GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LETO XVL LJUBLJANA, NOVEMBER 1975 ŠT. 11 »INŠTITUT ZA RAZISKAVE, RAZVOJ IN PROJEKTIRANJE, IRRP« Ob ustanovitvi nove TOZD Do politične odločitve, da združimo vso umsko dejavnost na področju razvijanja, raziskovanja, projektiranja in konstruiranja v eni temeljni organizaciji, smo prišli pred dobrim letom na osnoyi temeljite analize dosedanjih izkušenj, ki jih imamo v Litostroju več kot dovolj. V vseh letih smo namreč gradili našo proizvodnjo — kot velika izjema med drugimi večjimi podjetji — na lastni razvojni dejavnosti in ne na licencah. Uvidevali smo, da nam edino ta način lahko zagotovi neodvisen položaj pri oblikovanju poslovne Politike in pri nastopih na svetovnem (ne samo domačem!) tržišču. S tem smo priborili sloves našemu imenu povsod po svetu. To Pomeni, da ima ta dejavnost, to ZNANJE svojo tržno vrednost, svojo ceno, ki se združuje s ceno ostalih proizvodnih TOZD v skupen proizvod. Delo na teoretičnem in konstruktivnem oblikovanju Proizvodov predstavlja prvo samostojno fazo v proizvodnem procesu. To produktivno delo s svojo vsebino in cilji nima mesta v splošnih službah podjetja, temveč se mora osredotočiti v samostojni temeljni organizaciji združenega dela. Pri načrtovanju ciljev našega razvoja v republiki in pri analiziranju prednosti, ki jih imamo kot svoje bogastvo, kot svoje možnosti in hkrati kot svoje potencialne prednosti, smo prišli do spoznanja, da je potrebno vgraditi znanje v osnovo vsej naši proizvodnji. V srednjeročni načrt Slovenije smo zato zapisali, da mora biti »raziskovalno-razvojno delo v središču naporov združenega dela« in »da mora postati raziskovalno-razvojno delo eden osnovnih in neogibnih elementov enostavne in razširjene reprodukcije.« Tega nisem zapisal zato, da bi zahteval neko prednost temu delu, temveč zato, da bi vsi občutili ogromno odgovornost tega področja, ki ga ima do vseh uelavcev, do družbe in do pri-nodnosti. NAJVEČJI INDUSTRIJSKI INŠTITUT V SLOVENIJI Do tega spoznanja so prišli tudi družbenopolitični dejavniki, zaradi česar je skupščina SRS v zakonu o raziskovalni dejavnosti sprejela načelo, da je ta dejavnost posebnega družbenega po- mena. Na osnovi tega principa ima naša nova TOZD IRRP v vseh samoupravnih organih dvodomni sistem; v enem domu so delavci — razvijalci, v drugem pa delegati uporabnikov, kot predstavnik širšega družbenega interesa pa sodeluje pri upravljanju tudi delegat občinske skupščine. Naš »Inštitut za raziskave in projektiranje je s svojimi 265 delavci največji industrijski inštitut v Sloveniji, med samostojnimi inštituti ga prekaša samo Inštitut Jožef Štefan. Skupaj s Turboinštitutom — ki bi moral biti tudi v okviru našega inštituta — je to naša največja raziskovalna — razvojna sila, ki ni mlada in nova, temveč ima vse, kar mora imeti za skladen razvoj: svojo dopolnjujočo zaokroženost, svojo tradicijo, odlične dosežke brez licenc in dragocene kadre. Takšen inštitut nas bo predstavljal tudi pri kupcih z vse večjo težo in pomenom, kar je pri odločilnih pogovorih v borbi za naročilo izrednega pomena. Izkušnje nas učijo, da je razvojni proces organsko enoten in da ne trpi brez škode cepljenja v posamezne faze. Osem let zastoja v tehničnem napredku in PMp kadrov so bili posledica cepitve na projektivno in konstruktivno vejo. Metode razvojnega dela tiče v miselnem procesu, ki je zelo zapleten in občutljiv. Mnogo bolj je podvržen spremembam okolja in psihološkim vplivom, na katere lahko vplivamo v stimulativnem ali razdiralnem smislu. Predvsem je potrebno tem razvojnim delavcem zagotoviti delovno ozračje in občutek strokovne povezanosti in sodelovanja, na čemer sloni teamsko delo. Takšno delo ne prenese hierarhičnih in organi- (Nadaljevanje na 3. str.) KAZ-PKAVLJAMO PRILAGODITEV OSEBNIH DOHODKOV DOLOČILOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA PANOGE 18. novembra smo v naši delovni organizaciji začeli javno razpravo o spremembah in prilagoditvah na področju nagrajevanja. Na skupni seji koordinacijskih teles družbenopolitičnih organizacij ha ravni tovarne, je komisija za izdelavo osnutka predloga samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, ki jo je imenoval L pravni odbor TZ Litostroj, podala poročilo o svojem delu. Poročilo vsebuje analizo dejanskega stanja na področju delitve osebnih dohodkov v našem kolektivu ter predlog prilagoditve tega stanja Samoupravnemu sporazumu o delitvi dohodna in osebnih dohodnov kovinske in elektro industrije Slovenije. ****** ******* ********************************** 1 * * * Ok dnevu cepublike •STITAMO DELAVCE! DELOVNI! TER POSLOV! DA B{ PROSI DELOVNI! organi: ILEKTIVA, OBČANOM ;rjem. želimo, »OMEMBNIH IAŠE DELOVNE !ŠH DRUŽBENE :i. (MOL lOPOLlI® fNI^DRGANn DELOVI IN \>ELO'j LNIZACIJE, TOZD, iNdrakssp OJiGikmizAaidE H***-M(**-ti-**«***-H Ifnajjrtjfje led ho) osvo rgeervaseSnia Pr titvcSugosla' ie^®sypboda|lega ti na$ tmnok rft>veT sFecrf ti uimpi našim izmui tfihoandst.lz nreditvij (tvpodti,! biftitski /slogi i: cžanj /vs/hJ naši Bei/jeml poz/lraMaa$H%rika M-3" jugosl sodijo ;vel J . .viJE, s"nFavI2rtejšo urec narodom/boljšb in ;re) temelji na naclpna ni bcialni VravianpsU. Ti sl lamdov ini zato/jih/s tolijcšj a vsen/jijgoslovz it- vecjtia )dmev teh sklepov je bil tako po vsej državi tudi 7IČ, samo utrdili globoko vero tistih, ki so se v tem neenakopravnem boju bojevali za svojo svobodo in enakopravnost, da njihovi nadčloveški napori in žrtve v tem boju niso pili zaman; DRTlGI#?tei mv »-»-• n«' u-4 »o** .M H »‘•G-J k— tti*. *i - *W> k*,1 * t*.'} Ati V, k « .A-A k, H** .v t--> Iti*,, .k * *—**• ^ *** , «:,» ’****' rtwu w* V«, vt* v.- V“* V- M, ,u4*y »•»** > <• I«V, ti* **»• V ti*•* . —. tu>» Jtvi n«** t< vh, k-* 'K V 'v 'a-v *v V »fcv It ti—* >*v -T* ,v'ti-^ —w. • •- tik#, ttiti. ■ VT4 . ? S " ! ! ! 13?*^ v.;,..... .;>»V ■; »ti.. «*, n—1> »UA '•4.,, ti>. ■ kV •iti- Stlkk — htiv, -vti «<,!>-.>, 4v> -ti,-,# ■ -.... ** W 't-Nv- .a ti ’i ti* •(•vm #Uua ttiv -a* 'M. Ckko V, ti* V tv*ev* ‘tti* ‘tek* iW*A #UA ti'« _ S—1, s. ‘, * , *.<* KV *t. 'Vil Kit,- -ti,1 »V * t-Vti f-#V ti. ,1«** 'K* .. iti At, -k, ; . «t*ti • »Ku« lt«s M v «t Alt, W ‘i. ■ '7,—f •— ti - -• •- —.rc ,v 2** £%• ** «'** ^ S/feSiSSiltiZ« ti.,« —ti •ti V ti-v A «Mti.> — —'ti- e- iWti V *A rt, -t, -titA; ti-«-,« «.«i Ati,,, v,, t* Vtiti v, —ti* ‘A, ■ K«,, # V '» 'k..tik., t r V', —ti# »V, ‘“ti 'KAČ Poročilo kairskega Al Abrama o slovesnosti POGOVOR O PROIZVODNJI Izumiteljstvo: osnova našim Druga aktualna tema, o kateri smo se pogovarjali za rubriko našega časopisa »Pogovor o proizvodnji«, je bila inventivna dejavnost v Litostroju. V ta namen smo pritegnili k pogovoru delavce, ki so dosegli na področju izumiteljstva, inovatorstva in racionali-zatorstva pomembne dosežke. Prav tako smo na pogovor povabili tovariše, ki se tako na strokovnem kot na samoupravnem in družbenopolitičnem polju ukvarjajo s problematiko inventivne dejavnosti. dolgoletnimi izkušnjami, ki bi opazovali ljudi pri delu in jih opozarjali na to, kaj bi se dalo narediti in bi sami izpisovali predloge. Seveda bi jih morali ustrezno nagraditi, ker bo od njih odvisno, koliko se bo akcija razvila v širino.« Drugega pogovora o proizvodnji so se udeležili: Zvonimir Gorjup, dipl. inž. — predsednik komisije za inventivno dejavnost pri delavskem svetu TZ Litostroj, Darinko Kolbl. dipl. inž. — pomočnik glavnega direktorja za tehnično koordinacijo, dr. Mar-ko Kos — direktor projektivno razvojnega sektorja, František Dvoržak — glavni projektant v v investicijskem biroju TOZD IVET, Marko Ramovš — referent za inventivno dejavnost, Alojz Grebenc — rezkalec v TOZD FI, Josip Klobučar — delovodja v jedrarni livarne jeklene litine, Marjan Kompoljšek — delovodja — inštruktor v livarni sive litine in Vukosav Živ-kovič — vodja INDOK v PRS ter član sveta ZK Litostroj. Pogovor je vodil Ivan Elikan, glavni in odgovorni urednik našega časopisa. Tovariš Elikan je uvodoma dejal: »Skupščina SFRJ je leto 1975 razglasila za leto napredka, tehničnih inovacij in varstva pravic industrijske lastnine. Namen te razglasitve je, da vsi dejavniki v združenem delu in širši družbeni skupnosti spremenijo odnos do znanstvenega in tehničnega ustvarjanja, da vzpodbudijo inventivno dejavnost (tehnične in druge izboljšave, racionalizator-stvo, novatorstvo in izumiteljst-vo).« Litostroj spada med tiste delovne organizacije, kjer so dane vse možnosti, da to dejavnost resnično poživimo. Že sedaj naša delovna skupnost spada med tista podjetja, ki imajo največ patentov; spadamo torej med tiste, ki svojo proizvodnjo gradijo na lastnih znanstvenih dosežkih. To pa v razvoju narodnega gospodarstva, kateremu osnova mora biti strojegradnja, gotovo predstavlja izjemno prednost pred tistimi, ki kupujejo licence in so gospodarsko ter iz tega neposredno tudi politično odvisni od drugih. Razvijanje inventivne dejavnosti prav v času, ko si tako v širši skupnosti kakor tudi v .naši tovarni prizadevamo doseči se boljše poslovne uspehe in stabilizirati gospodarska gibanja, pomeni, da moramo na vseh področjih dela poiskati nove možnosti, nove racionalnejše PrO" izvodne in druge rešitve,. pred-vsem pa povečati produktivnost in postati še konkurenčnejši na domačem in svetovnem tržišču. Prvi je spregovoril Zvonimir Gorjup, dipl. inž., predsednik komisije za inventivno dejavnost pri DS delovne organizacije: »Moram poudariti, da je inovacijska dejavnost pri nas sla skozi obdobja, ko je niso spodbujale ustrezne službe in odgovorni dejavniki v podjetju. Ne moremo se pritoževati, da je inovacij premalo. Teh je razmeroma dovolj, že leta in leta pa ni rešeno vprašanje pravilnega, pravičnega in sorazmernega na grajevanja za posamezne patente, tehnične izboljšave in koristne predloge. Menjala se je cela vrsta pravilnikov in še nobeden ni zadostil tistemu, kar bi želeli, t. j. da bi ocenjevanje bilo čim bolj enostavno in pravično, da bi ne prihajalo do sporov in nesporazumov. Naša komisija je podedovala prav nehvaležno dediščino. V letošnjem letu je prijavljeno 8 patentov in 12 tehničnih izboljšav. Ni pa zadovoljivo to, da je ostalo nerešenih 21 odškodninskih zahtev za patente in 10 za tehnične izboljšave, ki se vlečejo že od leta 1966. To je vodilo komisijo, da se je že na prvi seji odločila, da najprej pregleda pravilnik. Delo smo zastavili tako, da smo najprej začeli obravnavati najbolj nujne nerešene primere. Pri tem smo naleteli na nepremostljive težave, ker nismo mogli zagotoviti pravične odškodnine v vsakem primeru za sicer med seboj primerljive patente. Za primer lahko navedem, da lahko nekdo dobi za en patent precejšnjo odškodnino, drugi pa za enakovreden patent po individualni oceni skoraj nič. To je malo karikirano, vendar odraža »Tovariš Kolbl, kako vi s stališča delovne organizacije gledate na inventivno dejavnost?« Darinko Kolbl, dipl. inž., pomočnik generalnega direktorja za tehnično koordinacijo: »Gledano s stališča delovne organizacije je nedvomno potrebno opozoriti na pomembnost patentov naših sodelavcev. S takimi patenti postajamo neodvisni od Del udeležencev pogovora o inventivni dejavnosti stanje, kakršno je. Dokler ne moremo zagotoviti pravičnega izplačila odškodnin, ne moremo drugače delati, kot da naše izračune izročimo nekomu v oceno. To bo verjetno UO ali DSP. Ne čutimo se namreč moralno odgovorni, da izpeljemo nekaj, kar ne ustreza. Dokler se ne dokopljemo do nedvoumne ocene in dokler ta ocena ne bo takšna, da jo bomo lahko upoštevali, se bomo lovili in bodo komisijam očitali, da nič ne delajo. V prvi vrsti je treba torej urediti nagrajevanje. Enaka situacija je tudi pri tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, tudi tu ne moremo natančno izračunati prihranka. Vzemimo za primer iznajdbo za zamenjavo uvoženih surovin z domačimi. Prihranka ne moremo izračunati in avtor praktično ne dobi odškodnine. Tudi celo vrsto tehničnih izboljšav delavcev pri strojih, in teh je 8, ne moremo količinsko določiti ali pa ne znamo uporabljati pravilnika. Inovacijska dejavnost se deli na področje patentov in področje tehničnih izboljšav ter koristnih predlogov. Ža patente ne vidim druge možnosti, kot da odškodnine ugotavljamo z ocenjevanjem, prav tako tudi za tehnične izboljšave in koristne predloge. Ocena je izvedljiva povsod in ker ta ni računska, mora sloneti na nekakšnih osnovah, ki jih sicer naš pravilnik nakazuje, ne zajema pa jih v mehanizmu izračunavanja. Na področju množične inventivne dejavnosti bi se lahko veliko več doseglo. Za to področje se še posebej zavzemamo, mogoče bolj kot za same patente, ker spodbuja k večji storilnosti in k povečanju proizvodnje in sili ljudi, da razmišljajo pri svojem delu. Za to vrsto inovacij nagrade ne bi smele biti tako visoke, da bi presegle odškodnino za neki pomemben patent, morajo pa se enostavno in hitro ugotoviti in izplačati. To vpliva stimulativno, da ljudje prijavljajo inovacije. Pogosto delavci ne znajo in nimajo možnosti izpolnjevati prijav. Pri tem jim je treba pomagati. To si zamišljam tako, da bi v posameznih enotah, TOZD in obratih, nastavili tako imenovane animatorje. Ti ljudje bi morali biti tehnično podkovani. To bi lahko bili tehniki, inženirji ali tehnologi z tujih rešitev, utiramo lastne poti. Število patentov je spričevalo naše zrelosti oziroma tehničnega nivoja ob nastopu na tujih tržiščih. V preteklosti smo neštetokrat ugotovili, da smo prav zaradi vgrajenih patentov dobili določena naročila npr. naročilo turbin za HE OHAU A v Novi Zelandiji. Delovna organizacija je dolžna spodbujati to vrsto dejavnosti. Glavni problem je v vrednotenju patentov, zato jih je ostalo toliko nerešenih. Ko smo se ukvarjali s to problematiko, smo ugotovili, da vprašanje vrednotenja ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. Skoraj noben patent se ne da ovrednotiti tako, da bi točno prikazali neke materialne prihranke. Po mojem mnenju so patenti, ki se lahko ovrednotijo z materialnimi prihranki, primitivni. Imamo celo vrsto patentov, pri katerih materialnih prihrankov ni. Patent pa včasih celo podraži proizvod, vendar pa zaradi originalnosti tehnične rešitve omogoča ugodnejšo pozicijo pri nudenju posla. In sedaj se pojavlja problem, kako v tem primeru ovrednotiti takšen patent. Ne moremo ga vrednotiti po manjši količini vgrajenega materiala ali delovnih ur. Patent lahko po svoji tehnični zasnovi zmanjšuje investicijske stroške, na primer, da vpliva na zmanjšanje gradbenih del. Mi v tem primeru ne moremo prikazati niti dinarja prihranka, vendar smo investitorja prepričali o koristih, ki jih nosi vgrajeni patent, tako da se je odločil za našo varianto, čeprav je ta lahko celo dražja kot varianta nekega drugega ponudnika. Splošno gledano pa je investitor ob končnem seštevku stroškov za gradbena dela in stroškov za strojno opremo imel precejšnjo korist. Sedaj se vprašujemo, kako tak patent ovrednotiti? Menim, da je večina naših patentov takšna, da z njimi dosegamo boljši komercialni nastop na tržišču, ne pa materialni prihranek. Zdi se mi, da smo prav zaradi navedenega ubrali napačno pot, ko poskušamo vse naše patente vrednotiti po materialnih prihrankih. Tudi v preteklosti smo se pogosto spraševali, po kakšnih merilih bi vrednotili take patente. Teh meril še nimamo in prepričan sem, da jih bomo težko upoštevali. Nagibal sem se k splošni oceni pri- stojnih in priznanih strokovnih in političnih predstavnikov delovne organizacije. To bi bila najhitrejša in najustreznejša pot reševanja. Tudi naša komercialna služba ne more prikazati finančnih učinkov uporabljenih patentov, ker jili preprosto ni, saj bi to pomenilo, da smo pri takšnih poslih imeli nekakšne ogromne dobičke ali prihranke, vendar so šli posli, v katerih so vgrajeni patenti, z neko logiko skozi podjetje. Največji uspeh podjetja je v tem, da smo se z boljšo tehnično rešitvijo uspeli uveljaviti. To lahko ilustriramo s primerom, ki sem ga že večkrat povedal. Iznajditelj barvne televizije ni zmanjšal nobenih stroškov, ustvaril je celo dodatne stroške, vendar je imelo podjetje, ki je začelo proizvajati barvne televizorje, določeno konkurenčno prednost na tržišču. Vprašanje je sedaj, kako to prednost ovrednotiti s številkami tako, da se nekaj množi ali deli itd. Če tega problema ne bomo uspeli rešiti, se bo zgodilo, da večine patentov ne bomo mogli ovrednotiti in bodo predlogi potovali z mize na mizo. Pojavljale se bodo tudi nepravilnosti, ker bodo izumitelji za dva, po kvali teti različna patenta, dobili enake odškodnine ali pa celo diametralno nasprotne. Opozorili bi. da je zgrešeno jemati kot merilo za vrednotenje patenta število realiziranih patentov v tujini. V tujini lahko zaščitimo zelo pomembne pa tudi manj pomembne patente. In če uporabimo to merilo, potem oba izumitelja dobita enako odškodnino. Moramo se zavedati, da je zaščita patenta v tujini samo potrditev originalnosti patenta, ne glede na to, v koliko državah zaščito izvedemo. Če obdržimo število tujih patentov kot merilo, se pojavlja težnja, da se to število širi. To je formalističen pristop k vrednotenju patenta, ker za vsako ceno vztrajamo na nekakšnih šablonskih izračunih.« »Tovariš Kos, vi ste znan inovator in imate veliko izkušenj. Ste direktor PRS, delate na raznih drugih znanstvenih ustanovah. Kaj vi mislite o inventivni dejavnosti?« Dr. Marko Kos, dipl. inž., direktor projektivno razvojnega sektorja: »Treba je poudariti, da že po zakonu projektant ni vključen v področje tehničnih izboljšav in nomsko in politično nadvlado razvitih dežel nad nerazvitimi, saj je znano, da 1/11 dežel drži 95 % vseh patentov na svetu. To je ogromna ekonomska moč. Tega se moramo zavedati in vgrajevati v našo poslovno politiko prizadevanja, da pridemo na tuji trg predvsem s patenti, ki ščitijo naše pozicije. To ilustriram s četo vojakov, ki prodira na tuje področje. Vse predhodnice se morajo dobro zaščititi, da jih sovražnik ne bi pregnal nazaj. Menim, da bi morali postaviti obvezo, da se pri vsakem novem projektu ali raziskovalni nalogi vse novitete, ki se pri tem pojavljajo, obvezno zaščitijo v korist podjetja. Tega se moramo lotiti načrtno. To bi morala biti delovna dolžnost vseh vodij oddelkov v projektivi. Samoumevno je, da če hočemo priti do nove originalne tehnične rešitve, moramo imeti dolgo tradicijo, velike izkušnje ter raziskovalce in projektante z zelo dolgo prakso. Prav zato so se pri nas pojavili patenti v večji meri ravno na tistih področjih, kjer imamo največ izkušenj t. j. na področju turbin in dvigal. Na ostalih področjih, kjer smo bolj novi, pa tega nimamo toliko. Zaščito moramo razširiti tudi na ostala področja. Od kvalitete obdelave prijave patenta je odvisno, ali bomo dobili patente ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v visoko razvitih deželah zahoda, kjer je potrjevanje patentov težavno. To delo je zelo zamudno in zahtevno ter zahteva celega človeka. To pri nas ni del delovne dolžnosti, za katero je nekdo plačan in je izven običajnega dela, ki ga ugotavljamo iz ži-gosne kartice. Vsebovano je^ v neštetih prostih urah, ko se človek poglobi vase. Ko je ideja že znana, je potrebno ugotoviti še veliko dela pri razčiščevanju patentnih dokumentov, predvsem skic in opisov. Opis patenta nK> ra predstaviti noviteto v celoti z vsemi primerjavami tehničnih rešitev drugih podjetij. Prednosti novitete morajo biti oblikovane tako, da se onemogoči izpodbijanje dosežene pozicije s kakršnokoli podrobnostjo tehnične rešitve. To je veliko delo. Naši najzahtevnejši patenti so sistemski, spreminjajo cele sisteme naših proizvodov, ne samo turbine, ampak cele sisteme hidrocentral. Takšni patenti so zelo obsežni. Tako naš kanadski patent desaržerja obsega 107 strani. Zato je nujno potrebno razrešiti vprašanje nagrajevanja. To je sedaj odvisno le od dobre koristnih predlogov. Odprto mu je le področje patentov. Inovacijska dejavnost je kategorija dela. Je element združenega dela in predstavlja osnovo ucinkovi-sti. To področje se organsko vgrajuje v akcijo za stabilizacijo ne samo pri nas v podjetju, temveč tudi širše v družbi. Projektant se zaveda, da mu patent kot zaščitena industrijska lastnina predstavlja poslovno kategorijo in da je element prodora in zaščite na tujem trgu. To je kategorija dela, ki omogoča eko- volje projektanta iz užitka, ki mu ga daje delo na tem področju. Če hočemo načrtno reševati to vprašanje, moramo uvesti materialno stimulacijo, tako da lahko postavimo oblikovanje patentov in njihovo zaščito kot delovno dolžnost na delovnem mestu. t. j. kot element dela že v samem opisu delovnega mesta. Za materialno stimuliranje imamo pravilnik. Vsak pravilnik ima dobre in slabe strani. Mislim, da je pri nas osnovna težava v tem, da se ustrašimo ve- proizvodnim uspehom likih številk, ki jih pokaže izračun. Smo pod velikim dojmom uravnilovke. Visoki funkcionarji v svojih govorih poudarjajo predvsem povečanje storilnosti in večji družbeni učinek dela. V tem je vgrajeno tudi inventivno delo. To je izredno poudaril j tovariš Špiljak. Mi pa se iz uravnilovke ne znamo izkopati. Pri tem delamo tudi politične napake, ker odškodnino primerjamo z rento. Vemo, da je osnova rente kapital. Vemo iudi, da Projektant nima kapitala, njegovo delo vsebuje veliko presežne-ga_ dela, za katerega veljajo določila o delitvi dohodka kot za vsako drugo. Sistemska napaka Pravilnika je tudi v tem, da upošteva prijavo patenta v tujini kot osnovo vrednotenja patenta za izračun odškodnine. Prijava Patenta v tujini je poslovna politika podjetja in v to se avtor Patenta ne bi smel vtikati. Kje bo patent zaščiten, je odvisno namreč od poslovne odločitve Podjetja, predvsem pa od tega, na katerih tržiščih želi nastopati in kje obstaja močna konkurenca, ki se mora s patenti zablokirati. Rešitev vidim edino v ocenitvi novitete z vidika licence, ki bi jo morali kupiti od konkurenčne firme. Koliko stane licenca, pa je znano. Le tako bi lahko v grobem ocenili korist in rešili — vprašanje stimulacije. Stanje, kot je danes, je popolnoma zavr-lo vsakršno inovacijsko dejavnost v projektivi. Prišli smo do novih rešitev, vendar se ljudje ne lotevajo dela za pridobitev Patenta. S tem se ne smemo zadovoljiti, ker smo ravno sedaj v prodoru na nova področja, kot so cevne turbine velikosti nad 10.000 kW. Tukaj najprej pregledujemo vse točke, do katerih se je dokopala, jih zavzela in zaščitila tuja konkurenca. Poiskati moramo tista področja, ki so še odprta, ki niso zasedena in kjer je možno najti nove rešitve, jih zaščititi in jih rezervirati za nas. V Jugoslaviji in drugod po svetu načrtujejo vrsto objektov z novimi turbinami, popolnoma drugačnimi kot pred petimi ali desetimi leti. Tudi tu gre razvoj skokovito naprej. Pojavljajo se nove rešitve, včasih tudi nepomembne ali celo smešne, ki jih tuja podjetja zaščitijo pri nas, toda vseeno so zahteve za uveljavitev patentov zelo velike.« »Slišali smo precej stališč in Predlogov. Slišali smo tudi, kaj smo dosegli v Litostroju na tem Področju. Prosim, da tudi tovariš Ramovš pove, s katerimi težavami se srečuje.« Marko Ramovš, referent za inventivno dejavnost: »Najprej bi povedal nekaj o nastanku novega pravilnika o Pospeševanju inventivne dejavnosti. Star pravilnik, ki je veljal v obdobju 1972 do 1973, ni dopuščal nobenih izračunov odškod-Pin za inventivne predloge. Po novem pravilniku pa se da vsaj Približno realno ovrednotiti le tehnične izboljšave, pa še tu Pride večkrat do večjih nepravilnosti. Tako lahko dobi nekdo, ki je znašel izboljšavo, kjer konkreten prihranek lahko prikažemo brez težav, realno odškodni-Po, nekdo drug z izboljšavo, pri kateri sc prihrankov ne da prikazati, pa odškodnino oziroma Pagrado, ki je vse prej kot stimulativna. Kot poglaviten razlog ^a tako stanje bi navedel morda to. da so pravilnik sestavljali tovariši, ki sicer delujejo na Področju inovacij, vendar je bila v času sestavljanja pravilnika v Paši delovni organizaciji tendenca, da se pri ocenjevanju inven-V.vnih predlogov izključi vsak človeški faktor. S tem mislim na možnost subjektivnega ocenjeva-Pla. Pri obravnavanju mnogih Pventivnih predlogov pa se je Pokazalo, da jih ni mogoče dru-pace ovrednotiti, kot da nekdo, 1 je za to pristojen in stroko-cn, poda svojo strokovno oceno čednosti inventivnega predloga. . Razen tega se je pojavil tu c problem tekočega poslovanja z inventivnimi predlogi, predvsem s patenti. Vemo namreč, da je pri prijavljanju patentov lahko važen vsak izgubljen dan. vendar delujemo, kot bi se tega ne zavedali. Prav tako pozabljamo, da bi lahko kakšno konkurenčno podjetje, medtem ko mi izgubljamo čas z administrativnim postopkom, prijavilo morda celo enako tehnično rešitev ter nam tako zvezalo roke. Prav zaradi tega dolgega postopka so tovariši v PRS (ki je nosilec skoraj vseh naših patentov), večkrat kar sami njihove patente prijavljali pri pristojnem organu. To pa le zato, da so zaščitili svojo tehnično rešitev, ki je bila že vgrajena v ponudbi. Iz tega lahko torej vidimo, da bi morali v naši delovni organizaciji vpeljati tak sistem, ki bi omogočal izredno elastično poslovanje pri obravnavanju inventivnih predlogov, saj so patenti nenazadnje osnovna sredstva posebnega gospodarskega pomena za našo delovno organizacijo, torej last nas vseh. Prav tako bi se morali zamisliti, ali je pošteno, da avtorji, katerih patente izkoriščamo morda že deset let, še do danes niso prejeli nobene materialne stimulacije za svoje delo. Pri nas v Jugoslaviji velja patent 15 let. S tako počasnim reševanjem problemov odškodnin oziroma nagrad, kot je bilo to doslej, bi se skoraj upal trditi, da bodo avtorji dobili svoje nagrade oziroma odškodnine šele, ko poteče veljavnost patentov. Ker je letošnje leto proglašeno za leto inovacij in ker vidimo, da na osnovi veljavnosti pravilnika o pospeševanju inventivne dejavnosti ni mogoče pravilno in pravično ovrednotiti naše patente, predlagam, da še v letošnjem letu z avtorji sklenemo svobodne pogodbe o odstopu izuma ter višini odškodnine in na ta način pereče vprašanje, ki nas pesti že vrsto let, zbrišemo z dnevnega reda.« »Tukaj so prisotni tudi tovariši iz delavnic, ki so na lastno iniciativo zelo uspešni inovatorji. Eden od teh je tudi tovariš Grebenc, ki je avtor vrste tehničnih izboljšav. Tovariš Grebenc, kaj vas spodbuja, da ste tako uspešni?« Alojz Grebenc, rezkalec v TOZD FI: »Mene spodbujajo problemi, ki se pojavljajo pri delu in ki se ne dajo rešiti brez posebnih priprav in pripomočkov. Veliko je ljudi, ki so zainteresirani za inovacije, vendar jih stimulacija odvrača od tega in se raje posvečajo presegli norme. Nekateri so bili celo prikrajšani, ker so jim norme občutno skrajšali.« »Tovariš Klobučar, vi ste kot delovodja prav tako uspešen inovator v TOZD Pl. Kaj pa vas spodbuja k temu?« Josip Klobučar, delovodja v jedrarni TOZD Pl: »Vsakdanji problemi v proizvodnji zahtevajo tudi rešitve. Tako pri nas v jeklolivarni primanjkuje mase za izdelavo jeder. To maso sem skušal nadomestiti z drugim materialom in poizkus se je obnesel. Sedaj veliko govorimo tudi o zmanjšanju uvoza surovin. Skušal sem nadomestiti drage uvožene kisline z drugimi, ki se izdelujejo doma, seveda s pomočjo posebnega katalizatorja, ki je tudi iz uvoza, ampak so stroški precej manjši. Po mojem je tudi ta katalizator možno izdelati v Jugoslaviji. To je za nas v jeklolivarni dolgoročna rešitev. Kot vidite, se prihrankov pri tem ne more izračunati.« »Tudi tovariš Kompoljšek je znan racionalizator. Prosim, da tudi on pove svoje mnenje, s čimer bomo na tem pogovoru o proizvodnji lažje zaokrožili oceno in nakazali nove poti prav v letošnjem letu inovacij.« Marjan Kompoljšek, delovodja jedrarne v TOZD Pl: »Za nas so patenti, tehnične izboljšave in koristni predlogi zelo pomembni in dolgoročni, vendar pa je pot do zaslužene nagrade predolga. Vodilni kader bi moral imeti več posluha za področje inovacij. Potrebno je zagotoviti hitro in realno nagrado inovatorjem. Sama komisija bi morala biti tako sestavljena, da bi lahko sama odločala in ne, da je privesek, nekdo drug pa odloča o višini odškodnine. Po mojem bi bilo dosti inovacij, če bi bili ljudje bolj zainteresirani in če bi jim nekdo pomagal pri tem.« »Preden dam besedo tovarišu Zivkoviču, ki bo v imenu družbenopolitičnih organizacij povedal oceno dosežkov na področju inovacij, prosim pomočnika direktorja, naj pove, kaj bi bilo treba storiti, da bi se delavci bolj trudili za inovacije kljub rezanju norm in kaj misli o predlogu za uvedbo animatorjev?« Darinko Kolbl, dipl. inž. »Menim, da bo največ narejenega, če bo dejansko vsak predlog tudi ustrezno in hitro ovrednoten. Uvedba animatorjev po mojem mnenju ne bi dala rezultatov. Glavno gibalo celotne dejavnosti je materialna spodbuda. Kar zadeva vprašanje izboljšav in njihovega vpliva na norme se mi ždi, da moramo biti bolj pošteni; če smo z neko izboljšavo skrajšali delovne čase, je jasno, da norma ne more ostati na prvotni višini. Norma se mora popraviti, vendar ne tako da bi bil delavec prizadet. Če je delavec presegel normo 30 % in mu izboljšava omogoča preseg norme 60 % , je jasno, da se mora norma vrniti na 30 %. To je moje razmišljanje. Delavec pri tem ni prizadet, ker je za izboljšavo prejel materialno nagrado. Napačno pa bi ravnali, če bi mu normo znižali toliko, da bi bil na slabšem kot poprej. Ves naš napor mora biti v tem, da delamo boljše, hitreje, ekonomič-neje in varneje. Kolektiv mora imeti neko korist od inovacije, ker je on tisti, ki jo je omogočil, saj so delovna sredstva last kolektiva. Zamisel je možno izvesti zato, ker delamo na takih delovnih mestih, ki nam jih daje združeno delo.« »Tovariš Žlvkovič, prosim, da kot predstavnik družbenopolitičnih organizacij, ki so nosilci in usmerjevalci družbenega razvoja v Litostroju, poveš stališče do inovacijske dejavnosti in dosežkov na tem področju.« Vukosav Živkovič, vodja INDOK: »Družbeno politična akcija na področju inventivne dejavnosti sovpada z akcijo za stabilizacijo gospodarstva. Inovacije so organski del delovnega procesa in so posebnega gospodarskega pomena, ker nam zagotavljajo gospodarsko neodvisnost in zmanšujejo uvoz tuje tehnologije in licenc. Pri oceni inovacij bi morali imeti pred očmi predvsem prav ta družbeni pomen. Patent, ki zmanjšuje investicijske stroške, je družbeno pomemben, čeprav mi direktnega prihranka ne moremo prikazati in to moramo upoštevati. O tem je bilo precej razprav. Dokler inovacija prinaša korist podjetju in družbi, mora tudi njen avtor dobivati spodbude, da jo izpopolnjuje in ščiti v interesu podjetja. Mislim, da smo v letu inovacij v Litostroju na tem področju precej naredili. Postavili smo zametek strokovne službe, ki se ukvarja s to problematiko, sprejeli smo nov pravilnik in začeli ustanavljati patentoteko, kjer so shranjeni podatki vseh prijavljenih patentov v Jugoslaviji š pod ročja našega proizvodnega programa. Prav zaradi tega je v tem letu število inventivnih predlogov tudi naraslo in s tem moramo biti zadovoljni. Osnovno vprašanje, ki ga nismo mogli razrešiti, je vprašanje optimalne in pravične nagrade, ki jo je kolektiv pripravljen dati avtorjem inovacij. To se rešuje težko tudi zaradi zavisti, ker se pogosto poskuša razvrednotiti nekatere inovacije. Strokovne službe, ki se ukvarjajo z ovrednotenjem inovacij, bi morale to delati z občutkom delovne odgovornosti do kolektiva in avtorjev. Ravno tako bi morali stalno skrbeti, da se uveljavljeni inventivni predlogi tudi uresničijo pri vsakdanjem delu kot nov delovni postopek ali kot nova tehnična rešitev. Inovacije moramo čim več vgrajevati v naše izdelke, ker jih s tem posodobljamo. Naš proizvodni program omogoča inovacije vseh vrst, veliko bolj kot pri serijski proizvodnji. Zato so tudi naši inventivni Najuspešnejši racionalizator v proizvodnji — Alojz Grebenc predlogi takšne narave, da jih ni mogoče vedno količinsko določiti z matematičnimi formulami. V takih primerih se je treba zateči k oceni. Soglašam s predlogom tovariša Kompolj ška, da bi morala komisija biti sestavljena iz takih strokovnjakov in izkušenih ljudi, katerim bi lahko zaupali odločanje o slehernem inventivnem predlogu. Večji poudarek bi morali dati tudi množični inventivni dejavnosti, t. j. tisli v neposredni proizvodnji. Veliko je neznanih avtorjev, ki imajo dobre ideje in zamisli, pa jih ne znajo ali nimajo možnosti uresničiti. Zato bi jim morali omogočiti strokovno pomoč.« »Tovariš Živkovič je sklenil naša prihodnja ravnanja in prizadevanja na tem področju. Zahvaljujem se vsem sodelujočim in upam, da bo naš cilj dosežen, in da bo objava tega pogovora spodbudila delovne ljudi k množični inventivni dejavnosti in pospešila razreševanje problematike na tem področju.« Načrtno zniževanje proizvodnih stroškov V okviru stabilizacijskih ukrepov v TOZD Pl stalno registriramo in nadzorujemo pripravo livarskih, zlasti smolnih peskov in ustrezno lastnostim popravljamo lastnosti veziv. Veziva — smole so draga surovina in imajo močan vpliv na ceno peščenih mešanic in na proizvodne stroške. Cena enega kilograma CAF, ki se uporablja za forme sive litine znaša 3250 din. Te smole smo pred dvema letoma dodajali 2,3 % na količino peska, v lanskem letu smo jo znižali najprej na 2 %, ob koncu leta pa na 1,9 do 1,8 %. V oktobru letos smo že znižali dodatek te smole na 1,6 do 1,7 % oziroma na 1,65 % (to je 15 % na težo peska). To sicer ni slišati veliko, vendar pomeni že 12 % prihranka smole. Pri 150 tonah letne porabe smole znese to približno 18 ton smole, v dinarjih je to skoraj 60 starih milijonov. To zmanjševanje smole je dokaj opazno, vendar ni enostavno. Možno je samo v slučaju, če tekoče spremljamo vsakodnevne laboratorijske rezultate in spreminjanje pogojev na terenu samem, ki se celo v enem dnevu večkrat menjajo. Na odstotek smole namreč zelo vpliva sprememba temperature peska, temperatura zraka, kvaliteta peska (prah v pesku), relativna vlaga zraka in morebitna ovlaženost peska (ki bi moral biti suh). Ker pa se to neprestano spreminja, ni mogoče nataviti idealnega odstotka smole, ker že odstopanje enega od dejavnikov lahko povzroči katastrofo. Cim bolj znižujemo odstotek smole, toliko večja je možnost te katastrofe in zato mora biti tekoči vizualni nadzor vseh teh dejavnikov pri mešalcu tem bolj poostren. Približevanje realni porabi veziva je odvisno od res velike vestnosti pri delu. V kolikor se pogoji dela nenadoma spremene, pride do krušenja form, nestrjevanja, sipkosti površine in podobnega. Posledica — otresanje delne ali dnevne proizvodnje form, povečanje napak na ulitkih in izmeček v kolikor tvegamo ulivanje v take forme. Ta komentar je potreben, če hočemo dovolj nazorno prikazati, v čem je bistvo teh prihrankov in kakšna operativna strateglia jih sploh omogoča. dipl. inž. Z. Gorjup Priprava livarskega peska Novice o delu prodajnega sektorja Skrb za to, da nam ne bi zmanjkalo dela, naročil in denarja, je naložena prodajnem sektorju v okviru delovne skupnosti SSP. Njegova naloga je, da od kupcev po vsej domovini in v tujini zbira naročila za stroje in naprave iz našega proizvodnega programa. Oglejmo si najprej, koliko naročil nam je letos uspelo pridobiti iz množice ponudb, ki so jih delavci prodaje — komercialisti skupaj s projektanti in kalku-lanti, izdelali in poslali kupcem. Vse poslovnice v prodaji so od januarja letos pa do septembra izdelale 1300 ponudb v skupni teži 25.700 ton za domači trg, za izvoz pa 165 ponudb, ki so šle na licitacijo v vse dele sveta, v skupni teži 26.300 ton. Sprejetih in podpisanih pogodb je bilo 1365 (6.580 ton) za domači trg in za izvoz 29 (v skupni teži 1548 ton). Pojasniti je treba razliko med številom izdelanih ponudb in številom podpisanih pogodb. Tu so navedene pogodbe v absolutnem številu, torej tudi tiste, za katere ni bilo izdelanih ponudb, ampak so kupci podpisali pogodbo brez poprej izdelane ponudbe, tako na primer za storitve, ulitke blagovne proizvodnje, rezervne dele in drugo. V nadaljevanju naj vas seznanim še z delom po posameznih poslovnicah (Pregled obsega le poglavitne pogodbe in naročila, sicer bi bil opis predolg). Polno smo zasedeni z naročili za hidroelektrarne: Za HE Za-kučac II. dve Francisov! turbini moči 138.300 KW, za HE Srednja Drava II. dve Kaplanovi turbini moči 60.000 KW, ter HE Sjenica ena Francisova turbina moči 37.000 KW. (Vse v skupni teži 2.700 ton opreme). Za tuje naročnike moramo narediti za HE DHAO-A — (Nova Zelandija) Francisovo turbino moči 57.000 iKW ter za HE Crystal (ZDA) Francisovo turbino moči 39.000 !KW (opreme v skupni teži 1.116 rton). Velik porast naročil v turbinski proizvodnji moramo pripisati svetovni energetski krizi, ki je močno zamajala ves svet. Pokazalo se je, da vodne turbine proizvajajo trajno in dokaj ceneno energijo, poleg tega pa najmanj kvarijo človekovo okolje, kar je vedno bolj pomembno. V bližnji prihodnosti bo treba misliti na razširitev kapacitet, ker se veča povpraševanje po vedno močnejših in večjih turbinah. Prodaja dieselskih motorjev žanje letos rekordno žetev. Januarja letos smo prodali dvanajst motorjev za opremo treh potniških ladij za SSSR (kupila jih je ladjedelnica v Kraljeviči), junija je kupila ladjedelnica »Tito« štiri motorje za opremo remorkerjev za Irak. Obe pogodbi sta vredni triintrideset milijonov dinarjev. Prodali smo šest motorjev ladjedelnici »3. Maj« — Rijeka za opremo dveh ladij za LR Kitajsko ter sklenili naročilo rezervnih delov, oboje skupaj v vrednosti preko 46 milijonov dinarjev. V Romunijo smo prodali sedeminpetdeset motorjev različnih tipov, v skupni vrednosti 4.200.000 dolarjev. Treba je poudariti, da je to kliriniško po- dročje! Težave so z dobavo delov za motorje, ki jih moramo kupovati zunaj. Doma pa so nastale težave zaradi pomanjkanja grodlja v sivi livarni, kar bo verjetno vplivalo na dobavne roke. Za žerjave imamo prednaročilo za dve mostni dvigali za atomsko centralo v Krškem z dvigoma 120 Mp in 163 Mp ter razpetino 35,1 metra. »Železarna Nikšič« iz Titograda je naročila dva kleščna žerjava 10 in 20 Mp s širino 22 metrov. Ljubljanska »Metalka« je naročila za skladišče v Vižmarjih dve dvigali in »Energoinvest« — Sarajevo prav tako dve dvigali z dvigom 250 Mp + 50 Mp in 50 Mp + 15 Mp s širino 22 metrov. Preoblikovalni stroji gredo dobro v denar, večje naročilo je podpisano za tovarno »Swaty« Maribor (630-tonska stiskalnica za bruse). Večjih serij za doma ni, je pa dovolj posameznih naročil. Odnos do kupcev bo treba popraviti s tem, da bomo izvrševali naročila v roku. Ulitki in modeli so zelo kvalitetni. Ugoden naročnik je Minel iz Beograda, ki kupuje visoko legirano jekleno litino in delno tudi ulitke iz specialne litine. Drugi večji odjemalec je »Jelšin-grad iz Banja Luke. V upadu pa so naročila iz ladjedelnice. »Ju-goturbina« se je preusmerila od nas na kupce v tujini. Eden perspektivnih naročnikov pa je podjetje »Slovenijaceste« iz Ljubljane. Večjih del rokovno ne dosegamo, ker ni večjih strojev za grobo mehansko obdelavo ulitkov. Izvoz stiskalnic trenutno nima podpisanih novih pogodb. V teku je razgovor z Romunijo o prodaji licence za naše stiskalnice. Razgovori so predvideni v mesecu novembru letos, teko tudi pogovori s francosko tovarno »Claude Marion«. Ingenieur I. C. A. M. za kooperacijo pri izdelavi stiskalnic. Kooperacija z nemško tovarno »Wotan Werke« iz Zahodne Nemčije se ugodno razvija. Precej težav imamo zaradi zapletov na carini, delno pa tudi zaradi nekaterih uvoženih delov za te stroje. Ker je sodelovanje z »Wotan Werke« v razvoju, so težave razumljive, menjajo pa se tudi predpisi o kooperaciji s tujimi partnerji. Probleme imamo tudi z domačimi podjetji, ki naj bi sodelovali pri projektu Wotan. Črpalke in črpalne postaje izvažamo predvsem na Bližnji vzhod, pravkar končujemo večje naročilo za Egipt. Se naprej bi se radi obdržali na tem področju in zato je v teku izdelava ponudbe in podpis pogodbe za nadaljnje delo v tej deželi. Treba je poudariti, da je na tem, kakor na mnogih drugih področjih huda konkurenca in ostri pogoji. Najbolj je razširjena dobava črpalk za domače porabnike. Malo je vodovodov in vodovodnih omrežij, ki jih ne bi napajale naše črpalke. Naročil je veliko. Konkurenca je tudi močna, vendar nas rešuje dobra kvaliteta. Letos je večja podpisana pogodba za termoelektrarno Šoštanj. Zaupana nam je izdelava nove črpalne opreme na osnovi dosedanjih dobrih ocen. Naša oprema se je izkazala kot zanesljiva in visoko kvalitetna. Tako so naročene glavne črpalke, jeklena konstrukcija turbinskega kondenzatorja, črpalke za pripravo kotlovske vode in oprema črpališč Topolščica in Vgrezniško jezero za dobavo surove vode. IMF Maribor je tudi kupilo črpalne agregate za TE Šoštanj. Dobili smo naročilo podjetja »Soda SO« Tuzla (specialne črpalke za novi postopek pridobivanja solne raztopine iz podzemskih bazenov). Problem je proizvodna zmogljivost in zamude rokov, ki so povezane z zamudami poddobavi-teljev. To je le bežen pregled velikih prizadevanj prodajnega sektorja pri prodaji naše opreme doma in v tujini. Če bomo znali vsi strniti in urediti svoje vrste, ter bomo časovno in kvalitetno izvrševali vse obveze do kupcev, potem nam je naša prihodnost zagotovljena. Predsednik konference sindikata Litostroj tovariš Avgust Kočar je podelil diplome in darila najboljšim varilcem TEKMOVANJE VARILCEV Ob razpisu republiškega pripravljalnega odbora za tekmovanje varilcev dne 22. 5. 1975 je tudi konferenca sindikata Litostroj razpisala interno tekmovanje varilcev za celotno OZD. Namen tega tekmovanja je bil predvsem ta, da varilca kot enega izmed nosilcev in ustvarjalcev materialnih dobrin dvignemo iz dosedanje anonimnosti in njegovo koristno ter potrebno delo predstavimo širši javnosti. Cilj vseh vrst varilskih tekmovanj od internega v OZD do republiškega je splošno in strokovno izobraževanje varilcev pa tudi ustvarjanje boljših pogojev za dobro kvaliteto in storilnost dela. Prvotno naj bi bila tekmovanja preko celega leta, pri čemer bi selektivno izbirali varilce za področno ter republiško tekmovanje. Na interni razpis se je kolektivno prijavilo 28 varilcev za klasično elektro-obločno ročno varjenje in to izključno samo iz TOZD Pl, kar je presenetljivo, ker imajo varilce tudi druge TOZD. Za varjenje v zaščitni atmosferi C02 sta se prijavila samo 2 varilca, tako da tekmovanja v tej varilski panogi nismo mogli izvesti do konca. Od omenjenega števila kolektivno prijavljenih varilcev jih je tekmovalo v klasičnem elektro-obločnem ročnem varjenju 23, njihove zvarjene skuske pa je ocenjevala komisija (videz zvarov, dimenzije skuska in pri-varjenega korena v vseh legah po vnaprej določenih kriterijih). Ocenila je 22 skuskov od 23 tekmujočih varilcev, eden ni predložil skuska v ocenitev. Od prej omenjenih 28 prijavljenih varilcev so trije odstopili, dva varilca pa sta bila diskvalificirana. Ocenitev skuskov t. j. zavarjenih delov pozicij po risbi št. 2: po skupnem povprečnem številu točk so varilci zasedli naslednja mesta: 1. Pero Duspara TOZD-PI-PK skupaj 123,66 točke 2. Jerko Jakus TOZD-PI-PK skupaj 119,33 točke 3. Jože Željko TOZD-PI-PK skupaj 118,67 točke 4. Viktor Predovnik TOZD-PI-PK skupaj 103,67 točke 5. Gvido Ivančič TOZD-PI-PK skupaj 103,33 točke Trem prvouvrščenim so pripadle razpisane nagrade — za prvo mesto 1.000.— din, za drugo Preoblikovalna tehnika na razstavi v Moskvi V Moskvi je bila od 14.—23. oktobra razstava jugoslovanske obdelovalne tehnike — strojev in orodij pod imenom STANKO-INSTRUMENT ’75. Namen razstave je bil pokazati zmožnosti in najnovejše dosežke jugoslovanske industrije na tem področju. Razstavo je pripravila JUGOSLAVIJA — PUBLIC iz Beograda v moskovskem parku kulture in počitka Sokolniki, udeležili pa so se je jugoslovanski proizvajalci obdelovalnih strojev in orodij — skupno 26 podjetij. V okviru poslovnega združenja MA-ŠINOUNION so svoje proizvode s področja tehnike odrezovalnih in preoblikovalnih strojev prikazala naslednja podjetja: BAGAT — Zadar, DALMASTROJ — Split, Pogled v razstavni prostor, kjer so stali naši preoblikovalni stroji JELŠINGRAD — Banja Luka, ŽELEZARNA Ravne, IVO LOLA RIBAR — Železnik, KRUŠIK — Valjevo, LIVNICA ŽELEZA I TEMPERA — Kikinda, LITOSTROJ — Ljubljana, MAJEVICA — Bačka Palanka, METALSKI ZAVOD TITO — Skopje, POSEDA — Novi Sad, POTISJE — Ada, PRVOMAJSKA — Zagreb in PROGRES — Zrenjanin. Od proizvajalcev orodja so v okviru svojega združenja ALAT nastopila podjetja: INDUSTRIJA ALATA — Trcbinje, ISKRA — Ljubljana, KOVAŠKA INDUSTRIJA — Zreče, KORDUN — Karlovac, SINTAL — Zagreb, TANG — Nova Gradiška, TIK — Kobarid, TRO — Prevalje, FABRIKA REZNOG ALATA — čačak, JUGOALAT — Novi Sad in JUGORAPID — Zagreb. Tiskovne konference pred otvoritvijo razstave se je udeležilo veliko predstavnikov sovjetskega tiska, radia in televizije, na njej pa so jih seznanili s podatki o tehničnem in trgovinskem sodelovanju med našo državo in Sovjetsko zvezo o tehničnem nivoju naših izdelkov v primerjavi z evropskim, o uporabi NC upravljanja, o lastnem razvoju orodij in drugem. Na otvoritvi so bili tudi namestniki ministrov industrije obdelovalnih strojev in orodij ZSSR, težke industrije, elektrotehnične industrije, trgovinske industrijske zbornice in večje število drugih povabljencev. Razstavo so obiskali mnogi strokovnjaki iz vse Sovjetske zveze. Litostroj se je predstavil s tremi hidravličnimi vlečnimi stroji: HVC-2-63, HVO-2-lOO, HVO-2-250 in z linijo za narez pločevine. Vse razstavljene stroje razen linije za narez, ki ni bila pripravljena za prodajo, smo prodali. To so prvi preoblikovalni stroji konvencionalnega tipa, ki so prodani v SZ. Do sedaj je Litostroj prodal v to državo le stroje specialnih namenov in po posebnem naročilu. Z zadovoljstvom omenjamo, da smo bili edini, ki smo razstavljali stroje lastne konstrukcije, brez licenc in kooperacije s tujimi podjetji. Sovjetski strokovnjaki so pokazali veliko zanimanja za naše razstavljene in druge stroje s področja preoblikovalne tehnike. Dokaz tega je, da te dni pripravljamo ponudbe za približno 200 preoblikovalnih strojev za to državo. Tudi na področju designa smo prejeli veliko pohval od sovjetskih strokovnjakov in naših domačih predstavnikov, ki so bili na sejmu. Za zaključek bi lahko rekli, da obstajajo dejanske perspektive za uvrstitev naših preoblikovalnih strojev na sovjetskem trgu. C. M. 500.— din in za tretje 250.— din. Spominske plakete za udeležbo na prvem internem tekmovanju varilcev v Litostroju so podelili 10 varilcem. Prvi trije varilci so bili po kriterijih republiške tekmovalne komisije prepuščeni in imeli možnost udeležbe na okrajnem ljubljanskem tekmovanju. Ker tega tekmovanja zaradi neuspelih tekmovanj v drugih podjetjih v Ljubljanskem okraju ni bilo, je okrajna komisija odredila, da se litostrojskim varilcem dovoli in omogoči tekmovanje na republiškem tekmovanju. Žal se zaradi spleta okoliščin tega tekmovanja naši varilci niso udeležili, s čimer so zamudili priliko za uveljavitev tudi navzven. Interno tekmovanje tako v Litostroju kot tudi v drugih 32 podjetjih ljubljanskega okrožja je pokazalo, da se varilci sramežljivo in boječe odločajo za udeležbo na tovrstnih merjenjih znanja. Tudi vodstva TOZD, obratovodje in varilni mojstri niso odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Storjene napake naj bodo v poduk za bodoča tekmovanja, ki bodo odslej pogostejša, kar je tudi prav, da se delo in vloga varilcev v proizvodnji v zadostni meri popularizira. Predsednik komisije Vinko Kabaj CENE V TOZD ZSE Stroškovna cena samskega ležišča v naših domovih je od 340 do 450 dinarjev. Posamezniki, to je naši samski delavci, pa plačujejo od 62 do 126 dinarjev. Prehrana Stroškovna cena Cena z 20 % popustom za I Litostrojčane Zajtrk 5,60 din 4,50 din Kosilo 13,00 din 10,40 din Večerja 12,20 din 10,00 din Malica 7,50 din brezplačna Zaščita ozračja v tovarni Akcija zveznih organov, da bi zavarovali naše ozračje in vode Pred nadaljnjim zastrupljevanjem in tako dosegli boljše življenjske pogoje, posebno v gosto naseljenih industrijskih krajih, trka tudi na vrata našega podjetja. Zato se lahko vsak od nas vpraša, kje in kako bomo izvedli zaščito proti razširjanju prahu in strupenih plinov. Večini Litostrojčanov je znano, da prah in plini nastajajo le na posameznih delovnih področjih. Delovna mesta, kjer je izvor teh škodljivih snovi, ogrožajo predvsem delavce, ki so neposredno zaposleni pri takem delu, seveda pa škodljivo vplivajo tudi na ostalo okolje, posebno ob neugodnih vremenskih pogojih, ko trpi zaradi teh posledic še večje število naših sodelavcev. Delovna področja, kjer je največji izvor škodljivih snovi, so: — čistilnica livarne sive litine — čistilnica livarne jeklene litine — oblikovalnica livarne sive litine — oblikovalnica livarne jeklene litine — pločevinama — peskarna in barvarna Čistilnico livarne sive litine smo postavili na prvo mesto, ker stoji prav v središču tovarne m je istočasno izvor velikih količin prahu, ki se razširja tudi do sosednjih zgradb, seveda pa so najbolj izpostavljeni škodljivim učinkom tisti, ki so v njej zaposleni. Ker je delovni prostor čistilnice za predvidene kapacitete livarne premajhen, se hitro Pvenasiti s količino prahu. Pri zračenju v sedanjih pogojih pa nastane močan prepih, ki posebno v mrzlih dnevih povzroča razna prehladna obolenja. Prav za-radi teh težav smo predvideli ?premo, katera mora bistveno izboljšati delovne pogoje. Brušenje in čiščenje manjših in srednje težkih odlitkov bo odslej potekalo na delovnih mizah, ki bodo priključene na odpraše-valno napravo. Brušenje velikih odlitkov, ki jih ni mogoče obdelati na brusilnih mizah, pa bo zahtevalo posebno tehnologijo in tudi način odpraševanja bo drugačen. Ročni brusi bodo v tem Primeru opremljeni z manjšo cevjo za odsesavarije. Vsa ročna orodja bodo priključena na zbirno baterijo, ki bo povezana s ciklonom, filtrom in visokotlačnim ventilatorjem. Viseči brusi, dvokolutni brusi in brusilne mize bodo povezane na skupni od-Praševalni liniji. Očiščeni zrak iz linije odpraševanja se bo vračal preko dodatnih čistilnih filtrov pozimi nazaj v prostor, poleti pa ga bomo spuščali ven. Posebno bo obdelano čiščenje odlitkov s pomočjo komprimira-nega zraka na prostem. Prigra-Jena odscsalna naprava bo namreč morala preprečiti vsako razširjanje nastalega prahu na tem območju. čistilnica livarne jeklene litine bo opremljena podobno kot čistilnica livarne sive litine. Oblikovalnica livarne sive litine bo dobila opremo, ki bo zajemala Posebne dodatne odpraševalne naprave na sledečih področjih: — pri opremi specialne litine pri opremi za regeneracijo fu-ranskega peska — pri praznjenju okvirjev in delnem razbijanju jeder. Celoten objekt bomo prezračevali na prisilni način — vse dosedanje odprtine v strešni konstrukciji za naravno zračenje bomo odstranili in namesto njih namestili primerne aksialne ventilatorje, katere bo možno vklap-Ijati po potrebi in sicer samo v posameznih predelih, kjer se bodo pojavile večje količine plinov. Na ta način bomo preprečili tudi znatno ohlajevanje v notranjosti hale v zimskem obdobju, kar sedanji sistem ni omogočal. Podobna rešitev je predvidena tudi za oblikovalnico livarne jeklene litine. Poseben kazale dobre rezultate. Vprašanje je le, kdaj bomo lahko rešili ta hud in po finančni plati zelo zahteven problem. Pločevinama združuje pod eno streho več delovnih panog — od finalne montaže preko varil-nice, bmsilnice, ekspedita, do priprave materiala za pločevi-narno. V samem prostoru predstavlja varilnica največji izvor plinov, ki po hladitvi lebdijo v ozračju in tako zelo onesnažujejo zrak v tem objektu, ki do sedaj, razen minimalne naravne ventilacije, nima posebnih prezračevalnih naprav. Sedaj je v izdelavi projekt odplinjevanja varilnice, ki bo omogočal odse-savanje plinov takoj pri njihovem izvoru in jih odvajal na prosto. Seveda mislimo tu tudi na nadomestilo svežega zraka, ki ga bomo odvajali pri odsesa-vanju skupno s plini. V brusilnici turbinskih tekačev nastajajo pri brušenju kovinskih delov velike količine finega prahu, ki povzroča težave pri dihanju. Ker se na takih delovnih Čistilnica livarne sive litine — prah, ki se dviga pri čiščenju ulitkov, ogroža vse, ki so zaposleni na tem območju problem v TOZD Pl (talilnica livarne jeklene litine) pa bo od-sesavanje in nevtralizacija plinov pri obločnih pečeh, ki danes onesnažujejo zunanje ozračje in deloma tudi notranjost delovnega prostora. Specialne čistilne naprave na tem področju se v tujini že uporabljajo in so po- mestih danes v svetu uvaja t. i. točkovno odpraševanje, se dogovarjamo s podjetjem Gostol in Nove Gorice, da bi pri nas predvajali ta nov način dela in bi tako imeli možnost presoditi njegovo praktično uporabo. Težji primer je v površinski zaščiti, ki sodeč po sedanjem UVEDBA SPECIALNIH Standardni postopki površinske zaščite v TZ Litostroj predvidevajo za nekatero strojno opremo kot osnovno zaščitno sredstvo cinkove premaze, katere izdelujejo naše domače tovarne Color, Helios in Cinkarna Celje. Ti premazi so pokazali dokaj visoko uporabno vrednost, vendar so bili povsod tam, kjer je bilo treba dele med seboj montažno variti problematični, kljub temu, da niso imeli na delavce nobenega strupenega učinka. Izgorevanje cinka v takih cinkovih premazih je pri varjenju povzročalo varilcem določene težave s prebavo, pri dalj časa trajajočem varjenju materiala, zaščitenega s cinkovim premazom pa glavobol in slabo počutje, zaradi česar so se pritoževali in zahtevali spremembo zaščitnih sredstev. Površinska zaščita, kremenčev *’rah, ki nastaja pri peskanju, groza tudi sosednje objekte in ' eveda tudi vse, ki so tu zaposleni Zaradi takšnih težav smo morali začeti iskati rešitev. Preizkušali smo zaščitne premaze, ki naj bi nadomestili cinkove premaze povsod tam, kjer je bilo treba posamezne dele in sklope opreme montažno variti ali na-varjati. Najbolj sta ustrezala dva temeljna zaščitna premaza Shop primer AH, izdelek tovarne barv in lakov »Helios« iz Domžal in Shop primer Hcmpadur 1527, izdelek tovarne barv iz Umaga. Prvi premaz je enokom-ponenten, drugi pa dvokompo-nenten. Preizkusi, ki so trajali dalj časa zaradi vsestranskega opazovanja in so bili končani letos v oktobru, so pokazali, da sta oba navedena premaza dobre kvalitete in da dopuščata kvalitetno clektroobločno varjenje. S lemi premazi zaščitene površine lahko varimo brez kvarnih posledic na kvaliteto zvara, predvsem pa na zdravje varilcev. Tu- di zvarni robovi, zaščiteni z enim ali drugim prej omenjenim premazom niso delali težav pri poteku in kvaliteti varjenja. Varilci sploh niso čutili nobenega smradu po ožgani barvi in niso imeli nobenih težav (npr. težav z želodcem, glavobola in podobno) in to ne tudi pri dalj časa trajajočem varjenju materiala, zaščitenega z navedenima premazoma. Pregled zvarov je pokazal, da zaščitna barva enega ali drugega premaza ne povzroča nobenih bistvenih kvarnih vplivov na mehanske in kemične lastnosti zvara, kar omogoča varjenje še tako zahtevnih jeklenih konstrukcij, zaščitenih s Shop primerjem AH ali Hem-padur 1527. Predvsem je važno, da je varilec kot človek in delavec zaščiten in z uporabo omenjenih Shop primerjev ne bo več izpostavljen težkim pogojem dela s cinkovimi premazi, kar bo stanju še vedno ni deležna potrebnega priznanja in se tako s svojo skromno opremo bori, da bi dosegla čim boljše uspehe na tako važnem področju dela, kot je antikorozijska zaščita. Večkrat smo obravnavali problem peskarne in barvarne, dobivali tudi razne ponudbe za sodobno opremo teh objektov, do končne odločitve pa le ni prišlo. Zato je sedaj v načrtu, da končno rešimo lokacijo površinske opreme, da uskladimo tehnološke postopke antikorozijske zaščite in sodobno opremimo njene oddelke. Na ta način ne bi samo poravnali naš dolg, ampak bi tudi to področje dela dobilo v našem proizvodnem procesu mesto, ki mu pripada. Razumljivo je, da bo z vsemi predlogi za prezračevanje, odpraševanje in odplinjevanje na- vedenih objektov natančno seznanjena vsaka TOZD, ki bo morala izreči tudi svoje mnenje. Treba je poudariti, da bomo navedeno problematiko postopno reševali v skladu z našimi materialnimi pogoji, vendar ne smemo odlašati. Istočasno se moramo tudi zavedati, da bo izboljšava delovnih pogojev na posameznih ogroženih področjih zagotovo pozitivno vplivala na delovno storilnost in zmanjšanje števila obolenj, kar bo pomenilo tudi prispevek k boljšim poslovnim uspehom določenega obrata in s tem tudi celotnega podjetja. Predvsem pa hočemo zaščititi zdravje našega delovnega človeka in mu ustvariti take delovne pogoje, ki mu ne bodo puščali škodljivih posledic. F. Dvoržak Nevarnost pri obločnem varjenju Vsi izvori svetlobe sevajo žarke, vsaka barva v spektru od vijolične do rdeče ima svojo valovno dolžino. Ti barvi ustrezata mejam žarčenja, ki ga more človekovo oko zaznati, lahko pa zaznamo tudi krajše (ultravijolične) ali daljše valovne dolžine (infrardeče), ki utegnejo kvarno delovati na oko. Zato moramo oko zavarovati proti žarčenju. Za določanje žarčenja ni dovolj navesti valovne dolžine, saj utegne biti žarčenje z isto valovno dolžino bolj ali manj intenzivno. Izvor toplote, ki spro- PREMAZOV prav gotovo ugodno vplivalo na njegovo počutje, storilnost in na njegovo delovno okolje. Cinkovi premazi bodo sicer še naprej ostali v uporabi kot osnovni zaščitni premazi, vendar samo tam, kjer ne bo montažnega varjenja doma ali na terenu. Pripomniti je treba tudi to, da sta oba preizkušena osnovna zaščitna premaza Shop primer AH in Hem-padur 1527 odlična podlaga za nanašanje drugih, pri nas standardiziranih zaščitnih premazov in sta kot dobro zaščitno sredstvo primerna za nanašanje na material, ki se bo sestavljal in varil šele po določnem časovnem obdobju. Oba premaza imata zelo dobro oprijemljivost na peskano površino in sta odporna tudi proti vlagi, kar omogoča uporabo obeh premazov pri zaščiti pločevine in profilov v skladiščih pred razrezom, sestavo in varjenjem posameznih pozicij med seboj. Sodelovanje z razvojnim institutom »Metalne« iz Maribora je pripeljalo do vzporednih preizkusov teh Shop primerjev in do marsikaterih ugotovitev, zaradi katerih so tudi oni spremenili tehnologijo zaščite jeklenih konstrukcij, ki jih sestavljajo in izdelujejo s pomočjo elektroob-ločnega klasičnega varjenja ali s pomočjo varjenja v zaščitni atmosferi COo. Vinko Kabaj šča veliko količino energije, kot npr. električni oblok, seva močnejše žarkovje kot izvor, ki sprošča manj energije (avtogeno varjenje). Drugače pa energija, ki jo oko spremlja iz svetlobnega izvora, pojema s kvadratom te razdalje. Iz tega razloga je lažje zavarovati osebje v varil-nici, ki dela v večji razdalji od varilca, kot le tega, ki je neposredno izpostavljen žarčenju. Vedno, kadar žarčenje zadene kak predmet, gre del žarkov skozi, drugi del se absorbira, ostalo pa se odbija. Vsako steklo je označeno z absorbcijskim faktorjem, katerega vrednost je odvisna od valovne dolžine. Navadno steklo vpija (absorbira) vso ul-travijoličasto svetlobo, prepušča vidno svetlobo (glede na barvo in debelino stekla). To steklo pa ne vpija infrardečih žarkov, ker ne vsebuje posebne snovi za ta namen. Ce uporabljamo temno steklo in čeprav je videti dovolj temno za vidno svetlobo, ni rečeno, da ja že primerno kot varnostno sredstvo, človekovo oko dojema sevanje le do določenih valovnih dolžin. Naše okolje je najbolj občutljivo za rumeno svetlobo. Pri navadni svetlobi, ki jo oko sprejme podnevi, nimamo nobenih škodljivih učinkov. Velika bleščava pa utegne utruditi oko. Ultravijolično žarčenje pri obločnem varjenju hitro povzroči znano očesno bolezen (ophtal-mia elcctrica), ki jo občutimo kot zbadanje peska v očeh. To žarčenje ne vpliva samo na oko, marveč tudi na kožo. Varilci, ki se pravilno ne zavarujejo, utegnejo dobiti opekline, ki so enake sončnim. Seveda se opekline hitreje pojavijo, če je moč žarčenja večja. Ophtalmia electrica je poškodba prehodne narave, toda opozoriti je treba na kronično vnetje, ki ga nikakor ne moremo pripisati samo ultravijoličnemu ali infrardečemu žarčenju. Zaradi tega je potrebno, da varilec, njegov pomočnik in vsak, ki je v neposredni bližini izvora infrardečih žarkov, uporablja varnostna očala ali varnostni ščit proti vplivom teh žarkov. inž. Ivan Šavor Izlet v Kumrovec Osnovna organizacija SSP je za svoje člane organizirala enodnevni izlet v Kumrovec in Stu-bičke toplice. Po nekajletnem premoru je bil to prvi tak izlet. Udeležba je bila nepričakovano velika, saj sc jih je izleta udeležilo več kot 140. V soboto, 25. oktobra ob 5,30 smo se zbrali na parkirišču ob Djakovičevi cesti, kjer so nas že čakali Transturistovi avtobusi. Kot ponavadi, tudi tokrat ni šlo brez zamude in pol ure kasneje smo se odpeljali proti Dolenjski. Bilo je megleno in dokaj mrzlo jutro, toda napovedi so kazale, da se bo čez dan zjasnilo in otoplilo. Po avtocesti je brzela kolona avtomobilov in avtobusov, pretežno z izletniki. Gosta megla in prevrnjeni avtomobili ob avtocesti so opozarjali na previdno vožnjo. Motel pri Trebnjem je bila prva naša postojanka, kjer smo se okrepčali in pogreli ob toplem čaju, kavici ali šilčku žgane pijače, odvisno pač od razpoloženja. Mimo Otočca in šmarjeških toplic smo se peljali v gosti megli in kmalu zapustili avto- Zamenjava s ČSSR Uvodoma je treba poudariti dve bistveni spremembi, ki sta nastali z zamenjavo v ČSSR v letu 1976. Čas izletov je nekoliko daljši — vsi izleti (razen avto rallyja) bodo trajali šest dni, zraven pa še dva dni potovanja, kar znaša skupaj osem dni. Skoraj vsi izleti so predvideni v druge kraje in druga mesta kot dosedaj. Prvomajski izlet z avtobusom za 50 oseb bo trajal od 30. 4. 1976 do 7. 5. 1976. Cilj Brno in njegova okolica (ogledi mesta, znamenite kraške jame, po kateri se boste lahko vozili s čolnom, tovarne turbin in ostalih znamenitosti). Drugi izlet bo od 3. do 10. julija po stari trasi v Červeno z ogledi Prage, gradu Orlika in drugih znamenitosti. Predvidena cena obeh 8 dnevnih izletov je 1.200 din, v kar je vračunana vožnja, prehrana in vsa vstopnina za oglede. Avto rally bo v mesecu septembru na novi trasi v Brno in bo trajal od 4. 9. do 8. 9. 1976. Posebnost letošnje zamenjave je 8 dnevna izmenjava skupine planincev v mesecu juniju 1976. Njihovo bivališče bo pod Snežko v Krkonoših v počitniškem do- cesto ter krenili proti Bizeljskemu. Prav na koncu Bizeljskega, kjer se neha asfaltna cesta, stoji prijetna domača gostilna, kjer so nam postregli s pristnim bi-zeljčanom in domačim moštom. Z maligani je raslo tudi razpoloženje. V gostilni smo si ogledali tudi »razstavo« bankovcev najrazličnejših valut. Po dobro vzdrževani makadamski cesti smo se odpeljali proti Kumrovcu. Kmalu smo prečkali Sotlo. Kumrovec nas je pričakal obsijan v soncu. Topel in sončen dan je bil kot nalašč za takšen izlet. Po registrirnih tablicah na parkiranih avtobusih smo videli, da so sem prišli izletniki iz vseh krajev Jugoslavije — iz Dubrovnika, Reke, Tuzle, Novega Sada, Subotice, Beograda, Maribora itd. Po dolgih vzpenjajočih se stopnicah smo se napotili na ogled novozgrajenega doma borcev in mladine. Bili smo prijetno presenečeni nad njegovo lepoto. Zgrajen je na hribčku, od koder se razprostira čudovit razgled na dolino Sotle. Urbanisti, arhitekti in graditelji so se potrudili, da so ta spomin- mu češke letalske družbe. Poleg ogleda Prage pa bodo šli še na enodnevni izlet na Poljsko, ki je oddaljena od Krkonošev le nekaj kilometrov. Cena tega izleta je približno 1.300 din na osebo. Madžarska Z Madžari se o točnih dnevih za izlete še nismo dogovorili, planiramo pa jih v marcu 1976. Načelno smo se dogovorili za tri izlete z avtobusi do Budimpešte (bivanje v Balaton Boglar-ju od koder je predviden tudi enodnevni izlet okoli Blatnega jezera). Predvidena cena brez zamenjave bi bila približno 400 din na osebo. Poleg omenjenih izletov je predviden v prihodnjem letu še izlet 25-letnikov na Djerdap ter izleti OOS v Kumrovec in Fieso. Konkretnih aranžmajev za Sovjetsko zvezo ali kako drugo tujo državo sindikat še ni sklepal. Ne smemo pa pozabiti na ponovno prvomajsko srečanje v Poreču, ki ga organizira sindikat ZPS. Bivanje bo v hotelu Albatros od 30. aprila zvečer do 3. maja popoldne. Predvidena cena znaša približno 300 din. M. V. ski objekt zgradili v rekordnem času 15 mesecev. Zgrajen je s solidarnostnimi prispevki delovnih ljudi Jugoslavije. Med pobudniki za zgraditev doma je bila tudi SZDL občine Ljubljana — Center. V eni izmed dvoran smo si ogledali kratek dokumentarni film o življenjski poti tovariša Tita. Dom borcev in mladine je velikega kulturnega, političnega in turističnega pomena ne samo za Kumrovec in Hrvatsko Zagorje, ampak za celo Jugoslavijo. Pripovedovali so nam o poteku gradnje, prostorski ureditvi in namembnosti posameznih delov doma. Obiskali smo tudi rojstno hišo tovariša Tita. Majhna pritlična hiša tipične zagorske arhitekture je spremenjena v muzej, kjer so razstavljeni predmeti, ki so služili družini Broz za vsakdanjo rabo. Nakupili smo spominčke, razglednice in se za spomin fotografirali. Po kratkem ogledu vasi smo se odpeljali proti Stubičkim toplicam. V jasnem sončnem vremenu je bila vožnja po lepi zagorski magistrali nadvse prijetna, saj je razgled na zagorsko pokrajino enkraten. Ogledali smo si spomenik Matije Gubca, vodje kmečkega upora v Spodnji Stu-bici, ki je postavljen ob njegovi 400-letnici. To je močna arhitektonska in umetniška stvaritev, ki se skladno ujema z okolico. Postavljen je na vzpetini nad vasjo, od koder se razprostira prelep razgled na okoliške vasi in polja, obarvana z jesenskimi barvami. Po ogledu spomenika in kosilu v hotelu »Matija Gubec« smo se kopali v hotelskem zaprtem bazenu. Prijetno kopanje v precej topli vodi se je slehernemu prileglo. Tisti, ki jim ni bilo do kopanja, pa so se odpeljali na ogled znamenite lipe, pod katero so se zbrali puntarji in sklepali dogovor o vstaji. Proti večeru smo se odpravili proti atomskim toplicam v Podčetrtku. Avtobusi so komaj lezli po cesti, ki je v gradnji, in bo povezovala Kozjansko s Kumrovcem v sklopu projekta za dokončno ureditev spominskega območja v Kumrovcu. Ker je turistična sezona že za nami, so atomske toplice v Podčetrtku samevale, zato smo se po kratkem postanku odpeljali proti Ljubljani. Takšnih izletov bi si še želeli, saj smo si lahko ogledali kulturnozgodovinske znamenitosti in obenem s kopanjem v bazenu združili prijetno s koristnim. Istočasno smo si ogledali tudi sadove našega dela, saj smo tudi mi dali svoj prispevek za zgraditev spominskega doma v Kumrovcu in ob tem smo bili ponosni. V. Živkovič Septembra letos se je poslovil od nas dolgoletni Litostrojčan Franc PETERLIN. V Litostroju je bil več kot 20 let, od tega zadnjih dvanajst v vzdrževalnih obratih. Vestnemu in vzornemu sodelavcu želimo, da bi še dolgo užival zdrav in zadovoljen zasluženo pokojnino. V Stubicah so si izletniki ogledali veličasten spomenik, ki je bil postavljen ob 400-letnici kmečkih uporov Kam in kdaj na izlet v letu 1976 Sindikalni organizaciji je skoraj že v celoti uspelo skleniti dogovor za izletniško dejavnost v prihodnjem letu. S tem člankom želimo člane kolektiva v grobem seznanili s pestrim sporedom izletništva v prihodnjem letu, da bi si člani kolektiva lahko pravočasno rezervirali čas letnega dopusta za izlete v najrazličnejše kraje. IZ MAŠE KULTUR ME g IS KRONIKE# ^=5 V tej številki vam spet predstavljamo slikarja — amaterja, tokrat člana našega kolektiva — strugarja Cirila Hrovata, zaposlenega v TOZD IVET. O svoji dejavnosti nam je povedal to: »Kot dolgoletni član kolektiva sem sodeloval na vseh dosedanjih razstavah, ki so bile organizirane ob raznih obletnicah in praznovanjih tovarne. Slikam v glavnem pokrajinske motive in to v olju in akvarelu. Ukvarjam se tudi z grafiko. Umetniška dejavnost me spremlja že iz otroških let in mi je v glavnem za razvedrilo. Zelo si želim, da bi naše delo bolj zaživelo, da bi bile razstave pogostejše in da bi si tudi izkušnje med kolektivi pogosteje izmenjavali.« OB PRAZNOVANJU 30. OBLETNICE OBOROŽENE ZMAGE NAD FAŠIZMOM Ker letos praznujemo 30. obletnico oborožene zmage nad fašizmom, je OOZK TOZD SERVIS organizirala pohod na Rašico, prvo slovensko požgano vas. Na prosto soboto 5. septembra 1975 smo se člani ZK in mladine iz te TOZD v zgodnjem jutru zbrali pred glavnim vhodom tovarne in se odpeljali s svojimi avtomobili do Črnuč, dalje pa peš dobro uro čez gozd na Rašico. Med potjo smo peli partizanske pesmi in poslušali pripovedovanje o nastanku rašiške čete, katera je bila začetnica poznejšega kamniškega odreda. Vas Rašica je bila požgana 20. septembra 1941, prebivalci pa so bili izseljeni v nemška taborišča. Po^ koncu vojne so se preživeli vaščani vrnili domov in kmalu so s pomočjo udarniškega dela mladine sosednjih vasi (Črnuč, Gamelj in drugih) popravili svoje domove, tako da je danes Rašica lep turistični kraj. Po kratkem postanku smo se vračali po tako imenovanih »vrveh« proti domu. Mimogrede smo se ustavili še ob spominski plošči narodnega heroja Ceneta Stuparja, kjer smo z enominutnim molkom počastili njegovo smrt. Vračali smo se polni vtisov; mladi so se zopet nekoliko pobliže seznanili z našo narodno osvobodilno borbo, vsi pa smo se naužili svežega zraka, ki ga je v mestu tako malo. T. Š. Za dan republike SLOVANI VSI! SLOVANSKA KRI NA GLAS ZAVPIJ, DA SREČNI SMO SINOVI SLAVE V NAROČJU ZDRUŽENE DRŽAVE, KJER SUŽNOST VEČ NAS NE MORI. SLOVANI VSI! SLOVANSKA KRI NA GLAS ZAVPIJ: »ŽIVI NAJ DOMOVINA SREČNA, ŽIVI NAJ NAŠA ZVEZA VEČNA, ROJENA IZ KRVAVIH DNI. ŽIVE NAJ NARODI SVETA, KI SE BORE ZA SVETO STVAR, KI SI ŽELE, DA BO VLADAR LE MIR, BREZ VOJNE, BREZ GORJA!« J. Oprešnik Franc JURJEVČIČ, zaposlen v OZD AGROSTROJ v Ljubljani, nam takole govori o sebi: »Če bi vam hotel opisati svoj sen, da bi postal slikar, bi trajalo predolgo, zato bom začel kar s praktično odločitvijo, ki me je peljala v Kranj na tekstilno šolo, kjer sem pokazal veliko smisla za dekorativno risanje. Šolanje sem končal v času najhujše nezaposlenosti — v letih 1934/ 35, kljub temu sem kot tekstilni strokovnjak, ki jih je tedaj primanjkovalo, dobil službo v tekstilni tovarni »ŠTORA«, sedaj Dekorativna v Ljubljani. Tam sem izdelal na tisoče vzorcev za tka- I nine. Že takrat sem slikal, toda v glavnem le ž vodenimi barvicami, ker za platno in oljne barve ni bilo denarja. Da sem začel bolj aktivno slikati mi je dala povod moja žena. Ko sva se leta 1943 poročila, sva imela zelo skromno stanovanje. Takrat mi je dejala: »Če že tako lepo rišeš, pa naslikaj kaj za našo spalnico, da ne bo tako pusta!« Takrat sem si kupil slikarski pri- bor, za platno pa sem uporabil laneno rjuho in moja prva slika — mati z otrokom — je bila narejena. Od takrat sem naredil veliko, preko 2000 olj, akvarelov in risb. Moja dela so pokupili v glavnem stanovski tovariši, naročniki pa so bili tudi naši izseljenci v Ameriki in Franciji, za katere sem izdelal slike njihovih domačij in slovenske pokrajine.« SINDIKALNI IZLET V soboto, 8. novembra je sindikat organiziral izlet za finaliste, ki ga je vodil predsednik sindikata TOZD FI. Udeleženci, ki jih je bilo 42, so spoznali eno naših velikih gradbišč na Dravi — HE Varaždin. Obisk tega gradbišča je bil za finaliste še posebno zanimiv, ker je strojna oprema, ki bo tu vgrajena, delo prav te enote. Na postankih med vožnjo so izletniki spoznavali mnoge kraje in njihovo zgodovino, videli pa so lahko tudi gospodarski napredek v zadnjem obdobju. V Ormožu so obiskali svetovno znano ormoško vinsko klet, kjer so pokusili letošnje prvo vino. Organizacija izleta je bila zelo dobra in udeleženci so bili zelo zadovoljni. Zaželeli so si še takih izletov, ki so prijetni in poučni obenem. lite Zdruieno etektroprivrpdno pfedvztit'® Beograd Radna organ izaeija ,l.iPndke bidrcetektrao® Nov« Varoš ZAHVALA Zahvaljujem se sindikalni podružnici TOZD FI za denarno pomoč ob moji bolezni. Prav tako se zahvaljujem tovarišu Miklavčiču in tovarišu Permetu za obisk na domu in za darila. Vinko Nučič ZAHVALA Radna organizacija timske hidroek'kfmne k Nove Varogi, povodom 15*to godianjice postopanja i rada,dodeljuje ovu zfiHUflmicu LITOSTROJU LJUBLJANA uspeSnu poslovne saradnju. Ob težki izgubi mojega dragega očeta Antona Kožuha se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz skladišča in montažnega oddelka TOZD FI za izrečeno sožalje in podarjene vence. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Marija Kožuh ZAHVALA Sindikatu Litostroja se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč ob moji bolezni. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so me ob moji nesreči moralno podprli. Ingo Dolinar Nova Varoš 15. X 1975. god. Predsednik Radničkog saveta Mumstio ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem vsem članom delovnega kolektiva Litostroj za denar, ki so ga zbrali po požaru, ki me je prizadel 8. junija letos. Zahvaljujem se sindikatu, ki je organiziral zbiralno akcijo. Zahvaljujem se tudi predsedniku hišnega sveta tovarišu Mi-kiču in stanovalcem bloka v Ljubeljski ulici za materialno in moralno pomoč in prav vsem, ki so mi v nesreči kakorkoli pomagali. Marija Šeme in sin Milan IZBRANE MISLI Žene so večkrat krepostne samo zato, da bi ohranile svoj dober glas In zato, da bi živele v miru. La Rochefoucauld Lakota je ostrejša ob sablje. Fletscher Veliko ni vedno dobro, a dobro je vedno veliko. Bonnevie Malo je krepostnih žena, ki se svoje kreposti niso že naveličale. La Rochefoucauld O inflaciji govorimo takrat, kadar nihče nima dovolj denarja, ker ga imajo vsi preveč. Harold Coffin ameriški publicist Bolj kot delo, ki smo ga že opravili, nas utruja delo, ki ga še nismo utegnili opraviti. Dorothy Thompson ameriška pisateljica ZAHVALA Ob nesreči, ki nas je prizadela, se najiskreneje zahvaljujem celotnemu kolektivu TZ Litostroj za denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem tudi sindikatu za organizacijo, predsedniku hišnega sveta tovarišu Mikiču ter vsem stanovalcem bloka Ljubeljska 17, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, da smo lažje premagali težave, ki so nas prizadele ob požaru. Rudi Grobovšek z družino Solidarnost je moč slabotnih, samota je slabost močnih. Ojetti Oči govore bolj zgovorno od ust. Hauptmann PRED KRATKIM SMO V UREDNIŠTVO ČASOPISA PREJELI PISMO NASLEDNJE VSEBINE: TITOVIM ZAVODOM LITOSTROJ Najprej bi se rad iskreno zahvalil vsem članom delovnega kolektiva Litostroj. Moje dvo in polmesečno bivanje v vaši tovarni, kjer sem se učil upravljati in vzdrževati vodne turbine, je bilo zelo koristno. V tem kratkem času sem si pridobil mnogo znanja in izkušenj, kar brez dvoma predstavlja tako za mene kot tudi za družbo »Tanzanija Electric Supply« In za vse prebivalce Tanzanije veliko bogastvo. Pri tem ste mi tovariško pomagali prav vsi člani vašega kolektiva. Na koncu bi se rad posebej zahvalil naslednjim tovarišem za nesebično pomoč In napotke pri mojem študiju: Jožetu Pezdircu in Dragomiru čeraniču iz izvoznega oddelka, Alojzu Kačiču in Jožetu Canžku (regulacija) ter Jerneju Mlinarju iz montaže. Na svidenje! In dobrodošli v Tanzaniji! Hvala. Augustino G. Kamanga Na povabilo samoupravnih organov organizacije združenega dela »LIMSKIH HIDROELEKTRARN« Nova Varoš se je delegacija samoupravnih organov Litostroj in zastopstva uprave udeležila proslave ob petnajstletnici obstoja, ko so spustili v pogon Prvo hidroelektrarno BISTRICA I. Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta so podelili diplome delovnim organizacijam, ki so sodelovale pri izgradnji njihovega aidrosistema. Diplomo je prejel tudi Litostroj, saj se naše turbine vrtijo r vseh treh njihovih hidroelektrarnah: v Bistrici, Kokin Brodu in Podpeči. Po proslavi so nas povabili na gradbišče nove HE SJENICA, kjer so simbolično zasadili lopato za začetek gradnje, čeprav zemeljska dela potekajo že skoraj eno leto in je rov za obtočni rov že Prebit. Tudi pri tej hidrocentrali je Litostroj najresnejši kandidat Za izdelavo turbine. V prihodnosti nameravajo zgraditi še HE BISTRICA II, ki bo Po velikosti daleč prekašala vse dosedanje, saj bo imela 4 turbine P° 148 Mw, kasneje pa še HE BRODAREVO. Z vsemi temi hidroelektrarnami bi bil njihov sistem izkoriščanja vodne energije delno zaključen, čeprav že delajo načrte za kasnejšo povezavo z drugimi vodnimi sistemi v SR Srbiji in Črni Sori (novi hidroenergetski objekti in namakalne postaje). Litostroj P0 verjetno v ta program vseskozi aktivno vključen, zato pričakujemo, da bomo z »LIMSKIMI HIDROELEKTRARNAMI« še vrsto let uspešno sodelovali. Henrik Bratkovič vražji krokar, pusti me vsaj toliko časa, da v miru pomalicam PRAZNIČNA KRIŽANKA 2404% ŽENSKO POKRjUfr PRJ N4-ROZMlfr 29X7.1945 SKRSHO 9RS K! iEfJSKo aoq IME VETROV PART. rOAjRc/O- MAR D/URO A A/TO A/ 4ŠRERC Došjk 2EfOT>OV MESTO V 8!M VRSTA. SOLATE' MERSEf PREMO) PRVAK PODATI POLOSel DELAVCI TgAt/rLIlM gcjAM Vesti Iz obratov MODELNA MIZARNA V modelni mizami izdelujejo model ohišja regulatorja pritiska vode za HE Bistrica. Naročena sta namreč dva kompletna regulatorja pritiska vode, kot nadomestilo tistih, ki obratujejo že več kot 12 let. Navedeni deli so zelo izpostavljeni kavitaciji, zato bodo novi ulitki iz legirane jeklene litine (kvaliteta L 20 Mn 5), medtem ko so stari iz nelegi-rane jeklene litine. Model pospešeno izdelujejo pod vodstvom visoko kvalificiranega modelnega mizarja Janka Fonde. Delo je zelo obsežno in zapleteno, saj je za izdelavo omenjenega modela potrebno okoli 800 ur. Model bo predvidoma gotov sredi decembra letos. LIVARNA SIVE LITINE Glavno delo v livarni sive litine je formanje spiralnega ohišja hladilne črpalke za termoelektrarno Šoštanj. Ulitek je izredno zahteven in zapleten. Delo poteka zelo intenzivno, saj je vsaka operacija vnaprej predvidena. Za izdelavo ene forme je potrebno več kot 70 kubičnih metrov peska, vezanega s furan-sko fenolno smolo. Jedra in forme za ta ulitek pokrivajo kar 1/4 proizvodne površine livarne sive litine. Vlivanje prvega ulitka je predvideno 21. novembra, za mehansko obdelavo pa bo pripravljen do 15. decembra. LIVARNA JEKLENE LITINE Najvažnejše delo pri izdelavi jeklenih ulitkov v novembru je izdelava gonilnikovih lopat za HE Srednja Drava II. Ulitih je že sedem lopat in jih zdaj tehnično obdelujejo. Izdelava omenjenih lopat je zelo zapletena, saj morajo biti lopate kemijsko, mehansko in dimenzijsko zelo točne, kar je zaradi hidravličnih oblik zelo pomembno. Delo poteka v pospešenem tempu zelo uspešno. Prvih pet lopat, kolikor jih je potrebnih za en agregat, bo pripravljenih za grobo obdelavo do 30. novembra. Vsi se zavedamo, da je HE Srednja Drava II trenutno edini večji energetski objekt, ki ga gradimo na območju naše republike in ker je zelo pomemben za razvoj našega gospodarstva, zato si prizadevamo, da bomo dela pravočasno dokončali. GONILNIK ZA HE CRVSTAL DAM V livarni jeklene litine je v zaključni fazi čistilnice (brušenje in dodelovanje površine) gonilnik za HE Črystal Dam v ZDA. Ta gonilnik je bil izdelan na osnovi izkušenj, ki smo jih dobili pri gonilniku za HE Kam-buru. Bistvo nove tehnološke re- šitve je v spremenjenih krčnih merah in v hitrosti dviganja tekočega jekla v formi. Z večjo brzino ulivanja (50 sekund) smo uspeli preprečiti nastanek hladnih zvarov, značilnih za visoko-legirane kromove litine in izostali mehurji oziroma poroznost na izstopnih robovih lopat. Pri radiografskih preiskavah je bila odkrita le neznatna poroznost v primerjavi s tovrstnimi napakami na prejšnjih gonilnikih. Pri večini gonilnikov prihaja namreč do večjih dimenzijskih odstopanj, ki povzročajo veliko preglavic in dodatnega dela. Pri tem gonilniku pa nam je uspelo dimenzijska odstopanja ujeti v sprejemljivih tolerancah, čeprav bo v hidravlične oblike tudi v bodoče potrebno vložiti precej truda. Tudi mehanske lastnosti gonilnika so dobre. Zaradi vsega tega bo šel tudi relativno hitro skozi livarske faze in ga bomo predali v predvidenem roku. PLOČEVINARNA V pločevinami hitimo z delom na zvarjencih za loputo za Chira Piura, ki meri v premeru 4500 mm. Navedena loputa je namenjena za namakalni sistem v južnoameriški državi Peru. Po velikosti je ta loputa največja od vseh, kar smo jih izdelali doslej. Samo telo lopute, katere čepi so uliti iz jeklene litine, bo tehtalo 38 ton, medtem ko bo vseh zvarjencev več kot 120 ton. Obseg dela je izredno velik, posebno še zato, ker so v celotnem procesu izdelave zvarjencev sodelovali vsi obrati v TOZD Pl, mehanska obdelava iz TOZD FI. Vsi zvarjene! za to loputo bodo izdelani do 15. decembra letos. Razumljivo je, da smo imeli pri izdelavi precejšnje težave. Pločevinama je že itako preobremenjena z naročili, kajti skoraj vsi turbinski deli so varjeni. Zaradi tega je očitno pomanjkanje varilnih kapacitet, kakor tudi prostora za sestavljanje zvarjencev, kar predstavlja trenutno največjo oviro za uspešno delo. STROJI ZA PREOBLIKOVALNO TEHNIKO Za podjetje VVotan v Zahodni Nemčiji smo odpremili 9 strojev za tlačni liv. Izdelujemo jih v treh tipih in sicer s 160, 280 in 400 tonami moči. Omenjeni stroji se uporabljajo predvsem v procesni in velikoserijski proizvodnji, v avtomobilski industriji in proizvodnji raznih predmetov za široko potrošnjo. Stroji, po zahtevnosti izdelave (glede na naš dosedanji proizvodni program), spadajo v sam vrh. Lahko jih po kvaliteti in zahtevnosti primerjamo s proizvodnjo obdelovalnih strojev. Ta dobava predstavlja prvo serijo strojev od skupno 140 naročenih, zato lahko beležimo toliko večji uspeh vseh sodelujočih, kajti vsi stroji so uspešno opravili funkcijski preizkus in predvideni test. Glede na postavljene roke odpreme pa smo nekoliko v zamudi. Vzroki, ki so vplivali na kasnitev, so nastopali tako pri nezadostno razčiščenih tehničnih vprašanjih, kakor tudi pri sami izdelavi in neusklajeni dobavi delov preko kooperacije in uvoza. Pričakujemo, da bo izdelava pri nadaljnjih serijah bolj tekoča in usklajena tako po tehničnih vprašanjih, kakor tudi po oskrbi z reproma-terialom. Odpremili smo tudi stiskalnico tipa HVO-II (630 ton) za vlečenje podnic za plinske jeklenke, končujemo pa tudi serijo 30 preoblikovalnih strojev za Sovjetsko zvezo. Za novo tovarno v Trebnjem, ki bo izdelovala najrazličnejša tesnila, smo izdelali že 13 strojev za preoblikovanje. Omenjeni obrat v Trebnjem bo v celoti opremljen z našimi stroji. TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA Od serije 45 viličarjev nosilnosti 2 toni, smo jih izdelali 20. Moramo jih še prebarvati, nakar jih bomo prodali kupcem, ki nanje že težko čakajo. Naročila v fazah preizkusne montaže Omenimo naj le nekaj najpomembnejših proizvodov, ki jih pravkar preizkusno montirajo — tako naprimer drugo serijo strojev za tlačni liv (za podjetje Wo-tan), ki obsega 9 strojev in sicer po tri vsakega tipa. Za Sovjetsko zvezo montiramo 30 strojev. Ti predstavljajo zadnjo serijo od skupno 300 naročenih strojev. Zaradi pomanjkanja dela v montaži dieselskih motorjev, kjer so dela na določenih objektih zaustavljena zaradi manjkajočega uvoza, je ta obrat prevzel montažo nekaterih stiskalnic. Ne smemo pozabiti velike 1000-tonske stiskalnice za »Brodogradilište Split«. Ta predstavlja prototip v vrsti preoblikovalnih strojev in je izjemen dosežek tako projektantskega kakor tudi ostalega proizvodnega kadra. Naročnik naroča ta stroj za krivljenje debele pločevine za proizvodnjo ladij. V montaži imamo tudi 5 ekscentričnih strojev za več naročnikov. V montaži turbin smo sestavili tretji agregat za Gabra Coral s pripadajočimi zapornimi elementi, v regulatorski delavnici pa montiramo prvi turbinski regulator za istega naročnika. V obratu montaže črpalk so se v zadnjem času izredno na- kopičila posamezna naročila. Pred delavce tega obrata je postavljena velika naloga zaradi preobilice dela, ki ga morajo glede na planske zadolžitve izvršiti še do konca tega leta. Prepričani smo, da jim bo to s primernim pristopom in organizacijo tudi uspelo. Naj omenimo samo nekaj večjih objektov, ki jih trenutno montirajo: — propelerske črpalke P8/14 za CP SAMATAI, Egipt — propelerske črpalke P8/18 za CP Uper, Egipt — črpalni agregat (tako imenovani »dvojčki«) za črpalno po- V dobrem letu je imelo predsedstvo naše osnovne organizacije kar osem sej, nanje smo redno vabili družbenopolitične in vodilne delavce naše TOZD, ki so se našim vabilom radi odzvali. Ker smo pač izrazita proizvodna TOZD, smo mnogo sej posvetili prav tej problematiki. Na volitve v DS TOZD Pl in DSP, 10 sindikata in SIS smo se dobro pripravili in političnemu aktivu TOZD Pl predlagali svoje kandidate. Dobro pripravljena akcija je dala ugodne rezultate. Tako imamo danes v DS štiri delegate, v DSP enega, v IO sindikata pet in v delegacijah SIS dva delegata. V samoupravnih organih nismo bili še nikoli tako močno zastopani. Na predlog OO ZSMS Pl je bilo zadnje leto v vrste ZK sprejeto osem mladincev, kar lahko štejemo za izreden uspeh. Tudi v prihodnje bomo sistematično usmerjali mlade, družbeno zavzete delavce v vrste ZK. V okviru idejno političnega usposabljanja smo se v večjem številu udeležili dveh seminarjev (na Trebiji in v Portorožu). Oba sta nam v marsičem močno razširila in poglobila znanje. Dobro se zavedamo, da lahko le usposobljen kader uspešno in aktivno deluje v družbenopolitičnih dogajanjih. Komisija za ljudski odpor in družbeno samozaščito je uspešno izvedla več akcij. Tako se je večje število mladincev udeležilo pohoda po poteh dražgoške bitke, pohoda po poteh spominov in tovarištva in raznih proslav ob 30-letnici zmage nad fašizmom, enega mladinca pa smo poslali na delovno akcijo »Brkini 75«. Tesno sodelujemo tudi z mladinci v vojašnici Borisa Kidriča, s katerimi smo skupno izvedli več športnih prireditev in izmenjali več obiskov, na katerih smo se pogovarjali o našem in njihovem delu, o uspehih in težavah. stajo Hamidija in za črpalno postajo Besinje. Za ti dve črpalni postaji montiramo tudi žerjava. Še nekaj pomembnejših objektov, ki jih pravkar mehansko obdelujemo: Pospešeno obdelujemo četrti predvodilnik za OHAU-A, trije predvodilniki pa so že odprem-Ijeni. Dokončna izdelava pa se izvršuje na centrali po litostroj-ski tehnologiji in nadzorstvom-Za prvi agregat istega naročnika | obdelujemo posamezna dela (tur- [ binski pokrov, vodilnikov obroč) ! in ostale pripadajoče dele. V brusiinici gonilnikov pripravljajo in brusijo hidravlično j obliko na vodilnih lopatah. Go- ! nilnik, ki je varjen (zvarjen iz pesta, spodnjega venca in Jopa-tic), je pločevinarsko gotov in J prevzel ga je tudi že nadzorni organ. Na gonilniku sledi še celotna mehanska obdelava, ki je | zelo obširna in zahtevna. Izdelava tega gonilnika predstavlja za tovarno Litostroj izjemen dosežek in jo glede na to uvršča v sam vrh proizvajalcev turbin. Za podjetje Wotan obdelujemo posamezne dele za tretjo serijo strojev. Med večjimi naročili naj orne- | nimo še polnilno grlo za visoko i peč v železarni Zenica. Naročilo I obsega zvon in grlo, oba sta j ulita iz jeklene litine, tesnilne I površine na obeh kosih pa so ; navarjene s specialno elektrodo, j ki je odporna proti visoki temperaturi in obrabi. Obdelava zahteva posebno pozornost tesnilnih površin, ki mora biti narejena j pod določenim kotom in mora j odgovarjati predpisanim zahtevam. V težki obdelavi zaključujemo dela na velikih reduktorjih za cementarno Anhovo. 29. oktobra smo imeli redno letno sejo naše osnovne organizacije, na kateri smo izvedli nekatere kadrovske spremembe in sprejeli nov akcijski program, ki ga moramo izpolniti do septembra 1976. Izvolili smo novega sekretarja — na predlog kadrovske komisije smo izbrali Nado Kodran, izvolili pa smo tudi deset novih članov predsedstva osnovne organizacije, dva delegata v koordinacijski svet ZSMS TZL in enega delegata v občinsko konferenco ZSMS Ljubi jana-šiška. Akcijski program, sprejet na tej seji, obsega 6 točk. Upamo, da ga bomo ob podpori članstva in družbenopolitičnih delavcev naše TOZD v celoti izpolnili. Peter Karadja Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj Izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živ-kovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska ZGP Primorski tisk, Koper — TOZD Tiskarna Jadran—1975 Varjenje lopute za Chira Piura v Peruju. Loputa je namenjena za namakalni sistem Izdelava jedrovnikov za hladilno črpalko v termoelektrarni Šoštanj Mladi v TOZD Pl V preteklem enoletnem obdobju smo mladi iz TOZD Pl aktivno sodelovali v družbenopolitičnih akcijah, predvsem pa smo osredotočili svojo aktivnost na našo TOZD in OZD. Pred letom dni sprejet akcijski program smo v glavnem izpolnili.