško-nacijonalnih sodnikov. To je Wastiana in Markhla silno raztogotilo. Skušala sta Malika med govorom neprestano motiti, toda Malik ju je za plačilo nagnal čisto navadno z .Blflde Kerle*. Konec vseh koncev bo sedaj dvoboj med Y^asti-anom in Markhlom. Zarožljale bodo malo sablje, mogoče tudi pokali samokresi, potem bo zopet konec spodnještajerskih nemškutarskih komedij.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo In Trnovo priredi danes dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne društveni shod v gostilni pri Steinerju, Opekarska cesta. Na shodu se predstavi kandidat za deželni zbor gospod Adolf Ribnikar. Poročalo se bo tudi o mestnih občinskih zadevah s posebnim ozirom na krakovski-trnovski okraj. Krakov-čani in Trnovčani! Dokažite svojo zavednost in pridite vsi na shod.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes popoldne ob 3. uri za mladino burka s petjem in godbo »Talisman* izven abonementa; za lože par. Cene so zelo nizke za otroke. — Danes zvečer za par abonente (včeraj je bilo napačno poro-čano) prvič zabavna politična satira .Zlata skleda*, najuspešnejša noviteta pretekle sezone na Dunaju. .Zlata skleda* pomenja v našem ljudskem žargonu .Korito*, h kateremu hodijo poslanci desne, v parlamentu romanske republike najmočnejše stranke. Vse hoče obogateti, vse hoče vladati in zato se poslužuje vse tudi najgrših sredstev. Zlorablja se časopisje, spletkarijo žene poslancev, in čestiti volilci so le neumna tolpa, iz katerih se vlada luzitanska norčuje. Tih, a ljut boj na vse strani. Rudolf Strauss podaja v svoji zabavni satiri sliko razmer v tej republiki, toda s humorom in ironijo. »Neue freie Presse* imenuje to komedijo .eine literarische Sen-sationspremiere*, ji priznava veledra-matičen razvoj in najboljši razpletek, brez poučnih tirad, polna šale, zanimiva od začetka do konca. — »Frem-denblatt* piše, da ima komedija .kvalitete, ki leže predvsem v snovi, ki meče iskre, kjer se je avtor dotakne*.
— „Extrablatt“ piše: .Resnično zelo zabavno. Cisto opiljeno delo, cizeliran dialog, prožen dovtip. Velik uspeh*.
— »Wiener Montags-Journal* piše: .Močan literaren uspeh*. — ,Der Tag* piše: .Velik uspeh. Komedija je dobro pisana, ima močne efekte ter dokazuje silni talent avtorja*. — ,Die schčne Literatur* piše: »Velik, neomejen uspeh. Ena najboljših političnih satir zadnjih desetih let*. Enake izredno pohvalne kritike so prinesli berolinski, vratislavski, graški in drugi listi.
Sfidmarkine vžigalice v restavraciji .Južni kolodvor*. Stalen gost te restavracije nam piše: Da so se pojavile v torek v restavraciji gosp. Stelzerja .Stldmarkine* vžigalice, ni kriv gostilničar gosp. Stelzer in tudi ne njegov personal, marveč je kak porednež iz nagajivosti vzel z mize Ciril-Metodove vžigalice ter jih nadomestil z onimi od .Siidmarke*. Gospod Stelzer ima v vseh svojih lokalih izključno le Ciril-Metodove vžigalice ter ima njegov personal naročilo varovati narodni značaj restavracije v vsakem oziru. Za izjavo natakarice, katero se je primerno podučilo, pa se ne more odgovornega delati restavra-terja. Sicer pa je bila narodna dolžnost provociranih, da sami odstranijo .Stldmarkine* vžigalice, za kar bi jim bil gospod Stelzer gotovo hvaležen.
Na Ipavčev večer opozarjamo še enkrat vse prijatelje slovenske pesmi. Večer priredi pevsko društvo .Ljubljanski Zvon* danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina: sedeži po 3, 2 in 1 K, stojišča po 50 vin, za dijake po 40 vin.
Mesno vprašanje. Mešetarjenja glede mesnega vprašanja se neprestano nadaljujejo. Predvčerajšnjem se je zopet vršila v poljedelskem ministrstvu konferenca avstrijskih in ogrskih mešetarjev, včeraj pa se je vršila seja avstrijskega ministrskega sveta, ki je vso stvar zopet pošteno pre-rahljal in sklepal, pod kakimi pogoji bi bilo mogoče doseči obojestranski sporazum. Mešetarjenja se bodo še dolgo nadaljevala, a konečno ljudstvo kljub temu ne bo imelo nikakega dobička.
Narodne pesmi za mladino.
II.	stopnja. Zbral in uredil Janko Žirovnik. Cena 20 vin. Cena 20 vin. —
V	enako lični opremi kakor I. stopnja je izšla II. stopnja narodnih pesmi za mladino. Pesmi so po večini prav srečno izbrane, le zdi se nam, da razne .soldaške* pesmi ne sodijo v tako šolsko zbirko. Čemu po sili vzgajati že v nežni mladini militarizem? Sicer pa bo zbirka učiteljstvu zelo prav prišla in jo toplo priporočamo.
Ponesrečen atentat na italijanskega kralja. Ko se je italijanski kralj Viktor Emanuel hotel dne 13. t. m. odpeljati iz Pize in je večji oddelek straže pregledal, če je proga prosta, so štirje neznanci nenadoma napadli stražo in oddali več strelov. Straži se je posrečilo enega napadalca takoj aretirati, ostale tri pa je pozneje ustavila policija. Kakor se zatrjuje, so aretiranci štirje anarhisti, ki so hoteli izvršiti atentat na italijanskega kralja, kar se jim pa ni posrečilo.
Radi razžaljenja Veličanstva. V petek je stal pred budimpeštanskim sodiščem znani ogrski pisatelj Anton Kalmar, ki je bil obtožen razžaljenja Veličanstva in sicer radi nekega članka v časopisu ,A Nap*. Š tem člankom se je svoječasno pečala tudi že ogrska zbornica, ker je vlada imenovanemu listu odvzela kolportažo. Kalmar je bil pred sodiščem popolnoma oproščen.
Najpriljubljenejši kavni pridatek
slovenskih gospodinj je Kolinska kavna primes. To pa zato, ker je ta kavni pridatek najboljši in najizdatnejši in ker je obenem edino pristno domače blago te vrste. Izborno in edino pristno domačo Kolinsko kavno primes našim gospodinjam kar najtopleje priporočamo.
Ideal. Danes krasen popoldanski spored z zanimivim .Pathe Journal*. Pri večernih predstavah Dantejeve .Vice*, krasno umetniško delo. V torek .Enoh Arden*, drama v dveh dejanjih po znameniti baladi angleškega pesnika Tennysona. Krasna scenerija in izvrstna igra karakterizirata to umetniško delo. Dolgost filma 700 metrov. Igra se pri vseh predstavah. Pripravlja se .Zigomar*.
Našim cenjenim bralcem! Celi današnji nakladi našega lista je priložen prospekt firme M.,Tomec, izvoz sukna v Humpolcu na Češkem. Priporočamo našim cenjenim bralcem, da pišejo omenjeni firmi po vzorce sukna
—	vsak bo od bogate izbire, lepote in trpežnosti blaga naravnost presenečen.
Skladu za .Sokolski dom* na Vrhniki oddal se je čisti donos vinske trgatve v znesku 125 K 93 vin., katero je priredil .Sokol* na Vrhniki dne 8. t. m. Z ozirom na to, ker se je vinska trgatev v vsakem oziru zelo dobro obnesla, darovali so v isti namen tarokisti in njih definitivni kibici
11	K v gostilni Mantua. Skupno toraj 136 K 93 vin. Živeli darovalci! Na
zdar!	...
Adrlja, slov. akad. društvo v Pragi, priredi v sredo, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer tovarišem prvoletni-kom običajni prvoletniški večer v restavraciji »u Vejvodu*.
Narodna čitalnica v Dravljah priredi danes veselico pri Sojerju v Dravljah. Vstopnina prosta, začetek ob 3. uri popoldne. Vspored: petje, ples, godba, prosta zabava. Prijatelji čitalnice naj pridejo na veselico v čem večjem številu.
Ljudski koncert Slovenske Filharmonije danes zvečer ob 8 uri v Unionski dvorani ob pogrnjenih mizah. Dirigira kapelnik g. Jeremšš. Vstopnina s programom vred 80 vin.
Člani okrajne bolniške blagajne ljubljanske si lahko nabavljajo zdravila v katerikoli ljubljanski lekarni, in sicer velja to že od 1. januarja 1911.
Redek prizor. Včeraj popoldne je bil videti na Jurčičevem trgu zelo redek prizor. Pred tvrdko Podkrajšek je stal na lestvi dragonski vojak z bridko sabljico in s šivanko v rokah. Šival je namreč senčno plahto tvrdke Podkrajšek. Mimoidoče občinstvo je imelo nad tem prizorom zelo veliko zabavo, toda vojak je delal mirno svoje delo naprej. Hotel je pač pokazati, da so naši vojaki tudi za kako drugo rabo, ne samo za vojno.
Samo enkrat. Jože Kašič iz Trebnjega svoj živ dan ni imel toliko denarja v rokah, kakor zadnjič, ko ga je poslal njegov gospodar, trgovec Alojzij Gorjup v Proseku (tam namreč služi Kašič za hlapca) na kolodvor po večjo pošiljatev moke. Gospodar mu je dal celih 208 K. Kašič kar ni vedel kaj bi s tolikim bogastvom. Nazadnje se je podal v družbi z drugimi hlapci v Trst. Tisto noč so zapravili 80 K. Drugi dan se je odpeljal na Dunaj, kjer je zapravil, kar je še ostalo. Slednjič se je vrnil domu, kjer so ga pa vtaknili v luknjo.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Tatvina med vožnjo. Henriku Albrechtu iz Trsta je bila med vožnjo med postajama Divača in Št. Peter ukradena usnjata listnica s 530 K, društveno legitimacijo alpskega društva s fotografijo, dvema menicama, vizit-nicami itd. Tatvine osumljen je 35 let star, elegantno oblečen sopotnik, ki se je pri izstopu na postaji Št. Peter obnašal nenavadno vsiljivo in je naj-brže pri tej priliki izvršil tatvino. Osumljenec je imel majhne črne brke, rjavo obleko in črn klobuk.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Rusija In Turčija.
Carigrad, 14. oktobra. Ruski poslanik v Carigradu, Čarikov, je dobil od turške vlade obvestilo glede odgovora turške vlade na rusko noto radi prostega prehoda ruskih trgovskih ladij skozi Dardanele. Odgovor je povoljen.
Italijanske ladije zopet ob albanskem obrežju.
Carigrad, 14. okt. Tukaj se razširjajo vesti, da se je italijansko bro-dovje zopet pokazalo ob albanskem o-brežju. Brodovje kroži sedaj po Jonskem in Jadranskem morju.
Gešov o politični situaciji.
Sofija, 14. okt. Bolgarski ministr-• ski predsednik Gešov je danes sprejel vse evropske poslanike in jim izjavil, da je mednarodno - politična situacija silno kritična.
Aehrenthalovo stališče,
Berlin, 14. okt. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da so vesti o predstoječem Aehrenthalovem odstopu resnične. Aehrenthalova pozicija je o-majana 2e od Friedjungovega procesa sem. Proti Aehrenthalu nastopa zlasti Nemčija in sicer radi njegovega postopanja v maroškem vprašanju.
Gibanje med češkimi železničarji.
Praga, 14. oktob. Vodstvo čeških železničarjev je poslalo na vsa društva cirkularni telegram, v katerem jih poživlja, naj prenehajo s svojimi pripravami za pasivno resistenco. Centralno Vodstvo namreč upa, da bo skupno z Uradniškim vprašanjem ugodno rešeno tudi železničarsko vprašanje.
Maršalski svet.
Dunaj, 14. okt. Za 17. oktober je sklican avstrijski maršalski svet, kateremu bo predsedoval cesar sam.
Protirevolucija na Portugalskem.
Madrid, 14. okt. Portugalski rojalisti so zopet poskusili iz Španske napad na Portugalsko in sicer v pokrajino Vimhal. Toda republikanska armada je vjela skoro vse upornike, dru-ge pa je pognala nazaj. Republikanska vlada namerava zaprositi Špansko, naj prepreči oziroma prepove koncentracijo portugalskim monarhistov in rojalistov na špansko-portugalski meji. Kakor se zatrjuje, ukrene španska vlada v najkrajšem času tozadevno vse potrebne mere.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Vsaka mati ve
v koliki meri pospešuje dojenje napredovanje nje otročička. Cut utrujenosti, ki se v tem napornem casu pojavlja tako rad, se z rabo Scottove emulzije lakko odvrne.
Scottova emulzija
obsega vrsto krvotvornlh krepilnih xr» sestavin, ki jako udobno vplivajo Samo pravo * n« materino mleko ter oživljajo in ‘bifemT zn. ®*vežujejo. Scottova emulzija kom scottove Je lahko prebavna in lahko uživa, procedure.
Pri nakupu zahtevajte Izrecno Scott o v o emulzijo. Znamka ..Scott'1, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	8
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. Najmanjši znesek 60 Tin. Pl* menim vprašanjem je priložiti znamko 80 tIb. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla^ čujejo vnaprej; zunanji inserenU v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url »večer.
Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in Pralno kuhinjo se odda 1. novembrom v Sp, Šiški, Planinska ulica 246.	449/1—3
Violina stara, lepo ohranjena, se ceno proda. Vprašanja pod „Violina", poštno ležeče — Mubljana.
/, . sPMjme se takoj zanesljiv hotelski sluga (Lohnditner) „Hotel Tratnik" Ljubljana 454/3—1
Dam«kl naklčenl klobuki se radi opu stitve modiitovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/1—1
ProdaJalnlSka oprara za specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. _________________________547/1—1
Kdor Celi nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv. Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-soiidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah-Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
V Malih oglasih „Jutra“. Za besedo ge plača
samo 5 vinarjev.
K
Stanovanj« z dvema sobama, kuhinjo ter rltlklinami se odda za novembrov termin pri *. Sokliču, Trnovo Ljubljana.	609/2—1
Gosli ponioje praktično bivši član „Češke Filharmonije" Dolenjska cesta St 18. Zmerni honorar.	608/2—1
■ „ ^Jenl vešč slovenskega in nemškega jezika želi službe skladiščnika v trgovini ali tovarni. Ponudbe pod ,.Skladiščnik" na „Prvo anončno pUarno".;	607/3-'
Dijaki ali dijakinje vseh zavodov se sprejmejo v poučevanje. Ponudbe pod .Osmo-Solec“ »Prva anončna pisarna".
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovica kupnine ostane lahko vknjlžena proti malim obrestim. Natančneje se poizve na Vodovodni cesU 26
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd._
Uradne ure od 2.—5j popoldne.
Čevljarski vajenec
se sprejme brez hrane in stanovanja pri F. FABlANČIČ-u, čevljarju v Slomškovi ulici št 13.
Knjlgoveškega
vajenca
sprejme takoj knjigoveznica ANTON JANEŽIČ, Ljubljana, Florijanska ul. 14.
izurjeno šiviljo
za živote se sprejme v trajno delo. Mihaliček-Rihar, Šelenburgova ul. 4.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta j štev. 41
priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti.
Vnanja naročila točno in solidno.
Dr. B. Ipavic
(ženske bolezni)
zopet ordinira.
_Danes v nedeljo
vsi 'zavedni Slovenci najvellko
vin:
Prva kraitfska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In Izdelovatelj kavčukovih štamplllj.
Ljubljana, stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Specialna trgovina
finih ročnih del
1
V Ljubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
kateia se vrši pri
Fr. Novaku
nasproti c kr. tobačne tovarne.
« v* +.*** 4s*r *-*1
Prihranite
mnogo
denarja
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled Ičejo se solidni zastopniki. -
Velikanska izbera
oblek, površnikov, ulstrov itd.
za gospode in dečke v najboljši izvršitvi in :: krasnih vzorcih. :
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Strogo solidna postrežba.
li
Kuč
za slabokrvne in prebolele
]e zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 50
3t. Novakovič, Ljubljana.
Čevljarska zaloga
pri »Zlatem rogu"
Stari trg štev. 13. (nasproti čevljarskega mostu) priporoča p. n. občinstvu svojo dobro zalogo
raznih čevljev :
po znižanih cenah. Zagotavljamo, da kdor kupi le enkrat, nas tudi v bodoče ne bo zamenjal.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
LaSta tim
pri „MaličuM nasproti glavne pošte
priporoča od danes dalje sveže morske ribe raznih vrst ter dobro brionsko vino. Kuhinjo vodi staroznani kuhar g. Sernatto. Sprejema se abonente na hrano in deklice v pouk. Na novo urejeni prostori. — Slavnemu občinstvu se najvljudneje priporoča
novo ravnateljstvo.
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najni^ji ceni.
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje!!
Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 810 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje “rdfč0*0anm*a
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnlce 3 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, *140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zelavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4’50 K 5-20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12‘80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neuga-jajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
- S. Benisch, Dešenice štev. 821, Češko. -
Bt-nisrh
Samo G dni z brzoparniki francoske družbe! vožnja čez
HavrevNewYork.
Veljavne vozne liste (šifkart) za vse razrede
IIIIIIHMIMII ••••••••• dobiS edino pri IIIIIIttllHH**""""
ED. ŠMABDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna Ijjubljana, Dunajska c. 18.
Vozne listke Iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Za jesen in zimo:
Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. MR* Vse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše postrebŠČine za gospode.
Modna in športna trgovina P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
I
s cenim a slabim blagom.
Osvedočite se o izvrstni kakovosti naših izdelkov in mi Vas zagotovimo, da ne bodete nikdar obžalovali, ako pišete po našo kolekcijo vzorcev, ki Vam jo pošljemo gratis ln franko. V tej kolekciji najdete vse, kar potrebujete v hiši, platno, rjuhe, namizne prte, brisače, šlfone itd.
Novosti v finih francoskih bar-: :	hantih	in	flanelah : :
vse v najnovejši izberi in naboljši kvaliteti. Reklamna prodaja: 6 kosov platnenih rjuh, primissima 150/200*cm velike K 15-—, 30 m raznih finih ostankov K 18-—. Vzorci najboljšega platna in volnenega blaga kakor tudi moderni barhanti in flanele gratis in franko. — Pišite po vzorce 1
N
VOLNO
za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg št 7. Največja zaloga ženskih ročnih del.
N
SL
o*
era
ta
n
O
<
p
o.
V)
O
2
J?
x*
,ITATAT*TATATATATATAtATAT4
WTATAT^TATATATATATATATi
S V V V	M
Tkalnica za platneno in bombažno blago
Bratke Krejcar,
Dobruška 305. Čtško.
Razstava aeroplana
v areni „Narodnega doma“
od sedal naprel odprta od 10.—1. in od 2.-7. pop.
M. SILER
Zg. Šiška št. 73.
Izdelovatelj oblek za gospode po najnovejši modi; sprejema tudi popravila in prenareja stare obleke v male za dečke.
(Od obleke samo 9—10 kron.)
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Ljubljana
ALFONZ $ BREZNIK
Tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 5-9
priporoča
svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek vsake vrste za gospode, dečke  in otroke.	-----
Najnovejše v konfekciji ZCL
dame in deklice.
Solidna in točna postrežba.   Najnižje cene.
Rez. fond nad K 800.000.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster,
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
se priporoča ob Vseh svetih za pleskanje in prenovljenje nagrobnega omrežja, križev, napisov itd. Postrežba točna in solidna. PoStao-hranllnltnl račnn štev. 67.626.
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
-cLllca, štev. 7 (nasproti	poStf).
Kupuje te prodaja:	Vlog®	na	knjižice	Bskomptuje
devize in fakture— Zavarovanje vatteaMk papirjev proti knrzni izgubi. — Revizija bsbu^ja mik itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Hn«beara krediti. — Borna nerettla.
hikaso.
Fllijalka y »pfttyL
Telefon H: ML
Telegrami:	gfta	Vf'
Prometa« banka LJubljan-	W-	JSmJCm	VfV	V	-
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer «uc««.
Centrala, n«, 2Dvu3.aj-u_ ■Cotasa.o-vljeB.o 1864. 29 podjvi.žnlc. JDelnlšlsA Icapltal laa. rezerve E52.000.000 Icroaa-Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim kn)i- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in Inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov ln Izžrebanih vr«(K
žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih	papirjev.	Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih 11 Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ob kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
■  	'■	"	....——— —	    Ustmena	in	pismena	pojasnila	in	sveti	o	vseh	v	bančno	stroko	spadajočih transakcij vsak čas brezplačno.	'