2. številka. V Ljubljani, dne 8. januarja 1916. III. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1-30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica it. 22, prvo nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Hirovni prijatelji in kupčija. Ne samo prejšnji državni tajnik Zedinjenih držav ameriških, Bryan, marveč tudi predsednik \Vilson, se je kazal pred izbruhom svetovne vojne večkrat kot prijatelja miru. Nikakor ne moremo misliti, da bi bil Wilson kot resen državnik in predsednik Zedinjenih držav, igral le kako komedijo, ko se je leta in leta vedno trudil, da bi našel pota, kako se izogniti vojnim zapletljajem. A kljub temu ravnajo Zedinjene države, kakor bi jih bila popolnoma minila ljubav do miru v tej svetovni vojni. Ne samo nevtralnost Amerike ni povsem prava, marveč tudi ravnanje Američanov samih se ne strinja z zgoraj označenim načelom. Angloameričani in tudi drugi naturalizirani Američani različnih narodnosti si prav nič ne očitajo moritve in hujskanja večinoma proti osrednjima državama, zlasti pa proti Nemčiji. Ameri-kanski časniki prinašajo grajevredna poročila o vojni, neglede na to, da spreminjajo zmage osrednjih držav v zmage en-tente; vedo samo poročati o grozovitostih, ki jih povzroča vojaštvo osrednjih držav; vse pa, kar zakrivi ententa, jim ostane popolnoma neznano, ali pa opisur jejo kot samoumevne dogodke. Večkrat smo že omenjali, da morajo v tej vojni, v kateri je ves svet interesent, ostati tožbe o kršitvah mednarodnega prava brezuspešne, ker ni sodnika nad narodnim pravom, marveč so le stranke, ki bi morale prav tolmačiti zmisel narodnega prava in se ravnati po njem. Veljali so nepisani zakoni viteštva, toda, kdaj je že minila viteška doba; podzemeljske mine in smradljive bombe smatrajo danes za mnogo bolj primerno orožje kakor pa buzdovane. Dejstvo je, da prinaša današnja vojna povsod marsikaj, kar bi sicer smeh zavračati. Ne le iz prepričanja, marveč ho-torna lahko očita vsakdo temu ali onemu, če hoče, da se poslužuje v boju protina-rodnopravnih pomočkov. Če spoznavamo to mi, koliko lažje bi to uvideli Američani, ki niso zapleteni v vojno in ki so> izvolili za predsednika moža, ki je bil znan po vsem svetu kot apostol miru. Nemški pesnik Heine pravi nekje, da noben zločinec ni tako neumen, da ne bi vedel opravičevati svojega zločina. Ne niaramo sicer izrekati v tem primeru tako °stre sodbe, marveč trdimo le, da pač vsakdo zna opravičevati svoja dejanja. Raztegnimo še dalje to misel: skoro vsi ljudje opravičujejo svoja dejanja če ne gre drugače, češ, da jih vrše pod pritiskom razmer, čeprav se ne ujemajo z njihovim Prepričanjem. Bryan je odložil svoje uradno mesto kot državni tajnik ameriške Unije, ker se kot pristaš miru ni .strinjal z ravnanjem državne vlade. Prijatelj.miru Wilson je pa ostal predsednik in soglaša s *em, da dobavlja Amerika samo enemu nelu vojujočih držav vojne potrebščine. Njegov glavni izgovor je bil doslej, da »meriška industrija silno trpi zaradi vojne, ker ovira redno trgovino, zaraditega pa mora oškodovati z vojnimi dobava- mi; razentega pa v zmislu dogovorov z dobavami vojnih potrebščin ni kršena nevtralnost. Če pa koristijo dobave le enemu delu, ni to briga Unije. Zakoni in pogodbe so po današnjem juristiškem običaju dvojni: besedilo in zmisel. Pošten jurist in pravičen sodnik bosta pazila na to, da je njiju dokazovanje ali njiju sodba primerna ne le besedilu, marveč tudi zmislu zakona ali pogodbe. Drugi pa ne bi pazili na to. Da bi bila nevtralnost, ki pomaga samo enemu delu vojujočih, drugim pa škoduje, prava, tega pač ne more nihče umeti. V Ameriki gospodari kapitalizem neomejeno kakor v nobeni drugi državi na svetu. Novi svet ne pozna sentimentalnosti, ki so nekoliko privzgojene evropskim narodom potom tisočletja starega razvoja. Najvišje načelo v Ameriki je: služiti denar in zopet služiti denar; obogateti, hitro obogateti. Glavno je kupčija. In kdo bi utegnil zahtevati od Američanov, da se odreko ob tako ugodni priliki profitu samo zaradi vesti! Vojna ne nudi Američanom samo nepričakovano priliko profita, marveč tudi nado, da postanejo gospodarji sveta. In tako priliko in tako bodočnost naj bi Američani zavračali, ko govore določbe o nevtralnosti zanje, samo zato da bi ustregli, zmislu določb? Če mara Wil-som ostati ameriški predsednik, mora ustrezati tudi volji Američanov, ki tam go^-spodarijo, in ti so kapitalisti. Vsakdo ne mara žrtvovati za svoje prepričanje oblasti in ugleda, tudi v Ameriki ne. V Zedinjenih državah je mnogo državljanov iz Nemčije ali Avstrije, ki niso pozabili svoje domovine. Ti nasprotujejo sedaj američanski nevtralnosti, morda se še celo zavzemajo za svojo domovino'. Večinoma so1 to ljudje, ki nimajo mnogo ugleda, od katerih ameriški kapitalisti služijo denar. Storili so morda več, kakor se strinja z njihovimi državljanskimi pravicami ali s pravicami gosta. Morda to ni bilo dobro, toda spričo ravnanja Anglo-američanov je bilo razumljivo. In sedaj je nastopil Wilson v svoji poslanici na kongres proti njim; obdolžil jih je, da netijo nemir in da škodujejo Zedinjenim državam z izdajalsko agitacijo. Wilson zahteva, da naj kongres sklene zakon proti temu zlu. »Take od strasti in nezvestobe prepojene anarhistiške kreature se morajo uničiti«. Krepke besede! Kaj se je zgodilo, kaj naj jih opravičuje? V posameznih industrijskih tovarnah, kjer so zaposleni večinoma Nemci in Avstrijci, so bile stavke in porušene nekatere naprave. Tega pa američanski kapitalizem ne more trpeti, zato mora imenovati nekdanji mirovni apostol državljane kreature in jim pretiti z uničenjem. Svoboda nad vse, toda svetejši je profit! Internacionala pa le ostane! Ko je izbruhnila vojna so vriskali naši nasprotniki, da je socialnodemokratiška internacionala uničena in da ne pride nikdar več do veljave. Ni sicer mogoče tajiti, da so to mnenje navidez potrjevali neka- I teri pojavi in nam samim se je tupatam S usiljevala bojazen, če morda ne bo seda-! nji rod preslaboten, da obnovi svojo prejšnjo vzajemnost med proletariatom vseh narodov. Taka bojazen nas je obhajala seve le za trenutek; zakaj, kdor pozna nauke naših velikih mojstrov, po katerih so politiške smeri le izraz in uspeh gospodarskega razvoja, ni mogel dvomiti, da bo kapitalistiški razvoj po svetovni vojni prav tak kakor je bil pred njo, ki bo proletariat tudi tedaj, če bi se posamezne skupine temu upirale, celo če bi posamezne osebe hotele zavesti delavsko gibanje na druga pota, prisilil z železno logiko, da se mednarodno' organizira. Socialnodemokratiška internacionala ni »iznajdba« posameznih oseb, kakor morda mislijo nekateri nasprotniki, ki bi jo proletariat kratko^ malo opustil, če bi se »iznajditelj« premislil o njej. Internacionala ni niti iznajdba proletariata samega. Nikakor nismo samo ironično govorili razen o rdeči internacionali tudi o zlati, zeleni, črni internacionali. Ali bo cerkev iz vojne, v kateri so se na obeh straneh borili nje pripadniki, ki so hujskali na Francoskem proti »nemškim barbarom« z najbolj bedastimi bajkami o grozovitostih nemških vojakov, na drugi strani pa so se nemški pripadniki cerkve branili pred temi napadi najljutej-še, v katerem boju so se zavzemali avstrijski verniki za avstrijsko pravično stvar in italijanski za italijansko osvojeval-no vojno. Ali naj bi vera izvajala iz tega posledice pa opustila nauk o bratstvu vseh vernikov — papež ga sam imenuje pravi intemacionalizem —? Ali je morda ta nauk prišel ob veljavo? Ali bodo kapitalisti posameznih dežel, ki se sedaj med seboj vo-jujejo, ostali še v mirnem času ločeni? Ali ne bodo banke vseh dežel snovale svo-je podružnice v deželah, ki se sedaj bojujejo med seboj? Ali ne bodo posojali denar v tuje dežele, da se tam osnujejo nova podjetja in izpopolnijo obstoječa? Ali ne bodo nemški kapitalisti več kupčevali z angleškimi kapitalisti? Ali ne bodo nemški iznajditelji več prodajali svojih patentov angleškim industrijcem? Ali se ne bodo zopet osnovali karteli in trusti po vojni, ki bodo obsezali cele države? Ali ne bodo nemški, avstrijski in ogrski tovarnarji več sprejemali v delo italijanskih delavcev? Ali bodo nemški veleposestniki načeloma zavračali ruske kmetiške delavce? Ali se ne bodo več podpirale med seboj ob delavskih stavkah industrijske zveze raznih dežela? Ali bo znanost opustila svoje mednarodne zveze in zametavala ideje inozemskih »sovražnih« učenjakov? Delavska internacionala pa tudi ni bila edina internacionalna zveza soVrstnih skupin. Popolnoma prav omenja sodrug dr. Adolf Braun v svoji knjižici »o mednarodni zvezi strokovnih organizacij«, kjer razpravlja o obnovitvi internacionale po vojni: »Res so delavci o svoji internacionali več govorili nego podjetniki, temeljito bi pa bilo šele dognati, če niso bili mednarodni od-nošaji podjetnikov mnogo večjega pomena za narodno gospodarstvo in mnogo odlo-čilnejega vpliva kakor mednarodni odno-šaji delavstva«. Vse delovanje delavskih organizacij, kakor pravi dalje, se vrši kot gibanje množic po svojih bistvenih obli- j kah popolnoma javno, dočim tega ni ob vplivnejšem delovanju na mednarodnem \ polju pri kapitalistih. Internacionalizem j proletariata vpliva zaraditega mnogo bolj na javnost kakor internacionalizem kapitalistov, ki ne marajo, da bi njih obravnave prihajale v javnost, ki marveč sku- : šajo celo cesto prikrivati svoje mednarodne zveze. To je razlog. Po svetovni vojni bodo stari medsebojni odnošaji gotovo naleteli na največje ovire. Nemški potnik ali delavec ne bo užival na Francoskem zaupanja, angleškega tovarnarja bodo imeli v Nemčiji še nekaj časa po vojni za sovražnika, od katerega bodo kupovali le zato, ker bodo morali kupovati. Angleški trg se bo izkušal otresti nemškega uvoza! in nemški angleškega. To utegne trajati mesece, morda tudi nekaj let, marsikomu bo nastala škoda, ker ne bo imel prejšnjih zvez, toda končno si zopet pribori tla, vse, kar je gospodarsko potrebno. Tudi za delavce si bo priborila gospodarska potreba svoje prejšnje mesto. In kakor se bo zlata internacionala, kakor se bo mednarodna zveza podjetniškega razreda zlasti v odnošajih glede razrednega boja zedinila najprej proti delavskemu razredu, tako se bodo tudi strokovne organizacije, se bodo poli-tiške organizacije proletariata zopet združile mednarodno; vstala bo zopet internacionala bojujočega se proletariata. Na Francoskem je spočetka vojne mednarodno mišljenje proletariata — žal — silno opešalo, čemur je dalo povod zlasti1 to, ker so Nemci zasedli najbolj industrialne pokrajine, zato je pa tem bolj veselo znamenje, da se pričenja pojavljati tam sprememba in da posamezne večje organizacije javno in prav odločno zagovarjajo svojo mednarodnost in zahtevo po obnovitvi internacionale. Vplivi volne v Ameriki. Dva statitiška pregleda o amerikan-skem izvozu blaga nam: pokazujeta, kako dobro kupčijo delajo amerikanski kapitalisti v vojni. Izvoz obuval iz Zedinjenih držav severo-ameriških je v zadnjih 15 letih silno narasel, in sicer so izvozili: 1890 .... 587.108 parov .... 602.974 dolarjev 1895 .... 822.412 „ .... 1,010.228 1900 .... 8,016.820 „ .... 4,276.656 1908 .... 6,552,412 11,409.559 1912 .... 6,040.343 „ .... 16,009.002 1915 .... 12,402.727 „ .... 26,696.795 Tudi cena se je obenem dvignila čevljem za 100 odstotkov. Izvoz amerikanskih strojev za orodje je dosegel še višje zneske v letu 1914/15 (računamo do 30. junija t. I.), in sicer znesek 28,162.968 dolarjev, dočim je iznašal v prejšnjem letu le 14 milijonov. Izvažala je Amerika v naslednje dežele v primeri ' s prejšnjimi leti: 1913 1914 1915 Francijo................... 1,036.908 1,771.525 8,695.826 Nemčijo.................... 3,175.188 2,167.240 121.756 Anglijo .......................... 3,417.655 3,178.630 12,294.80! Druge evropske države . . - 3,738.920 3,408.502 4,010.899 Kanado..................... 2.320.270 1,199.356 1,813.188 Avstralijo ............................ — — 282.480 V druge dežele............. 1,502.868 2,286.106 938.009 Skupaj dolarjev ... 10,097.315 14,61^9 28,162^968 To so lepe številke, ki se spreminjajo Amerikančem v zlato. Podraženle moke. Moka se je podražila. Uradno se trdi, da je trebalo podražiti moko glede na visoke cene za žito, ki ga dobivamo iz Ru-munije. V listih se je pa razvila debata, ki pritrjuje in ugovarja znatni podražitvi. V Avstriji se je pridelalo v minulem letu okolo 15 milijonov meterskih centov pšenice. Avtentičnih številk sicer še ni-: mamo, ker pa je iznašal povprečni pride-! lek zadnjih desetih let, to je od leta 1904 l do 1913 natančno 15‘93 meterskih centov, ! smemo soditi, da se je pridelalo leta 1915 vsaj 15 milijonov meterskih centov pšenice. Glede na poročila, da so nekaj pšenice pokrmili in da letina ni bila niti nor-: malna, odračunimo sedem odstotkov od te množine in vzemimo; da smo pridelali vsaj 14 milijonov meterskih centov pšenice doma. K temu pridelku pride še 10 milijonov centov pšenice, ki nam jo dobavi Ogrska, kakor je obljubila. Celotna zaloga pšenice za Avstrijo bi torej iznašala 24 milijonov centov, od katere smo porabili dosedaj 12 milijonov centov in z ostalimi 12 milijoni bi morali izhajati do nove žetve. Izračunati moramo sedaj, koliko pšenične moke dobimo iz te množine pšenice. Pri mletvi odpade okolo 20 odstotkov, torej da žito 80 odstotkov moke, tako da bi dalo 12 milijonov centov pšenice, če odštejemo 20 odstotkov za otrobe in prašenje, v našo zalogo še vedno 9'6 milijonov meterskih centov pšenične moke. Kaj pa rumunska moka? Rumunci nam pošljejo 50.000 vagonov žita, in sicer 20.000 vagonov pšenice, a drugih 30.000 vagonov pa bo koruze, ječmena, ovsa, graha in fižola. Od cele pošiljatve dobi Avstrija 12.000 vagonov, to je 1,200.000 meterskih centov. Računajmo zaradi preglednejšega računa, da je vseh 12.000 vagonov pšenice, za katero treba plačati na rumunski postaji 32 lej (okroglo 40 K). K temu pride še eskportna taksa v zlatu okolo 9 K, transportni in drugi stroški okolo 3 K, tako da stane meterski cent ru-munske pšenice pri nas 52 K. Sedaj veljavna najvišja cena iznaša pri nas 34 K, torej je cena rumunski pšenici višja za 18 K pri meterskem centu in pri vsej upe-ljani množini 1,200.000 meterskih centov utegne iznašati 21,600.000 K. Če so pa Rumunci dovolili izvoziti tudi žito, ki je bilo lani kupljeno, ga bo 80.000 vagonov več. Potem bi dala Rumunija 130.000 vagonov, od katerih bi prejela Avstrija 24 odstotkov, bi pa iznašala razlika 75,600.000 kron. Če torej avstrijska vlada noče razlike 21,600.000 oziroma 75,600.000 kron iz lastnega žepa plačati, mora ta višji izdatek za rumunsko žito razdeliti na domače zaloge, ki iznašajo po gorenjem računu 9.600.000 meterskih centov. Če razdelimo 21.600.000 kron na 9,600.000 centov, tedaj iznaša povišek 2:25 K. Če pa razdelimo vsoto 75,600.000 kron na isto množino moke, tedaj iznaša povišek cene okroglo 7-88 K. Pri sedanjih cenah moke pa iznaša podraženje v primeri z dosedanjimi cenami v trgovini na debelo za krušno moko 5, za moko za kuho 17, oziroma 32, za peko pa 22 K. Iz tega je razvidno, da utemeljitev podraženja moke ni zadostna. To tem manje, ker smo računali, da tvori ves uvoz sama pšenica, dočim je vmes mnogo koruze, ječmena itd. Svetovna volna. Italijanska ofenziva ob Soči je ponehala. Vrše se le topovski boji in posamezni sunki. Ljutejši boji so bili zopet ob tirolski meji. Ententa pravi, da so boji ob Soči prazen sunek v zrak in svetujejo, naj prične Italija kje drugje svojo ofenzivo, zakaj žrtve, ki so padle ob Soči so izgubljene, ne da bi bila Italija dosegla kakršenkoli uspeh. Sedaj upajo Italijani, kakor pravi vojvoda d’ A varna, da bodo želi na Balkanu lavorike slavne zmage, kakršne je vredna Garibaldijeva slava. Vojni ples na Balkanu se razvija dalje. Okolo in okolo Črne gore se vrše ne- prestano boji z manjšim in večjim uspehom. Bulgari so prodrli in zasedli' Elbasan v Albaniji ter prodirajo od tam v dveh smereh proti Draču ob Jadranskem morju in proti Skadru. Večina Albancev in Ar-navtov se kljub albanski vojni' napovedi (Esad paša) bojujejo proti ostankom srbske vojske. Ententa hoče spraviti preostale srbske čete v Solun in jih tam uvrstiti v svojo vojsko; Tudi srbska vlada, ki je hotela demisionirati, se je preselila v Solun. Solun je obiskal tudi srbski kralj Peter. Italijani izkrcavajo svoje čete v Va-loni. Izvedeli so pa. da zbirajo Bulgari v Skoplju večjo vojsko, ki bo najbrže imela namen udariti na italijansko vojsko, ki bi hotela prodirati v notranjost Balkana in pomagati angleško-francoski solunski ekspediciji. Do' večjih bojev med zveznimi četami in angleško-francosko ekspedicijo solunsko še ni prišlo. Vendar so se pa zgodili v zadnjem času važni dogodki, ki morajo položaj le še bolj poostriti. Angleži in Francozi so aretirali v Solunu nemške, avstrijske, bulgarske in turške konzularne zastopnike; celo norveškega generalnega konzula so zaprli in so vse odpeljali. Pravijo, da jih bodo poslali' v Švico. Prizadete države so protestirale v Atenah, ker so bili ti akreditirani zastopniki pri grški' vladi in so se nahajali na grški zemlji’, in pri ententi, toda popolnoma brezuspešno. Na grški protest odgovori ententa šele tedaj, ko se posvetuje z generalom Sarail-lom v Solunu in ententini zavezniški svet. Vsa dobrohotna nevtralnost Grčije je ententi le v posmeh, zakaj neprestano* zaseda grške otoke, Solun in okolico utrjuje in pričenja zopet blokirati grško obal. V Solunu so Angleži in Francozi aretirali tudi nad tisoč drugih oseb. Grčija je odpoklicala iz Soluna zadnjo divizijo in odredila nove vpoklice pod orožje. Najnovejša poročila vedo o konjeniških spopadih v Vardarski dolini in o dveh poletih nemških aeroplanov nad Solun, kar je po trditvah ententinih poročil bilo tudi povod izvedenim aretacijam. Položaj na Balkanu je torej do skrajnosti napet in njegova rešitev neodložljiva. Ententa je izkrcala v Solunu že okolo 1200 topov ter hoče zbrati tam vsaj 400.000 mož vojske. Na Galipoliju ni nič kaj prijetno za Angleže in Francoze. Imajo namreč tam silno neugodno vreme in Turki jih obstreljujejo od treh strani, ker jim bojna mornarica ne more pomagati. Iz Egipta, južne Arabije in Mezopotamije ni posebnih poročil. Važno je le to, da sta se baje Rusija in Anglija zedinili glede delitve Perzije, čemur se pa najbrže upro tudi merodajne azijske države. Ententa hoče vsekakor pričeti operacije proti Turčiji tudi z azijske strani: iz severne Perzije Rusija, iz južne Anglija in če bi se hotelo posrečiti izkrcati čete tudi v Mali Aziji. Tako vsaj posnemamo iz poročil in vesti, ki preplavljajo časopisje. Toda — namen in izvršitev namena je dvoje. Rusko bojišče je prizor novih Ijutih bojev. Boji so se začeli večer pred božičem in se še vedno nadaljujejo ob besarabski- meji in ob reki Strip in Dnjestru. Rusi so napadali v 16 do 18 vrstah in na komaj pet kilometrov dolgi napadalni črti so imeli nad 200 topov. V tej bitki je padlo že nad 15.000 ruskih vojakov. Namen ruskega vojnega poveljstva je bil vsekakor prodreti tukaj avstrijsko’ bojno črto in moralno pritisniti na Rumunijo. Ruska ofenziva je naperjena proti desnemu krilu m središču armade Baltin-Pflanzer in glavni spopadi so se vršili nekaj nad 20 kilometrov od Černovic. Fronta te ofenzive, ki- ni imela doslej kljub neprimerno silovitim bojem uspeha, je dolga okolo 50 kilometrov. Z ostale ruske bojne črte niso došla nikakršna važnejša poročila, dasi se vrše zlasti' na severu manjši boji. Francosko bojišče je še vedno enako. Vrše se ljuti boji v manjšem obsegu od zakopa do zakopa, na zemlji in pod zemlje. Ententa upa, da kmalu zlomi odporno silo centralnih držav, o čemer pa jako dvomi vojaški sotrudnik »Ziiricher Post«. Derby je nabral precej novih vojakov, pravijo, da poldrugi milijon, a kljub temu še hočejo uvesti brambno dolžnost, proti kateri so tudi trije člani kabineta: notranji minister John Simon (ki je že odstopil), finančni minister Mac Kenna in trgovinski minister Runciman. Poleg tega so nekatere delavske organizacije odločne nasprotnice uvedbi obrambne dolžnosti. Tako je na primer rudarska zveza v .Južnem Valesu odločna nasprotnica brambni dolžnosti in že sedaj odklanja odgovornost, če bi v nasprotnem slučaju nastala stavka v valeških rudnikih. Boji' večjega obsega so se vršili le v Vogezih. »m iMMrrjic tv. »vsrn jmamne n/:nniMr.vj.viur rmura«tn Domaii pregled Novi predpisi za izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva. C. kr. deželna vlada zaukazuje: 1. Obrtniško izdelova- nje in prodaja vsakovrstnega malega peciva je prepovedana. Obrtniško izdelovanje necukranega prepečenca (vodenega suhorja) je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem političnega deželnega oblastva. 2. Za izdelovanje vsakovrstnega slaščičarskega blaga se pšenične in ržene moke ne sme porabljati. Za obrtniško izdelovanje kakesov se sme porabljati pšenična in ržena moka le v množini, ki ne presega 30 odstotkov skupne teže množine testa. Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in droženega blaga je prepovedano. Za obrtniško velja vsako izdelovanje za namene, da se oddaja blago drugim za plačilo. To določilo se nanaša torej tudi na pekarska in gostilniška podjetja. 3. Pekom in slaščičarjem je rpepovedano prevzemati od drugih pripravljeno testo, da ga spečejo. 4. Pekarsko in slaščičarsko blago se sme pri izdelovalcih in kupčevalcih ter v gostilniških in krčmarskih obratih vsake vrste oddajati odjemalcem le če se zahteva ali naroči. Postavljati shranke, s temi izdelki na mize in ponujati jih v shrankih na svobodno izbiro je prepovedano. 5. Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz krušne moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov al i490 gramov. Kruh se sme oddajati použilnikom samo popolnoma ohlajen. 6. Cena po določilih § 5. izdelanega kruha s težo 980 gramov se določa na 56 vinarjev, in onega s težo 490 gramov na 28 vinarjev. Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati kruh v najmanjši teži 70 gramov za ceno 4 vinarjev. Prodaja jajc pri mestni aprovizacijt. Zadnje mesece je bil dovoz jajc v Ljubljano tako pičel, da jih časih mestna aprovi -zacija ni na teden prejela niti 200. Menda so začele sedaj kure vsled južnega vremena zopet nesti in pričakovati je večjih pošiljatev. Od prihodnjega tedna naprej se bodo jajca redno prodajala vsak petek popoldne od 3. ure naprej v mestni proda-jalni, ki je v cerkvi Sv. Jožefa. Da se blago čim pravičneje razdeli, se bodo oddajala' jajca — dokler bo kaj zaloge — proti izkazu najnovejše krušne znamke. Na drug način kot ta, se jajc civilnemu prebivalstvu ne bo oddajalo. Nove cene za moko. Kranjska! deželna vlada je določila ža nadrobno prodajo moke za kilogram sledeče prodajne cene: Pšenični zdrob, pšenična moka za peko 1 K 18 vin.; moka za kuho št. 1 98 vin.; moka za kuho št. 2 83 vin.; krušna moka 53 vin. Cene za petrolej. Glasom naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 18. decembra 1915, št. 378 drž. zak., so tri vrste cen petroleju, in sicer I. za dobavanje naravnost iz Drohobyča (železniška postaja za dobavanje od trgovcev v posodah nad 100 kilogramov in nadrobno prodajo, t. j. manj kakor 100 kg). Pri nadrobni prodaji uredi cene politična oblast I. instance in jih morajo trgovci imeti nabite v svojih lokalih na vidnem kraju. Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 5000 K, ali z zaporom do 6 mesecev. — Natančnejše je razvidno iz zgoraj navedenega državnega zakonika. — V Ljubljani so cene pri nadrobni prodaji določene: liter po 50 vin.; kilogram pa po 60 vin. C. in kr. etapno poveljništvo štev. 10 naznanja, da je potovanje v območju sodnega okraja Kranjska Gora (izvzemši občin Jesenice in Koroška Bela) v občine Srednja vas, Bohinjska Bistrica, Gorenje Gorje sodnega okraja Radovljica in celega političnega okraja Tolmin (tudi lokalni promet) dovoljeno le s privoljenjem vojno-poštnega urada št. 606. Za potovanja iz teh krajev je treba dovolilo etapno štacij-skega ali kolodvorskega poveljništva. Fran Povše umrl. Dne 4. t. m. je nenadoma umrl v Ljubljani predsednik kranjske kmetijske družbe komercijalni svetnik Fran Povše. Pokojnik, ki je dočakal 70 let in je delal še zadnji dan v pisarni, je bil pristaš klerikalne stranke. Najprej [e deloval na goriški kmetijski šoli, a je šel še razmeroma mlad kot ravnatelj v pokoj. Pozneje se je posvetil kmetijstvu, bil je torej agrarec, večkrat je bil izvoljen v deželni zbor kranjski, bil dolgo deželni odbornik in še sedaj državni poslanec. Od leta 1908 dalje je bil tudi do svoje smrti' predsednik kranjske kmetijske družbe. Povše je bil odkritosrčen in dobrohoi-ten značaj, ki je gorel samo za svojo stroko in je svoje stališče zagovarjal tudi v svoji stranki neglede na politiške momente. Prijatelj socialnih demokratov pa seveda ni bil, a kljub temu se ga spominjamo tukaj kot moža, ki je — delal vztrajno. Iz seje krajevnega delavskega odbora v Idriji. Krajevni delavski odbor v Idriji je imel dne 31. decembra m. 1. svojo sejo ter je sklenil predložiti c. kr. rudniškemu ravnateljstvu naslednje vprašanje: »Ker v plačilnem pravilniku, izdanem od ministrstva za javna dela z odlokom z dne 18. januarja 1912, ni določeno, če se vojaški službeni čas šteje delavcem tudi, pri povišanju v višje plačilne razrede, dovoljujemo se v imenu dotičnega delavstva slavno c. kr. rudniško' ravnateljstvo vprašati, kakšno stališče bo ono zavzelo na-prain takim delavcem, kadar se vrnejo od vojakov, ter prosimo^ rudniško ravnateljstvo, da bi se delavcem, ki se nahajajo pri vojakih, vojaški službeni čas zaračunal tudi pri povišanju v višje plačilne razrede, da bii dotični vsled njihovega vojaškega službovanja ne bili oškodovani oziroma zapostavljeni proti njih tovarišem, ki se nahajajo doma. Če slavno rudniško ravnateljstvo samo ni v stanu tej prošnji ugoditi, se prosi, da bi se tozadevno dovoljenje izposlovalo pri c. kr. ministrstvu za javna dela«. Petindvajsetletnica rudarske organizacije v Avstriji Pravkar je minilo 25 let, odkar imamo v Avstriji rudarsko delav- sko organizacijo. Skoro> ob istem času je bilo ustanovljeno nemško organizacijsko glasilo. Obširneje poročilo podamo o delovanju te pomembne organizacije v prihodnji številki »Delavca«. Zasega cerkvenih zvonov na Štajerskem. Štajerska cesarska namestnija je odredila, da morajo vse cerkve dve tretjini svojih zvonov oddati vojaški upravi. Nove detajlne cene za moko na Štajerskem. Ker je ministrstvo za notranje zadeve določilo nove tipe moke in nove cene za prodajo na debelo, je določila štajerska' namestnija tudi nove cene za prodajo na drobno. V krajih ob železnici ali do 3 kilometre od železnice, se bo smela prodajati pšenična moka za peko po 1 K 20 vin.; pšenična moka za kuho št. 1 po 99 vin. in št. 2 po 84 vin. kilogram; krušna moka pa po 55 vin. kilogram. V krajih, ki so od železnice do 10 kilometrov oddaljeni, se zvišajo navedene cene za 1 vinar in v krajih nad 10 kilometrov za 3 vinarje. Cene za kruh ostanejo iste. Mleko in surovo maslo na Štajerskem. Graško namestništvo je odredilo, da je v gostilnah in kavarnah na Štajerskem dovoljeno’ oddajati čisto mleko ali mleko s kavo ali s čajem ali porabljati mleko za kakao ali čokolado samo od 6. zjutraj do 10. dopoldne. Popoldne je dovoljeno porabljati le kondenzirano mleko in le od 4. do 6. ure. Nadalje je namestništvo odredilo, da se sme izdelovati na Štajerskem samo enotno surovo maslo in je za to določilo najvišje cene. Strokovnjaški izvedenci v rudarstvu. Justično ministrstvo je imenovalo kot izvedence v rudarskem pravu: za deželno sodnijo v Gradcu: rudniškega svetnika in inženerja Jožefa Lidl v Lidelsheinu v Pi-bersteinu, nadzornika graško - koflahške železniške in rudniške družbe Karla Mel-nitzky v Gradcu in rudniškega upravitelja in obratnega vodjo Karla. Singer v Zangtalu; za okrožno sodišče v Celju: rudniškega ravnatelja Avgusta Heinricha v Trbovljah, rudniškega posestnika Filipa Sonnenberg v Deutschentalu in rudniškega ravnatelja Adolfa Widra na Laškem; za okrožno sodišče v .Ljubnu: rudniškega upravitelja Friderika Krebs v Tollinggrab-nu, rudniškega svetnika in ravnatelja Maksa Ruckgaber v Seegrabnu in višjega komisarja dr. Otona Santo-Passo v Ljubnu. Za delavstvo važno razsodbo je izreklo predstojništvo spodnjeavstrijske delavske zavarovalnice za nezgode v seji dne 26. novembra 1915. Priznalo je, da naj se spričo draginje vštevajo draginjske doklade, ki jih dajejo podjetniki od 1. julija 1915 v delavski zaslužek, po katerem se odmerja renta. Draginjsko doklado bo' torej odslej štela ta zavarovalnica k mezdi enako kakor prejemke v naturalijah. Pri odmeri rente se bodo torej vpoštevale pri' zaslužku tudi draginjske doklade, in sicer tedaj, če dohodki ponesrečenca ne iznašajo nad 2400 kron. Zvišanje premij je prav neznatno. Za težke poškodovance pa bo ta nova odmera rent razmeroma jako ugodna. Novoletni govor grofa Tisze. Ogrski ministrski predsednik je sprejel na novega leta dan člane vladine stranke, ter je odgovoril na častitke s političnim govorom, v katerem je med drugim dejal: Zmaga je naša, meča pa še ne smemo odložiti. Vprašanje je le še, koliko časa in koliko nadalj-nega napora ter hrabrosti še treba, da iz-vojujemo končno zmago, o kateri ni več dvomiti. Bodoča politika na Ogrskem mora biti taka1, da bodo Madžari imeli za ostale narodnosti čim največ privlačne sile. Vojna je pokazala, da je ogrska država ljubljena domovina ne le 10 milijonov Ogrov (Madžarov) temveč 20 milijonov ogrskih državljanov. To velja zlasti tudi za Hrvatsko in Slavonijo. Velikosrbska agitacija ogroža predvsem hrvatski narod, ki bo smrtno zadet, ako se ji ne bo' skupno z Madžari najodločnejše uprl. Vojna je odpravila, kakor smerna upati, definitivno vsa nesoglasja med Avstrijo in Ogrsko*. Mi smo vedno podpirali centri-petalne tendence v avstrijski državi, vendar pa se mora avstrijski patriotizem otresti starih na celo monarhijo se nanašajočih centralističnih stremljenj. O zvezi z Nemčijo je poudarjal grof Tisza, da bo, ziasti ker sta se ji pridružili še Bulgarija in Turčija, tudi v bodoč e najboljša garancija trajnega miru. Oddaja kovin. Izšla je v Avstriji in na Ogrskem ministrska naredba, ki naroča, da je oddati kovine, ki so bile z naredbo z dne 23. septembra 1915, zasežene za vojne namene. Vse pobiranje se mora seveda vršiti po etapah in zato bo oddati najprej take kovine, katerih utegne biti večja: množina na razpolaganje, in kjer oddaja rie bo preveč močno- vplivala na zasebno1 gospodarstvo. Pri izdelovalcih in prodajalcih so kovine zdaj itak mrtev kapital. Čas in kraj oddaje še ni določen in bodo to odredila okrajna politična oblastva. Priporoča se pa lastnikom onih kovin, ki so bile zasežene z ministrsko naredbo- z dne 23. septembra, da jih v lastnem interesu že prej prodajo državni upravi, lahko jih pa tudi brezplačno prepuste za patrijotično zbirko kovin. Priprave za oddajo drugih kovin, ki se jih zdaj še ne zahteva, se že vrše. Dolžnost naznaniti predmete iz svinca, vštevši trdega svinca, je podana z ukazom c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 19. decembra 1915 za vsakogar, ki ima take predmete ali jih za druge hrani. Prijave je podati c. kr. trgovinskemu ministrstvu po stanju z dne 15. januarja 1916 do 31. januarja 1916 na uradnih prijavnih listih, katere je dobiti pri političnih oblast-vih J. instance, pri občinskih predstojni-štvih ter trgovskih in obrtnih zbornicah. Nastopno imenovane predmete je naznaniti, ako so docela ali po pretežnem delu iz svinca (tudi trdega svinca): 1. Žice, pločevine in ploče, nadalje delovni pomoč -ki, n. pr. svinčena podvleka, podstavki, modli in dr., 2. plombe in druge zapore, 3. utežii n. pr.: vlačne uteži, izravnalne uteži i. dr., nadalje krogle in drugo lito blago, 4. svinčena podladja in balast ladjic jadrnic, 5. črke in pismenke, stereotipiske plošče, vštevši staro gradivo, 6. cevi (tudi žvepljane in pokositrene in cevi z vložkom iz kositra, cevi za plašče itd.), kače in sifone, 7. armatura (pipe, zaklopnice), sesalke in dr., . korita, kadi, (banje), ponve, kotle, retorte in druge aparate, posodja in druge posode, 9. obloge za tanice, podvleke i. dr., 10. ploče za okumulatorje. Dolžnost naznaniti pod 1—6 navedene predmete odpade, ako vsa zaloga ne presega 10 kilogramov. Lepenka kot vložek med podplati Na Dunaju se je vršila tri dni obravnava pri dežeinobrambnem sodišču proti agentu Rihardu Steiner, proti čevljarskemu pomočniku Jur ju Leitinger in njegovi nevesti, kramarici Avgusti Zimmel, češ da so dobavili municijskemu depotu 400 parov čevljev, ki so bili večinoma neporabni, ker je bila v njih podelana lepenka. Sodišče je obtožence obsodilo, in sicer Steinerja na 16 let, Leitinger ja na 7 let, Zimmelovo na 4 leta hudega zapora. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo proti sodbi in vzklic proti odmeri kazni. Vojaški zastopnik je predlagal takojšnji zapor. Sodišče je moška obsojenca obdržalo takoj v zaporu, Zimmelovo pa je izpustilo, dokler postane obsodba pravomočna. Žreb!ji, vijaki, šivanke in denar v želodcu. Dr. v. Khautz je imel na Dunaju na seji zdravniške družbe predavanje. Pred- stavil je 41 letnega črkostavca, ki so ga nedavno operirali na oddelku univerzitetnega docenta drja. Kaufmanna. Onemogel je bolnik na cesti. Ko so ga potem preiskali z Rontgenovimi žarki, so našli v spodnjem trebuhu predemete. Šele na ponovno vprašanje je bolnik priznal, da se je hotel umoriti in je v ta namen pojedel štiri dni prej več žrebljev. Ko- so ga operirali so našli v želodcu 251 večinoma ko-vinastih predmetov. Zelodčeva stena je bila odebelela, nikjer pa ni imela oteklin. Med predmeti je bilo 92 do 7 centimetrov dolgih žrebljev, 39 vijakov, 3 ključi, 19 dvovinarskih novcev, 34 glaževin, več kremenjakovih kosov itd. Vsi predmeti so tehtali pol kilograma. Kovine so se spojile v želodcu v kepo. Bolnik je ozdravel popolnoma in brez komplikacij. Bolečine v mišicah lahko odpravimo, če se naša kri krepko pretaka. Če je povzročil prehlad te bolečine, se pa v dotič-nili delih telesa sploh ne nahaja nič krvi ali pa le malo. Temu pa hitro pomagamo, če ribamo boleča mesta telesa s Fellerje-vim izredno blagodejnim bolečine hladečim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-fluid«. Napravlja tam prijeten občutek, kjer smo imeli prej bolečine. V več nego stotisoč zahvalnih pismih ga priporočajo. 12 steklenic pošlje franko za le 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, El-zatrg št. 334 (Hrvaško). (vb). u«-r aiuon tcauBVLflireuv*«**« vwii*seniw»-f 4 «w. »< r * Iw@tewiii pregled. Esad paša nam je napovedal vojno. Z Dunaja poročajo: Zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo; da je proklamiral Esad paša v-imenu Albanije vojno proti Avstriji. Tretji se smejejo. Evropska svetovna vojna donaša velikanske dobičke onim državam, ki imajo dobro razvito industrijo in pridelajo mnogo sirovin. Ameriška zunanja trgovina je dosegla meseca novembra rekord, zakaj imela je 500 milijonov dolarjev prometa, pri katerem je iznašal izvoz 331 milijonov. Od 1. decembra 1914 pa do 1. decembra 1915 se je izboljšala trgovinska bilanca za 1464 milijonov dolarjev in je vrhutega uvoz manjši za 128 milijonov. — Na Japonskem prekaša leta 1915 izvoz za 20 milijonov funtov uvoz. Vrhutega je prodala vlada skoro za 20 milijonov' funtov orožja in municije. Angleške strokovne organizacije in vo}na. Ob strogi cenzuri, ki jo imajo na Angleškem za poročila v inozemstvo1, nam sploh ni mogoče z gotovostjo dognati stališča, kii ga zavzemajo angleške strokovne organizacije napram vojni in na-pram vladi glede nameravanih vojnih reform. Prav verojetno je, da sodimo angleško delavstvo popolnoma napačno na podlagi cenzuriranih poročil. Le tupatam nam prihajajo po ovinkih poročila o parlamentarnih in drugih govorih, ki vsebujejo nekaj verojetnih podatkov o položaju. Na podlagi takih poročil se sodba o angleških delavcih spremeni. Londonski list »Indi-cator« na primer poroča v poročilu o nekem zborovanju, da je od 2428 podruž. glasovalo le 8 za vladni predlog, da naj se nado-meste izučeni delavci z neizučenimi in ženami. To nam priča, da tam ni posebnega navdušenja za vojno angleških kapitalistov. In da Angleška delavcem ne zaupa popolnoma, dokazuje pa to, ker ni dopustila, da bi se sešel hrabri prvobori-telj za delavsko stvar, Ramsey Mac Do-nald, v Haagu z nemškimi socialnimi demokrati, kar utegne zbuditi med delavstvom le večjo nevoljo. Od 26. do 28. januarja 1916 sc ima vršiti v Bristolu letni kongres britske delavske stranke (Labour Party). Delavski stranki pripada pravzaprav kot del tudi socialistiška neodvisna delavska stranka (Independant Labour Party), ki ni zadovoljna z vladno vojno politiko. Neodvisna delavska stranka bo predložila bristolskemu kongresu naslednjo resolucijo: »Konferenca izraža ponovno, da priznava fundamentalno enotnost interesov delavstva vseh dežela in stremljenja mednarodnega socialistiškega in delavskega gibanja, ki je na nesrečo za nekaj časa utonilo' v vrtincu evropske vojne. Prosi vodstvo, da napne najskrajneji trud, da se zopet, kakorhitro količkaj dopuste okoliščine, snide mednarodni kongres in zagotovi mednarodni biro-, da se bo čul glas organiziranega delavstva in vplival na določitev temeljnih načel za sklepanje miru ter da se zopet obnovi mednarodno gibanje«. Zanimivo je, kako bodo vplivale odredbe vlade, koliko glasov bo dobila navedena resolucija. Radikalne mirovne pogoje zahteva angleški poslanec sir J. Campton-Richett v londonski »Contemporary Review«. Ne zadostuje mu, da bi Nemčija izgubila le svoje kolonije in svoje brodovje ter pla-bala ogromno vojno odškodnino-. Ta sredstva še niso- dovolj zanesljiva, obvarovati Evropo pred novimi nemškimi nasilnostmi. Treba bo- marveč Nemčijo- »primerno razkrojiti«. — Predvsem hoče sir Campton osvoboditi vse nenemške narode izpod berlinskega jarma ob nemški morski obali hoče ustanoviti zvezo malih nemških državic, katero naj bi nadzoro-vala, močna angleška mornariška postaja na otoku Hel-goland. Jako želeti bi tudi bilo, da se strogo odločijo južnonemške dežele od se-veronemških. Nenemške srednjeevropske narode bo treba spraviti v nov državni sistem, da bodo lahko branili Nemcem pot pri jugozapadu. Sir Campton pravi, da mora zadeti Nemčijo huda kazen, toda on je blag človek, sčasoma jo hoče zopet uvesti v družbo- civiliziranih narodov. Seveda — tega sir Campton, ki na vse misli, ne bi smel pozabiti — seveda pod pogojem, da bodo Freneh, Kitchener, Haig in tovariši triumfatorji svetovne vojne, Angleži nameravajo zasesti Ahilejon? »Giornale d’ Italia« poroča: Angleži so sporočili grški vladi, da bodo zasedli vilo nemškega cesarja Ahilejon na otoku Krfu ter jo porabili kot bolnišnico za srbske ranjence. 50.000 frankov nagrade za podmor-. ske čolne. Iz Soluna poročajo: Vrhovni poveljnik angleških čet je razpisal 50.000 frankov nagrade za onega, ki mu sporoči, kje imajo nemški podmorski- čolni v Sredozemskem morju svoje oporišče. Bojišča v orijentu »Times« poročajo, da bo vrhovni poveljnik v Egiptu vbodo-če vodil vse angleške operacije v orijentu, na bojiščih ob Sredozemskem morju, v Egiptu in v Mezopotamiji. -Najbrže bo prevzel to mesto Kitchener, ki odpotuje dne 15. januarja v Egipt, ter bo dosedanji vrhovni poveljnik v Egiptu, general Max-\vell, prevzel samo obrambo Sueškega prekopa. Francoski konji v vojni. Dne 31. decembra 1913 je bilo na Francoskem 3,230.700 konj, dne 1. julija 1915 pa le še 2,227.209. Francija je torej v enem letu vojne izgubila več kakor milijon triletnih in starejših konj. V ruski bidžetni komisiji sta nastopila zlasti dva poslanca. Poslanec Aleksandrov je rekel, da je Rusija izgubila vojno ter da naj se napravi konec, preden odreče vsa uprava. Prebivalstvo se je naveličalo vojne. Poslanec Kerenski je Pa ostro napadal Hvos-tovo nasilnost -in nagla-šal revolucionarno stremljenje po deželi-Minister Hvostov je zavračal napade *le | splošnem, ni pa dal nikakršnih pojasnil* zaraditega vlada precej n e vol je proti njemu v Petrogradu. Glasilo ruskega generalnega štaba o vojnem položaju. »Dziennik Poznanski« posnema iz oficielnega glasila ruskega generalnega štaba, »Ruskega Invadila«, naslednja izvajanja o vojnem poloažju in bodočih odločilnih bojih na ruskem bojišču: »Vse, kar delajo naši nasprotniki (Nemci in Avstrijci) na naši fronti, kaže na to, da se sedanja zimska kampanja ne bo omejila samo na takoimenovane pozicijske boje. Sovražnik, ki pričakuje skorajšnje ofenzive z naše strani, se pripravlja nanjo z vnemo in vso naglico. Spoznal je, da se bodo izvršili odločilni dogodki na nemško-ruski meji, in sicer hitreje nego se sluti. Od začetka vojne so smatrali Nemci Ruse kot svoje glavne nasprotnike ter so temu primerno obrnili svojo največjo pozornost proti Rusom. Odločilni udarec v tej vojni bo torej padel na ruski fronti. Vsi dogodki na Balkanu, v Mali Aziji in na drugih evropskih bojiščih ne bodo odločilne važnosti. Naj podvzemo sovražniki na Balkanu ali na Francoskem karkoli — vse te operacije bodo le podrejene važnosti. Ententa se pripravlja za spomlad. Rusko časopisje javlja, da so zavezniki' sklenili, da bo pariška konferenca poslanikov trajno zborovala in v nujnih zadevah smela samostojno odločevati v zunanji politiki1 zlasti glede Balkana. Iz Geneve poročajo, da bo 12. januarja v Parizu zopet zboroval veliki vojni svet, katerega se udeležijo vsi zavezniki1. Petrograjski finančni krogi so poučeni, da se bo v februarju vršila finančna konferenca, ki naj reši finančna vprašanja spomladanske vojaške akcije. Kralj Peter v Solunu. Vesti o kralju Petru si silno nasprotujejo. Vsak dan pišejo listi kaj novega, kar pa ni povsem verojetno. Sedaj zopet poročajo, da je bil v Solunu, in sicer poroča »Agence Havas«: Kralj Peter se je nastanil v Solunu v poslopju srbskega konzulata ter radi utrujenosti še ni zapustil sobe. Prišel je baje v Solun, da nadzira reorganizacijo srbske armade, ki prispeva v skupinah 300 do 400 mož iz Albanije. Kralj bo izdal poziv na srbski narod za ustanovitev »svete zveze« v svrho osvoboditve srbske, od sovražnika zasedene dežele. — »Giornale d’ ltalia« poroča: Kralj Peter in kralj Konstantin se ne sestaneta .Kralj Peter hoče ostati med svojimi četami v francosko-angleškem taborišču. Iz Soluna poročajo nadalje: Prihodnje dni prispe iz Albanije srbski generalni štab ter srbski ministri, ki bodo deloma uradovali v Solunu. — »Agence Havas« javlja iz Aten: Obisk kralja Petra pri grškem kralju je odvisen od poteka vojaških političnih dogodkov. Govori se nadalje, da pride v Solun tudi črnogorski kralj, ta vest pa uradno še ni potrjena. Demisija črnogorskega kabineta. Iz Cetinja poročajo uradno: Kabinet je demi-sioniral. Novo ministrstvo sestavi dosedanji finančni minister Muškovič. Dosedanji' črnogorski ministrski predsednik je bil general Vukotič. Rurnunija se bo eventualni ruski invaziji z orožjem uprla. Iz Aten poročajo: Grški poslanik v Bukarešti je svoji vladi sporočil, da je rumunska vlada ruskemu kabinetu sporočila, da ne dovoli ruskim četam prehoda’ preko svojega ozemlja in da' se bo Rusom, če bi navzlic temu poskusili udariti preko Rumunije na Bulga-rijo, z orožjem v roki uprla. Nemški smodnik brez bombaževine. »Lokalanzeiger« javlja iz Bremena: V tukajšnji trgovski zbornici je sporočil predsednik Lohmann, da je Nemčija pri fabri-kaciji smodnika popolnoma: neodvisna od inozemstva. Mesto bombaževine, se uporablja posebna staničnina iz lesa, ki je boljša od bombaževine. Soliter se dobav- lja kemičnim potom iz zraka, tudi kafra se izdeluje na umeten način. Potopljena »Persia«. Nov spor med centralnima državama in Zedinjenimi državami je povzročila potopitev parnika »Persia«. »Corriere« poroča, da so bili potniki na parniku »Persia« skoro sami' angleški uradniki, na potu v Egipt in Indijo. Na parniku je bilo 500 ljudi ter je parnik vozil mnogo denarja angleške koloni-jalne pošte. — Iz Londona poročajo po poročilih rešenih: »Persia« je bila torpedirana 40 morskih milj južno od Krete. Podmorski čoln je skušal pomagati, kar pa ni bilo mogoče. Čolnov na eni strani ni bilo mogoče spraviti v vodo, ker se je bila ladja popolnoma vlegla na stran. Samo 5 ali 6 čolnov je bilo mogoče 'spustiti v morje. Panike ni bilo. Po 30 urah je preostale rešila neka vojna ladja. Drugo poročilo pravi: Parnik je bil zadet ob pol 2. popoldne in se je takoj nagnil. Mnogo jih je pri tem padlo v morje. Čolnov ni bilo mogoče spustiti v morje. Tekom 5 minut se je »Persia« potopila. Dva čolna s potniki je potegnila ladja s seboj. MnogOi parnikov se ni upalo rešiti preostalih na čolnih, ker so se bali, da je to le zaseda. Ameriški konzul v Adnu, Max Neely, je utonil. V Malto je dospelo še nadaljnih 11 rešenih s parnika »Persia«. — Reuter poroča: Uradne ameriške kroge je slučaj parnika »Persia« presenetil in so vsi začudeni. Ravno bi se spravil slučaj »Ancone« s sveta in pogajanja z Avstro-Ogrsko so obljubljala ugoden potek. Sedaj bo treba brez dvoma nove diplomatične akcije. Najbrž bodo Zedinjene države še enkrat opozorile Avtro-Ogrsko, da tvorijo mednarodno pravo in zakoni človečnosti neomajno politiko Zedinjenih držav. Dalje poroča Reuter: Predsednik Wilson je prekinil svoje ženitovanjsko potovanje in se vrnil v Washington, da presodi položaj, nastal vsled potopitve parnika »Persia«. V severni Afriki Po italijanski vojni proti Turčiji so Italijani šele leta 1913. podvrgli večji del turškega tripolitanskega vilajeta, ki ga sami imenujejo Libijo. Toda v najjužnejšem privesku Fessanu so' se še vedno držali uporni domačini, ki so ob izbruhu svetovne vojne zopet jeli s svojimi napadi in slabe italijanske posadke v Mur-šuku (izpraznjen 22. decembra 1914) itd. kmalu prisilili, da so umaknile nazaj proti obrežju. Zadnji čas pa prihajajo preko Švice poročila, da so Italijani izpraznili tudi manjše kraje na obrežju, tako n. pr. Lebdo, izhodno od glavnega mesta Tripolisa, in Tobruk v bližini egipčanske meje. Pristanišča Tripolis, Benghasi in Derno drže sicer še Italijani, toda po vesteh iz Carigrada, se nahaja glavni stan upornikov že v Ssuk el Džema, to je v severoiz-hodni smeri le 6 km od Tripolisa oddaljena vas s palmami obraščenega pristaniškega pasu, ki v obsežnem loku obdaja glavno mesto Libije. Ni dovolj, da so Italijani zaenkrat izgubili kolonijo; ki je skoraj dvakrat tako velika kakor Nemčija, razširil se je še upor tako na zapadu od Chadamesa in drugih krajev v oazah sem na tuniško-francosko; kakor tudi na izhodu na-angleško-egiptovsko ozemlje. Ze novembra lani so baje zasedli oazo Siwah in druge notranje kraje zapadno-egipčan-ske puščave tuaregi in tibetski jezdeci, ki so prodrli do nilske doline. Sedaj pa prihaja iz lastnega angleškega vira zelo važna vest, da sta se zaradi napadov zapad-nih Arabcev izpraznila kraja na obali Sredozemskega morja blizu tripolitanske meje — Sollum in Sidi Barani; angleške; posadke so se umaknile v Mersa Matsuh, ta-časno končno točko aleksandrijske obrežne železnice. Iz Port Saida in Malte je potem baje odšlo veliko vojnega materiala v zapadni Egipt. Ali je res, kar trdijo An- gleži, da so z velikim šejkom Senusijev, El Sayed el Šerif, v prijateljskih odnoša-jih in da obsoja upor, se ne more dognati. Vsekakor je položaj Angležev ogrožen ne le na izhodu, kjer ob Sueškem kanalu in za njim pri Tel-el-Kebirn itak trajno grade utrdbe, marveč tudi od zapada. Nevarnost zanje bo tem večja, če je resnična vest, da vodijo upornike pri Soluinu turški častniki. Poštna zveza z Rusijo zopet obnovljena. Cenzurno vodstvo poizvedovalnega urada »Rdečega križa« nas naproša, naj obvestimo, da približno en mesec zadržana pošta iz Rusije prične zopet prihajati. Dozdaj je naznanjenih 60 poštnih vreč. Uvedba gregorijanskega koledarja v Turčiji. Vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem se izpremeni sedanje računanje časa v Turčiji. Državljansko leto se bo •računalo po gregorijanskem koledarju s 1. januarjem, finančno leto se bo pa pričelo vedno 14. marca. — Arabsko časovno računanje se ohrani v mohamedanskem bogoslužju. Revolucija na Kitajskem. Iz Cingtava poročajo, da se pripravlja tudi v zapadni Kitajski revolucija, ki pa najbrže ne bo imela uspeha. Bivši podkralj v Yinann, Li Hung Si, nečak Li Hung Canga, ki je bil v Pekingu v visoki službi, je odpotoval skrivaj an južno Kitajsko. Baje je bil na Novega leta dan izklican za predsednika federacije v Yinanu. Iz San Frančiška poročajo; da je bil neki Juansikajev nečak, ki je v tajni misiji prispel v San Frančiško, umorjen. Indijski pisatelj Tagore zaprt. Angle- ! ške oblasti so aretirale znanega indijskega j pesnika, ki je dobil Noblovo nagrado za !i-j teraturo, Rabindranata Tagora v Kalkuti, ker je na nekem javnem shodu ostro kritiziral sedanje postopanje Angležev na-pram Indom. Kellerjev blagodejni poživjajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „E15A-FUJID odpravi fooiežin® v udih. 12 steklenic franko 6 K. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. V. a. Vestnik organizacij. V zadnjem oklicu na blagajnike Unij-skih podružnic in vplačevalnic smo izrečno omenjali, da: pristopninskih in prostih znamk ni treba odpošiljati unijski centrali, marveč naj se le vpišejo v izkaz znamk za leto 1916. Vse tiste blagajnike pa, ki zahtevajo vpisninske in proste znamke, pa opozarjamo, da naj izkaze o znamkah izpolnijo, podpišejo in vpošljejo; v izkazih navedene vpisninske in proste znamke, pa jim itak ostanejo. Potrditev vpisninskih in prostih znamk v, izkazu znamk je potrebna zaradi prepisa na leto 1916. Izdajatelj Tvan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni Bihčr Vis Blizu in daleč Vse ga poznd, Kdor ga imd, Ima zdravje domžl Zahtevajte fig JL0B1". Zavračajte ponaredbe I naslov za naročila: ..FLOlur. Ljubljana. Postavno varovano. Dolžnost vsakega delavca je, da je član organizacije! .6. reglsfrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikalij itd. Sfereotipija. Litografija. Žepni koledar za delavce sploh in prometne nameščence = - leto ±©2.3 dobe sodrugi sedaj lahko pri zaupnikih in vsi, ki so naročili koledarje od sodruga Ign. Sitterja v Trbovljah po pošti. Kdor naroči več kot 10 koledarjev dobi popust. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: TurjaSki trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. J II11 ........... Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so nrl S Hrt 19. nrp rlnn in nii 9. Hrt S ur« no n f)h noflplinli in mvtznikih s«1 no nrariiiifl. j Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. | popol. Or. Košenina Peter splošno zdravljenje '/sil ->/2l Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmat. ul. št. 3, pritlič. Or. Bock Emil očesne in ušesne bol 10-12 2-3 Frančišk, ul. št. 4. pritličje Dr. B. Ipavic 10.-12. dop. Mestni trg. Dr. Kraigher Alojzi’ 1.-3 pop. Poljanska cesta 18/1. Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St Lambert in Kolovrat Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji od 8. do pol 12. ure V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji od 8. do 9. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Rudolf. Repič, Št. Vid pri Zatični od 9. do 11. ure V sodnem okraju Višnjagora Člani iz občin Zagorje, Kotedrcž, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne. Načelstvo. zuravnisKO pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Iroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, ce je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 :— priporoča svojo bogato zalogo šivalni strojev in stroje za pletenje Mmasinen) f >za rodbino in obit. Vozna kolesa. Ml Stroji Adler. Ceniki se dobe zastonj in franko. za častnike in moštvo Ljubljana, Breg štev. 20.