Poštnina plač&aa v gotovim. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je ▼ Mariboru, Ruška cesta 5, poitai predal 22, okopisj se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. W*vas Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane i.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. »tev. 57. Sreda 18. fulija 1928. Leto III. II. Okrožni zlet DTE „Svobode“ v Studencih. n. okrožni zlet Delavske telovad-ne enote »Svoboda« se je razvil v veličastno manifestacijo socijalistične ®>*li in mednarodne solidarnosti. Prištele so večje in manjše delavske de-ežacije iz vseh večjih krajev širom °venije in tudi iiz Hrvaške. In prvič Po desetletni pavzi smo pozidravili v Mariboru med seboj sodruge iz Nem-ij e ^strije, ki so prihiteli v velikem številu, da na licu mesta vidijo naše Uspehe in naš boj, ki se zelo razlikuje °d njihovega in da nam vlijejo nove-ža poguma za delo, dokler ne dosežejo njihovega velikega razvoja. Že v soboto zvečer olb šestih se je obralo pred »Ljudskim domom«, raiz katerega sta naznanjali dve veliki rdeči zastavi vsemu Mariboru slavnostno razpoloženje delavstva, veliko število udeležencev iz Maribora in iz Studencev, ki so v lepi povorki s svojimi zastavami odkorakali na glavni kolodvor k sprejemu sodrugov iz tuja, Celja in iz Graza. Pred kolodvorom se je nabrala večtisočglava ”^J*žiaai ljudstva, ki je goste, zlasti godbo iz, Graza v njenih okusnih let-p uniformah navdušeno pozdravila. fvc* so si medsebojno zapeli po-* rfv, godbe so odsvirale vsaka po n komad, nato se je pa izpred kolodvora po ulicah do Ljudskega doma razvil dolg sprevod pod zvoki veselih koračnic, da so se s celega mesta zgrinjale mase veselo razpoloženega ljudstva, ki so vzklikali v pozdrav. Zvečer se je vršil na vrtu nove telovadnice DTE v Studencih sijajno obiskan komers, na katerem so nastopili pevski zbori: »Naprej« iiz Pitu-la, »Svoboda« iz Ruš, skupen moški zbor mariborskih pevskih društev, »rrohsinn«, »Krilato kolo«, pevski °d/sek pekov, »Enakost« iz Studencev in meš zbor maribor. »Svobode«. Nastopili so telovadci in telovadki-nje z akademičnimi prostimi vajami in gojenci z rajalnimi vajami. Vmes ]e koncertirala izborna in burno akla-mirana godba kolesarske zveze iz Graza ter godba' želez. del'. in uslužbencev iz Maribona. Veselo razpolo-z^nje je trajalo na vrtu še pozno v noč „ Drugo jutro je bilo število udele-*encev pri obhodu z »Ljudskega do-do postaje k sprejemu ostalih izletnikov in nazaj do Studencev še večje in celotni vtis še slikovitejši. Pisane, lepe skupine zase so ivorili kolesarji, otroški naraščaj, telovadci in telovadkinje, nadvse pa neštete 'zastave, simbol skupne borbe vseh najrazličnejših delavskih razrednih organizacij. Predmet navdušenega pozdravljanja so bili zopet zunanji gosti, zlasti sodrugi iz Graza. Na vrtu nove telovadnice *r Studencih so se vršili nato pozdravni govori, ki so vsi izzveneli rv povdarjanju, da moramo še pridnejše delati na izgraditvi vseh organizacij, zlasti pa kulturne organizacije, po vzgledu avstrijskih sodrugov. Govorili so ss. Petejan, Eržen, Leskošek (iz Studencev), Gabriel (iz Ptuja), Kosmač (iz Hrastnika), Završnik (iz Lajteršber.ga) itd. Predsedoval je prireditvi s. Klojčnik. Lepo je odgovoril na pozdrave v imenu sodrugov iz Graza s. Zotrter, ki se je spomnil časov, ko so graški delavci še tesno sodelovali z mariborskimi delavskimi organizacijami ter povdarjal veliki organizacijski in vzgojni pomen delavskega Športa in delavske kulture zlasti za novo proletarsko mladino. Popoldanska veselica, ki se je tudi vršila na vrtu »Svobodo« v Studencih, je tudi najlepše uspela. Mariborski sodrugi in izletniki so bili že zgodaj v parlamentarnih 'oblikah kot oseba neupogljiv diktator. Volitve v zbornico na Grškem so že določene, in sicer se bodo vršile 19. avgusta 1928. Začela je križarska vojna. »Slovenec« poziva na bojkot. lati »Slovenec« trdi, da niso klerikalci Se nikdar "> motili) In če sedaij ne 'bo uspelo, tedaj ne bo nikoli. Klerikalna Jurija se je razgrela in bruha ogenj ter žveplo. Mobilizira se vse, od farovške kuharice do mcžnarjev. Poziva se, roti se in viprašuje, »kaj Ste storili v vašem kraju ter ukrenili itd., da bo »zločin«, kaznovan.« »Slovenčevo« razburjanje je umetno, saj niso klerikalci radi tiste 'ponesrečene karikature dane« bolj razžaljeni kot so bili že sto in stokrat. Ampak to je trobljenje na »Riickzug«, ko morajo črni iz Beograda, to je iz vlade, v kateri so slovensko ljudstvo prodajali srbskim kapitalističnim hegemoni-: stom in niso za to ljudstvo ničesar korist- nega storili, pač pa so mu pomagali nalagati nove davke ter še poslabšali njegov itak že obupen položaj — vidi n. pr. rudarske pokojnine. Klerikalci morajo zopet neprostovoljno iz vlade in zato kriče. Križarska vojna med klerikalnimi ter liberalnimi časopisi ni od danes in ne od včeraj, ampak traja že mnoga desetletja, vendar' smo mnogokrat opazili premirje, če že ne na celi fronti, pa vsaj na posameznih odsekih. Takšni odseki so n. pr. oni, kjer so močnejši delavski centri, kakor Maribor, Ruše, Vuzenica itd., kjer so smatrali oboji se vojskujoči svoje skupne gospodarske interese za ogrožene. Ali bo sedaj v takih krajih tudi prenehalo večletno premirje? Bojimo se, da ne! »Slovenec« v svojih bojnih pozivih očita nasprotniku umore, tatvine in druge grde reči in se po farizejsko trka na prsa in pravi: »Klerikalci niso še nikdar morili, liberalci pa lastnoročno.« Nimamo namena, liberalnih morilcev braniti in smatramo umore za zločin, pa naj ga izvrši Peter ali Pavel. Na-cijonatizem 'smatramo ravnotako za izvor vsega bestijalnega in hudega kakor klerikalizem. Oba povzročata umore in vojne, zato sta oba ljudstvu enako nevarna ter škodljiva. Da pa klerikalci ne bodo igrali nedolžnih jagnjet, jim hočemo malo osvežiti njihovo kosmato vest. Klerikalci niso nikoli osebno morili! Koliko laži in hinavščine! Ali ni bil Kun- schak klerkalec, ki je sodr. Schuhmayer|a zavratno in iz političnih motivov umoril. Ali nista sestri Zeller bili krščanski morilki, ki sta svojo žrtev zvabili na samoten kraj, da jo umorita in oropata, medtem ko je ena sestra davila Marijo Mayer, je druga PreCl križem kleče molila, da se ne bi za umor izvedelo? To so bili osebni umori. Neosebni umori pa so tisti, ki so jih izvršili drugi na ukaz ali po naročilu. Saj vemo, da m na Zaloški cesti streljal dr. Korošec ali Brejc in tudi ne Remec, ampak orožniki. Orožniki pa vendar niso streljali na svojo roko, ampak po navodilih, sicer bi bili kaznovani. velja za Beograd, kjer se je streljalo na dijake. Saj nikdo ne trdi, da je dr. Korošec koga osebno umoril kakor tudi ne, da bi bila gospoda dr. Seipel in Schober osebno streljala na mirne pasante lani na Duna)tn Kaj pa španska inkvizicija,1 ali niso v stali najvišji kleriki? Tudi Kristusa ni osebno križal Poncij Pilat in vendar vsak dalj moli vesoljna katoliška cerkev: — »ki je ™ Pilatom ...» To f na katere se I® križan pod Poncijem ravno talko, če bi rekli: streljalo za vlado tega in tega. Zato se M’ morci ne boste nikoli oprali, ampak ostanete vedno črni. Odgovornost za krvave čine bo vedno vam tičala na vratu, kakor tiči orjunskim ali fašističnim morilcem. Zato doli s fašizmom! Doli s klerikalizmom! Živelo bratstvo in svoboda! Dnevne novice, Atentat na policijskega načelnika Žika Laziča v notranjem ministrstvu. Neznanec se je zglasil pri načelniku Laziču. Ponudil mu je listino in stoječ za njim dvakrat ustrelil nanj. Tretjič pa je ustrelil sebe v glavo in obležal nezavesten na tleh. Laziča je atentator zadel samo z enim strelom v sence, toda ga ni nevarno ranil. Policija sumi, da je atentator izvršil atentat po nalogu macedon-slfega odbora, kar potrjuje baje tudi neko pismo, ki so ga našli v njegovem klobuku, ki pa ne pove ne imena (pravega?) atentatorja in ne pisca pisma in je veliko vprašanje, če je to pismo res istinitost. Aranžer atentata je po mnenju policije, Gligorije Mil-činov, bolgarski emigrant, ki se je nahajal v zadnjem času v Zagrebu. Policija je aretirala v Zagrebu o^colu 30 bolgarskih emigrantov in Rusoy, Visoka politika. Ob vsaki vladni krizi, ki jih je že na cente, razgalijo naše meščanske stranke svoje srce, svoj razum, svojo pravo naravo. Vloge teh meščanskih strank ob vseh takih prilikah bi lahko primerjali Petelinjemu boju, ki ne pusti niti peresa nerazcefranega na telesu svojega nasprotnika. Naravnost senzacijonalno iznajdljivost imajo v svojem boju. Najprej se gledajo postrani in ljubosumno. Užaljena se končno zakadi v svojo nasprotnico, ki tudi ne počiva. Druga drugi štejeta peresa in dlako v podobi velikih litanij, v katerih si naštevata resnične in neresnične grehe. Pero za peresom si pukata, prizadevata si skeleče rane in ne prenehata prej, da ena omaga ali pa se ju usmili gospodinja, od katerih eno vza-ipe v svoje varstvo, drugo pa napodi oblasta1 kjer se s polenom. Priporočamo, da odbor sezida posebno areno, —, bodo ad oculos odigravale te igre, k1 se sedaj vrše raztreseno po časopisju Kalabreži imajo petelinje boje, Špafl' ci bikoborbe, mi smo pa skromiUi zato nam ustanovite areno za naše politične borbe; bo dovolj velik hec. Tabor v Žalcu so priredili v nede-ljo slovenski klerikalci. Menili so, da se bodo ponovili pod njihovim protektoratom nekdanji narodni tabori' Ali danes so drugačni časi. Drugačn® je vloga slovenskega klerikalizmi' kakor je bila takrat vloga prvih «a' rodnih bojevnikov, ki so šli na tabori res z navdušenjem svoje ideologije; Klerikalci so sedeli v vladi danes, ki ni ravniala drugače, kakor prejšnje ylade. Vztrajala je ta stranka toliko časa v vladi, da so se povrhu še spori med Strankami tako zaostrili, dia ie prišlo v narodni skupščini do umorov. Ne glede na to, koliko so krN1 klerikalci teh dogodkov, tiči na njih vendar mora, da so nezdrave razmere dozorele pod njihovim režimom, da se njim lahko očita sokrivda, na političnih razmerah, ki so nastale vsled tega. In tabor, ki bi moral navduševati, poživiti, če bi nosil idealne znake, to ne more biti. Vsakemu, na zU' naj veselemu pojavu, navdušenju, očita notranji glas — umor, politične razmere, teror, v vladi smo! Debata o umoru v narodni skupščini v ljubljanskem občinskem svetu. V torek je podal župan dr. Puc v ljubljanski občinski seji izijavo glede umora v narodni skupščini. Izjave podali tudi ostali klubi. V imen11 so socialistov je povdaril s. Likar, da nezdravih razmer v narodni skupšči' * LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika: raztrganih duš. - 32 »A tako. Bom takoj pogledal.« Gospod profesor je vedel, da nima v notesu ničesar zaznamovanega, vendar izgledn bolj uradno in tudi bolj postrežljivo, če se človek malo potrudi in pogleda v svojo zapisnico. Ko jo je prelista!, je dejal: »Zaenkrat ni še nič. Pač pa takoj, ko bo prva konferenca zaključena. Takoj po novem letu !bi lahko prišli na vrsto. Veste, cela vrsta študentov me pride prosit zaradi instrukcij. Vi niste, prvi ne zadnji, ne edini. Človeku je kar nerodno, ker ne ve, kako bi delil.« Maksim je bil bled, drzen. «Obljubili ste mi, gospod profesor.« Gospod profesor je čutil ost Maksimovih besed. »Da,, obljubil sem. Obljubiti je lahko, izpolniti pa je druga stvar. Saj sem vam takoj, ko ste se javili pri meni, dal instrukcijo. Na, kako ste zadovoljni?« TT , »Zadovoljen, gospod profesor. Hvala. Le žal, da imam samo tri ure na teden in to mi je premalo. Ne morem izhajati. Dijaško podporno društvo mi je sicer naklonilo celih šest dni obed, toda kam naj grem sedmi dan in kako naj plačam zajutrk, večerjo in stanovanje s tistimi par krajcarji. Površnika nimam. Znamenja so, da bo zima huda ... Molk. Dolg, za Maksima neprijeten molk. Nato je gospod profesor spet spregovoril. S čisto drugim glasom ije spregovoril kot prej in nekam zaupno mu je pogledal v oči. »Poslušajte me, Kopriva! Vi Ste izstopili iz semenišča. Zato ste izstopali, kakor ste rekli, ker se ne strinjate s tisto moralo in filozofijo klerikalne in katoliške gospode. Dejali ste zadnjič, da ne marate milostnega kruha, ki ga vam dajejo cerkveni gospodje, od župnika, ki vas je spravi! v šole, do škofa, ki vas, je sprejel v semenišče. Ne morete se sprijazniti s staromodnimi nazori klerikalizma. Klerikalizem! Nisem 'proti veri- tudi proti Cerkvi Pisem, Obe sta potrebni za naše 'ljudstvo. Svobodomiselnost ni za navadnega človeka. Ampak duhovniki se naj brigajo za cerkev in vero in ne za politiko. Klerikalizem pa je izrodek, ki oskrunja vero in cerkev ... Saj vemo, kako je . . Gospod profesor se je namuznil, Maksim je mirno poslušal dalje. Kdo pa1 naj danes še veruje v papeževo nezmotljivost in brezmadežno spočetje Mariijno . . . To je samo za kmeta . . . Oprostite, govorim privatno. Kot človek, ki se bavi s filozofijo. V šoli tega ne sme povedati. (Samo namignem lahko.) Tam lahko samo pripovedujem, kaj so rekli Sokrat, Aristotel, Platom, Fichte, Nietzsche . . . in tako dalje. Tj in oni. Kako mislim jaz, tega ne smem povedati. Vi ne veste, kako mučno, težko je človeku včasih. Pomislite, Sokratov govor! Koliko lepih, da, božanskih misli je v njem! Vsi naši juristi bi ga morali znati na pamet. On, človek-filozof, s prezirom do države, do državne justice, je prostovoljno šel v smrt. Zato, da spoštuje zakon! O, kaka ironija! Zato, da spoštuje zakon? Zato, da pokaže prezir do njega in do vseh tistih, 'ki so tako mali, tako pritlikavi nasproti njemu, velikemu mislecu . . . Revolucionar je bil. Človek mora biti včasih rev° lucionar . . J 1 ; . In vi ste napravili uporen korak, ki je lahK usodepoln za vas, zakaj zavedati se morate, kie' na kakšnem svetu in med kakšnimi ljudmi živite' Kruh — to je nekaj ogabnega, vsakdanjega. Žel°^ dec je nesremna, živalska stvar. Zasužnjuje vas, ® pusti vam do besede, ko bi najraje govorili, do le' pega ^čustva, do lepe ideje . . . Pač. Kdor je n10^ čan, Ihako premaguje. Kako daleč pa: zmaguje, ^ tem ravno pokaž esvojo moč ... Vi ste odl°c® fant. Poznam vas. In talentirani ste, kolikor lan11 človek presodi v teh letih1 . . .« »Gospod profesor . . .« Maksim je bil nesramen. Takega so ga naprig vile prilike zadnjega časa. Vstal je, kakor da n° več poslušati profesorjevih čenč. Ta pa ga je zg bil za roko in znova posadil na stol. „ Vi se danes niti ne zavedate, kaj zahteva ^ dočnost od vas. Glejte! Klerikalci drže naš naro . okovih. V njih močvari se v zgublja svobodia u11 Kaj so delali z nami pod Avstrijo! Dr. Šuštersi ■• . ni sedaj? aAli je kaj bolje. Traba je organ^ j. napredno misel. To trobim že več let. Vse nap -g ne elemente je treba organizirati in ml‘adin treba vzgajati v naprednem, svodobnem duhiu ^ potem bodo v par letih klerikalci fuč . . - hr,eda ri »privatno. Poslušajte! Prijatelja imam, do® pri jatelja, ki vam ob gotovo pomagal Odve rodoljuba dr. Mahkota. Saj ga poznate. Kdo ^ tudi ne. Slaven mož. Med c0]no ,e bil preganja avstrijske oblasti. Narodni mučenik. Res, v ^ je izkusil. Klerikalci ga sicer napadajo, da )e čun vsega tega sedaj bogat in akcionar. ni krive politične stranke in da ne bo tam boljših razmer, dokler volilci ne bodo volili svojih pravih interesentov. Po uvodnem govoru je še pre-čital naslednjo izjavo: »Politične razmere v državi so dovedle v narodni skupščini dne 20. m. meseca do umorov, Umore v narodni skupščini smatramo za kršitev in žalitev demokratičnega parlamentarizma ter jih obsojamo. Neposredni krivci umora so v režimskih krogih in v bolestnih razmerah političnega življenja in nje razvoja, ki sta ga zakrivili enako režimska, kakor opozicijonalna koalicija. Prva z neupoštevanjem parlamentarizma, s svojo prikrito diktaturo pod pokroviteljstvom neparlamentarnih vplivov, druga s svojo netaktnostjo in očividnim namenom priboriti si delež na hegemoniji države. Naša dolžnost je, da ob tej priliki protestiramo proti onečaščenju parlamentarne demokracije, še bolj je pa naša dolžnost, da najodločneje zavračamo in obsojamo vzroke, ki so državni ‘parlamentarizem osmešili pred javnostjo in mu odrekli vsakršno resnost. Vzroki za oksodus obstajajo že vse odtlej, ko režim bodisi ta ali oni, ni upošteval parlamentarizma pri sestavah vlad, ko je preko ustave uveljavljal zakone iti'' naredbe, o katerih bi morala sklepati narodna skupščina, izvajal teror nad državljani iz čisto političnih razlogov, ko je izvajal politično diktaturo iz korupt-no egoističnih namenov napram državljanom. V teh izvajanjih vidimo največje zlo in pratvi vzrok današnje duhovne in politične anarhije. Te metode politike in barbarsko razvnemanje strastnega sovraštva med prečanj in neprečani z obeh strani je zločin, ki ovira: razvoj in ubija ugled kulture ter vodi v ideološko anarhijo celotni ‘kompleks države, Ne staviva nobene resolucije, ker ne pričakujeva od tega občinskega sveta da bi nepristransko obsodil dejanja in vzroke sedanjih razmer v državi, nego samo izjavljava, da obsoja socialistična stranka umore v nar, skupščini kot navadne umore iz strastnega sovraštva, in kot oneča-ščenje parlamentarne demokracije, še bolj pa obsoja navedene politične in neparlamentarne vzroke, ki kršijo ustavne in parlamentarne pravice nar. skupščine, pravice državljanov in razvnemajo šovinistične strasti med državljani. v. Socialistična stranka pojde v boj preko šovinističnih avantur meščanstva za svobodo in enakopravnost vseh državllj#aoy.« Resolucije večina ni predlagala, ker se demokrati in klerikalci niso zedinili. Obrtniki zahtevajo ljubljanska občinska dela. Občinski svetnik g. Rebek je stavil v občinskem svetu re- Verujte, če se Vam pove, da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo f Terpentin milo solucijo, da naj bi občina oddajala svoja dela obrtnikom v Ljubljani in najbližji okolici. K tej resoluciji, ki ima nekaij moralne podlage, se je o-glasil s. Likar k besedi, ki je povda-ril, da bi morala občina pri oddaji del predpisati dobavi tel jem tudi delovne pogoje in delavsko-varstvene naprave in uredbe. Občina je namreč dolžna to socialno-politično nalogo izvrševati, če ne, je kriva neodpustljive malomarnosti, Ako bi občina stavila te zahteve pri sivojih razpisih, potem bi tudi obrtnikom ne bilo treba jokati, da zaradi umazane konkurence »gor plačujejo«. —s To smo morali pojasniti’, ker je neki meščanski list te 'stvari zamolčal in s tem poročal neresnično. 3125 novih članov je pristopilo v St. Poltenskem volilnem okrožju v Avstriji J dY“eh mesecih sociatnodemokratični stranki. •Tako dela socialistična stranka1' drugod. K da) borno pri nas pričeli s takim iskrenim in sodružnim delom? Med novimi člani je 2213 članov in 912 članic. Velika vročina. Dunajsko uradno vremensko poročilo pravi, da je vreme v srednji Evropi trajno vroče, samo na Poljskem je nastalo majhno ohlajenje, Ker je zrak silno suh, zato ni pričakovati neviht. Vrbsko jezero je doseglo 2$ stbpiaj.' Napoved: vroči ostane Sijajne zasluge klerikalnih štrajkbrefcerjev. Delavci .podjetja »Titan« nit O Wli pozvani, da stopijo v stavko in imajo priliko videti, kako ostudno službo opravljajo »štrajkbreherji« in oni, ki so se izneverili svojim sodrugom, kakor tudi oni, katere so odvedli v tovarno klerikalni »štrajkbreher-ski« agenti. Podjetje je ukinilo § 1154 b, ne priznava več obstoječih socijaln-o političnih zakonov, ker se smatra absolutnega gospodarja v tovarni. Organizirani delavci, ki so si ta zakon priborili, oni so tudi vedno stali na straži, da se je ta zakon izvajal. V momentu, ko pa so oni zapustili tovarno in stopili v stavko, je smatral podjetnik, da mu ni treba več izvajati onih zakonov, katerih izvajanje nikdo ne zahteva. Tako je ibilo mogoče, da se je dogodilo, da je podjetje delavcu Juhantu, ko mu je njegov brat umrl, prvo sobodo izplačalo, kar mu je po § 115-b pripadalo, a drugo soboto mu je pa zopet odtegnilo z motivacijo, da podjetje tega ne prizna Več in da v bodoče ne bo več izplačevalo. Še več kakor to. Vsi oni, ki so bili stopili v stavko in so se svojim sodmgom izneverili, tem izplačuje podjetje 5 odstotkov manij, kakor pa onim, iki so ostali v tovarni in, ki niso bili pozvani v stavko. Tudi kapitalist plačuje Iškarjote slabše, kakor pa ppžtene delavce.' Na Vas pa, ki ste ostali v tovarni in ki stojite ramo ob’ ramo z, bojujočimi profesijo-nisti, apeliramo, da naj vse Vaše zaničevanje velja tistim, ki so svoje tovariše sodelavce izdali, kakor tudi onim, kateri so jim zahrbtno padli v hrbet. Noben pošten delavec ali delavka naj ne ima nikakega opravka z »štrajkbreherji«. Take ljudi, ko bodo prišli v Vašo sredino, jih opljuvajte in naženite kakor stekle pse, ker ne spadajo več v pošteno delavsko družbo. Vi pa, ki stojite ,v borbi, Vzti*$aiUd Zmaga je sigurna! Po zmagi pa pride’ tudi obračun. fli ti £H Tumor. • Proces 27 župnikov proti »Volks-stimme«, Proces 27 duhovnikov pro- ! ti uredniku »Volksstimme«, sodr. Erženu, je končan. Namen teh tožb je bil, materijelno uničiti naše bratsko nemško glasilo ter vsaj za nekaj časa spraviti neljubega jim sodr, Eržena s poti, kar se jim je deloma tudi posrečilo. — Te dni smo dobili nalog, da poravnamo račune sodnih stroškov in nasprotnih advokatov (zastopnik sodr, Eržena, g. dr, Reismari, je velikodušno zastopal istega brezplačno), ki znašajo predvidoma 15.000 do 16,000 Din. Prosimo vse cenj. zaupnike, kateri so svoječasno sprejeli tozadevne nabiralne bloke in pole, pa še niso istih obračunali, da naj nabiralno akcijo pospešijo ter v začetku prihodnjega meseca obračuna jo. Isto-tako.pa prosimo tudi vse sodruge, da po možnosti z večjimi zneski prispevajo k nabiralni akciji. Prispevke se naj pošilja e označbo »Proces« direktno na upravništvo »Volksstimme«, Maribor, Ruška cesta ali pa potom poštne nakaznice na poštni čekovni račun št, 11.752, Velik ter buren shod železničarjev. V petek, dne 13, julija, se je vršil v Unionski, ver audi v Mariboru sijajno obiskan shod železničarjev, izjavijo, ali so za to, da bodo v bodoče ‘tvorili podružnico ljubljanske nabav-Ijačke zadruge v Spodniji Šiški, ali pa za to, da se osnuje v Mariboru samostojna zadruga. Ljubljar 1 ‘ ski generali, s proslulir Iv. Vuk: Proletarijat ne pozna državnih mej. V Jesenicah smo sedli na vlak, Tam v tistem delu proge, ki je ograjena, ki deli Popotnike v »-domače« in v »tuje«, oziroma odhajajoče v »tujino«. Bilo nas je 40, Ljubljančani in Jeseničani, člani delavskega kulturnega društva »Svoboda«, 'da nas popelje ''jak v Villach, v Beljak tam na Koroškem, *jer se praznuje desetletnica »Arbeiter-‘Urn- und Sportverein-a Freiheit«. Devet minut je vozil vlak skozi Karavanke, skozi predor, ki ,je izvrtan kot prehod iz ene države v drugo. Ko sam zopet Ogledal solnce, sem bil na Koroškem. Še '»alo in vlak se ustavi v Rosenbachu v Podgorici. In gledaj sem kraje, hiše, vasi poto-*e, njive, travnike in čudno — nisem videl [ugega, kar sem videl prej, p redno me je ylak potegnil v predor in še mnogo prej. Pfeden sem istopil na jeseniški kolodvor, /“del sem žito, kakor sem ga videl na nji-. onkraj predora in kmetje na njivi so de-*a*i. kakor delajo onstran Karavank, odko-er sem se pripeljal. , In vendar ... In vendar smo bili v ~rugi državi. Govorilo se je z nami v drugem jeziku, kakor smo ga vajeni, a zdelo Se nam je, da mnogo bolj prijazno in uljud-n°' kakor tam, kjer simo vajemi. v Zasedli «mo vagon. Lep, snažen vagon, r nam so prisedli drugi potoiki, domačini, ^oečke ženice in možje, ter tuidi dve dami. sosedni kupe dve stari ženici. Mimo sede vsi. Mi pa, iz onstran Karavank, vajeni nemira, nismo bili zadovoljni. »Zapojmo«, je vzkliknil nekdo iz deklet-sodružic in nekdo iz gnijpe jeseniških telovadcev, v telovadnem kroju, v rdeči srajci, 'je ponovil; »Zapojmo. Neiprijazno je molčanje.« Pregledali smo svoje »glasbene« vr*te in moramo reči, bilo nas je dovolj. Vsi glasovi. Že Jeseničani sami so imeli nekak oktet in naša deklcta-sodružice so tudi pevke. »Dajmo jo na koroški zemlji. Tu je divjal plebiscit svoje dni; mi pa pozdravimo to zemljo.« In zadcnelo je glasno in ubrano: »Zdravi hrabri bojevniki, hajd za delo — čast u boj; solidarni in pogumni . . .« Sopotnikj-domačini so nas gledali s Široko odprtimi očmi. Saj se 'Oeljemo po Rožu, po sedanjem Rosentalu, nekoč polnem naše govorice in turike tolpe so tod lovile koroška dekleta za hareme svojih paš in veljakov. Ali so morda zato, ker so jih Turki polovili, morale zasesti prazno Koroško dekleta, ki so rekla Koroški Kamten?. Zapeli smo Internacionalo. Ko pa nam je zmanjkalo delavskih pesmi, smo pa segli po narodnih. »Gor čez izaro . . .« Vrata sosednega kupeja so se vedno odpirala. Zapirali smo jih, a kaj je to? Ne drže? Pogledamo . . . Obe stari ženici se smehljata, v očeh blesti nekaj. »Dolgo že nismo slišali tega«, sta rekli v koroškem narečju, da sem j ti komaj razumel. »Ali smejo biti vrata odiprta?« »Smejo . . . Naj le bodo . . .« smo rekli~vsi in zadonela je: »Je pa davi slaaca padle t . -.« Videl sem ustnice obeh dam, ki sta prisedli k nam in. ustnice drugih žejlic in možakov. Premikale so se, kakor da pojo z nami. In morda so pele. Ker tod se slovenska narodna peaejn ni glasila že dolga leta. Zakiaij »svobodna opredelitev narodov« tega ne dovoli. »Samoodločba- narodov« pa sicer predpisuje, a tiste samoodločbe ni. Pa se mi svili v spomin Primorska, Goriška, Istra. Tudi te(n je »svobodna opredelitev« povedala, da treba slovensko govorico pozabiti. »Ali je to nacionalizem«, sem se vprašal začudeno, »Ne, to ni nacionalizem, to je želja po tistem, kar je bilo od rojstva vedno pri tebi, a so ti vzeli. Ko pa slučajno srečaš tisto poznano, odvzeto, se usta premikajo sama in oči zažare. Mimo Bloškega jezera hitimo . . . Čez most preko reke Žile drdramo . . . Stol nas gleda mogočno in vsepovsod gorovje, travniki. njive vrtovi . . . Krasota. Slovenec je imel okus. Nastanil se je povsod v krasnih krajih . . . Zagledamo Beljak. Dimnike tovarn vidimo in stolpe cerkva. Templji boga imuno-ria in templji boga duš. Veliko žrtev je darovanih vsak dan v obeh templjih. Izstopimo. Na zidu kolodvora stoji črtli napis: Villach. Sodrugi in sodružice Beljačani nas sprejemajo, Nas pozdravljajo. In vendar še Jm-smo vsi, Jeseniška godba, 40 mož, pride zvečer, telovadci,' kolesar 'športniki tildi? ' Nič aaio. Kakor bratje ri znanči. .Nas ne dele mepljtt *f*BkU)e nas jezili. Smo člani svetovne armade, ki stopa na površje zgodovine. Zato ni mej «ied flaimi, Joi razlike. Odkazujejo nam stanovanja. V Delavski .dom. nas -vadijo-,-Velik je. Vft prostoren, dvorana lepa, kavarna , . . Vsega si tak$ hitfo ni mogoče ogiedati. Znak* nam pripenjajo: Delavec pozdravlja solnoe. »Arbeiter-Tiirn-und Spontverein »Freiheit«, Villach, 30, Ju-1-, Juli«: Stoji zapisano ■ na znakih. Gremo po -ulicah. Srečiijetao dam«,'gospode, delavce, delavke, dijake, otroki , , . »Freuadsc^afts zveni pozdrav in s« nam smehljajo. Otroci in dijaki dvigajo roke In kličejo ' »Freuadschaft*. In vsak ima znak, kakor mi. »Kaj je to? Ali so vsi člani? Ali so vsi socialisti?« »Vsi«, je bil odgovor. »Samo člani smejo nositi znake, nečlan ne sme.« »Pa to ni strank im znak.« »Ni. Ali vsak »Svobodaš« je strokovno organiziran, je zadružnik, je član stranke. Iti vsak član stranke je zadružnik, je str6-kavmo organiziran, je »Svobodaš«, Iniako-dalje. Vsak ima štiri članske izkaznice. Zakaj, vse te štiri članske izkaznice so bratje in »estre, je ena družina. Ker le pod t&ktmi pogoji je mogoč uspeh, zmaga, uveljavljenje. »Koliko vas pa rje v Beljaku?« »Šesttisoč.« »A prebivalcev?« »Z otroci vred 17.000.« (Nadaljevanje prihodnjič,) / čelu, so si stvar tako zamislili, da bi ibili Mariborčani ravno dovolj dobri, da bi s svojimi težko zasluženimi parami podpirali žolto firmo, ki že nekaj let sem razpada. Ti ljubljanski generali so pred kratkim sklicali v Narodnem domu zakoten »društven« shodič — kakor vedno, volijo oni raje majhen kot velik lokal — na katerem so potem držali svoje predavanje o ljubljanski centrali in o 'mariborski podružnici nove nabavljačke zadruge. Ker so imeli sestavljen koncept po gotovem -kopitu, zato niso želeli nobene debate in so komaj podeljeno besedo že zopet odvzeli. Drugače je bilo na javnem vsakomur pristopnem železničarskem shodu v Unionu, kjer so imeli priliko tudi voditelji žoltih svoje želje pogrevati, da so imeli navzoči končno tudi nekaj zabave. Shodu je predsedoval s. Korbun in prvi govornik je bil s. Bahun, ki je omenil zgodovino bivšega skladišča živil v Mariboru, ki je tvorilo centralo za vse južne proge do Trsta. Sedaj pa so si gotovi ljudje vtepli v glavo, da se morajo Mariborčani pustiti degradirati na podružnico Šiške, ki je tvorila do prevrata podružnico živilskega skladišča v Knittelfeldu. To pa gotovo ne bo šlo. Če je gospod Deržič ravno najbolj sposoben ter potreben kakšne sinekure, tedaj nimamo nič proti temu, ampak nas je dovolj v Mariboru, da si osnujemo samostojno zadrugo s sedežem v Mariboru. Za vodstvo iste imamo sami dovolj sposobnih ljudi tulkaj. Navzoči so burno pritrjevali govorniku ter zlasti ogorčeno protestirali proti nameravanemu nasilnemu odtrgavanju .zadružnih deležev. Za njim sta govorila še g. Čerček iz Ljubljane ter s. Svetek iz Ljubljane, ki se je popolnoma strinjal s stališčem Mariborčanov. Govoril je še s. Čanžek, nakar je bil prečit, resolucija, pri kateri je predlagal s. Bahun spremembo drugega dela v smislu svojih izvajanj in pa v duhu ogromne večine navzočih, da se namreč zahteva takojšnjo ustanovitev samostojne zadruge s sedežem v Mariom, katere delokrog naj se razteza čez celo mariborsko oblast. V tem smislu je bila resolucija popravljena ter sprejeta. Za tem je govoril ie bs. Zmazek in dva zvezarja, katera pa sta bila izžvižgana. G. Čerček se je lahko prepričal, kakšno razpoloženje je v Mariboru in je izjavil, da nima nič proti temu, da se osnuje lastna zadruga v Mariboru, kateri bo pripravljen iti na roko. Celle. Zanimiva občinska seja. Preteklo sredo se je vršila redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so bila poročila raznih odsekov, izmed katerih omenjamo najvažnejše in sicer: poročilo finančno-gospodarskega odseka glede zidave nove hiše pri ■»Kroni«, vodno-regulacijskega odseka glede vprašanja regulacije Savinje in dotokov, socialno-političnega odseka glede stanovanjske akcije in zidanja delavske kolonije iz fonda za brezposelne. Predlogi vseh odsekov so bi'li soglasno sprejeti. Glede delavske ikokmije je s, Komavli opozoril na sklep okoliške občine, ki gre za tem, da se pogoji odplačevanja omilijo, ker je prišel odsek okoliškega občinskega sveta, ki se s tem vprašanjem bavi, do zaključka, da so sklenjeni pogoji prehudi. Ker bosta mestna in okoliška občina izvedle to stanovanjsko akcijo skupno, je s. Komavli izrazil mnenje, da morajo biti pogoji v obeh občinah enaki in naj se kolikor mogoče omilijo. Na dnevnem redu občinske seje so bila poročila tržno-obrtnega odseka, ki je med drugim poročal o izjavi glede odpiranja trgovin in obratov ob nedeljah in to v smislu poziva velikega župana, ki bo izdal tozadevno izvršilno naredbo k uredbi o delovnem času in nedeljskem delu v trgovinah in obratih. Tržno obrtni odsek je predlagal, naj se občinski svet izjavi za nedeljski počitek pod pogojem, da so trgovine zaprte v pasu 5 do 15 kilometrov. 0 tem se je razvila debata, med katero je s. Komavli predlagal, naj se občinski svet izjavi glede Celja za sedanje stanje, t. j. naj bodo ob nedeljah trgovine zaprte. Bili so stavljeni še drugi predlogi, nakar se je seja prekinila, da so se posamezni klubi o stvari posvetovali. Načelniki klubov so se končno zedinili na skupni sklep, da se uvede nedeljski počitek tudi v celi okoliški občini. Na galeriji je bilo veliko število trgovskih nameščencev in name-ščenk, ki so ob priliki občinske seje uprizorili učinkovito demonstracijo za nedeljski počitek, katerega so jim hoteli celjski trgovci odvzeti z uvedbo dveurnega dela ob nedeljah. Ta demonstracija je dosegla popolen uspeh, kajti videlo se je, da je navzočnost nameščencev na obči ’ Z-- sprejeti sklepa v smislu zahtev trgov- Ali ste ie krili 7 svoje potrebe v tiskovinah ■ po w m m w v m w ■ m w m ■■ m m tm Maribor, Sodna ulica St. 20 nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn MiBRBBBaaBaBBBSBsaBaaBBBBaaaaaBSBsaaaaBsar a 3 "l 3 a f 3 G| G Ali ste že preizkusili „PR0Jfl“ ječmenovo kavo? Dobiva sc io povsod. Dobiva se ]o povsod. skega gremija. Ta slučaj naj si na-stavljenci dobro zapomnijo, ker pri tej priliki so se lahko prepričali, da se z organiziranimi akcijami mas marsikaj doseže. Ob tej priliki ponovno povdarjamo, da je dolžnost vsakega nameščenca, da postane aktiven član strokovne organizacije in sobojevnik v vsakem času in vprašanju, posebno pa takrat, ko je pozvan, da z združenimi močmi in skupno z ostalim delavstvom brani interese proletarijata ter vrši akcijo za pridobitev novih pravic. Ravno akcije, ki jih je izvedla zadnje čase v Celju strokovna organizacija privatnih nameščencev, so pokazale, da brez organizacije in proletarske zavednosti se ne da ničesar doseči. Pri podružnic! Jame borze dela v Celju je na razpolago delo za: 13 hlapcev, 1 vrtnarja, 1 kamnoseka, 3 kovače, 1 kleparja, 1 ključavničarja, 3 železostrugarje, 2 •kotlarja, 2 žagarja, 5 mizanjev, 4 sodarje, 1 takarja, 4 peke, 1 hotelskega slugo, 1 natakarja 2 zidarja, 3 slikarje, 1 strojnika, 1 kurjača, 1 trgovskega potnika, 25 težakov, 9 vajencev, 8 kmečkih deklet, 1 perico, 3 hotelske kuharice, 3 natakarice, 9 delavk, 16 kuharic in služkinj, 1 vajenko. Odprto pismo klerikalnemu hegemonizmu občine Senovo! Podpisani občinski klub SSJ si šteje v dolžnost, vprašati občinsko večino SLS, je-li pripravljena na tako brezdelno komunalno politiko, kot jo je navajena še izza časa absolutnega klerikalnega gospodarstva z bivšim poslancem in županom na čelu? Odgovori naj nam povsem jasno na sledeče: 1, Ste li pripravljeni, da se seje redno vršijo in to z razloga, ker je po prvi seji — po volitvi župana — že minilo dva meseca in do danes se še ni vršila nobena, kajti to smatramo mi za vašo dolžnost in vašo delane-voljnost? 2. Se li zavedate, da je zelo aktualno vprašanje dograditev šole, kajti po konstataciji merodajnih zdravstveni horganov in stara Sola več uporabna za nadalini poduk. Je to staito avstro-ogrska baraka, v kateri so stanovali vojni ujetniki in je brez vsakih higijeničnih naprav. To je škandal, ki si ga more predstavljati tudi najbolj restringiran klerikalec. V šolo pohaja približno 450—500 otrok, v kateri je že sedaj reduciran poduk radi pomanjkanja prostora na minimum in obstoji bojazen, da se pouk sploh za nedogleden čas ustavi. 3. Z ozir. na te okolščine prosimo merodajno oblast, da nam priskoči na pomoč in prisili večino na upoštevanje zakona. Odločno tudi zahtevamo uradno revizijo, ker celo občinsko gospodarstvo je bilo vseskozi absolutistično, samopašno in ni imel nikdo pravega vpogleda vanj. Za socialistični občinski svet: Josip Rihter, 1. r., Ludvik Petretič, 1. r., Ivan Baraga, 1. r. zalog. V nedeljo, dne 5. avgusta, priredi naša podružnica »Svobode« svojo vrtno veselico s sodelovanjem železničarske godbe »Zarja« iz Ljubljane. Pričetek bo ob 16, uri, oziroma po sprejemu zunanjih gostov, katerih se največ nadejamo iz Ljubljane in bližnjih podružnic. Na sporedu bo ples, srečolov, šaljiva pošta. Skrbelo se bo tudi za dobro pijačo in jedačo. Že sedaj opozarjamo vse sodruge na to izredno prireditev. Šport. SK »Svoboda« Ljubljana : SK »Svoboda« Maribor 4 : 1. V soboto, dne 14. tm. oib priliki izleta studenške »Svobode« je gostovala v Maribor ljubljanska »Svoboda«, ki je zasluženo zmagala. Predvedla je lepo hitro igro, kateri mariborska »Svoboda« ni mogla odoleti, kar se je pokazalo v drugem polčasu, iko so pričeli padati goli. Mariborska »Svoboda«, ojačena s srednjim krilcem Frangešom od »Železničarjev«, je predvedla dobro igro, vendar pa napad ni zaidovoLjili vsled česar ni imela zaželjenega uspeha. SK »Svoboda« Ljubljana : I. SSK Maribor 3 : 5 (1 s 2). Drugi dan v nedeljo je nastopila ljubljanska »Svoboda« proti prvaku Maribora. Predvedla je nizko hitro igro ter pokazala,: da je prvaku enakovreden nasprotnik. Predvedla je lepio igro kot v soboto proti mariborski Svobodi. Dober je bil vratar; branilca sta reiila več kočljivih situacij pred golom. Krilska vrsta ter napad sta upežno delovali. Odlikovali •o »e Habiht, ki je igral prvič na krilu ter zabil 2 gola, Gabršek, ki .j* dobro delil žogo ter napad, čeprav več lepih momentov pred golom ni izrabil. — Prvak, ki je nastopil * 3 rezervami, ki niso nič zaostajale za mani* kajočimi iz I. garniture, je predvedel lep# ijro, pri kateri sta se zlasti odlikovala oba branilca. — Igro je odločil v svojo korist * enajstmetrovkami. — Sodil je dobro g. dr. Planiaiek. Nabirajte Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril novi nove naročnike X urKV but/Uit' v Frankopanovi ulici štev. 55. Potrudil se bom moje cenjene obiskovalce dobro in solidno postreči. Josip WeiJS. MALA NAZNANILA. JOSIP MLINARIC priporočam tvojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin. Haribor, Glavni trg it 17. Creppe de Chlne In foular avli« od 58 Din naprej kakor tudi viakovrjtne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri J. Trpinu, Maribor, M MI?. JOSIP ANTLOGA, trgovina s košarami In siti, Maribor, samo Trg svobodo 1 * poleg mestne tehtnice. — V popravilo se sprejemajo pleteni stoli in košare, kakor tudi vsa ostala, v to stroko spadajoča dela BlaktrotahnMna dalavnlca PRATTES & TRABli Maribor, Vodnikov trg It. S. Popravila vseli vrst električnih strojev i® aparatov, novo ovijanje sežganih elektro motorjev, dynamo-stroJev, transformatorje’ itd. Lastna preizkuševalnica, točna in K» lantna postrežba, zmerne cene, nakup > prodaja porabljenih motorjev in dynam° strojev. Enkratna ponudba- Vsakdo, kdor za pol leta, t. J. za čas 1. aprila do 30. septembra naroči ali v obnovi naročnino za Radlowelt, dom «, svoji volji eno izmed tukaj navedenih1 1D knjig od Han* OUnther u. Dr. P, sicer: Radioexperimente, Mk 3.80. K» ^ technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo st je der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite ^ še danes! Samo oni abonenti ImaiP Pr“ jV, •do premije, kl pošljejo naročnino do in 1 S (šiling) za pošto in zavojnin^ I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA »• Z. Z O^Ž Telefon 32* C5SC3C3 aaaaaaaatfliflaaiflatfliflciaaciiflataaaifl Ustan. 1898 MABIBOB, TltAtKA CISTA ITSV. Prodajalne v Stotnikovi ulici Štev. 3 in na Glavnemu trgu štev. 1* Mori.rno ut cem In delavkam naSe okuano pedvov an.mlao D- Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva Tiska; Ljudska tiskarna d. d. v Maribora, predstavitelj J osip Oil&k v Mariboru, — Za pokrajinska načelatro SSJ *» Slovenijo izdaja ia jujc Mar*0'*