Štev. 172. Trst, r petek 21. junija 1912 feda i XXXV IZHAJA VSAK DAN twH ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sfiai, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali optasi po a stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejemi Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plat'uje se izključno le npravi „Edinosti". Pl&Jijivo in tožijivo v Tr.-tu. Glasilo političnega društva .»Edinost" za Primorsko. „ 7 &iinost* je moč /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta. 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe br-z do^oslane naročnine, se uprava ne ozira. Varoomn« na. r.eiellsko lzđ&nj« „EDINOSTI" stan*: M oelo leto Kron 5*20, ih. pol leta Krou 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne rpreje-najo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino op^ase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Gicrgio Galatti 2<» (Narodni doa»). Izdajatelj in odgov mi urednik ŠTEFAN l-ODINA. Lastnik konsorcij li-ta „F.dio - Natisnila Tiskarna .fiMnost*, vpisana zadruga z mej^nim poroštvom v Trstu, uliea Gi--r »io Galatti štev JO. PoŠtno-hranIlni?nt «aar je včeraj o nih zadevah bo parlament te dni delal jako pridno in parlament bo seja tudi v soboto in ponedeljek. F n Vlada se pozivija, da z ozirom na j poltene popoldne sprejel ministra Dlugosza Tekom današnje razprave je govoril določitve zakona fz leta 1880. izdela za I v poseoni avdijenci. Cesar je najmilostive|se posl. dr Kramar, ki je izjavil, da bo ve- Bosno in Hercegovino štatut ter načrt za-l^f^1 f°r™,ne razloge ki so dali povod Čina češke delegacije glasovala za brambne kona, glasom katerega bi prišli vsi v i ™ J*« Dlugoszu, da je zaprosi zai od- j u^pS^i^T^^M^ai predloge, da pa ta votum če ke delegacij bosensko - hercegovske^ deželnem zboru |»v vendar pa zo^m na ^an, po;. f fc^ematograisk! ne velja vladi, temveč državi, ljudstvu in i soreieti zakonski načrti brez odloga v dr- loZd) ni ug°fd,J P™sn,i in ga je zagotovil, d , v lateri s. ie kazalo bi^os'ov-sivolssemu vladarju, kateremu želi češki javnem zboru do razprave. isvoleea oonolneea zauoama. iprea.tavi, v Kateri seje Kazaio o .rt gosi o v ali je pripravljena ukreniti vse potrebno, da preneha razmetavanje deželnega imetja v strankaske svrhe. Ogrski rekrutni kontingent. BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. biro.) Brambni odsek je danes soglasno odobril rekrutni kontingent Zc leto 1912. Po;emtakem bo Ogrska dala na podlagi ljudskega Štetja za skupno armado 57.997, za dom brarstvo pa 17.500 mož. Banjaluški škof umrl. SARAJEVO 20. (Kor.) Banjal-iški škof Maran Marković je umri daies ponoči. Papež v kinematografu. RIM 20. (Kor.) Agenzia Štefani poroča, narod, da bi še dolgo vodil avstrijsko ar , ^ . m3Cj0' b 1 j Železniški odsek. V imenu ukrajinskega kluba je izgovoril; DUNAJ 20. (Izv.) V železniškem od-posl. dr Konstantin Lewickyj, ki je po-;seku je izjavil minister dr. Forster, dapred-udarjai, da so Malorusi po številu četrti loži vlada jeseni predlogo o lokalnih želez-narod v Avstriji, ki se ne sme ignorirati, j nic3h, če dobi potrebna sredstva aii če se Dasiravno porinjeni v opozicijo, bodo gia-iji zagotove v doglednem času. sovali za brambne predloge, da tako izra — —*" * zijo svoja čustva za cesarja. Za poljski kiub je go'-oril posl. G e r-m a n, ki je izjavil, d;' boJo Poljaki glasovali za predloge z^iadi koristi, ki jih nudijo prebivalstvu, in pa zato, da se ojači obrambna siia držat e. Ko so govorili glasna govornika posl. Baechle prot, posl. Fran Fuchs „za" in j minoritetn? govornik posl. Leuthner, se je; razprava prekinila. Prihodnja seja jutri. j svojega popolnega zaupanja. SLS proti pra vašem. DUNAJ 20. (Izv.) Včerajšnja izvajanja posi. dr. Z;tnika v plenarni zbornični sej;, v katerih je kot oficijalni govornik Hrvatsko-siovenskega kluba imenoval trtalistično! beguncev od ouih zgornjeitatijskih polkov, idejo političen monstrum, so > so določen- za odhod v Trfpolitar.ijo, vzbudila v pravaških krogih nemilo razoča- • se množi vedno bolj. — Dan za dnem ranje Spi šno se smatra ta izjava za afront j prihaja večje Število beguncev čez avstrijsko i ljenje novega „camriamla" v Benetkah. Papež je sledil predstavi z velikim zanimanjem. Italijanski begunci. TRIDENT 20. (Uv.) Število italijanskih Dela za liško železnico so že oddana. Železnfca bo glavna železnica drugega reds. dr. Šusterš?čeve stranke proti pravaŠem in i mejo zakonskega načna \ da obst -ie v klubu važne diference med Tozadevna predložitev v predvčerajšnji seji ogrske zbornice je po-jpravaši i;i ostalimi klubovimi člani. Kakor roStt/^ da se železnica zgradi pravočasno, j se čuje, zahtevajo pravaŠi, da Klub desavuira Železniška nesreča. KOLIN 20. (Izv.) Pri Schebuschu je trčil viak z vojaškimi konji ob tovorni vlas. | Ubitih je bilo večje število konj, mrtev pa Zvečer je imel kiub sejo, v kateri se je i Je tudi en vojak, več jih je težko, mnogo pa ; vršila zelo dolga in mestoma zelo ostra de- lahko ranjenih. roštvo, Za progo Karlovec—kranjska deželna meja j dr. Žitnika, je koncesija že zagotovljena družbi vicinalnih i ' 1 železnic. Kriza rešena i bata. Upa se, da se te diference še pravo- DUNAJ 20. (Izv.) Spor med Poljaki in : časno P°ravcai°- _________ notranjim ministrom bar Heinoldom je po-j Odsek za pomorsko ribiStvo in pomorsko j nadzorniku' Ribnik;'ju je že' vložena obtež-Posl. dr, Rybar O aneksiji Bosne ira vnan- Po dolgih konferencah se je do- pmtvta. on /ip,0xVb°'J _ _ ____ j niča. Obtožen je hudodelstva javne nasilnosti Ribnikarjeva afera. LJUBLJANA 20. (Izv.) Proti tržnemu in Hercegovine. segla sprava na sledečem temelju: DUNAJ 20. (Izv.) Odsek za pomorsko ;v smislu § 65. k. z. 1« rt^i m A r.* t A n'niihn la imol rima? I 1. cesar odklone demisijo gališkega nbištvo in pomorsko plovbo je «mel danes' DUNAJ 20. (Izv.) V današnji seji bosen- j ministra pl. Dlugosza in mu izreče zaupanje ; - sejo, ki )i je predsedoval odsekov načelnik i Okrajni nadzorniki. DUNAJ 20. (Izv.) Jutrišnja wWiener skega odseka je govoril v imenu jugoslovanskih poslancev poslanec dr. R y O a r, j poljskega Ui m mu iuuiuu ua ____________ ..... ......... r______ . , . , ki je poudarjal, da je od dne do dne težje! se bodo v bodoče zadeve, ki se tičejo Po-! nemu delu pri trčenju ladij. Sprejeta je bila I solnograškega, kranjskega, tirolskega šlezij-votiraH aneksijo Bosne in Hercegovine terjijakov in Matorusov, reševale le v spora-; tudi resolucija v zadevi zakonskega načrta i s£eSa m dalmatinskega deželnega zakona o . cesar pokliče v avdijenco načeln ka j posl. Dulibic. Odsek je sprejel predlogo ol ^^J^ J1" "»jai ;wiener ega koIaPd, Leona in'mu sporoči,_da j -e_dnaro^i_ pogodbi o ja^stvu^ in pomoe- i Z^ung^prlobč^ o ureditvi razmer ladijskih strojnikov. jo opravičevati pred ljudstvom, ki vidi, da zumu s poljskim klubom ; so ostale prazne vse obljube, ki so se de-j 3. minister bar. Heinold poda primerno Zavarovanje mornarjev in pomorskih ribičev. DUNAJ 20. (Izv) Kakor čujemo, predloži vlada parlamentu Še pred velikimi počitnicami zakon o zavarovanju mornarjev in pomorskih ribičev, ki ga bo parlament lale ob okupaciji. Je pa sedaj tudi najnepri- izjavo in se opraviči poljskemu klubu, mernejši čas za to, v dobi hudih političnih! Ministrski predsednik je sprejel te po-persekucij. Avstrija se očividno Iz zgodovine j goje. Ob 4 pop. je bil dr. Leo pri cesarju od časa bojev za zedinjenje Italije nI naučila j v avdijer.ci, zvečer pa je zborovala parla-prav nič. Govornik svari ob 11. uri pred j mentarna komisija poljskega kluba, za njo nasilstvi. pa plenum, ki je vzel naznanje poročilo dr. 1 sprejel. Kranjsko deželno gospodarstvo. Pričakovalo se je, da predloži vlada Leonovo. Izdan je oil nato komunike, ki« kake načrte, kako naj bi se uredile državno-; izjavlja, da je smatrati soor med vlado in' pravne razmere v anektiranih deželah, a 1 Poljaki za končan. storilo se ni nič in je v teh deželah vse' V parlamentarnih krogih se smatra za v nekakem labiinem stanju. Bosenci in Her-j pravega premaganca poljski klub, ki je tako DUNAJ 20. (Izv). V današnji seji dr-šavnega zbora je vložil ljubljanski poslanec dr. Ravnihar interpelacijo na ministrskega predsednika v zadevi ravnanja kranjskega okrajnem Šolskem nadiorstvu, po katerem prevzame država okrajne šolske nadzornike v državno službo. Napad na Čuvaja. ZAGREB 20. (Ogr. biro.) Policijske 00-izvedbe zaradi atentata na Čuvaja so končane. Jukica in 16 drugih dijakov so izročili danes državnemu pravdniSNu. Proti oviranju slovenskih porotnih razprav po odvet. zbornici. cegovci niso niti naši državljani, temveč se izgubil bitko, ki jo je tako lahkoumno začel ^eineprcdbora z je zanje konstituirala le nekaka posebna proti Malorusom in ministru bar. Heinoldu. i' cf D^eui i« troho Zt _____ ____z__m____' Interpelaci a se naslan a na Izvai deželnost. Rešiti je treba nemudoma državno pravno vprašanje anektiranih dežel, pred- V klubu samem so se pojavile v zadnjih dneh važne notranje diference, ki za bodoč- vsem pa je treba revizije avstrijsko-egrske j nost ne obetajo nič dobrega. Proti kiubo-nagodbe, ki pomenja pravi zločin na avstrij-; vemu načelniku dr. Leonu se pojavlja krepka skih narodih. ! opozicija. Interpelacija se naslanja bivšega dež. poslanca Mandlja v „Vedi-, zlasti pa na pravkar izšlo brošuro bivšega dež. glavarja pl. Šukljeja, iz katere navaja vsa markantna mesta, zlasti ona, kjer bivši interpelacija izvajanja ! poslanca dr.a Ry b&fa in drugov na ekscelenco g. ministra za pravosodje. V smislu §§ 9. in 14. zak. z dne 23. majnisa 1873 a. z. I. 121 je pri sestavljanju porotnih in letnih list za porotne raz- Predlagal je nato sledeči resoluciji: > I. Vlada se poživlja, da takoj začne! dež. glavar na klasičen in neoporekljiv način prave v večjezičnih deželah paziti na to, Razbitje enotnega čeSkega kluba. |priča o razmetavanju deželnega Imetja in DUNAJ 20. (Izv.) Neodvisna skupina uporabljanju tega imetja v strankarsko po- pogajanja z ogrsko vlado, da se začno s (Masarykova) je naznanila danes enotnemu I litične svrhe, posredovanjem zastopnikov Bosne in Herce-, češkemu klubu svoj izstop, ker si ne da kra- : Interpelanti vprašujejo da se dotične osebe prikažejo po svoji jezikovni uporabnosti pripravne za porotniško službo. Ta zakonita določba se je dosedaj ministrskega j na tržaškem deželnem sodišču tolmačila v t---------j--------1-------- ------—------ vvunuuu muuu jv vj imi jk, n«-« o« uv ua »i u" - uiivi pvinuu »pl aoujLju 1U1UIJ11 jRL^a , I1U I1MJHVIU utt-Liiiv. Li -1UUIOVU lUHiiak govine definitivna pogajanja glede ugotovitve tili svobode in ker smatra opozlcijonalno!predsednika, ali je vlada pripravljena na-! tem smislu, da morajo porotniki pač rlr7avnnnraunp£ra ^l^alrS^a t^h nhph rlm■?,->) fnnin/k r*r>( m ' fnnAn/\ m .-v a^L ! aZ^Z lin « _ X XI _ A - * - _l i.^L. državnopravnega stališča teh obeh dežel taktiko za nujno polrebno. biti ; tančno se poučiti o vsebini teh brošur in zmožni italijanščine, cia jim p* ni treba znati PODLISTEK vati, je Maurice odšel na revolucijsko so- frtez Rdeče biiše. (X#e chevalier de Maison Rougo). 11& sPa,» toda kma,u ga Je vzbudil velik šum Ah, ta čevljar izgubi vse svoje odje- Lorinu ni šlo za pomoč, marveč je ho-dišče, da se postavi tam na svoje" mesto, malce, ako bo izvrševal dve obrti obenem, tel, da je videl in čul njegov postrežnik vse, Vsak dan je prihajal sem, kajti menil je, da Kako? Ovaduh in čevljar! Ta gospod Simon kar se je dogajalo, da je lahko potem spo-bo od tu najbolje videl Genevievo, ki je je pravi Cezar," je dejal Lorin in se zakro- ročil Mauricu. imela priti na zatožno klop. Lorin je še hotal. i ^No, gospodje.. oprostite, občani, no, Kje je občan Maurice?" je zopet vpra- občani, pripravljen sem in Vam sledim. >omap lr 4asov francoske revolucije. - Spisal k! so & povzročali udarci s puškinim ko- šal komisar, „poživljamo te, da nam ga Toda dovolite, da vzamem to knjigo s se- _ nitnm nnmcčoni t ^anclrimi rtlncmri iirnAič *» , i ■___ i__t___.t__*__-■ _ - • u Aleksander Duma? star. pitom, pomešani z ženskimi glasovi. Štirje sekcijonarji, dva orožnika in ko- lzrocjs.J „Če vam pa povem, da ga ni tu!' boj, ki me bo kratkočasila v ječi." Tvoja ječa L. je dejal naenkrat Simon, ,Tudi to misar so v tem hipu vstopili. Ta obisk se Komisar je odšel v sosednjo sobo, nato: ki ]e" 5il Jmedtem posta, uradnik in ki je ie zdel Lorinu tako nnmpmhpn da sp ie je stopil v neki predel, kier ie stanoval»o C«! u^s se še lahko stori, Lorin, ;e Lorinu tako pomemben, da se je Je stopil v neki predel, kjer je stanoval predno se postane slab občan," je dejal oblekel z vso naglico ------------- " ' J " J ' ' ' Maurice. ... . . Ali ste prišli, da me aretirate. Psiček je prestrašen in lajajoč skakljal okoli trupla. „Stoj, to je Blak," je dejal neki mož z debelo in dolgo palico v rokah ; „stoj, to je Blak; pojdi sem. ljubček." Pes se je približal onemu, ki ga je klical; toda komaj je dospel do njega, je dvignil mož palico in mu razčesnil glavo, krohotajoč se pri tem. „Oh, nesrečnež!" je vzkliknil Maurice. „Tiho 1" je zašepetal Lorin in zadržal prijatelja, „tiho, sicer sva izgubljena... to je Simon !* L. Hišna preiskav«. Lorin je odvedel Maurica v svoje sta- Lorinov postrežnik, slednjič je odprl še neko drugo izbo. Toda o Mauricu ni bilo sledu. „Da, občan Lorin." „Zakaj ?" „Ker si osumljen." „Ah, da, prav imaš." Komisar je počečkal par besed na za pisnik. „Kje je tvoj prijatelj ?" je vprašal nato. „Kateri prijatelj?" * „Občan Maurice Lindey." „Bržkone na svojem domu." „Ne, on stanuje tu." Neko pred kratkim spisano pismo, ki ;je ležalo v jedilnici na mizi, je vzbudilo I komisarjevo pozornost. Pismo je spisal Maurice in je položil, predno je odšel, na j to mesto, ne da bi bil vzbudil svojega pri jatelja, s katerim je spal. „Odhajam na sodnijo," je dejal Mau-;v™il Simon z grdim r.asmehom: „bo jrice v pismu, „zajtrkuj brez mene, vrnem j videl, boš že videl, moj lepi grefladir.* se šele zvečer.44 „Občan," je rekel Lorin, „dasi bi Vas rad ubogal čimprej, morate pač uvideti, da vstopil s štirimi sekcijonarji. „Saj ne boš dolgo v njej. Zapleten si v proces proti ženski, ki je hotela pripomoči Avstrijanki k begu. Danes bo sojena... tebe bodo sodili jutri, ker moraš prej pričati. „Čevljar," je rekel Lorin z zelo resnim glasom, „ti šivaš .prehitro svoje podplate." Da, toda brez lepljenja prerez!" je od- boš že Vam ne morem slediti v sami srajci. Do- đete..." „Tu je ovadba," je dejal komisar, „dovolj je jasna in obširna." Nudil je Lorinu papir, kije bil popisan novanje. Maurice ni hotel izpostavljati ne- z grdo pisavo' in z zagonetnim pravopisom, varnosti svojega prijatelja. Zato je odhajal V ovadbi je bilo rečeno, da vidijo vsako že zjutraj od doma in se je vračal šele jutro prihajati iz Lorinovega stanovanja ob-zvečer. čana Maurica, ki je sumljiv in določen za Zjutraj onega dne, ko so se vršilf do- aretacijo. Ovadba je bila podpisaaa od godki, o katerih hočemo takoj pripovedo- Simona. On ? Le pojdite! Iščite, in če ga naj- j volite mi, da me moj postrežnik obleče. Lorin je zmajeval z rameni. „No, pojdimo!" je dejal, „jaz čakam! In ko se je obrnil, da bi odšel po stopnicah, je Lorin tako pošteno brcnil uradnika Simona, da se je tuleč zvalil po Aristokrat!" je zaklical neki glas, „še|gladkih in strmih stopnicah navzdol. hlače mu morajo oblačiti.. ■ Sekcijonarji se niso mogli vzdržati .Oh, pribogu da! Jaz sem kakor ob-'smeha. Lorin si je vtaknil roke v žep čan Dagobert; morda ste opazili, da nisem dejal: kralj." „Urno, pusti se obleči," je rekel komisar, „toda požuri se." Postrežnik je stopil iz svojega predela in pomagal svojemu gospodarju pri oblačenju. V izvrševanju moje službe!" je vzkliknil Simon, bled od jeze kakor mrlič. „Moj Bog!" je odvrnil Lorin, „ali ne vršimo vsi svoje službe?" Vstopil je v voz in se odpeljal v spremstvu komisarja v justično palačo. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 172 V Trstu due 21. junija 1912. drugega deželnega jezika, namreč slovenskega, oziroma hrvatskega. Posledica temu je bila, da so se vse porotne razprave, torej tudi proti obtožencem, ki so bili le slovenščine zmožni, vršila izključno !e v laškem jeziku. Šele letos se je pri sestavljanju letne liste pazilo na to, da je bilo sprejeto tudi večje število porotnikov, zmožnih obeh deželnih jezikov. Akoravno na Primorskem ne odgovarja gorinavedenim zakonitim določbam, da so se v listi pustili ljudje, ki so le italijanščine zmožni, bila je vendar dana možnost, da so se za slovenske obtožence napravile slovenske porotne klopi na ta način, da sta toliko ob-tožitelj, kolikor branitelj uporabljaje določbo § 308. k. p. r., odklonila vse tiste porotnike, ki so bili zmožni le laščine. To se je v resnici zgodilo v nekaterih slučajih, kjer so pristopili slovenski brani telji. Na razpravo, določeno na 29. majnika t. 1. proti slovenskemu obtožencu, pa je prišel laški branitelj, ki je slovenske porotnike odklonil in zahteval, da se razprava vrši v laškem jeziku. Tej zahtevi se je ugodilo, kar je imelo za posledico, da je bil obtoženec prisiljen braniti se v zelo dvomljivi laščini, dočim so se priče, med temi tudi njegovi najbližji sorodniki, ki so le slovenski govorile, zaslišale na braniieljev predlog s pomočjo tolmača. Da je v tej čisto slovenski pravdi (tudi obtožnica je bila sestavljena v slovenskem jeziku) prišlo do laške razprave, je pripisati okoinosti, da je odvetniška zbornica, vkljub obvestilu, da gre za slovenskega obtoženca, imenovalo iz političnih razlogov laškega branitelja in to vzlic temu, da je bilo zadostno število slovenskih braniteijev na razpolago. Laško-liberalna stranka smatra namreč porotne razprave za politično vprašanje ter povsem resno zastopa stališče, da je nedotakljiva pravica Italijanov, soditi Slovence v laškem jeziku in jih obsojati tudi na smrt, četudi obtoženec ne razume niti besedice vse proti njemu provedene razprave. Po mnenju te stranke se porotne raz-prave ne vršijo zaradi obtoženca, temveč veliko bolj radi galerijskega občinstva, željnega senzacij in Škandalov. O najnaravnejši in najbolj utemeljeni pravici obtoženčevi, da ga njegovi sodniki razumejo, nočejo ti „liberalci" nič slišati. Izvrševanje te tako samo ob sebi razumljive pravice onemogočuje odvetniška zbornica s tem, da za slovenske obtožence nalašč postavlja laške branitelje, ki silijo obtoženca, da se brani v jeziku, kateremu Je manj vešč, ali ki celo zahtevajo, da se pokličejo tolmači za jezik, ki je sicer navaden na sodišču. Morda je z vestjo takega branitelja združljivo, da s tako razpravo, kakor se fe zgodilo v gcrinavedenem siu-čaju, pripomore do vislic, ako le vihra na teh vislicah laška zastava; no, justična uprava gotovo ne sme trpeti, da Italijani zlorabljajo porotne razprave v politične manifestacije in da se slovenskim obtožencem prikrajŠuje njihova pravica do slovenskih razprav. Ako hoče odvetniška zbornica politiko delati in noče imenovati slovenščine zmožnih braniteijev, je pa dolžnost justične uprave, da poskrbi za slovenske branitelje. Da se pa sploh onemogoči tiranje politike v sodno dvorano, zadosti-je, da sprejme deželno sodišče v letno listo le take osebe, ki so zmožne obeh deželnih jezikov. Takih je najti celo v Trstu na stotine in tisoče. Z ozirom na rečeno, vprašajo podpisani : Ali je Vaša Ekscelenca voljna ukazati, da deželno sodišče tržaško vzame v letno listo za porotno sodišče le osebe, zmožne obeh jezikov, in da v slučaju, da odvetniška zbornica imenuje za slovenske, oziroma hrvatske obtožence branitelje, kl niso zmožni dotfčnega Jezika, uradoma postavi jezikovno usposobljene branitelje ? Peseti redni obCni zbor „Dramatičnega društva" v Trstu dne 15. junija zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma". Zborovanje je otvoril predsednik gosp. dr. K i s o v e c z nagovorom, v katerem je z zadovoljstvom r.a?iašal nepričakovano lepi razvoj našega gledališča v zadnjih časih. Zasluga in hvala na tem gre smotreno deluje či intendanci, neutrudnemu režiserju g. Dragutinoviću in vestnemu blagajniku gosp. Antonu Muhi. Posebno zahvalo je izrekal njim, brez katerih pomoči ves ta napredek vendar le ne bi bil možen: Trž. posojilnici in hranilnici, Trgovski obrtni zadrugi, Jadranski banki in mnogim drugim dobrotnikom in podpirateljem, od katerih nekateri poklanjajo gledališču razmerno znatne svote in katerih častna imena so bila navedena v „Edinosti", in slednjič se je zahvaljeval vsemu gledališkemu osobju. ki je z ljubeznijo in pridnostjo vršilo svojo nalogo. — Z zadovoljstvom Je naglašal stalno množenje gledališke publike. Hvaležno se je spominjal lista „Edinosti", ki je v veliko oporo gledališču. Zlasti pa Je velikega po- mena dejstvo, da ta list prinaša sedaj res stvarne, primerno stroge, a vsikdar vzgo-■ jevalne kritike o gledaliških predstavah. Taka j kritika je neprecenljiv faktor za zdrav razvoj j gledališča. Nato je prečital intendant g. R a j n e r ; svoje obširno, s strokovno spretnostjo sestavljeno poročilo, ki je priobčimo v nedeljski številki. Tajnik g. Siavoj Dimnik je prečital svoje poročilo o poslovanju odbora. Zatem je podal blagajnik g. Muha svoje poročilo, iz katerega posnemamo : Skupnega prometa je bilo 98.607 K 48 stot. Inkaso predstav je znašal 31.474 K 14 stot. Dvorana je donesla 3885 K. Podpore zasebnikov, denarnih zavodov, dohodki na inseratih (na gledaliških listih), članarina dvignjeni denar in svota posta vek iz tekočega računa skupaj 13.953 K 60 st. Stroški: predstav 16.337 K 1 st, stroški dvorane 55.86 K 60 st., razni upravni in tehnični stroški 2702 K 94 stot., plače angaž ranemu osobju 10.655 K. Za inventar 3287 K 93 st. Vloženo v „Trg. obrtni zadrug!" 200 K, svota postavek iz tekočega računa 7970 K 71 stot., gotovina koncem aprila 972 K 55 stot. Čisti dobiček 2392 K 13 stot: Uspeh minole sezone je bil torej najlepši od vseh dosedanjih v moralnem in materijalnem pogledu. Proračun za prihodnjo sezono izkazuje dohodkov 50 508 K 40 stot., stroškov pa 51.839 K. Pri tem pripominjamo, da je proračun sestavljen na podlagi povprečnih uspehov minole sezone. Gg. Nicefor Stepa ri č i ć ia Robert j P o h a r sta poročala, da sta vse knjige natančno pregledala in našla vse v popolnem redu. Predlagala sta torej absolu-torij za odbor in zahvalo blagajniku gosp. Muhi. Vsa tri poročila so bila sprejeta enoglasno in z veliko pohvalo. Istotako — je bil podeljen absolutorij. Odbor je bil izvoljen večinoma dosedanji in z vzklikom. Izstopivši so nadomeščeni z drugimi. Imena priobčimo po konstituiranju. Ob točki slučajnosti se je oglasilo več odbornikov, ki so vsi izražali svoje zadovoljstvo na napredku gledališča, in je gosp. dr. Rybar v imenu zborovalcev izrekel zahvalo odboru, vodstvu gledališča in igralcem. Posebej sta še gg. dr. Rybaf in dr. Wilfan zagotovljala, da pojdeta gledališču vedno na roko. Govorniki pa so tudi opozarjali na razne nedostatke na odru in neizogibna popravila — zlasti glede ventilacije v dvorani. vanja tudi političnemu nasprotniku, ako je časti | prostor v Volpichevem hotelu, zagoto - i in spoštovanja vreden, a zakon nad vsemi za-1 namreč tako, da ni bilo prostora zanje. — koni je, da se ob mrtvaškem odru pošte-! Seveda, velika gospoda je dobila prostor, nega nasprotnika klanjajo pred veličastjo niso ga pa dobili šoferji, ki nosijo pri celi smrti in da vsaj v tistem trenotku spoštujejo spomin pokojnika. V crvi vrsti pa je to dolžnost zastopnikom korporacij ali oblasti, s katerimi je bil pokojnik v stikih ali po uradni poziciji, ki jo je zavzemal, ali po javnih časteh, ki mu jih je poklonilo ljudstvo. Razumljivo je torej, da se deželni od- stvari največjo odgovornost in je od njih odvisen izid tekmovalne vožnje. No, poskrbeti so si morali sami stanovanja in več njih ga je dokilo v novoopremljenem Kosi-čevem hotelu v ulici Carradori, kjer so bili s postrežbo izredno zadovoljni. Tako so bili udeležniki te svetovne dirke prav dobro bor istrski ni mogel odtegniti tej dolžnosti! spravljeni v „italijanskem- Trstu v in da ni mogel drugače, nego da je brzo javno kondoiiral obitelji pokojnega dež. poslanca Kozulida in jo obvestil, da bo deželni odbor zastopal na pogrebu poslanec NicoHch. bivajoč v Malem Lošinju... A kaj se je zgodilo v resnici! Gospoda Nicolicha ni bilo niti blizu In deželni odbor nt bil za • stopan na pogrebu deželnega poslanca! / Ce bi si mogli misliti, da je to nezaslišano zamudo pisati le na račun ali nemarnosti, aH breztaktnosti, ali otopelosti čustev le tega g. Nicolicha, bi se nam stvar — da si je dovolj grda — kazala v kolikor sploh možno mileji luči. Ali nam se ta supozicija ne zdi verjetna, marveč se nam zdi verjetneje, da je bilo tako dogovorjeno med aež. odborom in poslancem Nicolichem: da na eni strani ne bi mogli očitati deželnemu odboru, da je bil tako barbarski, da se je odtegnil dolžnosti človeške civilizacije, naj elementarneji zahtevi humanitete do živih in pijetete do mrtvih, a na drugi strani da so vendar dali izraza svojemu sovraštvu tudi ob mrtvaškem odru, a odij za tako postopanje je vzel na-se g. Nicolfch!! Signori so torej ob odprtem grobu pokojnega poštenjaka uprizorili grdo — komedijo ! Je-li to kultura izza dveh tisočletij ?! — Ne, to je brutura na.... grobeh I O sokolskem slavju na Opčinah pišejo zagrebškemu „Obzoru" iz Trsta: Za naše razmere, za naše utesnjeno narodno življenje, za Trst, kjer vsaka in tudi najmanjša narodna manifestacija pomenja obenem tudi bitko z osornim nasprotnikom, je bilo to slavje triumf narodne misli, apoteoza zmagonosnega Slovanstva na njega najvažnejši in najizpostavlienejši točki. hrvatske omladince, ylo-smo. Trst spo- venskem prenočišču. — Prepričani da si bodo ohranili ta .italijanski* s slovensso postrežbo v najboljšem minu. ^ Tistim, ki jim gre 1 — Danzadnem se dogaja, da prihaja v uredništvo cela procesija ljudi, ki se bolj ali manj osorno, da, celo sirovo pritožujejo, da ne priobčujemo po cele mesece pred dnevom veselice tega ali onega društva po ceie kilometre dolgih reklamnih vesti in ne vemo še česa. Bodi torej tem ljudem povedano enkrat za vselej, da je „Edinost" edino le glasilo političnega društva „Edinosti% ne pa vseh sto in sto društev naše Primorske.— Najsitnejši so pa tisti, ki pozna|o Boš Ust edino le za brezplačno reklamo, dočim pa naročujeio vabil?., letake, lepake itd. povsod drugod, celo v najzagrizenejših italijanskih tiskarnah, samo ne v naši. Toliko in toliko se zabavlja proti „Edinosti44, češ, saj itak ne prinaša drugega, kakor edino ie društvene vesti; in marsi-kedaj je tudi res to, a ne po naši krivdi Naj bi taki zabavljači presedeli I« en sam dan v uredništvu, pa bi morali drugi dan k zdravniku, da jim zapiše zdravilo za ušesa ia jezik. In kako užaljenje, če gre kaka taka nebodijetreba društvena vest v koš, kamor itak ponavadi fpada, ker običajno take reklamne vesti nimajo ne glave ne repa ter mora uredništvo poleg tega, da mu te vesti zabarikadirajo najmanj pol lista, še samo deiati tlako tem sitnežem in samo pisati zanje reklamne vesti. Torej enkrat za vselej: več nego treh veseličnih reklamnih vesti ne priobčimo odslej za nobeno društvo, in tudi to le p » Dopisnik poživlja naj se v čim večjem številu priključijo so- j važnosti društva za našo splošno narodno kolskim Četam, kjer je mesta za vsakega 1 3tvar. Izvzeta je le Družba sv Cirila in Met. narodnega omladinca. j za vse svoje objave. Čast, komur čast! — In naši tržaški! Zlasti pa poudarjamo, da pojdejo odslej italianissimi res razlužijo vso čast na na-: naznanila rednih sej, sestankov itd., in ravnost občudovanja vredni skrbnostji, s katero si izbirajo svoje voditelje, ki naj jih vodijo v boj proti slovenskim rušiteljem njihovega prepristnega italijanstva. Pred kratkim smo pisali o nekem Balbiju, ki je na znanem „patrijinem" shodu sploh stvari, ki se nanašajo na par oseb, brez usmiljenja v — koš ! Te grde razvade, da bi društva k najbrezpomembnejŠim sejam itd. vabila po političnem listu, ni nikjer, in odpraviti jo hočemo tudi v Trstu. Ce si hočejo društva na ta način prihranjevMi oškodovanjem splošnosti, dobro: Na to je Dredsednik v svojem zaključ-! tolkel na veliki boben, danes naj se pa po- poštnino z nem govoru poudarjal važnost 'tega Kultur ; bavimo z drugim takim možakarjem, ki se m« poskrbimo za odškodnino sploSno ti s nega instita, ki nam za bodočo sezono po kliče VittorioDonati. tem da jim zaračunamo vsako besedo pridobitvi priznanih umetnikov obeta še lepši Včerajšnji „Piccolo" in „Indipenoente" takih objav po 4 vinarje, in bomo izro-razvoj. Zato je prosii vse merodajne faktorje sta namreč priobčila neko vest, v kateri - čevali sprejete zneske Družbi sv. Cirila in za pomoč in podporo. ' i pravi, da je bil od prve do zadnje črke Meteža ! ----i ženjen po policijskem ravnateljstvu neki Ravno tako bomo tudi računali reklamne DomaČ6 vesti :°k'*ic, ki ga je izdal „un gruppo dl c.ttadini", j notice, kar jih bo nad tri. Le nočete to- U H so požvljkli v tem oklicu k najradikalnel- r e J plačevati davka pošti, d r- žavi, ga pa plačujte narodu! naznanjamo, da je oii ust par dni nekoliko; jzfjaiareii tefra oklica, sie. Vittorio Donati.l Po volitvah v krčmarski zadrugi Marsikateri slovenski krčmar in tudi dru^o občinstvo je gotovo radovedno, kako oa smo ostali v toliki manjšini, oziroma, kak Našim naročnikom, posebno zunanjim, §emu uporu proti „slovenskemu vdiranju-. Tn iznanjamo, da je bil Ust oar dni nekoliko udajatelj tega oklica, sig. Vittorio D o n a t i, zakasnjen, Ker se je pokvaril v tiskarni stroj i :£ naznanjj „Pfccolu", da se pritoži proti za-in se mora list nekaj dni, dokler se stroj p|em5j ne popravi, tiskati v drugi tiskarni. Nazna-; Kć[o je torej ta mogočni sig. Vittorio______ _____ _________ njamo to, da «e bo morda nepotrebnih (Donatj, pred čigar pritožbo bo menda po i da smo sploh propadli, ko se Je splošno reklamacij, če dostavitev lista te dni ni t»i!a njegovem in „Piccolovem1" menenju padlo v'mislilo, da prodremo s svojo listo?! Zakaj redna in morda tudi par dni še ne bo. hlaće srce cejega tržaškega policijskega rav- j smo ostali v manjšini, nam pojasnu|e dej- Italijanska — kultura! V nedeljo zve- nateljstva itd. ? stvo, da so naši nasprotniki, ki so irneii čer sta zašla dva naša človeka v rojansko \ Ta sig. Vittorio Donati je navaden — j svoii oblasti volilno žaro in vso komisij ) kavarno. Pogovarjala sta se med seboj slepar! i uprav na nečuven način sleparili in to s tem, slovenski. Blizu mize je stal neki človek, i Donati je bil med „najdejavnejšimi" da so v trenutkih, ko so naši zaupniki za-kl ga je slovenska govorica očividno zelo moretti v časih občinskih in drugih volitev.; vračali kakega njihovega volilca — čevljarja, razburila. V svoji laški jezi je vzkliknil: Biio je to tedaj, ko je bil Leopold Mauro- ali prostitutko iz Starega mesta, metaii gla „Va in malora tutti ščavi!" Eden našincev, ner proglašen za kandidat v okolici in je bil1 sovnice v volilno žaro. Ali niti to bi r -ga je ostro zavrnil, naj nikar ne žali brez Donati med najgorečnejšimi njegovimi agita-ibilo rešilo italijanskih mogotcev, da nh t vsakega vzroka, kc mu ni storil nihče nič torji, posebno ker je bilo Mauronerju dogovorno z merodajnimi faktorji in vkljub žalega. In radi te nedolžne in upravičene mnogo na tem, da zmaga, in je v to svrho ostrim protestom z naše strani, podaljšal opazke je italijanska kri zavrela, da je si- bil precej radodaren z denarjem. Da se pri volilnega časa za 1 uro. Videli so, da jim žs rovež v hipu mahnil našinca s palico po tem ni godilo slabo Donatiju, je umevno glavi in ga sunil v nogo. To se je zgodilo j samo po sebi, kajti tudi on je med ii-tako hitro, da napadenec ni mogel preprečiti < stimi italijanskimi „patrijoti", ki delajo za — voda teče v grlo: zato so navlekli vse polno različnih oseb, da so z nevročenimi legitimacijami volili njihove kandidate in cvenk, ne pa za „svete domovinske j stem na nesramen način potisnili naše v ideale". i manjšino. Žalostno je, da so bile to ieglti- Toda Donatiju ni bilo dovolj, kar mu macije naših zanikrnežev, ki se jim nt hotelo je dajal Mauroner, in je zato ponaredil me-: iti ponje ter so stem omogočili nasprolni-nico z Mauronerjevim podpisom za precej | kom pomnožiti število svojih „volilcev". klonil to'zahtevo. To Je silno razburilo vso; visok znesek. Ko je prišlo sleparstvo na j Naši Franki s Pivke, Turkuviči, Leg .viči, slovensko družbo in eden iz družbe je za- dan, je Mauroner hotel ovaditi Donatija, a Stupariči so omogočili italijansko zmago, klical redarju: „Sramota je to, da nočete; umrli Venezian ga je preprosil. Donati ni prijeti človeka, ki brez vzroka napada in | prišel pred poroto, pač pa so mu še dali v pretepa nedolžne ljudi. Če bi bil kak Slo-1 priznanje njegovih zaslug pri volitvah mesto venec kaj takega storil, bi ga gotovo I diurnista na magistratu. Pozneje je bi! vodja aretirali. j strežajev v bolnišnici, sedaj pa je uradnik v Tudi ta apostrofa ni pomagala in na- j zastavljalnici. udarca. Ker je seveda tudi našincu zavrela kri, bi bilo prišlo gotovo do hudega, da ni v isti čas vstopilo nekaj članov N. D. O. in — redar. Napadenec je zahteval od redarja, naj napadalca aretira, a redar je od- dasi nekateri žive skoro izključno od slo venskih odjemalcev. Vam pa, slovenski in dalmatinski krčmarji, ki ste na časten način rešili svojo narodno dolžnost, iskrena hvala! Uwerjeni bodite, da vsako delo rodi svoj i sad ! In tudi ta trud ne bo brez uspeha. Še par bojev, in zma^a je gotovo naša Zatorej naprej — do zmage! Dne 25. avgusta priredi pevsko dru- padalec je porabil moment, da jo je odkurll.! Donati je iz Južne Tirolske in je bil Zahtevamo od policijskega ravnateljstva, zaradi političnih pregreškov pred leti vtak-naj uvede preiskavo o tem slučaju. Ime | njen v zapor in izgnan iz Trsta. Kako se je napadenca je: Andrej Rusija, ulica Bel-: mogel vrniti, ni znano. O njegovem lepopisju §tvo „Gaj" v Banah svojo drugo veliko vedere št. 39, ki navede tudi priče. po Mauronerjenih menicah je svoj čas poro- gozdno veselico in prosi druga narodna LaSka brutura — na grobeh. Kdor j ^soPisie; . „ .. ■ društva, da se ozirajo na ta dan. je poznal pokojnega deželnega poslanca j istrskega, Simona Kvirina Kozuliča, nam go-! tovo pritrdi, da Je težko najti blažjega člo-j veka, večjo dobričino, nego Je bil pokojnik nasproti vsakomur, tudi političnemu nasprotnlku-poštenjaku. V deželah s civiliziranimi običaji ne odrekajo osebnega spošto- Čast torej, komur čast! Tujski promet v Trstu postaja od dne do dne večji, kar so posebno občutili predvčeranjim tekmovalci v avtomobilski tekmi. Tržaški avtomobilski klub, ki je imel namreč nalogo, da preskrbi tekmovalcem prenočišča, je zagotovil vsem udeležnikom Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Herpelje — Kozina. Na postaji Herpeije—Kozina se odda z 10. septembrom 1912 kolodvorska restavracija. Tozadevne ponudbe je poslati do 10. julija 1912 do 11 dopoldne — c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Podrobni podatki so raz- Hočete Imeti dobro obleko in po ceni? & Armando Levi, Stran III. vidni iz časopisov „Osservatore Triestino" in „Lafbacher Zeitung" z dne 22. junija 1912 ler se tudi izvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Produkcija gojencev šole tržaške podružnice „Glasbene Matice". V soboto, dne 22. t. m., se bo vršila javna produkcija gojencev šole tržaške podružnice „Glasbene Matice". S to produkcijo ima šola Gl. M. v dobi svojega obstanka III. javni nastop, ki naj pouči občinstvo o delovanju njene šele. Gojenci nastopijo v vijolmi od II —IV. let .ika, v klavirju od II.—V. letnika, in sicer zaporedoma po letnikih, tako da si vsak poslušalec lahko ustvari pojem o stopnjevali« i glasbenega pouka. V solospevih nastopita dva goienc3, in sicer baritonist g. Aug. W schte po petih, in basist g. Drag. Sakulj po osmih mesecih pouka. Spored sledi jutri. Gozdna veselica v Rodiku. V nedeljo, dre 23. {untja, priredi pevsko društvo „Ilirija- v „L'zia pri Rodiku veliko gozdno veselico." Za to prireditev se je priglasilo vec drugih sosednih društev, med temi tudi domače pevsko društvo Jurčič". Sicer mlado še, hoče vendar pokazati s svojim nastopom la tako s?!o; da se je eden biciklist, — Ženski skupini N. D. O. Ker se ima j I8!etni čevljarski vajenec, tako poškodoval, kmalu vršiti občni zbor, izražamo željo,; da je k <»alu nato umrl, drugi mladenič pr: naj bi se novi odbor sestavil iz oseb, ki se je poškodoval lahko. Ubogi starši! Na, bodo dorastle poverjeni jim nalogi. Posebno j KazarŠčah sta se dva biciklista tudi močno naj bi bila novemu odboru skrb za izobrazbo, I poškodovala. Edep si je kpahnil roko, drugi ki jo me služkinje toliko potrebujemo. Pn- — * " rejala naj bi se predavanja in poučni sestanki. Teh pogrešamo zelo. Članica. — Z ozirom nato, da se bliža občni zbor ženske skupine, naprošamo vse one članice, ki so s članarino zaostale že nad 8 tednov, da zaostalo članarino poravnajo, ker bodo imele na občnem zboru pravico do glasovanja samo članice. — Pripravljalni odbor skupine N. D. O. „Linoleum" sklicuje za nedeljo od 9 do- lontii. Iz Sv. Lucije se je peljalo na vojaškem 1 vozu v Tolmin več častnikov. Nd klancu navzdoi proti Tolminki se je zlomila zavoja in konji in voz so dirjali proti mostu, da bi kmalu vse šlo v Tolminko. Močni inostovni zid je zabranii večjo nesrečo.; Vendar so se gospodje več ali manj po- j škodovali. Enega čast^isa so odpeljali v Gorico v boinišmeo. Špijonaže na dnevnem redu. Ne. vemo, aii s o avstrijske oblasti bolne na poldne občni zbor v društvenih pro-i živcih, ais naivne, aH pa leti opravičen sum štorih ul. Sv. Marka št. 19. Dnevni rea:ioa takozvane špijon*: dejstvo ie, da je ie-Volitev predsednika in ostalega odbora. j lošn!i lov na špijont iziedno bogat. Pred — Zidarji 1 Vabljeni ste na sestanek, J dnevi so aretirali beneškega Slovenca, ki ni ZAHVALA. V prijetno dolžnost ai štejem zahvaliti se javno c. kr. pri v. občni zavarovalnici („Generali") v Trstu, ki mi je vsled smrti mojega soproga, zavarovanega jedva dobro leto, izplačala takoj zavarovalno svoto. V Tomaju, 19. junija 1912. MARIJA vdova P'PAN. :== Gramofoni „Helvetia" Ti st, u . Ba" iera ecc ^a 9 si P istnn brnstta sukna pomladna in poletna sezona 1912. Odre: ek 3' 10 m di.lo , i cdr«ek 7 kron ,, 1 rdrete k 10 kron za korppl. .ri USKO ob!. I J od rezek 15 kron (au.rn-H, ie;<>vnir, hlače) | 1 ^drezek 17 kron gmo + + + ' 1 odrezek 20 feron Odrezek zi» sa!f nsko obleso 20 kron. Kakor tud površnik«, »ur. lodoe, svilene kamgO"rae itd. pošilja o «-v. c nah real a iu aoKdra, dohru gnaim zaloga aufcna Stesel - lmtigl • Briinn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ui£i d o«u privatnih odjema:- v. naročt vati aukna nar- vuost pri tvniki 8ieget - Imhof ua to arniS ;ti>' me*tu ho velike staiue. niske ceue Velik izbor. Uzon a, pazljiva po.*.tivžya ti.tli tnal h nar: Čii v axri<*m blagu. ki bo danes ob 6 zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2. OAftevL — Ob priliki krsta in birme sinov g. Edvarda Scheimer je nabrala med gosti g.ca Antonija Guštin K 11*— za ubožne barkovljanske otroke. Mala Darinka pa je menda vse življenje n?č drugega delal nego popravljal dežnike! Seveda je to popravljanje tako kempite anj, da zahteva izurjenega mehanika, ia kdo ve, če nI ta spretnost tega vohuna dozorela tako dobro, da S je izvohala tajnosj kake strojne puške 1 Pri-šel je na vrsto Jcžef Roccaro iz Sv. Petra ob Nadiži, torej tudi iz metropole slovenske & Uit tzbO: nabrala med istimi gosti K 7-— za Ciril-\ Benečije. Ta vohun je bil trgovsfci agent, Metodovo podružnico v Barkovljah. Srčna vsekakor nevaren posti za avstrijske ob-hvala gg. darovalcem J meine oblasti; saj je pač naravna st ar, da — Podružnici CMD IV. sta darotala; potujejo ti ljudje od vasi do vasi, da vpra-Alojzij Šmuc in Franc Barič po K 2—, i šujejo kakega vojaka-prostaka, koliko ko-ker se nista mogla udeležiti pogreba pok. j misa sne na dan, kaj misli on o visoki po-Vincenca Smuca na Sušaku. Denar hrani • litiki, alt imajo vsi častniki dolge sablje, podtužnični blagajnik. ; kolikj tehta njegov nahrbtnik itd. Predno — O priliki krsta Milana in birmovanja! izmoli agent očenaš, leži že v špehkamri. Melite in Nadine Godina-Ban nabrala je I — Sedaj je goriška policija aretirala nekega Melita med botrlcami in botri K 9— m j Dominika Cecota iz Fiumicetta v Furlaniji. i ------■ —-----T~mV~ Rosanda še K 1—, skupaj K 10 — za! Tudi ta je menda jako nevaren špijon. ker magdalensko podružnico CMD. : se je ustavil na Travniku in glecial, kako*** Došle so sijajne slovenske in hrvatske ^đfUUJll HH fllit! SlIliltG plošče. Movost! Premer 30 cm, K 4 50. ; giovanni sambo Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim gla- ^ fl _ ^. TRST som z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji. (mjea bm| Vrfm,til } Pod • 'iskretne pošiljBtve na d želo, ^oStnine prosto, če se po SI je dt-ar naprej. Na'alje: elastiči" nogavce in obveze za skrčene žile, pa* vi, nuspen.*.nrji, *r»f~ nalci. Predon ti /a bolnike. Vsakovrstn1 predmeti iz gumija, pet , rjuhe iz gumija, pokrivala za kopeli, banje in p- node. cevi iz gumip, irigatorji itd itd NopremočlJKI, pristni angleški površniki Konkurenčne cene. po meri Kos ;urenčne ce te. Bogomil Fmo ____ p,- _ -?' -.-» - - ;rst, uiica incei^* Beibni št. 33 n-:rrot: uerSF« i?, Aaioia mrg^l SI ČE /LJAHi-: 0^ == v t. uu; r '»'ja- jD&ull i a dJJarjuu tov, ženske iTižie^ i- srebra« zfc rž,- S^-'. r«c po koyik\*rcrU:.-H cen. — Ker je nova šolska stavba pri Sv.! leti opeka z gnilega zidov]a. Jakobu pod streho, daruje neimenovan rodo- Salo na stran, toliko avstrijske kolikor zoborehiitk ljub mcškl Ciril-Metodovi podružnici K 5'—. — Želimo mnogo posnemovalcev v spomin veselega dogodka italijanske oblasti zasledujejo z veliko vnemo1 špijone in se revanŠirajo medsebojno, češ ti si mi aretirala avstrijskega častnika v! bivši: prvi zobotehiiik — C. M. Drobtinarji za junij: 49. in i Pontebi, ki je ie Izlet napiavil, jaz polovim 50. poimesečni prispevek I. skupine K 20'—, deset tvojih polentarjev, ki delajo na mojem 25. in 26. poimesečni piispevek II. skupine ozem»ju izlete. Naše mnenje je, da lahko K 20 —, mesečni prispevek drobtinarjai polove vse polentarje, ako se jim zljubi, ali K 20'—, izreden mesečni prispevek A. Č. i naše državljane naj nam puste pri miru, K —-02, izreden prispevek dr. Kimovca i ako je vohunstvo neosnovano in le v fan-K 2-20. — Skupaj K 52 22, naloženo v: tazijt kakega človeka, ki voha za raznimi vložnih knjižicah TPH št. 15083 in 15311.1 zarotami in veleizdajaini I MALA POŠTA. Vesti iz Goriške. ! ~ vst A. P. Trst. — Lastnik one tvrdke pohištva Spominsko ploščo Simonu Gregor- } ne naročuje oglaa-.iv v našem listu, češ, da ne re-čiču. Pevsko in braino društvo na GraasŠČU j flektira na Slovence, temveč na Nemce in Lahe, vzida dne 23. t. m. spominsko ploščo Si-! daairavno brez Slovencev in drugih Slovanov bi r> xix o j i . - * - , : ne mogel živeti, temveč bi moral zapreti svojo monu Gregorčiču, bpored sUu-nosti je jako j trg0vi^0. obvestite v tem zmisin tudi svoje Pri-bogat in zanimiv. Slavnostni govor bo imel j jatelje. g. prof. dr. Fran ilešič, predsednik „Slov. j Fr. St. Trst. — Ako stoji v oglasu, da se Matice- V Ljubljani. Sodelovalo bo več pošiljajo ponudbena Inseratniodd. Edinostije treba | ... , 1 j, . r« ■ , i ponudbo pod dotično suro. rJismo pa dolžni Vam [ pevskih zborov. Mešani zbor „Pevskega >n | povedati kdo daje uvrstil dotični oglas, ker tega : glasbenega društva" V Gorici zapoje „Pod večkrat satni ne vemo, in če vemo. moramo na trto bivam zdaj". Spominsko ploščo je iz- inserentov ukaz čuvati tajnost, gotovil kipar g. Bitežnik v Gorici. Pričetek , F- G?f,lca- - *dor vprašuje za naslov slaviiosti ob 4 popoldne. Ker je Gradišče °elasa' na-> pošlje ZQamii" za odf°ror-le pol ure oddaljeno od železniške postaje; lnser&tni oddelek. • Prvačlna, in so od vseh suani — bodi iz BM ~ ~ Trsta, bodi Gorice — ugodne železniške "^p^jgji O&fl&SI zveze, vabi odbor k tej slavnosti vse ori- j ■■ jatelje Simona Gregorčiča in ljubitelje _ ,0m|SiXX0m obstoječ U 7 Mb desmi. n Sa Z ZdITIIJIoUCIII velite kuhinje in „Bralno društvo*4 in „Sokol" v Selu kleti z velikim \rtom s trtami in sadnimi dreveni, priredita dne 23. junija v proslavo 301elnice bl'zu topRadf'"ei t"t.'jedkem se ceuo „Bralnega društva" veliko Veselico na vrtu P™da. VpraSat, ,e: Gretta d, sopra 237, r gostilne „pri Bončetu". Spored: 1. Pod- lol7 pouri narodnih pesmi, godba. 2. „Oj zbo- fŠČ8 S6 "Ittai o^udU'pod^LaaV I gom ti planinski svet", mešan zbor. 3. na Inseratni oddelek Edinosti_1322 „Gospod čapek-, veseloigra v enem de-;. . . iKe nwnegfieilja Kafeor" janju. 4. Godba. 5. „Dva Pavla", burka s (VUMipludrloil?»Jd, tiagajničarka v boljši' petjem V dveh dejanjih. Začetek veselice ob kavami ali trg-vioi. Naslov pove Inseratni oddelek E-iinosti 1828 Meblovana £ da Vinci 2, vrata 12 aoba. snažna n zračna *e odda v najem aa 22 kron. Leonar 1a 1316 Letovišče 3 m pol popoldne. Po veselici ples. Vstopnina 40 vin., sedeži 1. vrste K 1, II. viste 60 vin. Vlak prihaja v Batuje ob 3 19 pop., do Sela peš 15 minut. Iz Šmarij pri Ajdovščini. Lepo narodno veselico priredi dne 30. junl;a t. J. CM podružnica s sodelovanjem bralnega in _ . . . . . _ pevskega društva „Skolj". Ker je morebUni StalOI KrajeVIll ^g8nll L fičine' « dobiček namenjen v prvi vrsti naši preko-1 sprejmejo aii j.a naaiamjo » stalno plačo za y>redari stol CMD, zato že Stdaj trka na rodoljubna i janje dovoljenih v Avetr«~Ogrsii. — Ponudbe srca, da dajo ta dan duška svoji narodni i ^ .Merkurv Br» u žo.-^ zavesti s tem, da se v prav lepem Številu Prnrflsiisi bombatevine, «»iik in dežaikov. v.a udeleže te veselice ter da položijo: rTOUdja stadion it-. 19, L naa,troPJe. lm o kras-.i Materiji . 4 meblovane sobe, kuhinja s posebnim vhodom, krasen vit ob državni cesti, na lepi legi. - Dekleva ___1320 tmožni cvrn- Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. G l a razpolago vec sob za prenočišče po nizkih cenah. - P iperoča se za obilen obisk. Priporoča se slavnemu občinstvu krojač Franftalis TRST, ul. Tor S. Piero 4, (koa«o nI. B«lred«re). Izdeluje ableke Iz angieškeja b ^ga po dunajsken modnem kreju cd 40 K dalje. = £3 Valentin Čeh Trst uL S. Cardus&i 40. 5 ProdHjaira z dtlarniico vsako- t§| ▼rbtni^a obuvala z- moške In irnske ter otroke SPREJEMAJO SE NAROĆILA « - PO MERI. - SEM Cene zmerne. Svoji k svojim 1 ^J Iuan Scociai, Trs! ulica Giulia štev. 5. trgovina manu/akturnega b aga in drobnarij, svilenme, baržun s. Perilo izgotovljeno in po meri. Vsakovrstne druge obleke za ženske po m;ri. One, d • se ni bdti konkurjnoe Alojzij Boik Trst - ulica Belvedere 5t. 3 - Trst TrSailna deUkates. ko on ja nega h»agi >n jestv n .seh vrst. Bi .fo V. doo *v< h' in »rvc vrsie. Razr-'OŠil.a "še " ^di u poš 1 in do-__—— aiHvlja d< m - Kron AUTOMOBIL! FOPD i9)l vočjet tevar-sr r,vt .6. iifle1»v»Rie letno ;0 » ■ i < «\SS\S 2f H?3 A(u. r, Upov V !)» „F'HtI»" i* ti»Jr-oyo -.jj««, »i"*.! ' Jth oNtoj:. - ZA-T<»PNI8 ANTON SKERL . TRS: SoldPf 3 Ta! T73-f OS« tram ^ar.jo, kiUa c»i om JI r. Boi-..^«'« TEIEFG» 22*7 -1'» K PMCUM *j..«rUAn»x.. aa - i p-, . at.al uen. Ml (v 1» rt Kamenolomu Naša CMD je edina, ki varuje sloven- nOCftl T Borčtu. _1213 sKe otroke potujčevanja s tem, da l^ «ista- . . je kratki ter« po 76, istrsko novija slovanske šole; zato |e pa tudi po-. na PrOUdj Jčrno po 60 vin liter od 56 utrov irebna največje podpore. Ona je prava na- dalje. Opčine, dvorišče Gorjup. 1261 K 1 u n. 4 l 4> > O O ž E E ec J= Ž? > . .2 ^ « C. t>3 ..I JOSIP VATOVEC - Trst ul. 5et*e Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča «:eui. oSčin^t^u pekarao in sluđćićarno v kaieri prodaju ven dan .»vet kruh in aladčice vsa izdelano z zsrav«t*e .im etektr. strojem. ■o o fi 3 i E o O -o S". "I 2. \l