%%. ief ffmma uimi Jffflg ^žflttg Uhaja. iavMinli peedetftek. vsak A st-Sitega it. 20, L Badstfopi« p i« m« m •« «pre|f>it. rok Prof. F. Ph'c. — Lastnik tUkarna tnal* a« m«a*c L 1.—, 3 ■»»»« L t« iaatemitTo meieteo 5 Ur «< — v Trstu«, ¥ iopoip M|i if aa. Posamezna številka 20 cen U Letnik L alci it. Frmr 9 utedoUtva. H«». w ,o- - Odi^v. ttkmrne Edinost. T* • V^/^ L 32.— in eolo lat -iniltra io upravo tt. 11-91 - Jug< PoMinczat številke ▼ Trata la okolici po 30 oeat — Oglasi ta računajo v tfrokoati tat kolono (72 mm.) — Oglasi trgcvcav in obrtnikov ni m po 40 coni; oaaartnico, zakvaloj po »krnice in vabila po L J—, oglasa denarnih zavoro V mam po L 2-^. Mali oglaai po 30 cent. boaoda, uinaaj po L 2— Oglasi naročnina in reklama«^ ao-: poiUiajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av. FranAUka Aaiikaga itev. 20. I. nad. — Talolon urodniitva in uprava 11-31^ Razmišljanja Že Stvarnik je rekel, da dobro biti samemu in ustvaril je Adamu Evo. Nikdo ne more živeti v popolni neodvisnosti od sočloveka. Večen zakon od sačetka sveta je, da ljudje, živijo v skupinah. Toda za sožitje v vsaki skupnosti je potrebno neko pravilo, ki ureja medsebojno razmerje in žtv^enje n)e pripadnikotv. Od začetka je biLa- taka skupina — družina. Tekom časov pa »o nastale država, dežela, med Slovani zadruga, razne korporacije, slednjič socijalne, gospodarske in politične organizacije. V teh udruženjih tvorijo pripadniki skupnost, v kateri naj medsebojno, oslanjajoč se drug na drugega, varujejo- svoj obstanek in svojo korist. Tako nalogo «na posebno tudi država. Država ni smoter in cilj sam zase, marveč je le sredstvo. Ljudstva so se združevala v državo- z namenom, da ta v svojem okviru daje državljanom varnost osebe in imetja v notranjem in za- ^____ _____^___ ščit o napram vnanjemu svetu: da torej j Simonović ministrstvo socijalne poltke. ščiti in pospešuje interese svojih državlja-| pQ činu ^ radićevski ministri tako-le nov. Rekli smo že gori, da država ne sme j razdelijo: i. Pavle Radič; 2. Superma; biti smoter in cilj zase, marveč le »red-Nikić; 4. Krajač. To je bilo potrebno stvo za blaginjo njih, ki so si H pridružili, j določiti, ker so vsi radićevci prvič ministri, da bodo imeli v nji varno zavetje in čim j Ob 10.30 se ie predstavil Pašiču Pavle udobnejše življenje. Zato pa ima ^ država; Radič. Razpravljala sta o vladni Hsiti, ki je bila predložena kralju v podpis, ter o programu nove vlade. Pavle Radić je izjavil novinarjem, da je ukaz o rovi vlaže že podpisanf; toda ukaz ni bil objavljen, ker nočejo radićevci stopiti v vlade ravno na dan petka,' ki je nesrečen dan. Pa&ić je pozneje sprejet direktorij radi- Vlada UR nastopi danas MKivci m beiUo lem. tmn vMt ostmi itizimiijM. NM mu pri Iran BEOGRAD, 17. (Izv.l Danes se je splo- imenovanje državnih podUjnikov Izvrglo ___1 _t 1 • _ ____i__ _____ ______i_ rt u.____ar.— •__• šno pričakoval ukaz o izmeno vanju nove vlade RR. Ukaz pa ni bil objavljen, ker •o radićevci izjavtH, da nočejo pričeti svoje ministrske karijere na petek, ki ne prinese sreče. Minister Maksimović je izjavil novinarjem, da je ukaz o novi vladi že podpisan; drugi ministri pa trdijo, da bo ukaz podpisan šele jutri. Splo&no pa prendaduje mnenje, da je ukaz že podpisan, a da nosi jutrišnji datum. Pašić je konferiral z Aco Stanojevićem in z drugimi svojimi prijatelji o novi vladi in o njenem programu. Splošno ostane vse prt starem. Glede posameznih portfeljev je skoro gotovo, da prevzame Marko Gju-ričić ministrstvo pravde, Velja Vukičević ministrstvo pošte in brzojava ter Milan pravico do obstanka le dotlej, dokler iz polnjuje to' ^vojo nalogo. To velja v še posebni meri za sodobno moderno državo. Kakor sta v vsaki skupnosti ali udruženju ca mirno sožitje in uspešno sodelovanje potrebna medsebojna obzirnost in uvaže-vanje, da se eventualna navzkrižja v rane-ajtih poravnajo v medsebojnem sporazumu in z oziarom na vse okolnosti in različne interese, istotako je neizbežna potreba v sodobni državi, da prihajajo neovirano do veljave vsa naziranja vseh sestavnih delov države, to je: državljanov, oziroma vseh elementov državnega političnega življenja. Z drugo besedo: glas javnega mnenja' fe neizbežen činitelj v današnji državi. Brez tega je izključeno res uspešno državno življenje. Vsi morajo prihajati dor besede, vsa naziranja do izraza. Le tako je možno plodonosno sodelovanje med državljani samimi in pa med njimi m predstavniki države. V&esplošen glas javnega mnenja je — kritika. Ta pa je neogiben element, ker le potom nje more priti do pravega razčiščenja med navzkrižnimi mnenji in potem do pravih smernic javnega snovanja. Brez kritike je vedno nevarnost, da bodo sklepi in dejanja, zgrešeni in škodljivi. Ker pa so javna glasila glasniki javnega nraenja. je za koristno in plodonosno sodelovanje med državljani tn res dobro in okolnosti upoštevaiočo državno upravo potrebna ■— svoboda tiska. Tako potrebna. kakor voda ribi za življenje. Seveda je treba razlikovati med svobodo tiska hi nje zlorabo. Zloraba te svobode je, te javni tisk poziva k nezakonitostim, k pozneje. Radićevac dr. Kocjan je odklonil mesto državnega podtajnik* v finančnem ministrstvu. V ministrstvo za socijalno politiko stopijo naslednji Arfavni ptodtajniki, ki so vsi radikali: dr. Andrić, Ivković in Ranko Trifunović. Danes se širi glas, da kralj odpotuje že jutri na Bled; Pašić odide na letovišče v pondeljek aH torek zjutraj. V nedeljo bo govot* Pribižević BEOGRAD, 17. (Izv.) V nedeljo ob 10. uri se bo vršilo zborovanje glavnega odbora samostojne demokratske stranke. Zanimanje za to zborovanje je izredno veliko, ker bo govoril Svetozar Pribičevtć o sedanjem položaju. Raditevi na-najstinah. Razprava bo gotovo zelo žrva-hna, ker se pripravlja opozicija na oster nastop proti novi vladi. Minister Simonović fe izjavil, da se bo br ikone lansirali radićevci liste Vest so sami. Da bo Radić v kratkem izpuščen, priča tud okolnost da mu je danes — kakor poročajo h Zagreba — krojač vzel mero za novo Obleko. Radić se fe v ječi precej zredil. Raskol tndf med zafednffiarjt? ZAGREB, 17, (lav.) Potrjujejo se govorice, da pride do cepitve need zajedničar jI in sicer med skupino dr. Lorkovića in pristaši KovačevkSa. Poslednja skupina bi izdajala svoje glasilo «Novi Hrvat*; «Hrvat* ostane glasilo drja Lorkoviča. flosoror med Italijo in Jb&kImUo tL::*eZ Beograd sedem vagonov kovanih dvadi- i včeraj popoldne z načelniki parlamentarnih narskih novcev v skupni vredndsti 15 mi-! frakcij zaupne razgovore glede nemškega lijonov dinarjev, ki pridejo baje že pri- odgovora v vprašanju garancijskega pakta, hodnji teden v promet. 1 katerega je pred temi konferencami odo-----i bril v glavnih potezah ministrski svet. PMiiifee atntat Iglganklli ksomistn LlTStfJ't'" zttriuie'da . . . • , . . so se v bistvu vse stranke izjavile za spo- na onentekspres - Nameni komunistične razume glede smernic in tona note, kakor organizacije jo je predložila vlada. Ugovorov večjega SOFIJA, 17. Četa komunističnih uporni- pomena ni stavila nobena stranka. V istih kov se je včeraj približala železniškemu krogih je razširjeno mnenje, da se bodo mostu pri Grahovici na progi Sofija-PIov- bližnja pogajanja med Francijo in Anglijo div z namenom, da bi razstrelila most in ter tem sledeči razgovori med Parizom ir» strmoglavila simplonski orijentni ekspresni Berlinom končali na pragu konference, ki vlak v reko. Upornike pa so zalotile redne se bi lahko vršila oktobra. To pomeni, da čete, ki so jih napadle. Streljanje je trajalo ne bo še Nemčija na septemberskem zbo-okrog 15 minut in so se uporniki umaknili, rovanju Društva narodov predložila svojo Vladne čete so našle na licu mesta dva prošnje za vstop nr Društvo, upornika umirajoča, tri pa. težko ranjene. Medtem se je pa danes sestal parlamen-SOFIJA, 17. »Svobodna Reč* priobčuje tarni odfcior za zunanje stvari in jutri zve-načrt komunistične organizacije, ki je čer ob 18. bo posebni sel nesel besedilo razdelila Bolgarijo v šest okrajev, in sicer: note nemškemu poslaniku v Pariz. Po ne-SoHja, Plovcnv, Plevna, Burgas m Vrača, katerih listih se bo, ta listina objavila v Okraji so zopet razdeljeni v odseke z last- nedeljo, drugi pa zatrjujejo, da se bo ta nimi voditelji. V plovdivskem okraju je bil zgodilo v sredo, da bo tahko medtem fra 11-voditelj Dimitrije Gačev, ki je prejet za cosko zunanje ministrstvo proučilo note. V svoje delo 100.000 levov in je pozneje sredo alt v četrtek pa se bo v državnem prevzel sofijski okraj. Po izvedeni splošni zboru začela razprava glede zunanjč po-organizaciji in oborožitvi naj bi se istočas-i.Ktike, katera se bo tikala tudi tega nem-no napadli nasprotniki z vsemi sredstvi, j škega odgovora in ki bo najbrže zelo Vojaško sodišče prve instance je obtožilo burna. 16 voditeljev v smislu § 16. zakona o za- „ - . ~ ' " " , ščiti države, ki določa smrtno kazen. Raz-| VprASAJlJe ekStrOtMitOrfJalROStf V HIll! sodba v tem procesu se pričakuje v nekaj j Ameriška nota prizadetim vlastem . , . .. j LONDON, 17. Iz Washin^tona poročajo, da Včeraj se je končal proces proti sliven- je poslala vlada Zedinjenih držav formalno «eim zarotnikom. Državni pravdnik je noto vsem prizadetim vlastem, v kateri je raz-predlagal 38 smrtnih obsodb. [ ložila temelje ameriške politike v vprašanju "ekstrateritori alnosti na Kitajskem. Ameriška vlada zatrjuje, da je treba čimprej priti v tem Jugoslavija in Bolgarija BEOGRAD, 17. Bolgarski poslanik Va- oziv-: do sporazuma, ter je menja, da bi se karevski je posetil pomočnika zunanjega morala sklicati v to svrho čimprej konferenca ministra Jovana Markoviča, kateremu je P^adetih držav. Združene države želijo, da j_ _ j_____■ 11. < , . Ki clrl&r i urainmrftnncl-n ^ .. 1. «1: M podpiit danu 25 milijonov za Reko svojim nasilju. To je bila namenoma, direktna... ........ taktika, da se prikaže rafoistrslri predsed- j dučajfiT^got^itve" ^ i.rvra^j« F^^- slučaju ugotovitve umora jugoslovensketfa RIM, 17. On. MussoJtm je sporočil senarl™S kot ^^ državljana Redjelovića, v sofijskih zaporih torju Quartieriju, da je kralj podpisal ukaz stlJ!iemu krilu svoje stranke; toda na ta poostri odnošaji med Jugoslavijo in Bol- svrho obnove 90 ** poviševali krumnalni elementi, garsko. i ki nh revolucije vedno spravijo v tek j - va k nezakonitostmi, k 9Iavijo sc bo izvršil jutri. Za Italijo b< neredom, ali nasilju proti drugormšljeni- podpisal on. Mussolini, za Jugoslavijo An kom; če ne zasleduje splošne koristi, marveč je -v službi sebičnosti gotovih krogov. Kritika je koristna le tedaj, če zasleduje blaige in plemenite namene, če ima pred očmi le javno splošno korist. Svoboda tiska ne »me biti enostranska, ne sme biti privilegij le ene strani. Pravična in le dobrohotna kritika je potrebna že zato, ker vse, kar prihaja iz človeških rok, more biti nepopolno, pomanjkljivo, ali za posojilo 25 milijonov lir v rCPo%TsdUdogovora med Italijo fn >Juga- ^A h£2LV m», Mussolinijevo j,,^.- - „i.,.-;.,, im ^ t®, . , . ------- r—--------------------- glasilo, pravi, daje vlada prav storila, da ^K^rSL^ ^Ztll PrtAvIa* i darjsv, katero gibanje se polagoma rarfirja — -i. t ^., ■ ' - - v Kanu m Dulcarestft v svrho ustlno-jtudi na evropski kontingent. Francoski rudarji v irfcški in galaški se ravnokar pripravljajo k akciji, da preprečijo Svetovna kriza v premogovni industriji. PARIZ, 17. Iz Londona in Pariza prihajajo poročila, ki pesimistično slikajo položaj pre-j mogovne industrije. Stagnacija v produkciji !p emoga na Angleškem povzroča i:roko go-ipocfajlsko krizo, !kj se^a tudi v Ameriki. 111 Jn" j Amerika pazljivo motri gibanje angleških ru precati glas javnega mnenja, to mnenie pa ga ni zaplenila; kajti opozicija je menila, J se ne odpravita! Glas se sicer ne more £ bo pred svetom lahko zopet vpila, da Vi^ LZ1 • J • , ^ . uveljavljah na zunaj, iskra pa vendar tli je tisk v Italiji zatiran. - tfot'tkA t?»0'v*te kro0 so^ mnenja, da znižanje radarskih mezd m povišanje delovni- n L a I f\ rv n Ia □ I o Ko a Irnlr^.__ * __— _ m * fl r» « < dalje. To pa je slabse kakor ,e ugotovil Splošno je današnji uvodnik tega Hsta f^l ^ ^ rtalnanskipubkciM gat Ur a v svojih ćan-p^an -v svarilo opoziciji Naslov mu je r!" k^^tJI^L ^^ trgovine od kih o bedi v Istri Na, tudi recimo, kak .Anarhisti, in se zaključuje z -„l^Z Hamburga in Bremena, podeželski dopisnik kakega hsta skače v; stavkom: Dežela misli, da je čas, da že to svoji razvnetosti nekoliko preko ojmee in neha. Takoi uvodoma oravl člankar- Fa^i- .»i . * - . - . -----Takoj uvodoma pravi člankar: Fašl- napiše morda kako netočnost, ,e to še zera j. »t tega nizkotnega zasledovanja. NovT^r^lj^. da ) da Tann^PM n/vrr>l riroTi/£Vctnrt_____ft j a Postavke zaiL^_, ka. Nemški rudarji tudi niso pripravljeni še Teme!]! m shienliev miru na razpravi francosko-španske konference PARIZ. 17. Listi poročajo Iz Madrida, da proučuje konferenca za Maroko pogoje za sklenitev miru z Abd-ei-Krimom. «Petit Journalu* brzojavljajo iz Tant>er;a, da je bil poštni avtomobil, ki vzdržuje zvezo med Tetuanom in Tangeriem. napaden od Ri-fancev ,ki so začeli strel ati. Dve osebi sta ostali pri tem mrtvi, mnogo jih je bilo ran e-nih. Kakor poroča isti list, se vršijo v Parizu razgovori za sestavitev komisije, ki se pajde v Maroko pogajat z Abd-el-Krimom za sklenitev miru. Tej komisiii se bodo baje pridružili tudi odposlanci Španske. SpfoSno vznemirjenje v Franciji rada vojne v Maro-k.j Občutno podražene življenjskih potrebščin PARIZ, 17. Maroški konflikt, ki ga je francosko javno mnenje dosedaj smatralo kot izključeno kolonijalno vprašanje, je začel resno vznemirjati prebivalstvo radi obsega, ki so ga v zadnjem času zavzele operacije na bo i-šču. Položaj je izredno delikaten. Medtem ko se namreč pošiljajo ojačen a v Afriko, se poroča o občutnem podraženju življenjskih potrebščin in o zvišan u davkov, carin, ter poŠt*, nih in brzojavnih pristo,bin. Ravnotako je podražila vožpja na tramvaju. DNEVNE V Konkurenca UimMo Trsta TI ! n® najrodovltejša tla, da je tamošnje prebi-KT . - | valstvo postalo nosilec reformacije. Narava Največjo konkurenco Trstu dela Hamburg1 južn h Čehov spominja tudi danes na naravo fi.fi n.lrnmi jn*4nrt /^nk A a,..*. »L > 1_____ • n«'enju — pa tudi po mnenju vseh poznaval- ntt ce-često lah- cev duševnosti mas — zgrešena metoda, dosega ravno nasprotno od tega, kar dcfseči. Javno mnenje si domneva v zaplenjenem ipisu veliko več, nego je bilo v resnici. Zgodovina govori o modrili glasilo očita onn7i'rivMial<Tca, ovni m jagnjeta I 50 koze končno naravnost pretresljivo brez senti- kozli in kosUM 1. ' ' mentalne slabosti, ki jo predstavlja i meno- — * govori i , : — "-ittuo prsijuvtruaii ko zabran.evanje j^vne kritike O njih po dTli so se** d^2avniškem delovanju. Zave _ _ ^ tudi. če je krivična * S^fšk^}^ ~ S'I ^jf^^č^J*™1™' ^*>< « ^^ 6. . oa neooučenost v^iln?^:!^1^' nego | ,eva politična odgovornost, obstofi v tem, Tar. poat 10) av»je L žive svinje, za 70 kg toftlos: po izbiri isvocnika za 100 kg državnikih, ki so izrecno prepovedali vsa- ^em^r^^J"^ ° t™"***™ slabosti, kijo predstavlja imeno- j Tar. post. 9) bjvoK, goveda m Uleta. i4=is C. o. ,./ JnLskem delovanju- Zave-, vanje generala De Bono za guvernerja v tudi zakkma m neodrU ^o Ubiri Uvozni- A Lr /\ r\ Ka^/UI HA ______Jf_• 11 ----------- * pa nepoučenost vodilnih činitelje položenju v državi. v o raz- Priznano bodi, da se dogajajo tudi take zlorabe svobode tiska, ko obiastvo mora ^poseči vmes. Toda obžalovati bi bilo, če bi 9e taki lučaji izrabljali za splošno postopanje proti tisku, če se njegova svoboda odpravlja, če se — kakor pravi pregovor — z vodo; v kateri so kopali otroka, izliva v jarek tudi — otrok sam. Ta razmišljanja smo napisali sine ira et stuaf :, N nalci ali nasprotniki sedanje državne uprave v Julijski! Krarini, marveč z najboljšim 8, za komnd 8; II. zaklana in neoskubije ne: za 100 kg 4; IH. sveže nasoljeno niško poslovanje, bo Hamburg prehiteval Trst kljub vsem konferencam, kajti tudi čaški trgovec in industrijalec sta — računarja. b zgedovlne Ciiki reformacije Dne 12. jultja so z velikimi svečanostmi od- . . . : .. . • „ . . - - --------— - ikTili P" Sodome« spomSnik Janu Žilki. Zna- stram, za prebevalstvo m za upravo. Do apnu aH suho. s dlako ali brez nj«: I. o^lmenito je, da j« bila husiUka rsvolucija stvarnega pa more priti le, če so upravitelji bivolov govod In telet: a) sirove, namo- rev<>h»cija južne če§ke. Pa tudi če n« bi ____ ______t ........... _ * * " ' ' ' biI®.z"fn® }» zgodovine, da so skoro vsi važ-, Tecmco Triesthi^. IzgUda, da bo stTJTTa1 namenom na pddlagi izkustev in pa z1 meso 2. iskreno željo, da bi prišlo med upravo in Tar. post. 13) koža od domačih živali in to deželo do razmerja zadovoljivega za obe divjačine, sirove, namočene, osoljene in v V tej razliki je razlaga, zakaj je Hamburg tako izdaten konkurent Trstu. In dokler ne Turlnska ..Štampa" posvarjeno Turinski opozicijonalni list «La Štampa* je prejel od tamkajšnjega prefekta svarilo v smislu odlokov o tisku od 10. in 15. julija 1924. V utemeljevanju tozadevnega odloka turin- pndsio nasi merodaim čtmtelr temu v okom, ; »kega prefekta se očita velikemu opozicijo m dokler se v Trstu ,ne spremeni primerno, j naJnemu glasilu Pijemonta, da T njegovo za-ah, točneje rečeno: n, poenostavi vse prifta- držanje - zadržanje zavratne opozicije da ^ bilo ze mnogokrat zaplenjeno zaradi neresnlč ni h 1 n f Onr1on/»i n -«n iU _ J___ »•« i a e kakor ka ki zagrizeni opozicijo- i konfiskacijska praksa poučeni o vsem, kar se dogaja v deželi, j čene, osoljene aH v apnu za 100 kg 60, Radi takega zaželfivega razmerja želimo b) suha 65. na ^splošno^ korist, da preneha sedanja! Tar. post. 13. do 23. ostanejo nelzpre- nih m tendencioznih vesti o domačih dogodkih in cogodkih pc drugih delih države. Vse te zaplembi da n.so nič pomagale, temveč je i st y še .edkejšem tonu jemal s svojimi kritikami ugled državnim ustanovam in .kalil razpoloženje javnosti. Pri tem da fe zagrešal čedalje hujše kršitve odlokov o t sku. Pred koncom stavke v «Stabflimento men jene. ... .. ... , . ----— --- - —— i — ■ —--'-" laa uu sidVAU V! nejs! č nitelji gibanja češke reformacije bik j tovarni strojev pri Sv. Andreju v kratkem rodom iz teh krajev, bi pričala tužna slika ! končana. Dasi vodstvo *F. L O. M.» načelno . k I , l i' Voldn\*n »JPrahatice da še vztraja pri prvotnih zahtevah, je vendar so besede teh reformatorjev padale tu nabrže upanje, da bo kmalu prišlo do sporazuma z V Trstu, dne 18. julija 1925, topniki Lndustr:ja]c< tosadevna oofia :ev, ki co prijavljeni pogajanja. Včeraj je kve-osebno posredoval jned obema stranka-aa bi končno priSlo do sporazuma. Popol-M je vrill t sedefu zveze industrijalcev Jeetanek z&atopnikl »odustrijele«v in de- lavcev 0 istdu tega sestanka pa ni te nič »caao Včeraj je prišla na dela približno tretjima delavcev, kakih 600, ostali {približno 1000) le stavkajo Rihard Marc. stanujoč pri $r. Alojsiju It. 466■ dežele, M bo s časom poslal priljubljeno leo zavod dajal na ieljo informacije o zanes- kov omenjenih pasem. Upati je, da bo oraen,«- , • liotn OKp *tr«r»ki ljivosti trgovskih tvrdk in podjetij v gori&kem no število plemenskih bikov čim prej razdelje-! Ifto' Ubc ,strfnkl „eatu. Za ravnatelja zavoda je bil naznačen no med posamezne živinorejske kraje. *** se|blhltu® zedmife, da se »prejmeta v fe Adolf Le Lievre. — V včerajšnjem uvodniku c tisočletnici i večmsko listo tudi 2 tukajšnja Itahjana. _ piarfnafco dniftfo ▼ Gorici priredi v ne- Jirvaiskega kraljestva na se čita v zadnjem , Šlo je sama Je za- to, katera 2 Italijana se deljo, dne 19. t. m. izlet na Poldanovec Od- odstavku prve kolone, da so bili Hrvatje *za- bosta sprejela v listo. Tudi so si bili stru- hod ob 4. uri zjutraj izpred kavarne «Adria- ščitniki zapadne kulture proti turškemu bar-! jarji pridržali, da eventuelno popravijo tico* v Gorici, barskemu fin ne «zapadnemu) vplivu. — —D •tri sestanek ___svojo listo. Dogovorno med obema strane- .. _ .. |ma se je vršil preteklo nedeljo v rudni-' IZ tflSSKS POltr8jSfflQ B^s^eil« ve«H 1 škem gledališču volilni sfood, na katerem _ ^Prostovoljno gasilno društvo ▼ Sarini K. N. lommaseo — Trst. Danes ob 18. So nastopili govofcniki vseh 3 strank. Shod ponovi v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri v prosto- ____ s« je začel ob 9. dopoldne in je trajal do rih gosp. Ambrožiča družinsko igro *Sln». Iz ^ j'll. ure. Na shod sta bila menda povablje- prijaznosti sodeluje tudi tambura&ki zbor iz § pna od strujariefv tudi gosj>oda dr. Bitežnik S. Petra.» i-n Ar Rpeprlniak - Odbor. To in ono — Čudno ičneiša v Siov^iji, in družino Adrije. j izvršile po navedenem načrtu. Toda prišlo. perz;ica*Edin^nTiiK^iz' leta °314 ie^sfedeči ^nJ'^J^^Jrl Tm!^ drU^e" Predvs€m sc te zdelo sumftvo, odstavek: «Irska je otok sredi oceana. Zemlja ld „e g0i0\0 lUai a ugoroace, »I 5e o.lroi nicH rmonm-sna A^Jtt (VKTVula r»ri5i« — Na igrišča Adrie se bo odigrala jutri v ; m dr. Besednjak, nedeljo zanimiva prijateljska tekma med dru- ; Do tu bi bila stvar precej v redu in £ no hazene S. K Ilirija z Ljubljane, ki je | vsakdo je priČakotvaJ, da se bwio volitve najmočnejša "" — Ta ^'//"cf^tr ženski i ^ *** imenovana iva gejpoda prišla jTt« i^o piodovUna. Ta ni''iry'oi n* irort. katerega bodo gotovo "posnemali in ga na ehcKl' temve£ sta PrI^'a 7 ,drii° ^ v Prebivalci dosežejo visoko starost so rdeče- tudi med seboj razširili. Pred to tekmo igra bazensko tekmo za spominsko ploščo S'U. družina M. D. Prosveta in M. D. Sparta Začetek te tekme bo ob 3. uri in pol. — S, K. < VaU poziva vse kolesarje brez ravajo nastopiti skupno, marveč razbiti že nedeljo popoldne in sta ctstala tu do torka, lasi, veliki ,močni In hrabri. Na otoku se na-Bila sta v farovžu in pri raznih struja/riskih haja studenec, ki spremeni kos lesa v enem prvakih. V pondeljek zvečer pa se je raz- tcd?u tv kamenT ~ Zrav€^ Irlande je še večji nesla nenadoma vest, da, strujarji ne name- ^ JV^At il< eme dn se udeicžjo današnjega sestanka, j obstoječi kompromis. Spočetka se tem na katerem se bo razpraviiaio o dirki, ki o priredi ^Postojta- in o dirki za kupo «Edi-nost odbora tržaške «Edinosti» dopis od stru v . ... T7 . , jarskega društva, da preklicujejo kompro- Na trstemskem grišcu «\aia» se bo vršila ' ■ . j ___ • / i __ . , . ? , . - . a mis m da ne nameravajo nastopiti skupno luiri ob 6. uri zvečer veiezammiva revansna j. . .. -Jr . . ' * r tekma med I. četo opcn&ke ^Prosvete» in I. z eamjasi. kompromis je bil s tem pokopan. četo <-ValaOpenska četa je v počitnicah Razlogi tega preklica so bili mčevi. ojačena z igralci, ki so nastopali v z.mski in Jasno in očividno je, da sta ta razkol pomladni seziji za barve «Laska» v Ljubljani, povzročila omenjena dva gospoda doktor V tei formaciji je igrala parkrat proti močni j Bitežnik in dr. Besednjak. Vsled tega ;sa nogometni skupin ♦SassarU, katera se ni pla- primorani tudi edinjaši nastopiti s samo* šila tekme z močno četo tržaške *Edere*. stojno listo. z velikim Številom rudnikov zlata, sre-bra, bakra, svinca in železa. Sadnih dreves je . . , _ v izobilju. Izmed čudežev te dežele je drevo, govoricam ni moglo verjeti. V torek do- fc£ rodi ptiče. — To se godi na sledeči način, poldne pa je prišel na tajništvo1 mestnega Ko je drevo v cvetUi, so aa njem meBici in v teh se nahaja ptič s kljunom. Ko je sad zrel, ga prejft ptič s kljunom in pride na svetlo. — Ptič se krmi dve leti, tekom katerih postane velik kakor gos. — Ta pti6 je vsakdanja hrana prebivalcev. Na obeh otokih je polno ovc. Iz njih volne se izdelujejo pajčolani in rdeče rute. Kralj obeh otokov se imenuje Škotska*. Kaznovana razposajenost. Nekega de- Vse kaže torei. da bo :mela jutri močna četa -Vala" nasproti sebi enakega tekmeca. Iz trialkisa Sivilenia Kakšne posledice bto imel ta razkol, je skoraj lahko videti. Komunisti dobijo, če ne absolutno, pa v«ade. Včerai popoldne ie pri-i dejo v bratskem oojemu ter si ob te, p^iki šel iskat pomoči v mestno bolnišnico 11-letni ogleda o čarobne lepote onega dela goriške Boriiii poročila* DEVIZE Amsterdam od I05f>.— do 109*.— Baterija od 12450 do 12*i.—; Pari« 12H.75 do 127.0« Lontlon od 131 7u do 1»2.— ; New York od 26.95 do 27.10; Španija od 390.— do 400.— : 8vlca od 5'i2. - do 527.— ; Atene od 4J. do 43.—; Berlin od 640.— do 655.— ; BukareH od 12.50 do 13.25: Praga od 79.75 do *0.25: Ogveka od U03S0 do 0.03 )0; Dunaj od «.0380 do 0.0395; Zagrab od 47 «:> do 48.—. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0375 do 0.0395 din ari i od 47.25 do 4H,—; dolarji od 26.85 do 27.0JS; novfl po 20 frankov od 104.— do 108 — funt šter-lingod 131.53 do 131.90 Benečiiske obve»nice 70.S6. Okrajna brasilsita ii posojilnica v Sežsoi registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi k 1 retaa elna zta ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. julija 1925, ob 10. url v uradnih prostorih. oglejte si neMo Izbero pri H. STEINER Via Gesipa IS to 17 Via Gepns 13 In 17 Srebrn denar, zSatS; brfSlanta kupuje po naJvSSjito cenah edf^o DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3» Poročilo nadzorništva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1924. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. (540) NAčELNlšTVO. Opomba: Ako bi ob določeni uri ue bilo zbrano zadostno število članov, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. stroji za šivanje !n vezenje, orlgin., nemški. ZALOGA: (513 F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878.1. Trst, Via Genova 19 .IX na Piazs£ Gari^aldi prvo RscfsSroisits fiko kvarijo mi ofcraz mozoKkf madeži trdnicd. efells bule tvori eczeinl in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbrt>W, ki skrivajo lepoto obrtza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, s« zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartin?ix», ki je gotovo sredstvo, rabliivo z največjo lahkoto in. ki je na prodaj v vseh lekarnah. Anton Huč je danes po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul. Žalujoča soprog* C*ClllJ»y otroci Fr«t?l5ka por. MetirlC, Antonija por. FabrEdo, Josip, nevesta Pavla, zetje, svak H«ta| Grbac in soproga Geitrude in vnuki naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom In znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vrill v nedeljo, dne 19. t. m., ob 10.15, iz hiS« žalosti ulica Galileo Galilei. TRST, dne 17. julija 1925. Pogr. podjetje Nuova Impresa Corso V. E. IO. št. 47 runlinica fi (caapsi« ST£giQgs;ca> v LJUBLJANI (g^aosKA štecicniuj ♦♦♦ 461 i STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 milijonov dinarjev sli 500 milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proli najugodnejšemu obrestovanju. ZLASTI PLAČUJE za vloge preti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. JAMSTVO za vse vloge in obresti, lud' tekočega računa, Je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno" močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodiSča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. (i PODLISTEK nad vami in tem krajem. (105) V. J. KRIŽANOVSKA: Nož preteklosti ,HV Roman v treh delih. Iz roSčine prevedel Ivan Vovk. Diomid Petrovič je nesel prijateljevo Škatlo, Bernardino sveženj in vsi štirje so se podali v kapelo. Gospod 2erald je postavil na oltar sedmerosvečnik in ga zažgal, nato je snel s krste stekleni pokrov in izlll v krsto brezbarvno, toda silno dišečo tekočino. Brez napora je kvlekel iz stisnjenih prstov mrliča roko nesrečnega Paola Di Montignoso. jo zavil v mokro platno, nato pa jo je zaprl v majhno Škatlo, ki jo je prinesel" s seboj. Potem je pokril mrliča z odejo, v katero so bila vezena kabalistična znamenja, In velel prinesti Iz orožarne pokrov krste. Baron in Bernadino sta ga našla pislonjenega k zidu, kakor so ga postavili tistega strašnega dne pri pogrebni svečanosti. Težki hrastov pokrov so čvrsto privili na krsto, katero je gospod 2erald pokopil, nato je zarisal okoli zidave in oltar z očiščevalno vodo, pokadil in položil vas prekletstva, ki vise naa nje krog in izgovarjal magične formule. Ko je goepod na oltar iopsv^ cvetlic^ Ko sose razšli po sobah Cim bhže ^^uLose e upiral slabosh, Žeraid vstopil v orožarno, je pokazal na duri v stem, je dal gospod 2erald baronu dve steklenici, eno postajal baron ^da pog zunai kakor bi ca a iz omare,Pv kateri je bila svečeniška obleka, je vzel večjo, dnigo manjšo, in mu ve elf na, si z vsebino J - ^^J^ volt Tn rnu TepeUl 'straTne misi - ' " — - odprl z n,un duri., Pomigml ,e vec,e_steklenice; namaze «\ T^a IsSl, s* fe v njem prebujala ponosna, hladna starinski ključ in odprl z njim duri. romigml je baronu, naj mu sledi, in visoko držeč električno sve- a iz druge naj jemlje zjutraj tilko ^sta^stopala po precej širokih stopnicah, ki so " Nasfednjega dne se' je baron odpravljal obiskati in drzna signora Di Mont^ ju pripeljale do grobnice pod kapelo Pri zidu so sorodnike in ^spod 2erald mu je rekel: in ko je ob ena,sitt, vstopil k njemu Diomid PeUu ležale* nekatere že strohnele otroške krste. - — Dajte gospe Bakulinki to zdravilo in recite ji, ga je i^el mirnega ^odločnega, kakor ni P^j^^ iTtlo položili krsta Giovanne in začasno naj ta esenco Sa Spiti Valeriji, ki jo mora nadzorovati da ga bo videl. Na obrazu se mu ,e brela odl^U Ptudi Girolamovo truplo in ona vso noč, ker bo hitela ubežati in se vrniti semkaj', s katero )eše^>rcii Predstoji Ka j« opazil, kaka se je baron začudil pri teh Diomida Petroviča s. j. atri j« telo . neko sveUi. irio i« Gir^amo. ali ie snlnh ki« Koc<»Hah. ie nristavih . _ ^J060.*? es??®0t « i® raislrjala osier, pol ožimo semkaj ostalih žrtev. njegovo truplo? — je tresoč se vprašal Pavel Borisovi č. — To. kar se bo tu vršilo, ja ^^ . w t _____ _ _____t _ — o a m y4 Ck IA ta noč zelo težka m v pasu z vrvico, a na bose noge j« nadel sandal«. semkaj. A za vas, baron, bo — Da, v mesečnem stanju mi je Valerija podala potrebovali boste vse svoje sile. Vkljub vaši novi --------- - . ,OJCT,irj ,llr ki točen opis hiše. Vse najdemo, kar potrebujeiaT- prevleki se bo pred vašimi očmi, Paolo Di MonU- -J^ K pa ste tudi v resng ^ je smehljaje se odgovoril učenjak. gnoso, fervršUo zadnje dejanje vaše prošlosti. V oran odpuščanja svoje ^ « se oh^a « S precejšnjim naporom so v štirih prenesli krsto, mnogoštevilnih doživljajih dolgo obstoječe duše nima pcejemousmiljenju, — je oagovo™ ^a — Podoben sem srednjeveškemu spornikn. jo položili v ^ r_______ grobnico, nato pa so pod vodstvom ta aH ona telesna obl&a nobenega pomena. Previdnost in mu rekel, uaj mu sledi. ra«v0tliena gospoda Zeralda pospravili kapelo. Ko je bilo vse je ustvarila vaš osebni, nesmrtni jaz m ona mora Ko sta stopila v kapelo je bila ta razsvetljena pometeno, prah pobrisan, je gospod 2erald pokropil prisostvovati pri končni likvidaciji, ko bodo vzeta od s sedmerosvečnikom, ki je stal za kelihom s križcu-