PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 70 (6357) TRST, četrtek, 24. marca 1966 NA OSNOVI INTERPELACIJ VSEH SKUPIN V senatu se je včeraj pričela razprava o škandalih zavarovalne ustanove INPS Saragat je napovedal obisk Trsta, Gorice in Vidma Zasedanje CK PSI bo trajalo verjetno se v petek-Milanski dijaki so demonstrirali v zvezi z listom «La Zanzara* RIM, 23. — V senatu se je pričela razprava o upravi INPS, kjer so v zadnjem razdobju prišle na dan razne nepravilnosti, poneverbe, korupcija itd. Zato so vse skupine vložile interpelacije, vloženi pa sta bili tudi dve resoluciji. Razpravo je otvoril sen. Roda (PSIUP), ki je v dveurnem govoru obrazložil resolucijo PSIUP. Ugotovil je, da gre v pri-INPS za upravni nered, meru ki meče kaj čudno luč na določene skupine vodilnih ljudi. Izrazil je nezadovoljstvo zaradi nepričakovane izmenjave predsednika INPS in odstavitve pred sednika Corsija prav v trenutku, ko je Corsi dokumentiral z «belo knjigo« nekatere najbolj grobe nepravilnosti, za katere je sicer vedel že prej. Tako je ta zamenjava dobila prizvok no-litičnega maščevanja. Nato je z raznimi konkretnimi primeri dokazoval obtožbe o goljufijah in o kaj majhnem zaupanju resničnosti proračuna. Navedel je primer Aliota, ko so dajali v podnajem zdravstvene ustanove, ki so skrbele za tuberkulozne otroke. Obsežno je dokumentiral nepravilnosti v neapeljskem sanatoriju »Principe di Piemonte«, kjer so dolgo vrsto let sprejemali po političnih zvezah tudi zdrave osebe, da so prejemale državno pomoč in kjer so prišli na dan dokazi o «poneverbah javnega denarja in o goljufijah«. Ta sanatorij je dolgo vrsto let upravljal sen. Monaldi, katerega je kasneje zamenjal prof. Babolini, ki ga je odslovil predsednik Corsi in ponovno imenoval bivši generalni ravnatelj Cattabriga na osnovi »političnih intervencij«. Podoben je tudi primer zasebnih zdravilišč in je v tej zvezi govornik navedel »Pio isti-tuto S. Spirito« iz Rima. Senator je ugotovil, da so vsi ti i primeri dokumentirani v «beli knji-I gi», ki jo je izdal bivši predsednik I INPS Corsi. Citiral je vrsto odstavkov knjige ter poudaril, da gre za «obstoječo korupcijo v INPS« in za «ozračje ilegalnosti in intrig, ki so v krogih javnega skrbstva v Italiji«. Med čitanjem teh odstavkov je prišlo do vročega ozračja, zlasti ko je bilo govora o politični preteklosti bivšega generalnega ravnatelja INPS. Psiupovski senator je v zaključku predlagal, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo edina lahko odgovorila na vsa vprašanja v zvezi s poslovanjem INPS in ki bo lahko osvetlila sile, ki se upirajo spremembam. Komunist Maccarone je dejal, da bi bilo bolje, če bi prišlo do za- V senatu je pričela debata o škandalu INPS na osnovi interpelacij, ki so jih vložile vse skupine. Gre za enega izmed največjih in tudi najbolj «umazanih» škandalov, saj se je v zadnjem razdobju ugotovilo v tej zavarovalni ustanovi vrsto poneverb, prilaščanja javnih sredstev, politično korupcijo, slabo upravljanje itd. Gre za Znane, primere Aliota, ko so se oko-riščali na račun tuberkuloznih otrok, za primer neapeljskega sanatorja, v katerega so sprejemali bolnike po kriterijih «politične klientele*, za kmetijska posestva s kaj čudno upravo in astronomskimi deficiti. Predvidevajo, da bo razprava dolga in zelo živahna, saj opozicija obtožuje za nepravilnosti razne ministre iz demokristjanskih in socialdemokratskih vrst. Predsednik republike Saragat je nadaljeval z obiskom beneških pokrajin u pravijo, da de Gaulle doslej še bi pojasnil nekaterih svojih name-hov ter da je nejasna tudi njegova trditev, da je reforma atlantskega pukta na podlagi pogajanj heizvcdljiva in hkrati ugotavljajo, [la ZDA doslej še vedno niso prejele iz Pariza nič konkretnega glede Izvajanja de Gaullovih načrtov. Druga vest, ki je povzročila precej pozornosti, je pismo KP Kitajske, v katerem sporoča, da se nje-ha delegacija ne bo udeležila kongresa KP SZ, ki se začne prihodnji torek. Vsebino pisma, ki vsebuje •e znane obtožbe — »modemi revizionisti*, pomoč «ameriškim imperialistom* itd. — je kitajska tiskov, ha agencija objavila. Doslej sta tu-hi komunistični partiji Nove Zelandije in Albanije sporočili, da se kongresa ne udeležita, za razliko KKP Severnega Vietnama, ki 'jhjavlja tudi imena članov svoje delegacije. Verjetno se kongresa ne jjodo udeležile še nekatere azijske komunistične stranke. , Na novega predsednika demo-Jzlstjanske zahodnonemške stranke 1* bil izvoljen kancler Erhard. . V Vietnamu se nadaljujejo protivladne in protiameriške demonstra-,.ie dijakov, v mestih Danang in menjave predsednika Corsija po razpravi o predlogih, da se sprejmejo nove norme o imenovanju upravnih svetov in predsednikov zavarovalnih ustanov. Na vsak način pa gre za politični akt in za zamenjavo z drugim predstavnikom socialdemokratov. Govornik je ugotovil, da so prejšnji ministri za delo pred parlamentom skrili dokumentacijo predsednika Corsija o položaju v INPS in da ministrstvo ni izvajalo nadzorstva nad institutom. Ministrstvo ni izpolnilo svoje dolžnosti tudi glede 32 kmetijskih podjetij, ki jih upravlja INPS in ki so vsa pasivna. Minister Bosco je v tej zvezi takoj dejal, da je ministrstvo že l?ta 1946 naredilo preiskavo in rezultate predalo sodišču. Maccarone je nato zahteval demokratično upravo socialnega skrbstva in spremembo ustanovnega zakona o INPS, ki izhaja iz 1935. leta. Zadnji govornik komunistični senator Spezzano pa je dejal, da celih osem mesecev po prijavi škandalov ni bil zamenjan upravni svet, in so še vedno na svojih mestih funkcionarji, glede katerih so ugotovili odgovornosti. Predsednik republike Saragat je dopoldne ob 9.30 zapustil Benetke in nadaljeval svoj obisk beneških pokrajin ter Mantove. Najprej se je ustavil v Mestrah, kjer so se na Trgu Ferretto zbrali številni meščani in predvsem delavci v delovnih oblekah iz številnih lokalnih podjetij. Saragat je imel krajši govor, med katerim je najprej povedal, da tokrat ne bo obiskal videmske pokrajine, katero bo posetil kasneje med obiskom Trsta in Gorice. Naslednji del predsednikovega govora pa je bil posvečen predvsem delovnim ljudem in je Saragat poudaril, da je glavna naloga predsednika republike skrbeti za izvajanje ustave, ki določa, da je Italija republika, ki temelji na delu in. ki samo v enem primeru omenja suverenost in to v zvezi z italijanskim ljudstvom, ki suverenost izvaja z volitvami. Predsednik republike je med govorom tudi poudaril vlogo sindikatov, ki ne skrbe samo za gospodarsko zaščito raznih delovnih kategorij, temveč tudi sodelujejo pri razvoju in ustvarjanju razmer, da bo mogoče odstraniti brezposelnost. Svoj govor je Saragat zaključil s pozivom za ohranitev najvišje vrednote «miru med narodi«. Nato se je Saragat odpeljal v Treviso, kjer ga je pozdravila velika množica in kjer se je udeležil sprejema na prefekturi, med katerim je v krajšem govoru omenil lokalne junake gibanja preporoda in govoril o svobodi. Ob 16. uri se je Saragat iz Trevisa odpeljal v Bel-luno. Razprava na zasedanju CK PSI je zelo živahna in kaže, da bodo morali zasedanje podaljšati do petka, saj je bilo popoldne vpisanih še kar 30 govornikov in med njimi tudi Nenni, ki bo verjetno spregovoril jutri. O stališču levice je dopoldne govoril Balzamo, ki je dejal, da se levica upira združitvi s PSDI, ker bi se na tak način »zaprla« proti levici in bi se politika nove stranke nujno morala podrediti in istovetiti z vladno politiko. Na popoldanskem zasedanju je govoril Riccardo Lombardi, ki je ugotovil, da se je vladna kriza zaključila neodločeno med socialisti, ki so hoteli bolj živ in odločnejši levi center in demokristjani, ki so se trudili za čim umerjenejša stališča. To pa potrjuje ugotovitev njegove struje, da je že druga vlada levega centra izgubila prvotno odločnost in se pretvorila v umerjeno vlado. V tem ozračju se tudi skuša izvesti proces socialističnega združevanja, pri čemer se ne upošteva celotna levica, temveč se združuje s partnerjem, s katerim se socialisti niso nikoli strinjali glede bistvenih vprašanj. Socialdemokrati so z izgovorom o «taktičnih napakah« kritizirali prvo vlado levega centra, v resnici pa je šlo za njen odločnejši značaj. Lombardi je socialdemokratom tudi očital tradicionalni skrajni atlantizem in ugotovil, da predstavljata prav zunanja politika in odnos do sindikata naj večjo zapreko pri odnosih med obema strankama. Lombardiju je odgovoril namestnik tajnika Brodolini, ki je ugotovil, da niso socialisti omejili združitve j v odnosu do drugih političnih sil, temveč gre za omejitev, ki nastaja zato, ker te sile niso dostopne za proces združevanja na demokratičnih osnovah. Popoldne je skupina komunističnih poslancev ponovno izvolila za predsednika posl. Ingraa, skupina poslancev senata pa je ponovno izvolila dosedanjega predsednika sen. Terracinija. Tiskovni urad KD je uradno sporočil, da se bo vsedržavni svet KD sestal 30. marca. Okoli tri tisoč dijakov milanskih višjih srednjih šol je popoldne protestiralo proti prijavi sodišču ravnatelja zavoda, treh dijakov in lastnico tiskarne v zvezi s študentovskim listom «La Zanzara«. Dijaki so v dolgi povorki prišli do univer- ze, kjer je bilo v veliki dvorani javno zborovanje, med katerimi so govorili dijaki in profesorji. Minister Reale je danes v raz-t govoru z novinarji dejal, da ne more dati o zadevi «La Zanzara« nobene izjave pred procesom, ki se bo pričel 30. marca in kateremu bo predsedoval prvi predsednik milanskega sodišča in ki torej daje vse garancije za pravični postopek. Minister je tudi povedal, da je ministrstvo od samega začetka podrobno spremljalo vso zadevo, da pa ministrstvo pred sodnim postopkom ne more na noben način vznemiriti poteka procesa. Zato je tudi izjavil, da bo šele po sodbi odgovoril na številne interpelacije parlamentarcev. Nadaljuje se stavka zdravnikov zavarovalnih ustanov po vsej Italiji. Sodnik v Enni dr. Cardaci je prijavil trideset zdravnikov zaradi kršitve člena 340 kazenskega zakonika, ker niso izpolnjevali «službe javne nujnosti«. Sodnik je mnenja, da za zdravnike ne velja pravica do stavke, ker so pripadniki svobodnih poklicev, pa čeprav so sklenili AMERIŠKI PREDSEDNIK O IZSTOPU FRANCIJE IZ NATO Johnson je opozoril Francijo na nevarnost ki ji grozi zaradi «osamljenosti» izven NATO Toda dodal je: «Ostalo pa bo dostojno in odgovorno mesto za vsakega zaveznika, ki se bo vrnil» - Uradni komentarji v ZDA poudarjajo, da de Gaulle še «ni pojasnil namenov» - Francoska vlada je včeraj proučevala ameriški odgovor WASHINGTON, 23. — Predsednik Johnson je govoril danes o krizi atlantskega pakta na sestanku zavoda za zunanjo politiko ob navzočnosti številnih uglednih ameriških diplomatov. Dejal je, da so ZDA z ostalimi trinajstimi atlantskimi državami sklenile, da bodo »ohranile in utrdile odločilno silo NATO«. Nato je izjavil, da mora biti atlantsko zavezništvo «prežeto z izkušnjami preteklosti« ter omenil, da je prav «zaupanie v neodvisno akcijo povzročilo pred letom 1945 dve svetovni vojni«. To zaupanje v neodvisno akcijo so gojile med seboj ločene države, ki so samo delno sodelovale pri izdelavi »integracije in načrtov*. Zato je Johnson poudaril: »Nasprotno pa je skupna akcija dokazala uspehe pri preprečevanju vojne v dvajsetih letih, ki so sledila letu 1945 in ki so bila polna preobratov in hudih nevarnosti.* Pri tem je Johnson izjavil, da je »zelo tvegano ignorirati take izkušnje* ter dejal, da bodo ZDA zahtevale, da se »načela skupne in povezane priprave razširijo povsod, kjer se bodo ta načela koristno izvajala v okviru NATO*. Nadaljeval je: »Upamo, da ne pogodbe z zavarovalnimi ustano-1 bo nobena podpisnica atlantske vami. | pogodbe ostala dolgo časa daleč od skupnih vprašanj in vzajemnih atlantskih obveznosti. Zato bo ostalo dostojno in odgovorno mesto za vsakega zaveznika, ki bo sklenil, da se vrne k skupnim nalogam.* Pred tem pa je ameriški predsednik izključil možnost sprememb v NATO ter dejal, da ZDA nikakor ne nameravajo vztrajati pri svojih stališčih. Rekel je, da organizacija, ki naj bi bila »živa in življenjska* i*n ki mora imeti svoj »pomen vedno in v vsakem trenutku*, mora »rasti in mora biti občutljiva ter pripravljena na SDremembe*. Nato je primerjal NATO z ameriško ustavo in vnovič poudaril, da se mora NATO prilagoditi spremembam, toda te spremembe morajo določiti podpisnice «skupno in v okviru zavezništva*. Rekel je, da je »pot do reform v posvetovanjih ne pa v osamljenosti*. »Nam grozi skupna nevarnost, ki se ji pravi ločitev; imamo pa tudi skupno formulo za rešitev, ki je enotnost,* je dejal Johnson ter dodal, da bi se »zamajali temelji sedanje atlantske stabilnosti, če bi se oslabili skupni napori in če bi se odločnost zmanjšala*. Rekel je dalje, da so ZDA prepričane, da je skupna akcija s pomočjo NATO najboljše jamstvo, da se prepreči vsaka vojna na odseku, ki ga pokriva atlantsko zavezništvo. »C-: pa se bomo odpovedali sedanji moči zavezništva in se med seboj izolirali, potem ne bo več držala obljuba, da bo nekoč prišel dan. ko bodo ljudje vse Evrope lahko svobodno potovali.* »Ne gre samo za vprašanje bogastva. To je tudi vprašanje srca in razuma. Gre za voljo, da se za vedno preneha tekmovanje med državami, ki je v vojni tako često povzročilo izgube življenj in imetja,* je dejal Johnson. V nadaljevanju svojega govora je omenil leto 1949, ko je tedanji francoski zunanji minister Schu-man dejal, da potrebuje Evropa pomoč ne samo zato, da bi se u-prla napadu, temveč tudi, da bi preprečila sleherni napad ter poudaril, da sama osvoboditev ne zadostuje. Zato je Johnson dejal, da je najpomembnejši uspeh NA- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii VOJNA V VIETNAMU SE ZAOSTRUJE ki so oddajali po radiu protivladna gesla in govore. Nosili so tudi protiameriške napise: «Dol z ameriško konspiracijo, ki ovira sklicanje ustavnega parlamenta ter prodaja Vietnam komunistom* in »Dol z generali Ti-jem, in Kijem (poglavarjem države m predsednikom vlade), ki sta prelomila obljubo, da bosta sklicala parlament* Demonstracije je organiziralo gibanje «ljudskih sil za revolucijo». Splošna stavka je popolna in voditelji demonstrantov so izjavili, da se bo nadaljevala sedem dni v mestu Hue, dva dni pa v Danangu. Incidentov ni bilo. Odstavljeni general Ti, ki so mu dovolili, da obišče Danang, pa se ni hotel vrniti. V zadnjih 24 urah so ameriška letala 55-krat napadla Severni Vietnam, nad katerim so v zadnjem tednu sestrelili že deset letal. Severno od Hue pa so »mari-nes* zaključili operacijo »Oregon*, medtem ko se operacija «Texas» nadaljuje. Hvalijo se, da so pobili mnogo gverilcev. V Conecticutu je demokratični senator Fulbright, ki je včeraj glasoval za nove milijardne vojne kredite v Vietnamu, govoril o zanimivem predlogu za rešitev krize v jugovzhodni Aziji. Dejal je: »Zdi se, da bi se kriza lahko trajno rešila, če bi se ameriške enote umaknile na otoke in v vode azijske obale, kar bi moralo slediti političnemu sporazumu za nevtralizacijo Tajlandije, Malezije in Burme. Sporazum bi jamčile, po- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiihuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiii Kitajci se ne bodo udeležili kongresa KP Sovjetske zveze Udeležbo so odpovedali tudi Albanci in Novozelandci Dijaka Marco De Poli in Marco Sassano odgovorna urednika lista «Zanzara», ki ju je državni pravdnik postavil pred sodišče ob zgra žanje vse italijanske javnosti Včeraj: 55 letalskih napadov na Sev. Vietnam V mestih Danang in Hue splošna stavka Protivladne demonstracije dijakov so se spremenile tudi v protiameriške - «Marines» zaključili operacijo «0regon» - Fulbrightov predlog za rešitev krize: umik ameriških čet na otoke SAJGON, 23. — V Južnem Vietnamu se je v mestih Danang in Hue, ki sta poleg Sajgona največji mesti v deželi, začela splošna stavka ob nadaljevanju protivladnih demonstracij, ki so se spremenile tudi v protiameriške. Skupin? dijakov so vdrle v radijske postaje in dija- —--------——- leg teh držav, še ZDA, Kitajska, Sovjetska zveza, Anglija, Francija, Indija in Jauonska.* prebivalstva na poljih, tako da je bilo manj človeških žrtev kot pri potresu lanskega 8. marca. Na področje potresa so poslali vojaške od. delke, ki sodelujejo z lokalnimi oblastmi pri reševanju. Brezposelni v Italiji RIM, 23. — Po podatkih ministrstva za delo in socialno skrbstvo je bilo januarja v Italiji mi. lijon 387.609 brezposelnih in 42 tisoč 847 ali 3.19 odstotka več kot v istem mesecu lanskega leta. 23. MOSKVA, 23. — V torek 29. t. m. se bo začel 23. kongres KP Sovjetske zveze. Zaradi tega vlada v svetu veliko zanimanje zlasti za tiste, komunistične partije, ki ne bodo poslale svojih delegacij. Doslej se je zvedelo, da delegacij ne bodo poslale komunistične partije Kitajske, Albanije in Nove Zelandije. KP Kitajske je poslala v Moskvo v zvezi s tem posebno pismo, katerega besedilo je objavila tiskovna agencija «Nova Kitajska«. V pismu je rečeno, da je KP Sovjetske zveze istočasno z vabilom KP Kitajske objavila «protikitajski dokument« in organizirala vrsto »proti-kitajskih sestankov«. Zaradi tega se delegacija KP Kitajske ne more kongresa udeležiti. V pismu se obtožuje sovjetska vlada, da je obtožila Kitajsko, da ovira pošiljanje sovjetske pomoči Severnemu Vietnamu ter da Kitajska »uzurpira sovjetsko ozemlje.« Pismo obtožuje nato sovjetske voditelje, da so »revizionisti in šovinisti«, da so sami izjavili, da ni med njimi in Hru-ščovom nobene razlike, da Moskva pomaga ameriški vladi v »vrsti u-mazanih zadev«, da so se «oddaljlli od mednarodne protiimperialistične fronte« ter da so se »postavili ob zo imperialisti napadli«. Pismo se konča takole: »Z bratskimi pozdravi, CK KP Kitajske.« Na sedežu OZN je tajnik sovjetske delegacije Vladimir Aldošin v zvezi s kitajskim pismom dejal, da «ne prispeva ne k miru ne k borbi narodov proti imperializmu« ter da ie kitajski sklep «negativen korak, id bo škodoval solidarnosti komu nistične borbe za nnr in proti kolonializmu«. Aldošin je dodal, da je poslanik Fedorenko, načelnik sovjetske delegacije odpotoval v Moskvo, kjer se bo udeležil kongresa. Diplomatski krogi v Moskvi pa poudarjajo, da bo 23. kongres KP SZ prvi, katerega se ne bo udeležila kitajska delegacija in verjetno tudi delegacije nekaterih drugih a-zijskih komunističnih partij. Hkrati pa se poudarja, da se je zgodilo prvič, da so se Kitajci izognili neposrednemu polemičnemu srečanju s sovjetskimi komunisti. Tajnik KP Nove Zelandije pa je poslal v Moskvo brzojavko, v kateri se poudarjajo «ideološke razli ke tudi med KP SZ in drugimi komunističnimi strankami,« ki nasprotujejo »modernemu revizionizmu«. IZaradi tega ne bi bilo sodelovanjel dtp Nove Zelandije na sovjetskem pa se je začela splošna stav- I stran ameriškemu imperializmu« . ?». ki bo trajala več ilni. Ameriški | itd. Pismo se zaključuje z obljubo kongresu «koristno», temveč bi ust-‘*l*lski napadi so se še bolj po- »sovjetskemu ljudstvu, da ga bo Ki-1 varilo «vzajemno zadrego«. Tajnik tožili: včeraj jih jc bilo kar 55.1 tajska branila, če bi Sovjetsko zve- ICP Nove Zelandije se je pred krat- kim sestal v Pekingu s kitajskimi voditelji. KP Albanije pa je o svojem sklepu, da se moskovskega kongresa ne udeleži, obvestila sovjetske voditelje v posebnem pismu, v katerem Je rečeno, da «s prezirom zavrača na vabilo kongres«, kar piše tudi «Zeri Populit«, ki dodaja, da so 23. kongres organizirali «po!itični mrliči« in zaradi tega tam ni »prostora za prave marksiste leniniste.« Ameriški komentatorji poudarjajo s svoje strani, da je KP Severnega Vietnama javno sporočila, da se bo njena delegacija udeležila moskovskega kongresa ter s tem potrdila »enako oddaljenost od obeh največjih komunističnih držav sveta«. Kitajski tanki v Pakistanu RAWALFINDI, 23 — Med vojaško parado ob nacionalnem prazniku je nastopilo tudi pet tankov T 59 kitajske proizvodnje, prestolnico pa so preletela štiri letala MIG-19, prav tako kitajski Izdelek, Ob koncu tedna bo Pakistan obis.tal predsednik Kitajske Lui Shao Chi, katerega bo spremljal zunanji minister Chen Yi. Poostrena volilna kampanja v Angliji LONDON, 23. — Predvolilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo 31. t. m. se je ta.co zaostrila, da je neki štirinajstletni deček iz vrste konservativnih mladincev vrgel smrdečo bombnico tako bi-zu Wilsonovega obraza med njegovim govorom, da mu je ranil iko. Dečka so aretirali in nato tudi izpustili. Zvečer se je zvedelo, da se je deček, ki mu je ime Alan Wight, predsedniku Wilsonu pismeno o-pravičil, ker so ga starši in ravna-1 predvideva izboljšanje evropskega telj šole ostro grajali. Baje deček I gospodarskega položaja zlasti žara. ni ne laburist ne konservativec in je di ekonomskega napredka Francije bilo njegovo dejanje povsem ne-1 premišljeno. Sicer pa govorniki obravnavajo predvsem vprašanja gospodarske politike tudi v zvezi z vstopom Anglije v skupno tržišče. Konservativni voditelj Heath pa nastopa pod geslom: «Glasuj za laburiste, pa boš plačal«. Heath je pristal na televizijsko debato z Wllsonom, ki pa predlaga, naj bi debatirala istočasno tudi z liberalnim voditeljem Grim-mondom. Izboljšanje gospodarskega položaja Evrope ŽENEVA, 23. — Poročilo gospodarske komisije OZN za Evropo in Italije. V teh dveh državah — pravi poročilo — je javna oblast pričela z ukrepi, na osnovi katerih se bo proizvodnja zvišala za okoii 4,4 odstotka. Istočasno pa obstaja v vseh evropskih državah nevarnost inflacije zaradi zvišanja plač in relativno premalo htirega razvoja proizvodnje. Poziv svetovnega sveta za mir BUDIMPEŠTA, 23. — Agencija Tass je sporočila, da je včeraj predsedstvo svetovnega sveta za mir zaključilo z delom. Sprejeli so vrsto resolucij in med drugim solidarnostno resolucijo z južnoviet-namskim ljudstvom. Zahtevajo takojšnjo prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, priznanje o-svobodilne fronte Južnega Vietnama in spoštovanje ženevskih sporazumov. Ugotovili so tudi nevarnost, ki jo predstavljajo poleti a-meriških bombnikov oboroženih z atomskimi bombami. Volitve na Holandskem HAAG, 23. — Dopoldne so se pričele volitve za obnovitev 665 mest v pokrajinskih skupščinah, ki se dvakrat letno sestanejo in razpravljajo o pokrajinskih vprašanjih. Te skupščine tudi izvolijo polovico članov visoke zbornice holandskega parlamenta. Za volitev vlada veliko zanimanje, saj bodo odrazile stališče javnega mnenja v odnosu do monarhije in posledice republikanskih manifestacij med poroko princese Beatrike s Clausom van Ara-sbergom. Volilo bo 7 milijonov volivcev, od katerih 300 tisoč prvi krat. 665 sedežev je bilo do sedaj takole razdeljenih; katoličani 217, laburisti 207, protirevolucionarni protestanti 67, liberalci 64, krščansko zgodovinski protestanti 63, komunisti in socialisti 13, reformirana protestantska stranka 12. nekaj sedežev imajo manjše stranke. Pariz brez plina in elektrike PARIZ, 23. — Včeraj so pričeli s 24-urno stavko električnih in plinskih podjetij v Parizu, kar je imelo resne posledice za življenje fran. coske prestolnice. Promet podzemske železnice je znatno skrčen, avtomobili težko vozijo, ker ne deluje večina semaforjev. Večina tovarn ni obratovala. Stavko so proglasili sindikati, ker vlada ni pristala na ustrezna zvišanja plač. Potres v severni Kitajski TOKIO, 23. — Danes so v severni Kitajski zabeležili dva močna potresna sunka. Agencija «Nova Kitajska« je sporočila vest o znatni škodi in številnih žrtvah. Sunka so zabeležili ob 16.12 in 16.19 uri devete in desete stopje Richterjeve lestvice. Številne zgradbe so se porušile, vendar pa je bila večina IIIIII Hill Hill IIH llllll III MIH lili 1111111| mili tiiiiiiiiiiH || tul! milil t|| im fimiiiiiiii || || mi m m m ilifiii ||t illll MII Erhard - predsednik KD Zahodne Nemčije Adenauer poudarja, da SZ potrebuje mir in da se de Gaulle ne sme zasmehovati BONN, 23. — Demokristjanski za- ] ska zveza potrebuje mir, kar je hodnonemški kongres je s 413 pro- odločilni element, in sicer potreti 80 in s 50 vzdržanimi glasovi iz- buje mir tudi v Evropi ter se bo trnlil 7Q nrodcodnilro ctro nlro Vo« * mnJln —____i _ volil za predsednika stranke kanclerja Erharda, Rainerja Barzela, načelnika demokristjanske oarla-mentame skupine, pa za podpredsednika stranke, toda samo s 385 glasovi. Kot smo že poročali, je bil prejšnji predsednik Adenauer izvoljen za častnega predsednika. Za o-stala dva podpredsednika sta bila izvoljena obrambni minister von Hassel ter notranji minister Luecke Za tajnika stranke je bil izvoljen Heck. Med člani izvršnega odbora sta tudi Gerstenmeier in Schroeder. Pred zaključkom kongresa je ponovno govoril Adenauer, ki je pojasnil svojo izjavo, da »Sovjetska zveza ne predstavlja več grožnje za Evropo, ker je vstopila v vrsto miroljubnih držav«. Dejal je, da je mislil s tem povedati, da «Sovjet- znašla pred izbiro; ukloniti se rdeči Kitajski ali pa se odpovedati nadoblasti v Evropi«. Ponovil je, da je združitev Nemčije «absolu;na nujnost za mir na svetu«. Poudaril je, da mu je pred kratkim de Gaulle v Parizu obljubil, da bo med svojim obiskom v Moskvi zahteval, da »tisto prekleto streljanje na mejah v srcu Nemčije preneha, ker je že pravi škandal«. Zaradi tega je treba spodbujati francosko-nemško prijateljstvo. Za de Gaulla pa je c.o-dal, da se ga lahko «ljubi ali sovraži«, toda »bili bi zelo neumni, če bi ga sovražili, še bolj pa, če bi ga zasmehovali«. Za ženevsko razo-rožitveno konferenco pa je rekel: «Tisto, kar sem včeraj zvedel iz Ženeve, mi ni prav nič ugajalo.« n % ' S „ - * " - * a Erhard in Adenauer na 14. kongresu zahodnonemške demokristjan- ske stranke TO prav v tem, da so bile preprečene vojne strahote, kajti NATO je dokazal da »zadostuje en meč, da bi drugi meč ostal v noi niči* »Svet je »e vedno poln ne-varnosti za tiste, ki cenijo in ljubijo svobodo. Sila idej in orožja ter sila miroljubnih namenov pa da’e upanje za pomiritev med zahodno Evro-po in narodi vzhodni Evrope* Komentatorji Johnsonovega govora pripominjajo, da ameriški predsednik ni izrazil nobenega »kategoričnega mnenja* o možno-sti, da Francija ostane v NATO, kljub izstopu iz »integriranega poveljstva*. Pač pa je poudaril težave takojšnje intervencije NATO pri obrambi neke vojaško avtonomne države, v političnem smislu pa je obsodil dajanje prednosti suverenosti kot anahronistično in nasprotno interesom miru. Komentatorji pravijo dalje, da je bil ton govora zmeren in je bolj kritiziral sedanje francoske vodite, lje ter jih skušal izolirati od njihove države. Poluradni komentatorji pa razlagajo Johnsonove besede o »razširitvi integracijskih načel* s tem, da je Johnson mislil tiste načrte, ki jih vlada ZDA pripravlja ;n ki jih bo v ustreznem trenutku objavila. Isti komentatorji trdijo, da sta dve zadevi še nepojasnjeni: l. de Gaulle še vedno ni točno pojasnil svojih namenov in 2. de Gauilova trditev, da je reforma atlantskega nakta na podlagi pogajanj neizvedljiva. Pri tem u-gotavljajo; da iz Pariza niso doslej sporočili nič konkretnega g'e-de izvajanja de Gaullovih načrtov. Glede sprememb, ki bi jih sporazumno sDrejeli vsi zavezniki, pa trdijo, da take možnosti ni proučila ne Francija ne druge države. Prav zaradi tega je Johnson govoril — pravijo komentatorji iz vladnih krneov — 0 možnosti prilagoditve NATO spremenjenim okoliščinam, toda s pomočjo iskanja novih oblik zavezništva. V Parizu ie predstavnik vlade Yvon Bourges po današnji spii vlade novinariem na kratko izjavil, da je vlada prejela Johnsonovo poslanico generalu de Gaullu glede atlantskega pakta ž» včeraj ter da jo bo s»daj proučila. Rekel je. da je Couvp de Murville na seji govoril o atlantskem nak-tu, nri čemer oa sp ;p ompRl na dogodke po pošiljatvi francoska spomenice zaveznikom in govoril o skupni izjavi štirinajstih ln o drugem pismu Predsednika Johnsona de Gaullu. Glede tega pisma ie dejal samo, da gre za «bistvo vprašanja«. Glede evropske skupnosti je Bourges Izjavil, da so bili včerajšnji in predvčerajšnji razgovori v Brusilu pozitivni, ker da sta zunanji in kmetijski minister de Murville in Faure «imela vtis, da se je začelo sedaj razpravljati o stvarnih zadevah«. Bourges je dodal, da je na seji vlade minister za industrijo poročal o zadnjem sestanku skupnosti za premog in jeklo, ki je bil 7. t.m. v Luksemburgu, ko je predsednik te skupnosti Dino Del Bo poročal o perspektivah trž!šča za energijo v državah skupnosti. Bourges je dejal, da so ugotovili, da se potrošnja krči in da bodo države skupnosti leta 1970 potrošile domaj 170 milijonov ton premoga v primerjavi z 220 milijoni leta 1965. Po drugi strani pa nekatere države skupnosti mislijo, da bo potrebno izvajati »evropsko politiko« dobave energije, zlasti kar se tiče premoga. Francija pa se teh vprašanj s svoje strani dobro zaveda. Iz Bonna poročajo, da je francoski senator Alain Pober, predi; d-nik evropskega parlamenta, izjavil, da nasprotuje dvostranskim pogajanjem med Parizom in ostalimi članicami NATO, da bi se orema-gaia sedanja kriza, ter poudaril, da je «NATO brez Francije nemogoče zamisliti« ter da preselitev atlantskega glavnega štaba v neko drugo državo ni zadovoljiva rešitev. Glede Adenauerjevega mnenja, da bi ponovno razpravljali o starem načrtu za «evropsko obrambno skupnost« je senator dejal, da je to sicer dobra misel, toda zelo težko uresničljiva, kajti najprej bi morali uresničiti politično zedinjenje Evrope. Kanadski obrambni minister pa je v Ottavi izjavil, da ni res, da bi se začela pogajanja za ameriška protiraketna oporišča na ozemlju Kanade. Glede premestitve kanadskega letalstva v Franclji, pa Je dejal, da nt bilo še nič sklenjeno. Poveljnik oboroženih atlantskih sil v Evropi general Lyman Lemnlt-zer bo jutri odpotoval v ZDA in se bo vrnil šele 12. aprila. Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA BEUGKAD, 23. — Predsednik zvezne jugoslovanske zbornice Bole je danes sprejel veleposlanika ZDA Elbricka, s katerim je izmenjal mnenja o dosedanjem gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in ZDA. Bole in Elbrick sta pozitivno ocenila dosedanje tendence v blagovni izmenjavi kot rezultat naporov gospodarstvenikov obeh držav. Med razgovori je bilo obojestransko izraženo prepričanje, da bo obisk jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki bodo maja vrnili obisk skupini ameriških gospodarstvenikov, ki so leta 1964 obiskali Jugoslavijo, prispeval k nadaljnjemu ugodnemu razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. LJUBLJANA, 23. — Mestna skup ščina v Ptuju je sklenila, da bo imenovala ptujsko gimnazijo po pokojnem Dušanu Kvedru, ki ie v njej Študiral. Razlike in nasprotovanja lii Indijo ločujejo in družijo NEW DELHI, marca. — Ce ((Kongres odloča o Indiji«, kdo potem «odloča o Kongresu«? Sleherni odgovor na to vprašanje, ki obsega manj kot doktorsko disertacijo, se mora gibati na zelo površni, včasih že kar nezadostni ravni. Toda ker Je treba ostati pri obsegu, ki ga narekuje časopisni prostor, naj si drznemo zapisati, da po izvolitvi Indire Gandi za vodjo Kongresa ln predsednika vlade ter po džapurskem zasedanju o Kongresu «odločajo» štirje poglavitni centri vpliva. če pravimo, da ti centri »odločajo* o Kongresu, to pomeni, da mu neposredno določajo smer in dajejo njegovim akcijam konkretno obliko, če pa bi se želeli spustiti do jedra vprašanja, bi se morali hkrati spustiti v obsežno analizo družbenih In političnih gibanj po vsej Indiji, zakaj Kongres je navsezadnje edina resnično Indijska politična organizacija. Taka analiza ne bi trpela nikakršnega poenostavljanja. Naj ilustriram to trditev z odlomkom iz pogovora z enim vidnih članov planske komisije. Beseda je tekla sicer o drugem predmetu, o planiranju, a v bistvu gre za isto reč. «Plan je pri nas silno težko prevesti v take izraze, da bodo ljudje začutili, da gre resnično zanje same*, je dejal. Plan, vidite, nujno operira s statističnimi povprečji; vseindijski plan seveda z vselndijskimi. Tako skličete ljudi lz držav v Delhi in jim skrbno razložite, za kaj gre. Nato jih morate nujno vprašati, ali čutijo zvezo med temi vselndijskimi nalogami in težavami, ki tiščijo nje same. Tega ne smete storiti ofenzivno; zakaj s tem boste že vnaprej prerezali sleherno možnost, da bodo z vami sodelovali. Nakar se zgodi, da vstane nekdo iz Asama ln začne pripovedovati o vprašanjih, ki burijo kri tam; takoj za njim bo o podobno perečih rečeh, a po svoji naravi povsem drugačnih govoril predstavnik Radžasta-na. Naj sežejo vmes še ljudje iz Madrasa, Kerale in Kašmira, pa boste videli, da se je vaš prvotni namen povsem zdrobil. V tej velikanski državi je sleherno povprečje veliko preveč abstraktno, da bi ga lahko prika^ll kot* izraz sklenjene verige sicer različnih, a v bistvu enakih poiavg.v. Silno težko je prikazati ljudem vseindijski skupni imenovalec tako, da ga bodo prizadevno podprli pri akciji, ki bi jo radi sprožili iz tega zanje tako abstraktnega skupnega imenovalca* Tudi kadar pravimo, da o Kongresu »odločajo* štirje poglavitni centri, gre za podobno abstrakten skupni imenovalec. Nebeden teh štirih centrov ne nastopa kot celota. V slehernem se izražajo vsi razločki in vsa nasprotja, ki po svoje razdirajo — a po svoje tudi povezujejo — to državo. Ti štirje centri oblasti ln vpliva v Kongresu so vlada, ki jo sestavljajo samo kongresovci; nato Vseindijski odbor Kongresa s svojim osrednjim izvršnim organom, ki se imenuje Delovni komite; potem voditelji kongresnih organizacij v posameznih zveznih državah ali ozemljih, predstavniki tako imenovanih Pradeševsklh odborov Kongresa; in naposled še neko neformalno telo, katerega vpliv od Nehrujeve smrti sem nenehno raste, čeprav niti ustava niti statut Kongresa ne upravičujeta njegovega obstoja — to je zbor glavnih ministrov, predsednikov vlade posameznih držav ln zveznih ozemelj. Mnogo vidnih političnih osebnosti današnje Indije Je včlanjenih v enem ali več teh »centrov vpliva*. Vsekakor pa ti štirje centri tvorijo vrh organizacijske piramide Kongresa, medtem ko tvorita njeno operativno konico vlada in Delovni komite Vselndljskega kongresnega odbora. V teh dveh telesih, od katerih ima prva izrazito državni, druga pa izrazito politični značaj, prevladujejo družbena nasprotja, ki segajo čez vse lokalne meje Kaj je «desnica», kaj »levica* ln kaj «center», to Je tu najjasneje opredeljeno. In medtem ko tvori osebni vrh vlade danes Indi-ra Gandhi, tvori vrh Delovnega komiteja predsednik Kongresa Ka-maradž. Tl dve osebnosti dandanes nemara najtesneje izražata smer, v katero se pomikata Kongres — in Indija. Vlada in Delovni komite, Indira in Kamaradž — to je funkcionalna zveza, ki pa je hkrati močno vpeta v štlrikotnlk vseh omenjenih centrov. Politična stališča, ki ju zagovarjata ti dve osebnosti, tvorijo po eni plati eno gibalnih •II indijske politike; hkrati pa so v ogromni meri rezultat iz paralelograma sil, ki se tvori v vseh štirih centrih vpliva. Najjasneje so se izrazile funkcije vseh štirih centrov v sila zapleteni bitki za Izvolitev premiera po smrti Lala Bahadura Šastrija. Rešitev je odkril in režiral Kamaradž s svojo danes že slovito enačbo »enotnost—Indira*. Osebna vloga Kamaradža, te slikovite, rusti- kalne postava, kakršno lahko rodi samo Indijska politična scena, se je po njegovih mojstrskih manevrih med štirimi centri močno okrepila. In v čem je bilo njegovo mojstrstvo? Večino za Indlro Gandhi je bilo treba sestaviti na mnogih stopnjah zaporedoma. Najprej je bilo treba osvojiti «slndikat» ali »krajevne šefe*. Tako imenujejo tukaj predsednika Pradeševsklh kongresnih komitejev, torej vodilne kongresne osebnosti v posameznih državah. Njihov vpliv je mogočen. Poteka predvsem prek poslancev v Lok Sabhi. Poslanci so pred volitvami — parlamentarne volitve pa bodo čez manj kakor leto dni — čedalje bolj odvisni od podpore, ki jim jo dajejo krajevne organizacije Kongresa. Ker pa volijo vodjo Kongresa kongresni poslanci v Lok Sabhi, je odločitev »krajevnih šefov* močno vplivala na izid. Kot vplivne osebnosti v političnem življenju posameznih zveznih držav so tokrat prvič neposredno segli v izvolitev premiera tudi glavni ministri. Kamaradže-va akcija se je tu začela pri glavnem ministru Mlšri iz države Mad-ja Pradeš. Mišra, ki je bil pred leti hud osebni nasprotnik Džavaharla-la Nehruja in je zato tudi izstopil iz Kongresa, se je v šastrijevem času bliskovito povzpel na vrhu v Madja Pradešu. Karamadž in Mišra sta torej skovala prvo večino osmih med enaindvajsetimi glavnimi ministri; in ko se je to jedro javno opredelilo za Indiro Gandhi, se je med glavnimi ministri sprožil plaz. To je bil verjetno tisti odločilni trenutek, ki je zagotovil trdno večino za Nehrujevo hčer. Tu se kajpada zastavlja logično vprašanje, kakšno besedo je imelo ob tem primeru (ln kakšno ima ob mnogih drugih) široko, večmilijonsko, povečini brezimno članstvo Kongresa. V posrednem smislu veliko, morda odločilno. Večina volivcev Kongresa je nepismenih; večina jih ne zasleduje velike politike; toda to Je Kongres Gandhl-ja. Nehruja in Šastrija. Nehrujeva hčerka Indira Gandhi predstavlja v očeh te množice dostojnega naslednika vrste velikih voditeljev, V neposrednem smislu'pa-navadni. člani in somišljeniki ne pomenijo dosti. Zakaj Indija je Se vedno nerazvita država, Kongres pa je v bistvu organiziran kot klasična parlamentarna stranka. »Indijski voditelj je lahko samo velik voditelj - ali pa sploh ni voditelj*, mi je na večerji v nekem precej naključno zbranem krogu razlagal znanec. »Pritiski, ki nastajajo v tej ogromni deželi, so tako ogromni, da Jih lahko obvlada le človek ogromnega značaja in volje. Kdor pride na vrh se znajde med toliko kladivi in nakovali, da pride na dan tisto najbolj vzdržljivo v njem; vse drugo pa nujno odpade.* Skušal je razložiti, kako to, da so Indijo že pred osvoboditvijo še bolj pa potem, vodili ljudje izrazito širokega formata. Gandhi in Nehru sta danes legenda, Sastri pa se je s svojo preprostostjo, prislovično osebno poštenostjo in z vso tragiko okoliščin, ki so ukle-pale njegovo smrt in so v Indiji danes Se vedno sveže, nemara bolj kot Džavaharlal Nehru poistovetil z življenjskim stališčem in pojmovanjem povprečnega Indijca. Gandhi in Nehru sta kot izraziti osebnosti imela dokaj vnete nasprotnike; ena glavnih Sastrijevih prednosti pa je bila svojevrstna »mehka trdnost*, s katero Je stopal v politična nasprotja. Marsikdo se v posameznih trenutkih ni strinjal z niim, toda prave opozicije, take, ki bi napadala vse, za kar se Je zavzemal, pri njem ni bilo... Taka in podobna zagotovila slišiš marsikje, ne le med ljudmi, ki razpravljajo na ravni, kakršno bi pri nas označili kot »kavarniško politiziranje*. Nasploh se indijsko politično življenje, tisto v Kongresu in ono zunaj njegovih meja, v precejšnji meri okrog osebnosti. Cim nižja je raven, toliko bolj izstopajo; in čeprav skuša dandanes marsikdo ugotavljati, da postajajo zbirne točke političnih tokov ne le osebnosti marveč čedalje bolj programi, je mogoče v istem trenutku slišati zelo resna zagotovila, da je Indira Gandhi postala premier predvsem zato, ker je tako na široko znana in priljubljena in bo zatorej najlaže popeljala Kongres v novo volilno zmago. Hkrati morda drži, da je že mogoče opaziti nekatera znamenja, ki napovedujejo, da se kot merilo vse bolj prebijajo v ospredje ne le osebnosti ln ne le programi, marveč dejanja tistih ljudi, ki nastopajo kot nosilci določene politike. Dejanja, v katerih se izraža splošno stališče posameznih politikov, pa so mnogokdaj motivirana z -slo različnimi vph-1 To velja tudi za sam Kongres. Tudi po tem merilu ni ta široka koalicija nič manj pisana kakor po ostalih. Džavaharlal Nehru Je pred nekaj leti izjavil: «Monopoli so sovražniki socializma; in sorazmerno s krepitvijo njihovega vpliva smo se tudi mi odmaknili od socializma.* Toda dve najvidnejši indijski monopolistični skupini. Tata in Birla, sta z mnogimi nitmi povezani s Kongresom že od prvih dni. Kongres je bil pravzaprav spočet kot nacionalistična organizacija mlade indijske buržoazije, ki se je pričela v ekonomski tekmi upirati vsesplošni prevladi britanskega kapitala. Njeno ideologijo so tvorili liberalizem, politična samouprava in ekonomska svoboda. Njena misel je sledila Johnu Stuartu Millu. Njegovi razpravi o svobodi in o predstavniški oblasti sta bili spo-rajda sveta spisa; izrastki tega tipa meščanske miselnosti pa še danes močno prevevajo indijsko politiko . Liberalizem Je tu v nasprotju z Evropo, ki je medtem preživela dve svetovni vojni, vzdržal in se zasidral v ustavi in političnih programih. Osvobodilnemu gibanju se od elementov kolonialne družbe niso pridružili edino veleposestniki; a tudi tu so bile izjeme, med njimi kot najbolj vidna sijajna intelektualna družina, ki je dala Rabindranata Tagora. Hkrati so se v Kongres vključili tudi najbednejši kmetje, katerih zavest je zdramilo svojevrstno delovanje Mahatme Gandhi j a; pa prve delavske organizacije, ki so se pozneje razrasle v štiri sindikalne zve"' Od teh je danes najmočnejša kongresna sindikalna organizacija INTUS, ki šteje nekaj več kot 1,3 milijona članov. Potem je tu še plast srednjih kmetov ter srednje buržoazije. T' primerjava vsaj do neke mere ilustrira, kako globoko sega parlamentarna demokracija. Hkrati p-> je jasno, da denar za kampanjo, za tisk in za ostala politična orožja mora prihajati od nekod. Prihaja seveda iz premoženja bogatejših družin. Za tisk še posebej velja da je tesno povezan z zgornjo polovico dohodkovne piramide. Poročilo vladne komisije za raziskovanje monopolizacije navaja zanimive,, podatke o lastništvu vplivnih delhijskih listov: «Birle imajo svoj Hindustan Times in finančni list Eastem Economist; skupina Šahu Jain je lastnik dnevnika Times of India in gospodarskega dnevnika Economic Times; Statesman je skupna last več industrijskih skupin.* Hkrati pa je res, da si morda ni mogoče zamis:iti Jasnejšega znamenja o tem, kako, privlačna Je temeljna misel o socializmu, kakor je tale primer. Na bubanešvarskem zasedanju Kongresa je «resolucijo o demokraciji in socializmu* predlagal in branil S .K. Patil, današnji minister za železnice, ki Je vse življenje napadal socializem; znani antikomunist Atulija Goš pa je izjavil, da jo do brez nadaljnjega podprl, ker se mu zdi prava, četudi komunisti podpirajo isto akcijsko smer Ta osvetlitev je seveda dvorezna; priča namreč o privlačnosti pojma «socializem», hkrati pa označuje tudi to, kako meglen je ta pojem v indijski politiki in kaj vse se da vključiti vanj; zakaj o temeljni usmerjenosti omenjenih dveh politikov ni nobenega dvoma. Toda to Je bolj pravilo kakor izjema. »Bog s tremi obrazi, ki gledajo vsak na svojo stran,* mi je v intervjuju dejal profesor V.K.R.V. Rao; primerjava je po vsem videzu bolj utemeljena, kakor se zdi na prvi pogled. OB NESREČI NA EIGERJU Nemška plezalca Jorg Lehne in Karl Galikov, ko zapuščata bivak v višini 3600 m. Slika je napravljena s teleobjektivom V PRIPRAVI PRI MLADINSKI KNJIGI V LJUBLJANI Ilustrirana družinska enciklopedija bo izšla v osmih knjigah po B000 strani Snov bo razdeljena po panogah - Bistveni sestavni del knjige bodo slike Na svetovnem knjižnem trgu je v prodaji vrsta enciklopedij najrazličnejših velikih, svetovnih založniških hiš. Prave, velike enciklopedije v slovenščini nimamo. Enciklopedična dela, ki jih po vojni z velikim uspehom izdaja Leksikografski zavod v Zagrebu, nam, čeprav so pisana v hrvaščini, odlično služijo. Čeprav so bile obljubljene tudi slovenske izdaje vsaj nekaterih od teh izdaj, je ideja propadla. Pa čeprav bi izredno veliko število naročnikov na te knjige iz Slovenije opravičevalo in tudi krilo stroške slovenskih izdaj, kot so to preračunali nekateri strokovnjaki. Neko nadomestilo za najrazličnejše enciklopedije, neka priročna družinska enciklopedija za vsakodnevno rabo, ne preobširna, pa vendar dovolj obsežna in popolna, naj bi bila SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA, ki naj bi jo kot prvo slovensko enciklopedično izdajo pripravila založba Mladinska knjiga. Ce omenimo, da je pred prvo vojno znani goriški založnik Gaberšček mislil na tako slovensko enciklopedijo, če je po prvi sve-tonvi vojni ostal še do danes nedokončani poskus izdaje slovenskega biografskega leksikona in če je bila pred desetletjem prav razgrabljena knjiga z naslovom Poučni slovar, potem je priprava prve slovenske enciklopedije, predvidene v osmih zajetnih knjigah, dejanje, ki je vredno pozornosti. Tega se zaveda tudi založnica, ki je pred nedavnim zbrala slovenske novinarje in jih seznanila prek svojih urednikov in zunanjih, strokovnih sodelavcev ter recenzentov s pripravami na ta podvig, ki bo nedvomno doslej največji založniški podvig te podjetne založniške hiše. Ne bi ponavljali tega, o čemer se tudi naši bralci lahko pouče iz prospekta, ki ga je založba že izdala. Pač pa bi opozorili na nekatere posebne zanimivosti v zvezi s to edicijo. V svetu je največ uspeha doživela ilustrirana enciklopedija londonske založbe Aldus Book, po kateri so pripravile izdaje tudi druge svetovne založbe kot Larousse v Franciji, Mac Donald v Angliji, Doubledag v Združenih državah Amerike. In po tej izdaji bo prirejena tudi slovenska izdaja, ki bo obsegala osem knjig velikega formata z «eč kot 3000 stranmi. Snov bo razdeljena po posameznih panogah in bodo posamezne knjige obsegale sledeče panoge: 1. Kemija, fizika in astronomija; 2. U-metnost; 3. Narava; 4. Geografija; 5. Zgodovina; 6. Tehnika; 7. Medicina in S. Jezik in komunikacije. V vsaki od teh knjig, po •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii VEC HUDIH NESREČ 27. ŽRTEV SEVERNE STENE EIGERJA V WrocIavu se je zrušila Mogoče bodo danes skoraj dokončana stavba plezalci dosegli vrh Izpod ruševin so potegnili devet mrtvih delavcev VARŠAVA, 23. — Že skoraj dokončana skeletna konstrukcija nekega 4-nadstropnega poslopja v Wro-clawu v zahodni Poljski se je zrušila. Izpod ruševin so že potegnili devet trupel delavcev, medtem ko dva delavca še pogrešajo. V neki vasi blizu Czestochovve je požar uničil okrog sto stanovanj. RIO DE JANEIRO, 23. — Deset oseb je izgubilo življenje, ko je eksplodiral kompresor v neki petrolejski čistilnici, ki je last brazilske državne ustanove »Petrobras* v državi Bahia. Sporočilo je dal predstavnik ustanova. DAKA, 22. — Potniška ladja za prevažanje ljudi čez reko Meghna se je pri mestu Daka ponoči potopila, ker je na njej izbruhnil požar. Potnikov je bilo okrog 200 in okrog sto je izgubilo življenje. TUCSON (Arizona), 22. — Izvid-niško letalo vrste «U-2» je danes strmoglavilo v puščavi Arizona o-krog 30 km daleč od mesta Tucson. Vzroki nesreče še niso znani. Pilot se je rešil s padalom Novorojenček ki tehta 6,750 kg CASERTA, 23. — Čira Pascarella, 42-letna žena nekega delavca iz Ca- Kako je prišlo do nesreče, ni znano, verjetna pa je bila Hariinova vrv nekoliko izrabljena ŽENEVA, 23. — Severna stena Eigerja je včeraj zahtevala novo žrtev. Amerikanec John Harlin, ki je bil v navezi nemških in anglo-ameriških plezalcev, ki skušajo premagati »direttissimo* severne , . , . , ... . , Eigerjeve stene, je včeraj popol- serte, je v bolni niči rodila svoje-1 ^ne patjei v globino 1400 metrov ga desetega otroka, ki tehta 6,750 kg. Pri porodu je moral pomagati kirurg, vendar se mati in otrok dobro počutita POMONA (Kalifornija), 23. Ir-by Pugh, ki ima 23 let, je 18. februarja predčasno rodila deklico, ki je tehtala nekaj čez 2 kg. V soboto 19. marca je morala ponovno v bolnišnico ter rodila čez tri kg težkega dečka. Zdravnik je izjavil, da ne gre za dvojčka temveč za dvojni porod, kar Je zelo redek primer. Porodnica ima baje dvojno maternico. Taki porodi se dogajajo povprečno na vsakih 160.000 poro-1 dov Zaradi okvare na krmilu je avto »Giulietta* BL 26943, katerega Je vozil 23-letni Gino Codarin iz Belluna v smeri iz Boljunca proti mestu, v bližini Domja zašel v jarek ter se prevrnil. Skoda na avtu Je velika, šofer in njegov prijatelj pa nista na srečo nič poškodovana ..........iihuhii........iiimMiiiiiiimMiiiiimii...im...iiiiium Anglikanski verski poglavar je včeraj obiskal papeža VATIKAN, 23. — Nadškof iz Can. terburyja dr. Michael Ramsey Je danes pričel svoj drugi dan obiska v Rimu Ob 7.30 je Imel službo ■■Pl Anglikanski verski poglavar nadškof is Canterburyja dr, Michael Ramsey božjo v anglikanski cerkvi v Ul. Babulno. Med službo božjo je prišlo do manjšega incidenta. Tri osebe so si slekle suknjič in na belih srajcah so se pokazali napisi proti nadškofu, ki Je prišel na obisk v Vatikan. Svoj protest so vse tri osebe izvedle popolnoma tiho, toda takoj so Jih pozvali, naj cerkev zapustijo. Zunaj Jih je pa čakala policija, ki jih Je prepeljala v neko drugo področje mesta. Eden od teh treh je bil škotski pastor Gleff, drugi baptistovski duhovnik Anglež Gren in tretji presbiterija-nec laik McC&rol, Irec iz Belfasta. Nadškof Ramsey je dejal, da incidenta sploh ni opazil. Ob 9.45 Je Ramsey prispel v Vatikan na uraden obisk k papežu Pavlu VI. Papež ln anglikanski nadškof sta se objela ln se nato zadržala v kratkem razgovoru, ki so mu prisostvovali samo msgr. Vlile, brands ln anglikanska škofa Dean ln Moorman Točno ob 10. uri sta papež in nadškof z vsem spremstvom prišla v sikstinsko kapelo, kjer so že bili zbrani razni cerkveni in civilni dostojanstveniki, med temi tudi neka-toliški. Najprej je prebral svoj.govor nadškof, nato pa še papež, nakar sta se cerkvena poglavarja zo- pet objela. Potem, ko so jima bile predstavljene zbrane osebe, se je ves sprevod spet vrnil v dvorano paramentov, kjer sta sl papež ln nadškof izmenjala darila. Dr. Ram-sey si je nato v spremstvu kardinala Tisseranta ogledal Vatikan, popoldne pa baziliko sv. Petra. Ob 17. uri se Je nadškof vrnil k papežu na zaseben pogovor, ki Je trajal nekaj več kot uro. O tem, kaj sta se pogovarjala, krožijo do sedaj v Vatikanu samo ugibanja. Ob 18.30 pa se Je dr. Ramsey udeležil sprejema, ki mu ga je v imenu Sv. stolice priredil kardinal Bea. Udeležilo se ga je več kardinalov — tudi črnski kardinal Ru-gambwa — in člani diplomatskega zbora, ki so akreditirani pri Vatikanu. na snežišče, kjer je ves razmesar jen obležal. Nesreče so se zavedli nekateri opazovalci, ki že več dni sledijo napredovanju alpinistov v steni. Iz Grindelwalda je takoi odšla proti kraju reševalna skupina Švicarske planinske zveze. Opazovalci na Mali Scheidegg menijo, da ostali alpinisti naveze, ki j:h je skupno deset, niso niti opazili nesreče, saj nadaljujejo plezanje, kot da bi se nič ne zgodilo. Harlin je 27. smrtna žrtev te stene. Star je bil 35 let in se je rodil v Kaliforniji. Bil je bivši pilot ter je živel nekaj let v Švici, V globino je zletel s točke, ki je okrog 70 metrov pod »Pajčevino*, skupina črnih zaledenelih skal, kakih 300 metrov od vrha. Nesreča se je zgodila, ki se je alpinist spustil nekoliko navzdol, da bi vzel nekaj živeža na kraju, kje,-so alpinisti zadnjič bivakirali. Plezanje po »direttissimi* sta začeli navezi že 22. februarja. Včeraj je prišla prva naveza do o-menjene »Pajčevine*, ki je ena glavnih ovir v tej smeri. Severna stena Eigerja je visoka okrog 1600 metrov. Kljub včerajšnji hudi nesreči se je danes plezanje nadaljevalo. Trije nemški plezalci so danes dopol-dne zapustili svoj bivak v višini 3730 m ob 10.30, potem ko so odklonili nasvet, da bi se odpoveda. li nadaljnjemu poskusu doseči vrh iz spoštovanja do ameriškega plezalca Harlina. Radijski stik z nemško navezo so vzpostavili danes zjutraj po daljši prekinitvi Sele pri tem pogovoru so nemški plezalci zvedeli za nesrečo. Vendar pa so danes tudi ameriški plezalci vzpon nadaljevali. Pred sončnim zahodom so z Male Scheidegg opazili vodjo naveze — najbrž nekega Nemca — le še kakih 180 ali 190 metrov pod vrhom, medtem ko so bili ostali plezalci kakih sto metrov niže. Današnja poročila pravijo, da sta se po včerajšnjem tragičnem dogodku danes obe navezi združili, da bi skupno čimprej dosegli 3974 m visok vrh Eigerja. Po ra> dijekih pogovorih s plezalci je hi. lo mogoče ugotoviti, da so plezal- ci zelo izmučeni in prizadeti, in to ne samo zaradi velikanskega fizičnega napora (v steni so že skoraj mesec dni v snežnih viharjih in ob sibirskih temperaturah) temveč tudi zaradi vesti o smrti Johna Harlina. Poročajo, da je prišlo do nesre-če, ker se je pretrgala že izrabljena vrv, na katero je bil Harlin navezan med nekim težkim prehodom. Na Mali Scheidegg so domači vodniki mnenja, da bi mogli navezi jutri doseči vrh. Vreme je lepo in temperatura zelo mila. Če se kit zaleti v transatlantik*. SAN FRANCISCO, 23. — V transatlantik »Mariposa* (22.000 t) se je zaletel neki kit in mu poškodoval krmilo. Kitu ni hudega; videli so ga, kako je še plaval v bližini ladje, ki jo bodo morali v Sydneyu popraviti. Do «trčenja» je prišlo v ju'nem Pacifiku v bližini otoka Bora-Bora. PALMI, 23. — V Rizziconiju so zabeležili šest primerov virusnega vnetja jeter. Pri vseh šestih primerih gre za otroke. posameznih strokah, gesla ne bodo razporejena abecedno, temveč po nekem notranjem, strokovnem zaporedju. Bistveni sestavni del knjige bodo slike, ki morda včasih povedo še več kot besedilo samo. Seveda je to mladinska ali družinska enciklopedija, namenjena najširšemu krogu ljudi. Zato so odgovori na posamezna vprašanja napisani strokovno, a vendar poljudno in razumljivo vsakomur. Prt tem ni brez pomena omemba, da so pri pisanju sodelovali najboljši strokovnjaki vsega sveta. Slovensko izdajo bodo pripravili domači uredniki in sicer bo dr. Lavo Čermelj uredil in prevedel prvo knjigo, posvečeno kemiji, fiziki in astronomiji. Knjiga o umetnosti še nima prevajalca. Pač pa bo knjigo, posvečeno naravi, pripravil dr. Tarman Kazimir. Geografijo ima na skrbi dr. Saimik s sodelovanjem dr. Ilešiča, medtem ko bo knjigo o zgodovini pripravil prof. Bogomir Stupan s sodelovanjem dr. Zwit-tra. Tehniko bo verjetno pripravil prav tako dr. Čermelj, medicino pa dr. Miha Likar, medtem ko zadnja knjiga o jeziku še nima prevajalca. Delo prevajalcev bo bistvenega pomena, ker bodo prevajalci z uredniškim odborom imeli proste roke, da bodo posamezne prevode dopolnili z odstavki iz domače umetnosti, domače literature, naše zgodovine. Sodelavci slovenske izdaje obljubljajo, da bodo pravico adaptacij€ izrabili in kar najbolj skrbno dopolnili tekst s podatki iz naše preteklosti in naše stvarnosti. Tako torej izdaja ne bo le prevod, temveč tudi priredba za domače potrebe. Ni pa odveč omeniti še dvoje dejstev. Prvič to, da bosta dve knjigi (Kemija, fizika in astronomija, Narava) izšli že letos, ostalih šest pa naj bi prišlo na knjižni trg v letu 1967. Drugič pa naklado (10.000 izvodov) ter ceno knjig (8000 starih din). Cena knjig je sorazmeroma nizka in ne presega čmo-belih izdaj. K temu pripomore ne samo tehnična oprema nove tiskarne založbe, temveč tudi to, da bo v Ljubljani tiskana tudi srbohrvatska izdaja enake enciklopedije. Strokovni poročevalci, sami priznani slovenski strokovnjaki raznih znanosti so zbranim novinarjem potrdili nesporno in visoko kvaliteto originalnega teksta posameznih zvezkov enciklopedije, pa tudi odlično kvaliteto stikov-negi gradiva. Ce bo slovenska izdaja zlasti na področju umetnosti, literature in zgodovine dopolnjena z domačim gradivom, potem se nam res obeta kvalitetna, sodobna, ilustrirana družinska enciklopedija v domačem jeziku. Pri-znani strokovnjaki, ki so sodelavci te izdaje, pa prizadevnost in resnost založbe, obetajo torej resnično velik podvig. Odziv javnosti — v enem tednu po objavi prospekta se je priglasilo 920 naročnikov — pa kaže tudi veliko potrebo po takem delu. Upamo, da bodo ob izidu zadovoljni vsi, tako znlr'ba, sodelavci kot tisti, katerim je izdaja namenjena. Prepričani so, da bo tako, kajti ta velik založniški podvig so vse priprave kar najbolj skrbne W zato tudi obetajoče. Še četrta žrtev NEAPELJ, 23. — Kapetan Fran-cesco Le pore je danes zjutraj umrl v kliniki «Mediterranea». Tako se je povečalo na štiri število mrtvih pri hudi cestni nesreči včeraj pri Caserti. Pri tej nesreči je bil hudo ranjen tudi podtajnik v ministrstvu za javna dela Angrlsani (PSDI). Njegovo stanje se je danes izboljšalo. Ameriški plezalec John Harlin, ki je padel z Eigerjeve stene 1400 m globoko. Harlin je živel v Švici ter vodil šolo modernega alpinizma. Zapušča mlado ženo in dva otroka / Sl. Ru. Paola Pitagora in Nino Castelnuovo «Zaročenca» na TV Poročali smo že, da pripravlja italijanska televizija nov stelero-mano, */ promessi sposio, ki ga bodo posneli po istoimenskem romanu Alessandra Manzonija. Zapisali smo tudi, da bo v glavni vlogi nastopila mlada igralka Paola Pitagora, danes pa lahko nudimo nekaj podrobnosti v zvezi s prihodnjo TV realizacijo, saj je zanimanje zanjo živahno in pozorno. Na sedežu RAI, v Ulici Ba-buino, smo se srečali z režiserjem Sandrom Bolchijem, ki je rad odgovoril na naša vprašanja: — Zakaj ste za vlogo Lucie izbrali Paolo Pitagoro? — Povedati moram najprej, da sem epreizkusils številne druge igralke, preden sem se odločil za Paolo. Pregledal sem na ducate fotografi), ki so prišle iz vseh koncev Italije, toda v nobenem dekletu nisem videl Lucie, junakinje Manzonijevega romana. Izbira se je, po mesecih iskanja, skrčila na štiri igralke, od katerih sta mi bili najbolj všeč Paola Pitagora in Giulia Lazzari-ni. Manzonijeva Lucia je tipično dekle Lombardije, eokrogle lepo-ten, plašim in neustrašena, ponosna in ponižna, delavka — vse te lastnosti sem našel v igralki Paoli, zato sem ji zaupal glavno žensko vlogo. — Kdo jm so ostali igralci? - «žaročenec» Renzo bo mladi in nadarjeni igralec Nino Castelnuovo, Don Rodriga bo odigral Luigi Vannucchi (omenjeni igralec je pred kratkim doživel debut v »Otellus na deskah tržaškega gledališča, op. pisca), drugi glavni igralci pa so: Tino Carraro, Salvo Randone, Lea Massari, Renzo Ricci. — Kje boste snemali? — V novem TV studiu v Milanu. Pričeli bomo prve dni maja in zaključili v oktobru. sZaročen-ca», ki bosta obsegala osem nadaljevanj, bosta prišla na ekran tja o božiču ali po novem leta- — Pravijo, da bo to zelo draga «zadeva».., Koliko bo stala? — To pa morate vprašati koga drugega, jaz sem samo režiser-Potrudil se bom, kolikor bo 9 mojih močeh, da bosta eZaročen■ cas, Paola in Nino, zadovoljil vsakega, še tako zahtevnega gl* dalca. — To si želimo tudi mi. BRANKO VATOVEC • • * PARMA, 21. ~ V dneh 28., & in 30. marca bo v Parmi v su 14. mednarodnega festivala u' niverzitetnega gledališča t«^‘ študijsko zborovanje o Anton1' nu Artaudu m njegovem deM-Na tem zborovanju bodo goV°' rili Vito Pandolfi, Jacques OeT' rida, Claudio Rugujiori, Gial‘a' no Zmcone, Chales MaroU)Hz’ Lulian Beck, Piero Pan za. Jea Duvignaud, Luigi Gozzi, Enr‘c° Filippini in Cesare Sughi. • • m SALZBURG, 21. — Ideološ& razgovor med katoličani in marki1' sti bo tudi letos od 28. aprila o° 1. maja in sicer o temi «KrščaP ska humanost in marksistični W monizem». Predavali bodo P90’’ Hans Shefer, prof. Thielicke, * dam Schaff, p. Karl Rahner, ger Garaudg ter verjetno Pr0''. Luporini, p. Girardi, prof. Jot* Aranguren iz Madrida in drugi- • • • MILAN, 21. - Milanska liika univerza pripravlja v ,0 jem kulturnem centru no Prel „ z u Mendola tečaj za kulturno izpopolnite« za tiste, ki >° * plomirali iz angleščine «li * j gleike literature. Tečaj bo 6. do 20. avgusta. KAROL MADEYA "V^V^V^V- fikAutM- Bil je neprijeten novembrski dan. Ze od jut ra je deževalo. Vodnik Jaskolski je kot navadno dremal pri svoji pisalni mizi. V dežurni sobi komisariata je bilo vse tiho. Tedaj so se odprla vrata. Vstopil je sključen starejši moški. «Aretirajte me, poročnik, morilec sem,» je rekel neznanec in v njegovih očeh sim zapazil nekakšen bolni lesk. Jaskolski se je medtem predramil, naglo vstal in pristopil k neobičajnemu gostu. «Kaj govorite?» je vprašal s Posmehom in ga obšel, tako da Je obstal za njegovim hrbtom. Pogledal me je in si potrkal s prstom po čelu. »Ne nisem neumen. Jaz sem Jakub Viartas. V mojem stanovanju v Gozdni ulici boste našli človeka, ki sem ga ubil.« aJaskolski, vzemite džip in preverite!« sem ukazal. Kmalu se je vrnil. Na obrazu sem mu prebral presenečenje in razočaranje obenem. «Ne laže,« je spregovoril s pridržanim dihom. Takoj smo se odpeljali na kraj zločina. V majhni sobici je na tleh ležal moški. Na čelu je imel krvavo rano. V kotu je ležala Pištola Majhna damska pištola. Ubiti je imel pri sebi vse svoje dokumente. Bil je Robert Količki, doma iz Szezecina... Potem sem v dolgi novembrski noči poslušal pretresljivo zgodbo Jakuba Wartasa: «V avgustu 1939. leta, ko je bilo stanje že tako napeto, da smo vsak dan pričakovali vojno, sem bil s svojo ženo Janino na dopustu v Rozetou, saj veste, ob Baltiškem morju. Kopalna sezona je bila v polnem razmahu. Ze po nekaj dneh sva se spoprijateljila z grofom Winiawskim. Opazil sem, da je bil posebno naklonjen moji ženi. Ko pa je to njegovo nagnjenje že preseglo nieje in je postal vsiljiv, sem sklenil, da z ženo odpotujeva. Janina sicer ni bila navdušena, potem pa je uvidela da imam prav. Kmalu zatem, ko sva prišla domov, mi je nekega dne povedala, da je v mestu srečala Winiawske-Ba. Kakšno je bilo to njuno srečanje, ne vem, vendar je bila -Joe hina nekam čudno razburjena in prizadeta. Dan po izbruhu vojne je Wi-niautski prišel k nam domov. .Prižel sem ob pravem času. Imam avto in vama lahko pomagam pri evakuaciji’, je dejal. Ni bilo časa za razmišljanje. Odločil sem se. Cez nekaj minut je stal pred hišo /ord z vojaško registrsko tablico. ,Pohitita, Nemci že zasedajo mesto’, je zavpil. Pohiteli smo. Za nami je že gorelo mesto. Nemci so bombardirali tudi cesto, vendar smo se srečno pretji-li do gozda. V gozdu smo doživeli bombni napad. Skočili smo iz tvtomobila, da bi se poskrili v Brmovje. Winiawski je izkoristil Priložnost in potegnil Janino s Seboj, proč od mene. Počakal sem na svojem mestu ker so bombe o krog mene rušile drevesa. Takrat me je nekdo potegnil za ramena. Bil je on, Winiawski. V roki je držal poštolo. V prvem hipu sem v zmedenosti pomislil, da strelja na letala, toda takoj zatem sem začutil močan udarec v Prsi. Spomnim se že, da sem vi- del, kako ponovno meri s pištolo name, po tem pa se ne spominjam ničesar več. Naslednjega dne zjutraj sem se ovedel. Našla me je nemška patrulja, vojaški zdravnik mi je dal prvo pomoč in odpeljali so me z drugimi ranjenci v mesto, od koder sem pobegnil. Od žene več mesecev nisem dobil nobene vesti. Preselil sem se v Varšavo. Tam sem nekega dne videl Winiavskega, ko je z esesov-skim oficirjem stopal v avto. Po vojni sem zvedel, da je bil zaradi sodelovanja z gestapom obsojen na smrt, pa se je nekako izmazal... Nikoli pa ga nihče ni videl z nobeno žensko in o Janini Wartas nihče ni ničesar vedel. Nekaj let po osvoboditvi sem se preselil v Szezecin. Tam sem spet srečal Winiawskega. Videl sem ga na ulici in mu neopazno sledil. Tako sem zvedel, kje stanuje. Hišnica mi je povedala, da se je preselili iz Wi!na in da se imenuje Robert Kalicki. Uresničevati sem začel načrt_ ki sem si ga bil že davno izdelal. Napisal sem mu pismo: Gospod grof! Dvakrat sem vas že iskal. V mestu R. v Gozdni ulici št. 3 vas čakajo znanci, ki odpotujejo konec novembra v inozemstvo. Prilagam denar. Pridite, prosim! Priložil sem stodolarski bankovec, da bi bilo sporočilo bolj verjetno. Winiavski je pismo sprejel in se odpeljal na dogovorjeni kraj. Ves čas sem mu sledil. Hiša v Gozdni ulici je srednje velika, stoji ob gozdu. Okna imajo rešetke, vhodna vrata šo običajna. Soba, ki naj bi ga v njej čakali namišljeni znanci, je brez oken in ima železna vrata. S kolodvora se je napotil naravnost v Gozdno ulico. Mirno je vstopil — pismo je bilo prepričljivo, ničesar ni slutil. Peljal sem ga v sobo in zmedla so ga šele železna vrata, ki sem jih zaprl za njim. Spoznal je prevaro in začel divje razbijati s pestmi po vratih in kričati. Ugasil sem luč in ga opazoval skozi odprtino, ki sem si jo bil pripravil v stropu. Ko se je nekoliko pomiril, sem znova prižgal luč. Besen je stal sredi sobe s pištolo v. roki in čakal. Glasno sem se zasmejal, izgotovil je, da prihaja moj glas od zgoraj, zato je streljal v strop., Takrat sem se z njim pogovoril. Izdajalec!' sem zavpil. ,Hitlerjev vohun, srečo si imel, da te po obsodbi partizanskega sodišča niso ubili; zdaj ti bom sodil jaz.’ Poslušal me je ves zmeden. Vprašal sem ga, ali je ubil tudi Janino Viartas kot je ubil njenega moža v prvih dneh vojne. Se vedno ni ugotovil, kdo sem. .Nisem je ubil,’ je zavpil, Judi njenega moža ne. Ubila ga je bomba, Janina pa je postala moja žena. Umrla je v drugem letu vojne za hudo bolesnijo.’ Od tega mi je zavrela kri in povedal sem mu, kdo sem in kaj ga čaka. ,Ali boš umrl od žeje in lakote v tej sobi ali pa si boš sam končal življenje!' Tako sem izrekel svojo sodbo. Po petih dneh ga je lakota prignala do obupa in u-strelil se je. Odprl sem železna vrata, prižgal luč in ugotovil da je mrtev. Napotil sem se k vam, da vam to povem. Tako je Jakub Viartas končal svojo zgodbo. Sopranistka Nada Vidmar, članica ljubljanske Opere, ki bo nastopila v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu ob spremljavi orkestra Glasbene matice — Ben, Mihec, be šou ti gor u luft na tisteh raketah, ke frlijo okuh zemlje? — E, ne! Prou se ne be riščirou. Ke je zadosti, de se mola an majčken šrauf jn pole vsa makena ne funkcionira več. Jr. se lahko zgodi, de ne prideš nikdar več nazaj Jn be frlu nečko naprej, nečko naprej jn be ostou za vse večne čase zgeblen u vesoljstvi. Jn be mogu umret u tisti škatlci sam, ku an p's. Brez pogreba, brez rož jn brez vsega. Jn še po smrti be frlu nečko naprej, nečko naprej. Sej more bet grozno! — Ma lahko be tudi pršu na kašen drugi svet, kamer so živi ledje jn morbet še bol naprej ku mi. Al pej bol nazaj. Jn be bli ustvarjeni ku ane spake jn be jemeli ano oku al pej morbet šest. Jn ne be bli ne črni ne beli, ma kej jest znam, morbet zeleni. — Ja, ja, morbet tašni, ku jeh rišejo naši moderni slikarji, ke jem r.ardijo nus na popki ■jn oči na konci prstov. Al pej ke be jemeli skuzi trebeh ano veliko lukno. Ne, ne, tudi tašnega srečanja ne be tou doživet! Jn tudi buhvej kaku be me tratirali? Kej be me nar-dili? Dragi moj, nej bo na tej zemli koker če, jest čem bet tle med svojo gliho. Sej si vidu u kašneh skrbeh sta bla tista dva Arne-rikanca na tisti Gemini. Se je nečko začela vrtet ku matasta jn nobeden ni zastopu neč. Časniki so reki; prfina, de se je ani elektronski makend zmešalo jn zatu niso več funkcionirali komandi. tisti inženirji forte možgane taku per- — Ma treba reč, de kopače. So nardili umetne fektno, de se lahko zmote-j o jn delajo n aumnosti glih koker člocešk i. Kam češ več? — Znaš kej, Jakec? Ce češ, nečko bejži! Jest ne grem hekamer. Ke jest rečem, de s tega ne bo neč dobrega. Ke lahko vzame kašen drug planet vse te reči tudi za slabo. Lahko si bojo misleli, de je tu kašna špijonaža. Kej nisi slišau, de se zadme cajte zmiram bol pogosto sliše od nekšneh okrogleh reči, ke frlijo gor po lufti jn ke nobeden ne zna odkod pridejo? Jn narbol hodejo glih u Ameriko. So jeh narbrž vre vzeli na piko. — E, sm slišau, ja. Zdej nazadne, de so pršit kar u nekšni formaciji jn de jeh je blo pel naenkrat. Jn de so jemeli tudi ane luči. Plave, bele jn rdeče. Jn u Ameriki de so vre začeli ku ano preiskavo, za videt, kej je tu za ana reč jn de so forte u skrbeh. — Ben videš. Ce bomo mi dosti hodili gor po vesoljstvi, se lahko zgodi, de provociramo kašen incident ses kašnem planetam. Bojo rekli, de hodemo delat fotografije jn pole — beseda da besedo — lahko pride še do vojske. Ku de jeh ne be jemeli vre zadosti na tem sveti. — Prou praveš, Mihec. Kej je treba de dra-žemo druge planete jn ješčemo nesrečo. Sej jemamo zadosti reči jn problemov za zrihtat tle doma jn pestmo druge planetarje pr miri. Ke zmiri, kadar greš žno/at u druge kraje, pride ven samo nesreča jn vojska. Bodmo lepu vsak na svojem jn dejmo rajše pometat pred svojem progam. — Prou praveš, Jakec. Tudi jest rečem taku. ....... O ŽIVLJENJU SODOBNEGA ČLOVEKA IN NJEGOVIH BOLEZNIH Dva načina zdravljenja bolezni nasploh in živčne distonije še posebej O razvajenosti in nevzgojenosti ter preutrujenosti - Razni simptomi živčne distonije - Simptomat-sko (po bolezenskih znakih) in kavzalno ali etiološko (po vzroku bolezni) zdravljenje - Bolnik se mora predvsem strogo držati določenega reda - Priporočljiva je krepitev telesne kondicije Razvajenost in nevzgojenost. Nekateri ljudje se ne morejo ali nočejo obladovati. Nihče jih v življenju ni navadil reda. S svojim načinom življenja in sitnostjo dosežejo vse. Izgovarjajo se na slabe živce, o čemer prepričajo tudi svoje sodelavce in družino, to pa samo zaradi tega, ker se nočejo podrediti redu. In vsi jih zagovarjajo, najbolj pa sami, venomer zatrjujoč: slabe živce imam. Preutrujenost.,, pp^pijmo svoje delovno okolje, oziroma ljudi pred poletnimi dopusti. Nihče z nikomer ne govori več normalno, vsi se samo zadirajo, prepiri so tik pred izbruhom. Ko pa iste ljudi opazujemo po dopustu, je pri njih opaziti bistveno spremembo, pripravljeni so na sodelovanje in razgovor, celo na to, da se odpovedo določenim napakam in razvadam. Z nekaterimi pa je vsak dan tako; ob neki določeni uri postanejo razdražljivi, kar lahko pomeni, da so ali premalo ali pa sploh nič zajtrkovali, pa je, seveda, vzrok njihove razdražljivosti utrujenost. Bolezen živcev (dystonia neu-rovegetativa). Simptomi te bolezni so dokaj različni, en sam simptom pa še nikakor ni dokaz zanjo. Pravzaprav pri tej bolezni ne gre za obolelost organov, pač pa živcev. Kljub temu, da ima bolnik občutek, da ga, na primer, boli srce, je v resnici njegove srce zdravo, niso pa v redu živci, ki vodijo delo srca. Naštel bom nekaj znakov. Tak Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Mali zabavni ansambli; 12.15 Znanost ln tehnika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra goriški kvartet «Ford»; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Z italijanskih festivalov popevk; 21.40 Pesmi in plesi, 22.20 Orkester Ben-nyja Goodmana; 22.40 Slovenski solisti; 23.00 Nežno in tiho. Trst 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja Slasba; 7.30 Vesti; 7.40 Nadaljevanje jutranje glasbe; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Pevci danes; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lah-ca glasba; 12.55 Nadaljevanje glas-»e po željah; 13.40 Dve rapsodiji ca klavir in orkester; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Slovenske narodne; 16.20 J. Vidmar ln sodobna literatura; 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.05 Glasbeni vložek; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bogdan Dtmltrijevič in njegov ansambel; 2235 Nočni motivi; 23 on Prem«« RL Nacionalni program 7.0 o .,uc, an -i, giis.m a.ln Strani ** albuma; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.15 Komemoracija obletnice ardeatinskih trtev; 12.05 Prijatelj ob dvanajstih; 13.30 Poje Claudio Vlila; 15.15 Glasbena beležka; 15.45 Go-»Podarska rubrika; 16.45 Plošče; ČETRTEK, 24. MARCA 1966 17.25 Glasba za vse starosti; 18.55 Mali koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Jutrišnji koncert; 20.30 «Tropica-na», južnoameriška glasbena antologija; 21.00 Koncert tenorista Fritza Wunderlicha in pianista Huberta Giesena. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Maria Pariš; 10.35 Najnovejše ital. pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 11.40 Orkestralni koncert; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 Pevski program; 14.45 Najnovejše plošče; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 15.30 Koncert v miniaturi; 18.00 Rapsodija; 16.35 «Panorama», varietejski program; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «La donna di trenta annin, radijska igra; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 21.00 Velike operne sezone; 21.40 Večerni koncert; 22.15 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Pregled severnoameriške kulture; 19.00 Predavanje o prvih oblikah življenja; 19.30 Vsakove-čeml koncert; 20.30 Revija revij; 22.45 Glasba danes sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 18.20 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer Pralni stroji za izvoz od 50.000 Hr dalje Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbena pravljica; 10.15 Pojo solisti zagrebške Opere; 11.00 Turistični napotki; 12 05 Spomladanska razpoloženja pri Beethovnu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na kmečki oečl; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila' 14.05 Manuel de Falla: Ljubezen — čarovnica, balet; 14.35 »Enajsta šola«; 15.20 Zabavni in-termezzo; 15.30 Igra Mariborski pihalni ansambel; 15.40 Literarni Ktutu, TREVISAN | TRST . UL SAN NIC0LČ. 21 | '•tinSniSHilSBiKHSlHSiiSnfijStRiBiBSftnSt« domačih pesmi in napevov; 21.00 Izročilo XX. Stoletja — Boris Pasternak; 21.40 Glasbeni nokturno/ 22.10 Baročna orgelska glasba; 23.05 Plesna glasba Ital. televizija 9.55 Prenos komemoracije ob obletnici ardeatinskih žrtev; od 8.40 do 14.40 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše;. 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Odda ja za poljedelce; 19.50 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 uPalcoscenico mu-sicalen; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 »Cordlal mente», tedenski pogovor z gledalci; 22 00 «La Bera del sogni». ’ Jug. televizija 10.00 TV v šoli;' ll.Oo Angleščina; 16.10. TY v šoli: Trikotnik; 17.05 Poročila; 17.10 Rezerviran čas; 17.40 Tisočkrat »zakaj?#; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana; 19.40 Brez parole; 20.00 Dnevnik; 20.30 Aktualni pogovori; 21.10 Narodna glasba; 21.20 Za-bavno-glasbena oddaja: 22.20 Poezija Z. Goloba; 22.30 Poročila. bolnik je močno utrujen brez pravega razloga. Zjutraj se zbudi še bolj utrujen kot je bil zvečer, ko je legel v posteljo. Prsti mu drhte, pogosto se mu vrti v glavi, zlasti, kadar se iz ležečega položaja vsede, oziroma, ko iz sedečega vstane. Srce mu nepravilno bije, včasih v srcu čuti tudi zbadajoče bolečine. Po drugi Strani pa brez napora lahko vozi kolo, in, z normalno hitrostjo hodi vkreber brez kakih težav. Rokesage jjju pote in so hladne. Včasih ga boli želodec, stiska ga pod desnim rebrnim lokom, prebava je neurejena. Slabo spi in pogosto ga boli glava. To bi bili simptomi, ko nastopijo posamezno, to še ne pomeni bolezni, ko pa nastopijo skupno, je takoj treba pomisliti, da bi temu utegnili biti vzrok živci. Zdaj pa nekaj o zdravljenju. Zavedati se je treba, da bolnik s takimi simptomi ni namišljen bolnik, oziroma simulant, marveč, da so njegove težave resnične. Sestaviti je treba načrt za zdravljenje. Ko je zdravnik določil diagnozo, bo takoj zatem tudi razmislil, kako bo pacienta zdravil. Za zdravljenje katere si bodi bolezni, pa imamo dva načina: simptomatski (po bolezenskih znakih) in kavzalni ali etiološki (po vzroku bolezni). Simptomatsko zdravljenje preganja in preprečuje simptome, na primer: če nekoga boli zob, vzame proti bolečinam tablete. Zob ga bo prenehal boleti, vendar pa ne bo še zdrav. Pri vročini — pa naj bo njen povzročitelj pljučnica ali angina ali pa tifus — lahko vzamemo amidopirin, nakar se bo vročina znižala. Na ta način bolezni nismo ozdravili, pač pa smo samo preprečili, oziroma prekinili neki bolezenski simptom. Kavzalno zdravljenje skuša odkriti vzrok bolezni, zatem pa ta vzrok zdraviti. Ponovimo, torej, gornje primere: pri bolečinah zoba je treba iti k zobozdravniku, da bo zob plombiral ali izdrl; tablete proti bolečinam pomagajo le za kratek čas, nakar se bo vročina, če zoba ne ozdravimo, ponovno vrnila. Pri vročini pa je najbolje, da postavimo natančno diagnozo in šele zatem določimo pravo in najbolj ustrezno zdravilo proti povzročiteljem raznih bolezni. Tako na primer pri angini predpišemo penicilin, pri pljučnici prav tako ali pa kak drug antibiotik s širokim spektrom, medtem ko je pri tifusu navada predpisati kloranfenikol, ker pač ostala zdravila ne pomagajo tako kot ta. Seveda s tem še ni rečeno, da je pri angini edinole penicilin zveličaven, kot tudi ne pri pljučnici. Poznamo celo vrsto antibiotikov proti bakterijam in bacilom, ki povzročajo gornje bolezni. Na vsak način ta zdravila mnogo bolj pomagajo kot amidopirin, ki znižuje le vročino, ne deluje pa proti povzročiteljem bolezni. Tudi pri živčni distoniji uporabljamo oba pravkar omenjena načina zdravljenja. Kavzalno zdravilo je včasih sila enostavno, drugič pa zelo zamotano. Vedeti moramo, kje tiči vzrok bolnikove živčne izčrpanosti. Ce je ta v pretiranem delu, pomanjkljivem počitku, nerednem spanju in prehrani, potem je treba od bolnika odločno zahtevati, da se drži reda. Tako v osebnem življenju kot pri svojem delu. Cas, ko se hrani, ko odhaja na delo in se z njega vrača, čas počitka itd., vse to mora biti točno določeno in fiksirano, bolnik od tega ne sme odstopiti niti za milimeter. Poleg tega so tu še dopust, dnevni in tedenski počitek, ki jih tudi moramo upoštevati. Ti pa so določeni za to, da se od dela oddahnemo, ne pa da z njim nadaljujemo. Znan je šaljiv dogodek do katerega je, menda, prišlo v nekem velikem ameriškem podjetju^,,Lastnik je. svoje štiri di-rektonje povabil k sebi in jim rekel: «Jutri vsi skupaj nastopite dopust#. Eden je brez besed pristal, drugi trije pa so izjavili, da brez njih delo v podjetju ne more naprej. Bili so enostavno neobhodno potrebni. Lastnik pa je sodil drugače: «Vsi trije ste odpuščeni,# je dejal, «in sicer za- radi tega, ker si dela niste znali urediti tako, da bi lahko teklo tudi brez vas.# Ta šala je tudi zelo primerna za vse tiste, ki so prepričani, da si iz takih ali podobnih razlogov dopusta, oziroma nedeljskega počitka ,ne morejo privoščiti. Seveda je večkrat tudi potrebno, da se zdravnik z bolnikom pogovori in mu skuša dopovedati, kje je vzrok njegovega večnega slabega počutja, slabega spanja, potnih rok in podobnega. Večkrat je ta vzrok tudi v nerazumevanju, ki ga Je bolnik deležen na svojem delovnem mestu, nadalje v nezadostnih kvalifikacijah, naveličanosti, a tudi v družinskih razmerah, ko ga tarejo skrbi v zvezi s stanovanjem, plačo, vzgojo otrok itd. HlllllilinilllMMIIIIIIIIllllIllIllMIIIIIIIimilllllllillllllllllllllllllllllllHIIIItllllllllllllllllMMIIIIIIIimilllilMIIIII PRVA MEDNARODNA FILATELISTIČNA RAZSTAVA « TRIE S TE 66» Od 23. do 26. aprila bo v pomorski postaji I. internacionalna filatelistična razstava, ki bo privabila v Trst mnogo ljubiteljev filatelije in trgovcev z znamkami, pa tudi takih, ki si take prireditve radi ogledajo, čeprav se s filatelijo ne ukvarjajo. Trst je že imel več podobnih prireditev, ni imel pa še takšne, ki bi privabila filateliste s svojimi zbirkami iz inozemstva. Verjetno organizacijski odbor ne pretirava, ko že danes napoveduje, da bodo vse zbirke presegle vrednost milijarde lir. V uradno skupino (izven nagrajevanja) so se na vabilo že odzvale naslednje države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Anglija, Italija, Luksemburg, Monaco, Izrael, Norveška, OZN, Poljska in republika S. Marino, ki bodo razstavile objekte iz svojih poštnih muzejev. V častni skupini bomo lahko občudovali vsaj desetino zbirk, ki so bile razstavljene na zadnjih razstavah Philatelic ali Wipa. Poštno ministrstvo Ogrske je odklonilo vabilo iz tehničnih razlogov, a Skupnost jugoslovanskih PPTT še ni dala odgovora. Povabljene so bile tudi filatelistične zveze raznih držav, društva in posamezniki, tudi iz Jugoslavije, na katerih prisotnost organizacijski odbor že računa. Ni izključeno, da ne bo sprejeta vsaj ena zbirka katerega od članov Tržaškega filatelističnega kluba «L. Košir#, ki je tudi bil ponudil odboru zbirke svojih članov. Nagradna skupina bo razdeljena v klasično, moderno, tematsko, pomorsko in aerofilatelijo. Častno pokroviteljstvo razstave je bilo podeljeno predsedniku republike, katerega bo zastopal minister za telekomunikacije sen. Spagnolli, ki bo razstavo odprl. Trgovci bodo zborovali v hotelu Excelsior Palače, kjer bodo imeli na razpolago čez sto prodajnih miz. Nič čudnega ni, če so skoraj vse te mize že oddane, saj so trgovci trdno prepričani, da bo poslov v izobilju. Razstava bo obsegala okoli 2500 okvirjev, zato nam že samo ta številka pove, kakšno težavno delo bo imel odbor pri razporeditvi vseh panojev, da bi razstava bila vsebinsko in estetsko kar najlepše prirejena. žirija nagradne skupine je naslednja: A. Diena, G. Dosi, G. Oliva, A. Viecchi (vsi Italija), F. Pfenninger (Nemčija), M. Zanini (Švica) in tajnik E. Diena (Italija). Naj še omenimo, da bodo v dneh razstave prirejeni tudi izleti v bližnje kraje in, post-festum, 27. aprila, v Opatijo ter Postojno. V prvi polovici meseca maja bodo razne ladje na svojih rednih progah ponesle s seboj «v steklenicah# pozdrave in želje miru, le-te pa bodo odvržene v razna morja. Najditelj naj bi zatem pozdrav izročil naslovljencu, ki bo zatem prejel izreden spomin na «TS 66». S. M. BRUSELJ — Prvo nagrado na letošnjem sejmu izumov v belgijskem , glavnem mestu je dobil Švicar Paul Meier za stroj, ki avtomatično pleza po drevju in žaga veje, in sicer tako, kakor ga lastnik naravna vnaprej. »O-scarja#, ki ga podelijo obiskovalci sejma, Je prejel Belgijec Germain Baert za avtomatično alarmno napravo, ki po potrebi po telefonu obvesti policijo (o roparskem napadu, vlomni tatvini ipd.). PARIZ. — Oglas nekega pariškega podjetja, ki mu primanjkuje pisarniških moči: «Pridite k nam! Pri nas lahko delate strojepisne napake po mili volji, dokler se ne naveličate!# Skratka, stvari je treba postaviti na pravo mesto. Ni rečeno, da bo bolnik, na primer z ureditvijo svojih finančnih vprašanj, že ozdravel. Bolezen se bo lahko fiksirala in bo bolnik še lahko naprej' bolan ter se bo slabo počutil, pač pa se s tem, da mu pojasnimo, kje je pravi vzrok njegovega bolezenskega stanja ln pa to, da ta ni tako hud, vsekakor. ..bolezen lahko omili. - Pri tem tudi pomaga simptomatsko zdravljenje. Pri živčnih boleznih uporabljamo številne dobre preparate, tablete, ki pa je nujno, da nam jih predpiše zdravnik, se pravi, da jih ne jemljemo sami samo zaradi tega, ker so že pomagali naši teti ali sosedi, enemu ali drugemu znancu, oziroma prijatelju. Poznamo jih celo vrsto, nekateri učinkujejo na centralno živčevje, drugi na podaljšane možgane, tretji na simpatikus ali pa-rasimpatikus neposredno. Poleg rednega jemanja zdravil, pa je priporočljiva tudi krepitev telesne kondicije: telovadba, sprehodi, izleti, plavanje, zimski športi. Seveda Je s tem treba začeti postopoma, ne pa jo že prvič mahniti na Triglav, da smo potem, ko smo se po dveh dneh naporov vrnili domov, še bolj bolni kot prej. Nujno potrebni so tudi v tem primeru vitamini. In ne samo v obliki primerne hrane, marveč tudi vitaminskih tablet. Pogosto bolniki tudi grešijo, ko kažejo nezadovoljstvo nad prepočasnim zdravljenjem. Ce me kdo kdaj vpraša, zakaj mu ni pomagalo že prvih pet tablet, mu skušam to pojasniti na zelo enostaven način: če .bi namreč zadostovalo že pet tablet, potem bi vsekakor ne bilo treba predpisovati škatel s 50 tabletami. Toda že vsako najmanjše izboljšanje bi moralo bolnika opogumiti in mu vrniti zaupanje vase, oziroma ga prepričati, da se bo njegovo stanje v nadaljnjem še bolj izbolj šalo. Nikar pa ne Iščimo tudi pri se bi znakov opisane bolezni. Lahko da se tudi pri nas pojavi eden ali drugi od opisanih simptomov toda, kot rečeno, to še ne pome ni bolezni. Verjetno smo le u trujeni, nikakor pa ne bolni. Moj se pravi zdravnikov smoter pa je da vas seznani z nevarnostmi, ki vam groze. Tako bo moč prepre čiti marsikatero bolezen. To pa kar ste brali v pričujočem članku porabite za to, da boste bolezen spoznali, ne pa, da bi odkrivali nove bolezni in diagnoze. Dr. Stevo Jullus končuje neko poglavje v svoji knjigi z zelo pametno ugotovitvijo: čemu biti bolan, ko sem pa lahko zdrav. Dr. TONE PRIJATELJ modni kotiček Kam plovemo? Kam plovemo, se sprašujejo ženke, ko gledajo nove kolekcije modelov za letošnjo pomlad, poletje in jesen. Vprašanje je povsem utemeljeno, saj ostajajo tudi tiste, ki so se modnim novostim hitro pri-lagojevale, brez besed pred modeli, predvsem pa pred tipom ženske, ki ga nova moda narekuje. Vse je tako rekoč postavljeno na glavo: to, kar je še včeraj veljalo za lepo in elegantno, je danes izven mode, starokopitno, smešno in neumno. Pojmi o ženski lepoti so se povsem spremenili, tako da veljajo za lepe, oziroma zanimiva le tiste ženske, oziroma manekenke, ki imajo predvsem izredno ozka ramena, dolge in suhe noge, ki so brez bokov in prsi, ki imajo pač čimbolj «rahitičen» videz. Med temi novimi ((lepoticami#, ki so sa pred dnevi sprehajale po milanskih ulicah ter so med večino izzvale le posmeh, začudenje in pomilovanje, je celo najbolj znana manekenka in fotomodel Jen Shrimptonova že ((zastarela# in preživela. In vendar je bila prav ta deklica do nedavno najboljše plačana manekenka, za katero so sa naravnost tepli vsi najbolj priznani modni krojači. Danes Ji ja modna revija «Vogue» posvetila le majhno sliko na svoji zadnji strani, medtem ko zavzema prvo mesto v reviji nova ameriška »foto-models# Barbara Streisand, visoka skoraj meter osemdeset, ki ima vse prej kot lep obraz, razen tega pa še dolge noge ter je, seveda, brez vseh tistih ((okroglin#, ki so bile še do nedavno ponos vsake ženske. Kaj je torej po načelih nove mode dovoljeno in kaj prepovedano? Predvsem so predpisana izredno kratka krila (tudi 20 centimetrov nad koleni). K tem krilom je seveda strogo prepovedano nositi visoke pete. Zato je treba izbirati le med čevlji z nizkimi in širokimi petami. Proč tudi z vsemi okraski, ki smo jih toliko let nosile z raznimi oblačili, proč z oblekami v vzorcih «op — art», proč z udobnimi bluzami In jopicami iz kašmira, proč z ovratniki, proč s škornji in proč z vsem, kar je nekoč krasilo obleke (volani, naborki itd.). Namesto vsega tega so sedaj v modi močno črtaste obleke, ki sa zdijo kot nekakšne mornarska bluze, ki smo si jih v pomanjkanju krila potegnile nekoliko proti kolenom. Vse te obleke so seveda čimbolj tesne, brez kakršnihkoli šivov, ki bi dajali poudarka bokom ali prsim. Vse mora biti krojeno tako, da se zdijo ramena čim ožja, postava čimbolj suha, seveda brez prsi in brez bokov. Chanel, Balmain, Cardin, Patou in Castillo so s svojimi modnimi kolekcijami že za staro šaro, medtem ko naj bi bile kolekcije drugih pariških in italijanskih krojačev, ki se niso podredili tem novim zahtevam, primerne le še za ženske nad 60 leti. Kako se bodo ženske sprijaznila s to novo modo, ki ne spoštuje ničesar več, ki spreminja žensko v moškega in dela iz moškega žensko? Modni ustvarjalci pravijo, da to ne bo problem ter da se ženske, če gre za kaj novega, ne bodo ustavile pred ničemer. Tako se bodo podredile tudi zahtevam nove mode, pa čeprav bodo v začetku nekoliko neodločne in smešne. Okus se bo namreč počasi menjal in lepo bo postalo to, kar nam Je še danes grdo in neokusno. Takšno Je mnenje ekspertov Naše mnenje? Upamo, da bo zmagala pamet ter da bodo znale ženske, tudi v sedanji zmešnjavi, najti pravo pot. aitmiiiMiitiiiiiminiiiiiiiillmiliMliliiiiiillillliliitiiiiinfiiiimiiiMiitiiiiiiiiMiiMiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiimiiiiiiiiiiitiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nestrp- nost Je pri delu najmanj primerna. Doživeli boste manjše čustveno razočaranje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte preprečiti dokončen razdor s sodelavci, ki jih še potrebujete. S pogumnim dejanjem boste močno dvignili svoj ugled. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Tisti, ki se ukvarjajo s trgovino, bodo danes imeli izvrstne možnosti zaslužka. Preveč ste nagnjeni k lagodnemu življenju. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspešno se boste borili proti svojim konkurentom, če boste pri tem uporabljali njihove lastne metode. Počakajte, da neka čustvena zadeva še bolj dozori. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar naj- HOROSKOP vestneje in zapovrstjo izpolnjujte vse točke sprejetega programa, pa bo v redu. Z uspehom boste branili nekega svojega prijatelja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte v svoje poslovanje vnesti nekatere nove delovne prijeme. Težko boste prenesli neko grobo žalitev. TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Odločno se lotite rešitve nekega neprijetnega vprašanja. Skušajte izpolniti vse obljube, ki ste jih bili ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Najprej ugotovite svoje dejanske poslovne možnosti, zatem pa se trdo poprimito dela. Spokojno razpoloženje v družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Med vrsto ugodnih priložnosti, ki se vam nudijo, se odločite za tisto, ki vam stvarno nekaj nudi. Imejte zaupanje v drago osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Posvetite posebno pozornost posameznostim nekega načrta, ki ga imate predložiti svojemu predstojniku. U-redite čimprej neko pereče družinsko vprašanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne domišljajte sl, da bi mogli z lahkoto doseči zmago, ki nanjo računate. V ljubezni je pot da uspeha večkrat zelo dolga. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zamenjujte poguma in drznosti z nesramnostjo. Poiščite si družbo mirnih in ljubeznivih oseb. Vreme včeraj: naj višja temperatura 14, najnižja 8, ob 19. uri 11.8; vlaga 80 odst., zračni tlak 1014.6, stalen, brez vetra, nebo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 24. marca Simeon Sonce vzide ob 6,01 in zatone ob 18.22. Dolžina dneva 12.21. Luna vzide ob 7.09 in zatone ob 20.48 Jutri, PETEK, 25. marca Ozn. M. D. ZAKLJUČENO SREČANJE TRŽAŠKIH IN AVSTRIJSKIH GOSPODARSTVENIKOV Cestni prevozi in ovire na meji glavna predmeta razgovorov Za pospeševanje cestnega blagovnega prometa bi bilo potrebno postaviti pri Kokovem skupno italijansko-avstrijsko carinarnico Avstrijsko gospodarsko strokovno odposlanstvo je včeraj zaključilo svoj dvodnevni obisk v našem mestu. Po zaključku razgovorov, katerih so se s tržaške strani udeležili predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, glavni tajnik dr. Stein-bach, načelnik zunanjetrgovinskega urada dr. Maurel, ravnatelj Javnih ikladišč dr. Clai, predsednik združenja tržaških špediterjev Sofiano-pulo, predstavnik zasebnih brodarjev Gerolimich, predstavnik linijske plovbe Milani ter izvedenca Gropaiz in Parisi, z avstrijske pa odposlanstvo, ki mu je načeloval predsednik komisije za prometno politiko pri dunajski zvezni trgovinski zbornici Arnold Friesz, so se delegati vkrcali na vlačilec «Audax» ter se odpeljali na ogled pristaniških naprav. S tem se je praktično zaključil uradni del obiska avstrijskih strokovnjakov, ki skupno s predstavniki tržaške zbornice sestavljajo koordinacijski odbor za razvoj gospodarskega sodelovanja med Trstom in Dunajem. Tržaški sestanek, ki so ga sklicali po dve leti trajajočem premoru, je bil v prvi vrsti posvečen vprašanju cestnih povezav med Severnim Jadranom in Avstrijo. Čeprav je dnevni red zasedanja obsegal tudi druge važne točke, tako na primer vprašanje pomorskih zvez iz tržaške luke (tako v zasebni režiji kakor tudi v okviru pretežnega državnega pomena — «preminente interesse na-zionale«), dalje vprašanje avstrijskega blagovnega tranzita skozi naše pristanišče, vprašanje carinskega poslovanja na obmejnih prehodih, vprašanje vzajemnega turizma in še nekatere druge točke, so se strokovnjaki zadržali skoraj izključno okrog problema cestnih povezav med Avstrijo in Trstom. Avstrijski delegati so med drugim poudarili, da so dela pri gradnji nove avtoceste, ki bo povezovala Salzburg z Beljakom, v polnem teku. Avstrijsko ministrstvo za trgovino, ki skrbi za gradnjo objekta, zagotavlja v tej zvezi, da bo nova cesta izročena svojemu namenu že letos poleti. Tržaški poslovni krogi bodo z zadovoljstvom sprejeli to vest, ki pomeni občutno «zbliževa; nje» obeh terminalov nove avtoceste ter s tem skrajšanje ekonomske razdalje med Salzburgom in Trstom, koordinacijskemu odboru pa je treba dati priznanje, da je pravilno ravnal, ko je še pred časom urgiral pri dunajskih gospodarskih krogih -s^-ucosaičitev načrta, ter da je za- števila ljudi, ki tam službujejo, kakor tudi kar zadeva carinarniške prostore, ki so vsekakor pretesni za tako pomemben prehod. Ker se ta problem tiče tako italijanskih kakor avstrijskih carinskih oblasti, so strokovnjaki predlagali, naj bi pri Kokovem postavili skupno italijan-sko-avstrijsko odnosno mednarodno carinarnice, ki naj bi bila primerno opremljena za sedanje in tudi za prihodnje potrebe. Avstrijski poslovni ljudje so na zasedanju načeli tudi vprašanje toleranc, ki jih dovoljuje novi ita-lijansko-avstrijski sporazum o blagovnem prometu s tovornjaki. Avstrijci so namreč ugotovili, da se z italijanske strani te tolerance premalo upoštevajo, kar povzroča za-stajanje v poslovanju in zaradi tega določeno gospodarsko škodo za obe prizadeti strani. Italijanski prometniki namreč zelo strogo nastopajo proti avstrijskim prevoznikom, ki imajo preveč naložene kamione ali pa na njih nepravilno postavljen tovor. (Glede te točke ne moremo mimo dejstva, da so Avstrijci izbrali prav nesrečen čas za to, da postavljajo nove zahteve, ko je še preživo v spominu nesreča, ki jo ;e povzročila neka avstrijska cisterna, ki je ponoči dobesedno predrla neko hišo v žabnicah in ubila njene stanovalce.) Avstrijci bi namreč radi dosegli od deželnih oblasti, naj bi njihovi tovornjaki lahko prevažali večje tovore in potovali z večjo hitrostjo, kakor to dovoljujejo sedanja pravila v okviru italijansko-avstri.iskega sporazuma. Vprašanja pomorskih zvez v zasebni in državni režiji, so se na zasedanju dotaknili le mimogrede. Na koncu pa je glavni direktor Javnih skladišč na kratko seznanil avstrijske strokovnjake z najvažnejšimi deli, ki so zdaj v teku znotraj tržaškega pristanišča, in med katerimi je najvažnejše gradnja pomola VII. Zborovanje KPI njegovo izvedbo zainteresiral tudi neposredno avstrijsko ministrstvo za trgovino. Svoj čas se je v okviru koordinacijskega odbora sestavil tudi ožji odbor, ki je proučil vprašanje financiranja gradnje nove avtoceste Salzburg—Beljak, s čimer je mešani odbor tudi s tega vidika doprinesel k uspehu skupnih prizadevanj. Zdaj se seveda postavlja vprašanje primerne povezave med avstrijskim in italijanskim cestnim omrežjem, ki prideta skupaj na obmejni točki pri Kokovem (Coccau) severno od Trbiža. Vprašanje bo treba rešiti vzajemno z italijanske in avstrijske strani, in prav v to smer se bo razvijalo nadaljnje prizadevanje koordinacijskega odbora. Poleg tehnične ureditve tega vprašanja pa bo treba na področju Kokova u-rediti še drugo vprašanje, ki močno zavira trgovinsko poslovanje med italijansko in avstrijsko republiko, namreč vprašanje carinske službe, običajnih pregledov in izdajanja dovolilnic. Poslovni krogi ugotavljajo, da je carinska služba na tem važnem prehodu prešibka po svojem ustroju, in sicer tako kar se tiče ........ V SOBOTO OB 17. URI S TRGA GARIBALDI Pohod za mir v Vietnamu z govori na Trgu sv. Antona Odbor, ki prireja pohod, sestavljajo predstavniki kulturnih, sindikalnih, mladinskih in drugih demokratičnih organizacij ličnejših področjih bodisi v Aziji ali pa v Afriki. Komunistična partija Indonezije ni kriva za to, kar se je zgodilo v zadnjih mesecih. Za te dogodke ni odgovorna niti Ljudska republika Kitajska. Odgovornost pada le na ljudi, ki so skušali razbiti svoboden potek indonezijske revolucije, se pravi na zunanje interventiste ter na notranjo proti-ljudsko reakcijo. Velikonočni prazniki na vseh šolah Velikonočne počitnice za učence in dijake vseh šol se bodo začele 7. aprila in zaključile 11. aprila. Pouk se bo ponovno začel 12. aprila. Prihodnji praznik bo 25. aprila. Razprava o delnicah v 4. deželni komisiji Danes se bo pod predsedstvom svetovalca KD Metusa sestala četrta deželna komisija za industrijo, trgovino in obrt ter nadaljevala razpravljanje o zakonskem predlogu misovcev in liberalcev o izdaji delnic na donašalca v Furlaniji - Julijski krajini. O zakonskih predlogih je poročal socialdemokrat Bisol, ki' je predvčerajšnjim na prvi seji predlagal, naj ne bi začeli podrobne razprave o posameznih členih zakonskih predlogov. Podobne opombe je dal tudi odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, zaradi česar bodo najbrž po koncu splošne razprave predloga zavrnili. Zvišana glavnica SIOT Upravni svet Italijanske družbe za gradnjo naftovoda Trst-Bavar-ska SIOT je na včerajšnji seji sklenil povečati glavnico na 9 milijard 800 milijonov lir Glavnico bodo povečali tako, da bodo izdali starim članom družbe 1.360.000 delnic po 5000 lir nominale. Hkrati s tem je^-upravni svet SIOT sklenil, naj se v družbo sprejme Compagnie Francaise des Petro-les, in sicer z deležem 2 odst. na celotni glavnici. Q vsem tem smo že obširneje poročali v Primorskem dnevniku 15. marca letos. SEJA DEVINSKO - NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Sprejet sklep o prireditvi občinske razstave vina Potrditev izvolitve svetovalca Marangona na mesto pok, svetovalca Bandinija - Razširili bodo pokopališče v Nabrežini in Stivanu V torek je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta, na kateri je župan najprej na kratko spregovoril nekaj besed v počastitev spomina pokojnega svetovalca in odbornika Bandinija. Temu so se pridružili predstavniki drugih skupin, nato pa je bila seja prekinjena za četrt ure v znak žalovanja. V nadaljevanju seje je občinski svet najprej odobril izvolitev namestnika pokojnega svetovalca. Kakor smo že poročali, je prevzel mesto pokojnega svetovalca Bandinija Rodolfo Marangon, ki prvi sledi na listi KD. Občinski svet bo moral še izvoliti novega odbornika, ker je bil Bandini tudi občinski odbornik. Sledila so vprašanja nekaterih občinskih svetovalcev, nato pa razprava o izboljšanju prejemkov občinskih uslužbencev. Zupan je obširno obrazložil nove tabele, o zadevi pa bo občinski svet še raz-pravljal na prihodnji seji. Nato .je občinski svet sklenil, da se razši- iiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiliniiiMiii mil um m milini n nuli m iiiiiiiimiiiiiii nun m iiimii mmiiiiiiitiiiim m itliiumiiiniii,milimi 1111111111111111M111MI11111111111111111111 // SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Tudi včeraj popolna stavka delavcev železarne Italsider Stavka v podjetju Sidemar - Pogajanja na uradu za v delo - Se danes stavka zdravnikov bolniških blagajn V okviru priprav za mirovni pohod, ki bo prihodnjo soboto, je sinoči na Trgu Sv. Jakoba govoril sekretar tržaške avtonomne federacije KPI prof. Paolo Šema o vprašanjih, ki zadevajo mir v Vietnamu in v Indoneziji. V svojem govoru je komunistični predstavnik orisal razne pobude za mir v Vietnamu, začenši od Združenih držav Amerike do našega mesta. Pxay v Titstu jč.bila.iired, .krat-, kim verska manifestacija;''katere so se udeležili tudi predstavniki komu-nistične mladine. Dobro je je dejal govornik — da se moli za mir, potrebno pa je, da se tudi konkretno razvije ustrezna politična borba. Na vsak način je federacijski sekretar KP poudaril, da se bodo j komunisti in delavske množice odzvale pozivu, ki ga je generalni sekretar partije Luigi Longo naslovil na vse italijanske komuniste in delavce; «Ne bo se dovolilo, da Italija prispeva z enim samim borcem, ali z orožjem borbi ameriškega imperializma v Vietnamu.« V svojem govoru je prof. Šema polemiziral tudi s socialisti v kolikor se leti vežejo s tistimi političnimi silami levega centra (sem spadajo predvsem socialdemokrati), ki zastopajo skrajne teze ameriškega imperializma v krogu atlantskega pakta. V drugem delu svojega govora je predstavnik komunistične partije o-bravnaval položaj v Indoneziji ter naprtil vso krivdo za današnje dogodke v tej deželi ameriškim imperialistom, ki si skušajo zagotoviti svojo nadvlado na najraz- Tudi včeraj se je uspešno nadaljevala 48-urna stavka delavcev z železarni Italsider v Skednju kljub izsiljevanju vodstva. Zato *so dodelili k plavžem nekaj uradnikov, za katere je znano, da se raje izognejo stavkam, če se le morejo. Seveda pa so tudi med njimi častne izjeme. Stavka se konča danes zjutraj ob začetku delovnega urnika. V okviru stavk za sklenitev nove delovne pogodbe kovinarske stroke so včeraj pol dneva stavkali delavci podjetja Sidemar, ki s? ukvarja z razdiranjem ladij. Na uradu za delo so se včeraj pričela pogajanja med predstavniki podjetij, ki se ukvarjajo s čiščenjem ladijskih trupov in njihovim prepleskavanjem ter predstavniki delavcev, ki zahtevajo izboljšanje mezd. Pogajanja se bodo nadalje- vala na uradu za delo danes. še danes bodo stavkali zdravniki zavarovalnih bolniških blagajn, ki so pričeli stavko v ponedeljek zjutraj. Stavke se strnjeno udeležujejo vsi zdravniki, vendar pa ni zdravniška oskrba zaradi tega mnogo trpela. Isti zdravniki namreč opravljajo nujne preglede zavarovancev, toda kot zasebniki, tako da jim morajo zavarovanci plačati preglede po najnižji tarifi zdravniške zbornice, ki velja za osebe, ki niso zavarovane. Seveda pa morajo bolniške blagajne zavarovancem povrniti stroške za prejete zdravstvene storitve. Zdravniki stavkajo predvsem zato, ker čakajo že od lanskega junija na obnovitev zapadlega dogovora z bolnišnimi blagajnimi. Sicer so te blagajne s podporo ministrstva za delo in socialno skrbstvo že ODGOVOR PARLAMENTARCEMA VIDAUJU IN BERNETIČEVI sklenile z zdravniki nov sporazum, kateremu pa je ugovarjalo zakladno ministrstvo. Zaradi spora o pristojnosti med tema ministrstvoma morajo pač trpeti zavarovanci. Poleg tega stavkajo zdravniki tudi zato, ker jim tudi na zaslužek, katerega imajo od bolniških blagajn, računajo davek, kot da bi šlo za zaslužek od prostega poklica. Kot je znano, se na tak zaslužek nalaga najvišji odstotek davka kot na zaslužek, ki izvira iz podrejenega službenega razmerja. Zato zahtevajo zdravniki, da jim od zaslužka njihove dejavnosti za bolniške blagajne zaračunajo tak odstotek kot od zaslužka v odvisnem delovnem odnosu ter da jim računajo odstotek, ki velja za proste poklice, samo na dohodke od njihove zasebne zdravstvene dejavnosti. Zahteva je seveda popolnoma upravičena. ri pokopališče v Nabrežini ter v Stivanu. Zemljišče, ki ga bodo potrebovali za razširitev nabrežin-skega pokopališča (800 kv. m), je občinsko, zemljišče za razširitev pokopališča v Stivanu pa je last štivanske papirnice, ki ga bo izročila občini za simbolično ceno 100 lir. Občinski svet je nato sklenil, da se tudi letos priredi občinska razstava domačih vin, in je izvolil pripravljalni odbor. Razstava bo ob koncu junija, točni datum pa bo določil omenjeni odbor Občinski svet je tudi sklenil, da h> do v tednu pred veliko nočjo peki lahko pekli kruh tudi v nočnih urah. Prihodnja seja bo v torek. Kakor smo poročali, so v teku priprave za protestni pohod proti ameriškemu napadu in za mir v Vietnamu, ki bo v soboto 26. tm. Zbirališče je določeno na Trgu Garibaldi ob 17. uri. Od tod bo krenila povorka po mestnih ulicah na Trg sv. Antona. Tu bodo nastopili govorniki. Manifestacijo prireja Odbor za mir in neodvisnost Vietnama, ki ga sestavljajo razne kulturne, sindikalne, mladinske in druge orga. nizacije, med temi CGIL, Zveza žena, krožek «Morandi», mladinska socialistična federacija PSI-UP, ZKMI itd. Poleg že objavljenih pristopov je odbor prejel še mnoge druge, med temi onega Sabine Benedetti, odgovorne za ženska vprašanja pri PSI, dolinskega župana Dušana Lovrihe in zgoniškega župana Josipa Guština. Pristopi naj se naslovijo na začasni sedež v Ul. S. Nicol- št. lili., tel. 29403. Festival propagandnega filma bo odslej vsako drugo lelo Državni festival propagandnega ma in z njim povezano srečanje i to temo, ki ju organizira trž-i-i mednarodni velesejem v sode-vanju s centrom za gospodarski zvoj in ki je lani doživel svojo mo prireditev, se bosta odslej ganizirala le vsako drugo leto, ko da sta bila lani in bosta zo-t prihodnje leto, medtem ko bo-a letos odpadla. Do tega sklepa vodstvo festivala prišlo na po; agi ugotovitve, da so si doslej te prireditve sledile prepogosto in da je med njimi bolje dopuščati širše časovne presledke. Predsednik organizacijskega odbora C. Pa-doa je poslal vsem sodelavcem festivala in zasedanja iz lanskega leta posebno pismo, v katerem izraža prepričanje, da bodo razumeli sklep organizatorjev ter jih vabi, naj še naprej sodelujejo na obeh prireditvah ter naj še sami predlagajo morebitne izboljšave. dustrijo in trgovino se je pred izdajo koncesije prepričalo o tem, da je bilo vprašanje ugovorov rešeno na podlagi sporazumov med prizadetimi strankami. Ministrstvo sicer ne ve, kako so se stranke pogodile, vendar pa poudarja, da se za morebitne kršene pravice posameznikov lahko doseže zadoščenje pred sodnikom. Drevi ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Ul Madonnina 19 javno predavanje dr. Otella Bo-sarija, izvedenca za urbanistična vprašanja o temi: »Urbanistika v današnji družbi*. Ministrstvo ne ve, kako so se zasebniki pogodili z družbo SIOT Gre pač za odgovor, ki nič ne pove Minister za industrijo in trgovi-1 legalni ugovor. Ministrstvo za in- no G. Andreotti je te dni odgovo- *---J— “ —J ‘~ ril na interpelacijo, ki sta jo nanj v preteklem januarju naslovila tržaška komunistična parlamentarca Vidah m Bemetičeva in v kateri sta ga spraševala, kako je bila določena odkupna cena za zemljišča, ki so bila razlaščena zaradi gradnje naftovoda Trst-Ingolstadt. Komunistična parlamentarca sta postavila zadevno interpelacijo «v zvezi z umaknitvijo nekaterih rekur-zov, ki jih je svoj čas vložila skupina tržaških odvetnikov, ki so zastopali prizadete razlaščence«. Minister Andreotti je poudaril, da so državna uprava in prizadete ustanove predhodno proučile načrt za gradnjo naftovoda in petrolejskih rezervoarjev na področju dolinske občine. Na podlagi proučitve, ki je dala pozitiven rezultat, so državni organi izdali družbi Societa Italia-na per 1’Oleodotto Transalpino (SIOT) potrebno koncesijo, in sicer z medministrskim dekretom št. 8076 z dne 24. novembra 1965. V zvezi z ožjim argumentom, na katerega se je nanašala interpelacija, je minister poudaril, da je tr. žaška prefektura proučila načrt za gradnjo naftovoda in izhodiščnih naprav ter pri tem upoštevala predvsem koristi tržaške pokrajine, nato pa ga odposlala vsem občinam, na ozemlju katerih naj bi se zgradile naprave za naftovod, in jih povabila, naj same spregovorijo v zvezi s predloženim načrtom, potem ko bi ga bile izpostavile za predpisan čas na vpogled na občinski deski. Prefekti in občine so se v glavnem izrekli za uresničenje predloženega načrta, in to kljub temu, da so nekateri lastniki zemljišč, po katerih naj bi se speljal naftovod, vložili proti temu Potfuis samomora"'‘" z gorilnim plinom,,,/». Sinoči so s pridržano prognozo sprejeli na II. medicinski oddelek 17-letnega Nevia T. iz Ul. Cancellie-ri, ki se je zastrupil s plinom. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in zdravniki se trudijo, da bi mu rešili življenje. Kaj je dovedlo mladega fanta, da se je hotel zastrupiti s plinom ni še znano, kaže pa, da gre za družinske razmere in nevšečnosti. Okrog 19. ure je njegov brat poklical policijo in gasilce, ker so bila vrata spalnice zaprta in se je bal, da se je bratu kaj zgodilo. Gasilci so se iz drugega nadstropja spustili do okna stanovanja v prvem nadstropju in razbili šipo, toda zaradi plina niso mogli v sobo skozi okno. Zaradi tega so vdrli skozi vrata. Zagledali so Nevia, ki je nezavesten ležal na postelji, medtem ko je bila cev plina odtrgana. Naglo so ga odnesli na hodnik in mu pomagali z umetnim dihanjem, zdravnik RK pa mu je dal injekcijo, nato pa so ga nujno odpeljali v bolnišnico. miimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiii HUPA NESREČA MILANSKEGA ŠOFERJA Pri Padričah ga je tovornjak močno stisnil ob skalo Zdraviti se bo moral štiri mesece Na poti iz Milana v Trst se je hudo ponesrečil 40-letni šofer Gu-glielmo Barban iz Milana, Ul. Ca-stelli 7, ki je zaposlen v prevozni družbi «La Milanese«. Okrog 6. ure zjutraj je Barban vozil tovornjak s prikolico po trbiški cesti. Medtem ko je drugi šofer, Antonio Daddazio, spal v kabini in se je tovornjak približal Padričam, kjer gre cesta nekoliko navzdol, je Barban ustavil vozilo in ga zavrl z ročno zavoro ter stopil na cesto, da bi se malo pretegnil. Iz neznanih vzrokov pa se je začel tovor- S pogreba monsinjorja Mateja Škabarja, ki se ga je v torek udeležila velika množica Barkovljanov in ljudi iz mesta in okolice njak počasi premikati, pri čemer je zadel ob nesrečnega šoferja in ga stisnil ob skalo vzdolž ceste. Ob Barbanovih krikih se je Daddazio nenadoma zbudil ter skočil z vozila tovarišu na pomoč. Cez nekaj trenutkov je privozil mimo neki avto, ki je odpeljal Barbana v glavno bolnišnico. Tu so mu ugotovili zlom desne stegnenice kakor tudi druge številne zlome na isti nogi ter zmečkanine in praske na levem kolenu in so ga zato sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo štirih mesecev. Takoj ko je avto odpeljal Barbana v bolnišnico, je Daddazio sedel za krmilo tovornjaka, ki je utrpel le malo škode, ter nadaljeval vožnjo proti mestnem središču. Ko je prišla na kraj cestna policija, ni več našla tam vozila niti vozača. Menijo, da se je začelo vozilo premikati, ker so popustile zavore. • Ko se je 67-letni Aristide La-comlni iz Ul. Industria 53 včeraj popoldne peljal z avtobusom štev. 29, je nerodno padel in si zlomil zapestje desne roke, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. Nezgoda Dolinčana pri Orehu Na ovinku blizu Oreha se je včeraj okrog 19. ure 55-letni Danijel Glavina iz Doline št. 150 prevrnil z malim furgonom ape, s katerim se je peljal proti mestu. Pri padcu se Je nekoliko pobil in ranil po čelu, desni rami in levi roki. Dobil je tudi rahel pretres možganov in so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. Njegovemu prijatelju, ki se Je peljal skupno z njim, pa se ni zgodilo nič. Zanimivo predavanje Draga Košmrlja Ko je predvčerajšnjim zvečer Drago Košmrlj predaval v Slovenskem klubu o dobi, v kateri živimo, je zaključil predavanje z besedami Prešernove Zdravice o dobrem sosedstvu med narodi. Iz njegovega predavanja je namreč nujno izhajalo. da za človeštvo ni druge rešitve kot v spoznanju narodov, da morajo videti v drugih narodih le dobre sosede ne pa sovražnike. Potem ko je podal sliko grozot in žrtev dosedanjih vojn ter podčrtal zgodovinski pomen najbolj pomembnih odkritij, je Košmrlj prešel k opisovanju posledic odkritja atomske sile ter sedanje, atomske dobe. Pri tem je prikazal predvsem njen negativni aspekt, namreč uporabo atomske energije za uničevalne učinke. Slika, ki jo je podal na podlagi izkustev in izjav politikov in znanstvenikov tako na ameriški kot na sovjetski strani (ZDA in SZ sta pač najmočnejši v atomski o-borožitvi), je bila kar grozljiva. Strah enega in drugega tabora pred uničenjem bo pač najbrž edina o-vira, da se atomska vojna ne prične; pravzaprav niti ne samo strah, temveč znanstveno utemeljeno prepričanje, da bi začetek atomske vojne pomenil že tudi uničenje človeštva v kar najkrajšem času. Poslušalci so bili kar pretreseni in obenem hvaležni predavatelju za prikaz strahot, do katerih bi lahko prišlo ob kakem neodgovornem dejanju tudi nepomembne osebe. Madžarski konzulat v Trstu? Včeraj so v Budimpešti podpisali med Italijo in Madžarsko konzularno konvencijo. Pričakujejo, da bo Madžarska takoj po ratifikaciji sporazuma odprla svoj konzulat v Trstu in Milanu GLASBENA MATICA - TRST V NEDELJO, 27. MARCA 1966 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU KONCERT OPERNE GLASBE S SODELOVANJEM PRVAKOV LJUBLJANSKE OPERE: NADE VIDMARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenor) in LADKA KOROŠCA (bas) ORKESTER GLASBENE MATICE DIRIGENT OSKAR KJCDER Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka, 24. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, tei eno uro pred pričetkom koncerta. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK . KONTOVEL uprizori v nedeljo, 27. marca ob 17. uri v ljudskem domu v Sv. Križu Cvetko Golar: DEKLE Z ROŽMARINOM Ljudska igra v štirih dejanjih Režija: Stane Raztresen Ob prvi obletnici smrti /. Sulčiča Čudna so pota našega življenja! Človek premosti in prestane nešteto težkih preizkušenj in pripetljajev, gre čil in zdrav preko mnogih nevarnosti in zaprek ter nato mogoče postane žrtev navadne nesreče. Taka je bila tudi pot pred Letom umrlega Ivana Sulčiča, ki je preživel fašizem in vojno ter postal žrtev prometne nesreče. Pok Ivan Sulčič se je rodil v Sv. Križu leta 1926. Ze kot otrok je ostal brez očeta ter moral takoj po končani osnovni šoli na de. lo da pomaga družini. Kot nešteto naših mladih fantov in mož, je tudi on bil žrtev fašizma. Šestnajstletnega mladeniča so prisilno mobilizirali in odpeljali v južno Italijo v znani «Bat-taglione specialen. Po kapitulaciji se je takoj prostovoljno javil v narodnoosvobodilno vojsko. Februarja 1944 je bil v Zbirni partizanski bazi NOV v Gravini, kjer je bil dodeljen V. prekomorski brigadi. Sodeloval je v borbah v raznih krajih v Dalmaciji, Liki itd. Takoj po osvoboditvi se je vesel in srečen vrnil v svoj domač t kraj, kjer je na žalost decembra 1964 postal žrtev hude prometne nesreče ter se zaman zdravil v tržaški bolnišnici več kot tri mesece, ker je 24. marca lani po hudih bolečinah in trpljenju umrl. Prerano umrli Ivan Sulčič, katerega se spominjamo ob obletnici njegove smrti, je bil kot vsa njegova družina, zaveden in napreden Slovenec, ki se je boril za boljšo bodočnost. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 27. marca ob 16. uri v Prosvetni dvorani na OPČINAH Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjanc) Prevedla MARIJA KACIN V narečje prestavila LELI NAKRSTOVA Režija JOŽE BABIC Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Razna obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, ob 20.30 s takim dnevnim redom: 1. poročila, 2. sprememba pravilnika, 3. razno, 4. volitve tr. Odbor PZ VELIKI REPEN — MDK priredi dne 26. t. m. ob 20.30 predavanje Maria Magajne O MAROKU IN ALŽIRIJI s spremljavo barvnih diapozitivov. Nastopil bo obenem domači pevski zbor. Vljudno vabljeni 1 S Direkcija za tramvajski promet mestnega podjetja ACEGAT sporoča, da bo avtobus št. 24, ki vzdržuje zvezo med Trgom Liberta in Sv. Justom, pričenši s četrtkom, 24. t. m. ponovno vozil po Ulici Madonna del Mare. Kakor znano, je bila zaradi del pod cestnim tlakom ta ulica dalj časa zaprta za promet. Avtobusi namenjeni k Sv. Justu bodo torej od četrtka dalje vozili kakor po starem po ulicah Venezian, Cavana, Madonna del Mare, Via della Rotonda in Sv. Mihaela. Na tem odseku bodo postajališča v Ul Venezian št. 7, Via Della Rotonda št. 2 ter v Ul. sv. Mihaela št. 15 in 33. * Uradi vojaškega okrožja (Di-stretto Militare) so odprti za javnost vsak delovni dan od 8.30 do 12. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. marca 1966 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 80-letna Veneranda Cer ne vd. Zaulovich, 57-letni Rosario Macaluso, 73-letni Francesco Marconi, 63-letni Ženo Nascimben, letna Luoia Godena vd. Malusi. 55-letni Giacomo Siega, 62-letni Rodolfo Ze-riali, 83-letna Giacoma Pepe vd. Pac-cione, 82-letna Maria P:pan vd. Co retti, 58-letni Umberto Frezza. 76-let-nl Antonio Cok, 79-letnl Marco Cre-vatin, 46-letni Carlo Chelleri, 66-let-ni Mario Maggi, 83-letna Orsola VI-dav por. Viti. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16 ure) AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio Ul. Ginnastica 44; Miani. Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Atla Basilica, Ul. sv. Justa 1: Bu-sollni, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Mazoni. Ul. Settefontane 2. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* priredi dvodnevni izlet 24. In 25. aprila t.l. v Radence, Mursko Soboto Ljutomer ln Celje. Prijave na sedežu društva vsak večer (izvzemšl sobote) od 20.30 do 21.30 In v nedeljo od 11. do 12. ure do 10. aprila t.l. * * • Za izlet v Planico, ki ga priredi SPDT 27. marca ob priliki mednarodnih skokov )n proslave 30-letni-ce planiške skakalnice Je na razpolago še nekaj prostih mest. Vpisovanje še danes v Ul. Geppa 9. Prosimo udeležence naj čimprej poravnajo vpisnino. Odhod ob 5.15 na začetku Ul, Fa-blo Severo. UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HI.Anil.NlKl — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDT — REX — CGE Izredne cene ca izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov t vse kraja Jugoslavije UNIVERSALTECN 1CA Trleete — Trat Cono Garibaldi SL 4 teL 41441 Ib T*g CMdeal M. 1 Ljudska prosveta V torek 29. tm. bo predaval v Slovenskem klubu, Ulica Geppa 9. univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. inž. Anton Kuhelj o temi: Astronavtika, njen razvoj in sedanje stanje. Predavanje bo spremljalo 25 skiop-tičnih slik. Vljudno vab:;-hed glavno turistično sezono v avgustu zabeležili v enem dnevu okrog 54 tisoč prehodov. V Portorož je prispela tudi večja skupina turistov iz Zahodne Nemčije. V začetku aprila računajo na Prihod okrog 600 turistov iz Zahodne Nemčije, Švice, švedske in Velike Britanije. Vsekakor dober uvod v letošnjo turistično sezono, ki bo, te bo šlo vse po načrtih, najuspešnejša v zadnjih letih. * • * * * 1 2 3 4 5 Poročali smo o tragični nesreči na zloglasnem ovinku pod Vesno J Portorožu, ko je osebni avtomobil zdrknil s ceste v morje in so »tiri mlada dekleta utonila v morju. Ni še minil teden dni od tega dogodka, ko so znova zabeležili Prometno nesrečo. Dva motorista nista mogla speljati ovinka in sta fe pri padcu poškodovala. Vse to 1® napotilo pristojne organe k naj-Snergičnejši akciji. Ovinek si je Ugledala skupina prometnih strokovnjakov, v njej pa je bil tudi Predstavnik skupnosti cestnih podjetij Slovenije. Ugotovili so, da Predstavlja ovinek resno nevarnost. Zato so sklenili, da ga bodo rekonstruirali. Po rekonstrukciji ovinek ne bo več tako oster, popravili pa bodo tudi nagib. Dokler ne bodo ‘a dela končana, pa bodo ovinek jjavarovali z ograjo; postavili bodo tudi več svarilnih znakov. Preiskava o tragični nesreči še zmeraj traja. Šofer, ki je bil v začetku tako pretresen, da ni mogel dati verodostojnih izjav, tudi pozneje ni povedal nič jasnega. V glavnem trdi, da sploh ne ve, kako je moglo do tega priti. Sodišče čaka zdaj na rezultate krvne analize, zbira podatke o tehničnem stanju vozila, ceste in o vseh drugih okoliščinah, da bi lahko na podlagi zbranega gradiva razpisalo razpravo. • * • V Portorožu se je začel seminar j o embaliranju in o drugih proble-1 mih prodaje sadja in zelenjave. Seminarja se udeležujejo predstavniki okrog tridesetih podjetij iz vseh jugoslovanskih republik. Glavni namen seminarja je, seznaniti predstavnike zainteresiranih podjetij z zahtevami tujega trga glede emba-liranja, sortiranja, skladiščenja in drugih problemov trgovine s sadjem in z zelenjavo. Seminar bo trajal do 2. aprila, predavali pa bodo najuglednejši strokovnjaki s tega področja. • • • V Kopru je bilo pomembno posvetovanje o raznih problemih bivših borcev. Posvetovanje Je sklicala republiška komisija za vprašanja bivših borcev NOB. Njeni predstavniki so seznanili predstavnike primorskih občin s svojim lanskim delom. Predvsem Je pomembna ugotovitev, da so lani borci napravili velik korak naprej glede urejevanja svojih vprašanj, tako glede priznavalnin pokojnin, borčevskega dodatka, glede reševanja stanovanjske problematike itd. Predstavniki primorskih občin so prav tako poudarili, da se problemi bivših borcev uspešneje rešujejo, da pa imajo primorske občine specifične probleme KB MO «IKIS» PROSEK predvaja danes, 24. t. m. z začetkom ob 19.30 Cinemascope barvni »vestem film: Le miline brueiano (GRIČEVJE V PLAMENIH) Igrata: TOB HUNTER in NATALIE WOOD -tmsmmnmik- predvaja danes, 24. t. m. ob 18. uri barvni avanturistični film: Ciclone sulla Giamaica (CIKLON NAD JAMAJKO) Igrata: ANTHONY QUINN in JAMES COBURN SLOVENCI, ko obiščete tvoje lorodnt/ce v /ugoslavtjt in ko vas oni obiščejo, recite tim, naj kupujete pn MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST z ULICA CELLIN1 št. 2 z TELEFON St 24 125 (nekaj korakov od glavne postaje) konfekcija in perilo za moške, zenske in otroke Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne In zunanje trikotaže, •raje, kravat, nogavic, Itd VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!) «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU* v tem, ker je na Primorskem relativno največje število bivših borcev, po drugi strani pa zelo malo sredstev na razpolago. To se vidi predvsem pri priznavalninah, ki jih je malo in ki so sorazmerno nizke. Najbolj neugoden položaj je v Tolminu, težave pa so tudi v Ilirski Bistrici, Ajdovščini, Postojni m drugod. Primorski predstavniki so povedali, da vprašanje pomoči bivšim partizanom ne more biti odvisno od gmotnega položaja te ali one komune, ker njihov prispevek med NOB Je bil prispevek za stvar revolucije. Predstavniki republiške komisije so pojasnili, da je nemogoče zahtevati, da bi vse probleme bivših borcev rešili čez noč, da pa je po drugi strani res, da je treba za take primere, kot je Tolmin, nujno poiskati dodatna sredstva. Prav tako bo treba poiskati sredstva za gradnjo stanovanj za bivše borce, kajti nova načela v finansiranju stanovanjske izgradnje so trenutno nekoliko zavrla lanski tempo reševanja stanovanjskih problemov bivših borcev. Udeleženci posvetovanja so na koncu naglasili, da mora biti skrb za bivše borce (tu se ne misli samo na gmotna vprašanja, ampak tudi za pravilno družbeno uveljavitev članov bojevniških organizacij) ne samo stvar pristojnih komisij, ampak tudi vseh družbenopolitičnih organizacij in vse družbe kot celote. • • * Založba EDIT na Reki je natiskala 11 novih učbenikov za osnovne šole Italijanske etnične skupine. V ta namen sta prispevali Slovenija in Hrvatska okrog 650 tisoč novih dinarjev. Doslej je reška založba EDIT izdala že okrog 130 učbenikov v italijanskem jeziku. • • • Posamezni turisti, ki prihajajo s sosednega področja, so nekoliko preveč objestni in pozabljajo, da veljajo v Jugoslaviji prav taki zakoni glede javnega reda, prometa itd., kakor na drugi strani. O tem sta se morala prepričati tudi dva Tržačana, ki sta pustila na cesti nad Portorožem dva osebna avtomobila in šla po svoji poti. Ko so uslužbenci prometne milice ugotovili, da vozili (TS 26153 in TS 30121) ovirata promet, so ju dali z avto dvigalom pripeljati v Koper. Lastnika sta morala plačati prevoz in globo. Kraja skuterjev 23-letni pomorščak Lauro Alessio iz Ul. Paesiello 7 je prijavil poli-oiji, da so mu neznanci ponoči ukradli lambreto, ki nosi evidenčno tablico TS 32884, katero je pustil v Ul. Genova nedaleč od srbske pravoslavne cerkve. Pomorščak je utrpel 60 000 lir škode. Ponoči je izginila tudi lambreta, last 58-letnega uradnika Ermanna Flore, ki Jo je pustil pod svojim stanovanjem v Ul. Udine 30. Lambreta nosi evidenčno tablico TS 34759. Flora je utrpel 50.000 lir ško. de. Tatvino je prijavil komisariatu v Barkovljah Pred nekaj dnevi smo objavili nekaj podatkov o maloobmejnem blagovnem prometu na Goriškem v okviru videmskega sporazuma za promet s Slovenijo. Omenimo naj še notranjo trgovino v pokrajini, ki v preteklem januarju ni pokazala kakšnih posebnih sprememb ter je bila delno v zastoju, kar je treba povezati z zimsko letno dobo, ki prav gotovo ne nudi ugodnih pogojev distribucijski trgovini, če izvzamemo. nekatere artikle, ki spadajo prav v to sezono, kot na pr. drva in drugo kurivo. Izven obmej. nega pasu so v januarju izvozili iz naše pokrajine za nekaj nad 19.5 milijona lir raznega blaga: od tega največ karamel v Zahodno Nemčijo in sicer za 14.4 milijone ter stolov in miz z 2.5 milijona v Libijo. Na kreditnem področju so v tem mesecu zabeležili za 6.249 milijonov lir vlog pri raznih hranilnicah, od tega 3.561 milijonov v poštnih bonih; ta številka predstavlja napredek za 29 milijonov v primerjavi s prejšnjim decembrom. Decembra meseca je znašalo število sprejetih menic 1138 in protestira-nih pa 1.388. Januarja je napovedalo stečaj le eno manjše trgovsko podjetje. Kar se tiče zaposlitve delovne sile, so v tem mesecu sprejeli na delo 778 ljudi, od tega 107 v Gorici, ostale pa po drugih krajih na Goriškem. Ob koncu meseca je bilo vpisanih na seznamih brezposelnih sicer 138 ljudi manj kot prejšnji mesec, vendar pa jih je bilo še vedno precej in sicer 4.074; med njimi so prevladovali moški in sicer 2.665. Največ brezposelnih je bilo v industriji in sicer 2.348, najmanj pa v kmetijstvu in sicer 17. Seveda je treba upoštevati, da številni kmetijski delavci niso vpisani pri uradu za delo in tudi ne iščejo dela preko njega. V tujino je odšlo iskat zaslužka 12 delavcev z Goriškega; gre predvsem za kvalificirane in strokovno usposobljene delavce. Od teh je odšlo v Švico 9, v Zahodno Nemčijo 2 (zidarja) ter eden celo v Novo Gvinejo in sicer strokovni stavbeni delavec. Stavka bo trajala štiri ure, delavci izmen pa bodo zapustili delovno mesto zadnje tri ure. V svojem tiskovnem sporočilu FIOM trdi, da je po sklenitvi sporazuma s CONFAPI odpor Inter-sinda proti petim točkam vedno bolj nesmiseln. Včeraj popoldne je bila na sedežu CGIL v Gorici skup. ščina kovinarjev, kjer so proučili zahteve za sklenitev pogodbe in izplačilo proizvodne nagrade. VESTI IZ TRŽIČA Občni zbor konzorcija ronskega letališča Predstavniki krajevnih ustanov m zasebniki, ki so člani konzorcija letališča v Ronkah, so dobili povabilo za redni občni zbor konzorcija, ki bo v četrtek, 31. t. m. v prostorih letalskega postajališča. Ob tej priliki bodo izvolili tudi novega predsednika, ker je inž. Gian-ni Bartoli podal ostavko zaradi prevzema predsedniškega mesta pri Tržaškem Lloydu. Na občnem zboru bodo odobrili poročilo o lanskem delovanju, v katerem bo zlasti zanimiv pregled potniškega, poštnega in blagovnega prometa, ki se je odvijal lani na letališču v Ronkah. Prav tako se bodo pogovorili o ukrepih, ki so potrebni za izpopolnitev še nedokončanih naprav in vzletišč. S tem v zvezi bo odbor predložil tudi odobritev obračuna za leto 1965. RAZPRAVA NA SEJI ODBORA Priprave v društvu «Kras» na proslavo 15-letnice obstoja Imeli bodo jubilejni koncert v Gorici in Doberdobu - Izdali bodo brošuro o svojem delu Prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan se pripravlja na pro. slavo 15-letnice svoje ustanovitve. Odbor društva se je pred dnevi sestal ter se pogovoril o pripravah na to pomembno obletnico. Najbolj zahtevna prireditev v okviru jubileja bo koncert, ki ga bo društvo priredilo nekje v polovici meseca aprila v Prosvetni dvorani v Gorici, pozneje pa ga bo ponovilo še v Doberdobu Društvo bo za to priliko natisnilo brošuro s članki in slikami, ki ponazarjajo njegovo de. lovanje. Zanjo so zbrali že lepo število oglasov, pripravlja pa se tu-di besedni in slikovni material. Tiskanje brošure predstavlja prvi takšen primer med društvi Slovenske prosvetne zveze na Goriškem, zavoljo tega ga moramo iz srca pozdraviti ter priporočiti še drugim VČERAJ DOPOLDNE V TRZISKI LADJEDELNICI Milijonska škoda zaradi požara na še nedograjeni ladji «Eugenio C» Ogenj je nastal v hladilniških celicah - 1.800 delavcev je moralo takoj zapustiti ladjo ■ Trije lažje ranjeni zaradi zastrupitve Danes in jutri stavkajo kovinarji SAFOG Tri sindikalne organizacije (FIOM, FIM-CISL in UILM) so pozvale delavce SAFOG, naj sodelujejo v stavki, ki bo danes od 12. ure dalje in jutri, v petek do 5. ure zjutraj. Zaradi vzrokov, ki jih bo pojas-nila preiskava posebne komisije, je včeraj nastal požar na ladji • Eugenio C», ki jo gradijo v trži-ški ladjedelnici. Tri osebe so se pri tem laže ponesrečile. Dva delavca sta po prvi pomoči v tovarniški ambulanti odšla domov, tretjega, in sicer 55-letnega Giovannija Tesseno iz Garibaldijeve ulice 53 v Tržiču, pa so v bolnišnici pregledali ter mu ugotovili prve znake zadušitve; doma se bo zdravil osem dni. Vzrok požara na ladji, ki jo v 'kanalu Valentinis urejujejo, da jo izročijo lastniku, za sedaj še niso odkrili. Povsem nepričakovano se je vžgala izolacijska plast v hladilniku (cambisa) Požar je povzročil obilico dima, tako da so imeli tovarniški gasilci in pa ga-ai^. iz, Tr.žičg precej , dela in siv-liostf, predem sp ga pogasili. Naj-’ prej so odredili popolno izpraznitev ladje, na kateri je delalo o-koli 1800 delavcev. Škodo cenijo na več milijonov, morda tudi nekaj desetin milijonov lir. šele komisija bo mogla točno ugotoviti njen obseg. Delavci, ki so bili zaposleni pri opremljanju ladje, vče- itiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiaiiaiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii DANES ZVEČER OB 21. URI Na seji pokrajinskega sveta: ceste in druga vprašanja Priprave za proslavo 100-letnice priključitve Furlanije Deček je nenadoma stekel čez cesto Včeraj popoldne Je 8-letnl Fabri-zlo Kuliat iz Ul. Gravlsi 246 nepre vidno stekel čez Ul. Ronchetto, ko Je mimo privozila z avtom 20-letna Adriana Sanavla s Trga Mloni 1 Podrla ga Je, dečko pa se Je pobil in ranil po čelu ln glavi ter levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. Danes zvečer z začetkom ob 21. uri bo seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo svetovalci nadaljevali z obravnavo tistih točk dnevnega reda, ki so ostale še od zadnje seje. Poleg teh so dodali še nekaj drugih argumentov, ki bi jih morali svetovalci nujno odobriti. Med takimi nujnimi argumenti je tudi cesta Sovodnje-Peč-Rupa, katere načrt je pokrajinski odbor predložil za odobritev. Kot znano je ta cesta turističnega značaja in jo bodo asfaltirali z deželnim pri. spevkom iz sklada za turistične ceste za leto 1965 Kar se cest v Sovodnjah tiče pa moramo ob tej priliki ugotoviti, da še sedaj niso začeli z urejevanjem pokrajinske ceste med So-vodnjami in Standrežem, ki doma čine najbolj zanima, ker jim je najbolj potrebna. Prav bi bilo, če bi pokrajinska uprava posredovala pri podjetju, ki je to delo prevzelo in se pozanimala, kdaj mislijo začeti z delom, za katero bi bil sedaj že primeren čas. Na dnevnem redu sta nadalje resolucija, ki jo je predložil svetovalec Menichino skupaj s Seličevo in Papaisom v zadevi blokiranih najemnin in interpelacija svetovalca Poletta o poslovanju v po. krajinski umobolnici. V svojem uvodnem poročilu bo predsednik po vsej verjetnosti poročal o potovanju pokrajinske delegacije v Benetke, kjer so bili s pokrajinskim praporom prisotni pri svečanostih ob priliki uradnega obiska predsednika republike Saragata pretekli torek. Pretekli ponedeljek je predsednik pokrajinske uprave dr. Chien-taroli sklical sestanek predstavnikov nekaterih kulturnih ustanov iz Gorice, da bi se pogovorili o primerni proslavi ob 100-letnici priključitve Furlanije Italiji. Na sestanku so izvolili poseben pripravljalni odbor, ki bo imel nalogo, da pripravi odnosno koordinira vse manifestacije s tem v zvezi. Odbor bo imel svojo prvo sejo v torek 29. tm. ob 18 uri na sede. žu pokrajinske uprave. Nesreča v bolnišnici V civilni bolnišnici je v ponedeljek padla postrežnica 21-letna Dl-na Cassavola, rojena v Tarantu ter bivajoča v Ul. Matteottl 15 v Go- rici. Včeraj jo je roka začela hudo boleti ter je odšla k zdravniku. Ugotovil ji je zlom; zdravila se bo 10 dni. Poškodovala se je pri odpiranju vrat. Proslava osvobodilnega gibanja 27. marca v Ronkah V nedeljo 27. marca do v dvorani «Excelsior» v Ronkah proslava 20-letnice osvobodilnega gibanja v Italiji, ki ga pripravlja odbor, v katerem je tudi župan Trevisan. Na tem shodu, ki bo ob 10. uri, bo govoril Pietro Secchia, generalni komisar garibaldinskih brigad. Na njem bodo podelili medalje in diplome svojcem padlih partizanov udarnih brigad. raj popoldne niso delali ter se jim bo odsotnost na delovnem ms. stu štela v dopust. Danes se bo-do vrnili na delo. Dim, ki se je iz hladilniških celic razširil tudi v druge oddelke, je povzročil škodo na električnih napravah. Pred obratom se je kmalu po nesreči zbralo precej delavcev in meščanov. Bili so v skrbeh, da ni požar ogrozil življenja njihovih svojcev, ki so delali na ladji. Prometna nesreča goričkega profesorja Včeraj ob 17.15 so nudili v go-riški civilni bolnišnici prvo pomoč profesorju Emilu Doktoriču iz Ul. Don Bosco 14 za poškodbe na levi nogi in kolenu. Okreval bo v « dneh-............. «.......... Doktorič je povedal, da se je malo prej peljal z mopedom po Ul. Lantieri proti Podturnu. Na križišču z Ul. Lunga pa ga je podrl s svojim avtom fiat 600 z evidenčno tablico GO 16621 Giovanni Bajc iz Ul. Lunga 70, ki je privozil iz te ulice ter hotel zaviti na Trg S. Rocco. Bajc sam je ponesrečenega profesorja odpeljal v bolnišnico. Ker sta se Doktorič in Bajc sporazumela glede odškodnine, niso poklicali cestne policije da bi napravila zapisnik. Avto se je prevrnil na cesti v Števerjanu Prejšnji dan se je vračal Gian-franco Taglianut iz Ločnika, Trg S. Giorgto 16, s svojim avtom fiat 850 iz Steverjana po cesti skozi Grojno proti domu. Ko je privozil do Križišča, se je hotel izogniti kupu gramoza ter je zavil na desno. Pri manevriranju pa so mu odpovedale zavore in z vozilom se je zaletel najprej v obcestni zid ter se potem prevrnil. Na srečo vozač ni dobil nobenih poškodb; pač pa se je popolnoma razbil avtomobil in karabinjerji iz Steverjana, ki so napravili o nesreči zapisnik, so ocenili škodo nad 200 tisoč Ur. PISMA UREDNIŠTVU Gneča pred okencem za izdajanje potrdil Spoštovani urednik, prejšnji dan sem bil na goriškem županstvu, da bi mi izstavili potrdilo o stalnem bivaUšču. Stopil sem v novi trakt županstva, kjer je ana-grafski urad, in se znašel pred skupino ljudi, ki so prav tako kot jaz prišli po potrdila. Med njimi ni bilo reda, marsikomu se je mudilo, in ker je kdo prišel prej na vrsto kot bi mu pritikalo, Je nastajala med ljudmi slaba kri. Ker uslužbenki v takšnih primerih kljub mehaniziranemu delu in požrtvovalnosti ne moreta vsem naenkrat ustreči, se mi zdi potrebno, da bi med čakajočimi vpeljati nekaj reda.Topa bi bilo mogoče doseči samo na takšen način, da bi pred okencem postaviU neke vrste ograjo, ki bi prosilce prisiUla, da se držijo v vrsti. Ker strošek ne bi bil kdo ve koUkšen in ker je za takšno rešitev na tistem delu hodnika dovolj prostora, hi predlagal občini, da predlog pretrese in ga po možnosti uresniči. (Sledi podpis) društvom, ki se odlikujejo s svojo aktivnostjo, da bi se izkazali s kakšno podobno pobudo. Odborniki so se vrhu tega pogovorih o plesu, ki naj bi ga po stari navadi priredili drugo nedeljo po veliki noči na odprtem plesišču na Poljanah. Zbiranje podatkov o mučenju v Rižarni pri Sv. Soboti Deželni odbor za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Furlaniji in Jul. krajini, ki ima svoj sedež v Trstu, Verdijev trg 1, prosi vse tiste, ki imajo bodisi po lastnih izkušnjah ali od sorodnikov in znancev kakšne podatke o mučenju in usmrtitvah v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu, naj to sporočijo pismeno na naslov odbora. Spomladansko cepljenje otrok proti kozam in davici Goriška občina sporoča, da se bo spomladansko cepljenje proti kozam in davici vršilo po spodaj navedenem razporedu. Proti obema boleznima se morajo cepiti otroci, rojeni med 1 julijem in 31. decembrom 1964 in pa otroci, rojeni pred tem obdobjem, ki še niso bili cepljeni ali je bilo ceplje-nje negativno. Profilaktične ukrepe vrši občinski urad za higieno in zdrav-riščno poslopje) do 26. marca med 9. in 10. uro. V otroške vrtce in šole ne bodo sprejeli nobenega otroka, ki ne bo imel predpisanega potrdila o cepljenju, zavoljo tega županstvo o-pozarja starše in nadzornike o-trok, naj jih pripeljejo cepit, čeprav ne bi prejeli poziva. Ker se med otroki pogostoma pojavlja zastrupitev s tetanusom, se priporoča staršem, naj z injekcijami proti kozam in davici cepijo btroke tudi proti tetanusu AVTOBUSNI IZLET V PLANICO priredi Slovensko planinsko društvo dne 27. marca ob priliki mednarodnih smučarskih skokov. Vpisovanje pri A. Košuti, v Gorici, Ul. MameU 8 do 21. t. m. Vožnja za člane po 1500 in za nečlane po 1700 Ur. Podrobnejše informacije pri vpisu. V MESECIH JUNIJU IN JULIJU Idrija tudi letos pripravlja vrsto poletnih prireditev Med drugim bodo organizirali razna kulturna srečanja in folklorno prireditev na prostem V tržiški bolnišnici so nudiU prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh komaj triletnemu Liviju Be. nečiču iz Tržiča, Ul. Romana 139. Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je ponesrečil ter se pri padcu ranil nad desnim očesom. Dva tedna pa se bo moral zdraviti 28-letni Anton Boscarol iz Ul. Isonzo 1 v Tržiču, ki se je ranil na tilniku, na levem sencu in udaril na desnem komolcu. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1 Gradnja naftovoda v občini Doberdob Pred nekaj dnevi je delovišče za gradnjo naftovoda pri Jamljah prestopilo meje občine Doberdob. Delavci so že posekali dolg pas gozda od Medje vasi v smeri prot) tako imenovanemu ovinku smrti v Jam-ljah, kjer bodo prekopali teren in vanj položUi cevi. S posebnimi vozili so že pripeljaU ter razložili pri omenjenem ovinku prve cevi, ki jih je mogoče videti s ceste. Ker so v teku pogajanja o zahtevi kmetov, da se jim za zaseženo zemljo izplača pravična odškodnina, je bU dr. Peter Sancin skupno s tržiškim pretorjem pred dnevi na gradbišču, kjer sta si ogledala sporne parcele Pomlad je tu in zato se marsikje še pripravljajo na poletno turistično sezono, da bo vse pripravljeno, ko bodo prišU prvi gostje. Tudi turistično društvo v Idriji, ki je imelo lani s poletnimi turističnimi prireditvami precej uspeha, Je že prejšnji mesec začelo s potrebnimi pripravami, da bodo take prireditve tudi letos ponovUi, jih izbolj-šaU in razširiU. Upravni odbor društva Je že sestavil okvirni program za poletno sezono. Prav gotovo bodo vnesli vanj pozneje kakšne iz-premembe aU dopolnitve, vendar pa bodo glavne smernice ostale. Naj navedemo nekatere take manifestacije, ki jih pripravljajo. 1. V dneh 4. in 5. junija se bodo sestaU bivši realčani in sUkarji, ki so izšli iz tega idrijskega zavoda, in bodo prirediU razstavo svojih del. 2. Dne 11. in 12. junija bo proslava stoletnice smrti Henrika Fre-yerja. Prvi dan bo imelo v Idriji zborovanje Farmacevtsko društvo Slovenije, v nedeljo bo odkritje plošče na rojstni hiši tega pomembnega znanstvenika. Pri tej svečanosti bo sodeloval tudi prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane in muzej iz Idrije. 3. Teden pozneje, 19. junija, bodo odkrlU spominsko ploščo inž. Stanku Bloudku na rojstni hiši v Kosovelovi uUci. Ob tej priliki so bodo zbraU v Idriji predstavniki letalske zveze Slovenije, društvo inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljudska tehnika itd. Proslava bo povezana tudi z raznimi športnimi prireditvami in tekmovanji. 4. Dne 25. in 26. junija bodo pri-praviU takoimenovani «Kimpahov sprevod* folklorno prireditev povezano z zabavo na prostem ■ stavTT solidno moštvo, kateremu Je dal svojo odločilno fiziognomijo-Manchester United se je kmalu vzpel na prva mesta v Angliji. Organizatorji kluba so tako v kratkem lahko inkasirali zaslužek, Jh presega 900 milijonov lir. Matt Bu-sby je edini izmed 600 trenerjev v Angliji, ki ni bil še premeščen. Kje naj iščemo vzroke uspeha tega izrednega trenerja? Predvsem ne smemo pozabiti na dejstvo, da je Matt Busby škotskega porekla in ima zato neverjeten smisel za racionalno izkoriščanje in uporabo lastnih sredstev: ekonomskih in tudi samih igralcev. Busby se gotovo ne spušča v tvegane nakupe nogometašev, ki bi lahko predstavljal' ekonomski riziko za ekipo. Kajti uspeh moštva je večkrat odvisen prav od ekonomske sposobnosti, ki lahko zagotovi solidno organizacijo. Z dobro organizacijo pa tudi moštvo uspeva, ker se igralci čutijo varne. Saj je nogomet njihov poklic. Poleg tega pa zna Busby racionalno uporabiti vsakega posameznika v pravem trenutku. Na igrišče pošilja samo igralce, ki so atletsko in fizično brezhibni. Za taktično plat pa si trener vzame popolnoma vso odgovornost. In zato pravi Busby, 08 naj bodo kritike, če moštvo ne uspe. naperjene samo proti njemu in ne proti igralcem. In še eno veliko zaslugo nosi BU-sby svetovnemu nogometu, ((škotski lisjak« še vedno ni pozabil na najosnovnejše elemente nogometa. Zanj mora biti igra prijetno razvedrilo gledalcem in to gotovo niso dosegli razni Herrera, Viani. Shan-kly in sam Feola z dolgočasninU obrambnimi taktikami. Torej Ma« Busby je danes edini trener, k* je obdržal tradicionalen nogomet Prav zaradi tega je bolj priljubljen od Herrere in drugih. Tu® Busbyeva ekipa igra sistem 4—3---* toda z razliko od drugih moštev Manchester United igra z obema krilama: Best in Connelly. Pri Hiter ju n. pr. Corso, levo krilo, stalno igra na sredini igrišča. Poleg tega ima Busbyev napad pet pravih £ fenzlvnih igralcev, katerim se s® priključi Stiles, ki ima neverjeten smisel za gol. Vsi pa so atletsko odlično pripravljeni, kar jim omogoča, da igrajo celih 90 minut, m prav ta vztrajnost in napadalnost sta spravili Benfico na kolena m vse kaže, da tudi Inter ne bo K°s borbenosti angleškega moštva. Vse; kakor pa bo to izreden finale: namreč predvidevajo, da bosta u dve ekipi odpravili oviri v polfinalih. Inter bi moral sorazmerno * lahkoto odpraviti Real Madrid, * nima več ne Puskasa, ne Dl Stefana, ne Santomaria; Mancheste* United pa se bo moral spoprijel z beograjskim Partizanom. Finale bo 11. maja v Lizboni P® vsej verjetnosti med Interjem “j Manchesterom Unitedom. Finale, 10 bo pokazalo, če je zmaga v nogometu odvisna samo od dobre taktike-ali pa če Je agonizem še vedno nepremagljiv. Herrera-Busby: dve različni nogometni šoli. Herrera je najznačilnejši predstavnik modernega nogometa, Busby pa predstavlja najlepši spomin tradicionalnega nogometa in je sploh s Chaymanom prešel v angleško zgodovino. Prej pa bo moral premagati beograjsko oviro Partizana. Busby ** bo tako po tragični nesreči, ki je iztrgala devet sinov, ponovno nil v jugoslovansko prestolnico. Beograjski navijači gotovo ne b°a pozabili na to... —edson^ Ch»«hmhhhhhh»ooo V e* v £»«»«»z9r devala pojasniti mu ves svoj strah za sina. Vedno je bila skrbno oblečena — Viko je ni niti enkr® videl strgane ali pa v umazanem predpasniku, je imela sign°j7 Agata tudi majceno stanovanje čisto kot v bolnišnici: najmanjšega prahu ni bilo na pohištvu, niti pegice na p Ob kakršnem koli vremenu je sleherno jutro odpirala oR*j* v sobah sina in stanovalca, sama je spala v kuhinji, obešala J na podoknice posteljno perilo in skrbno iztrepala blazine. Nj®° posodje je sijalo kot majhna sonca in vsa kuhinjica, okraše1’ s snežnobelimi čipkami, izdelanimi z njenimi rokami, se J zdela Viku kot oltar vaške cerkve na Srpenici, sama sign°r Agata, vsa siva in suha, pa ga je spominjala na njegovo Pr® babico. .. S posebno prizadevnostjo je signora Agata pospravljaj sinovo sobo. Bila je največja v stanovanju in tesno je bl nabita s knjigami. Množica knjig pri delavcu je Vika Pr®* netila in z globokim spoštovanjem ter dovoljenjem lastni jih je pregledoval. Številnih me/l njimi ni poznal niti po n slovu, čeprav je, kot je sam mislil, veliko bral. «Vi ste anarhist. Dante?« je nekoč vprašal svojega spodarja, ko sta sedela v njegovi sobi. «Zakaj pa tako mislite?« je vprašal delavec. Viko je pokazal na polico. «Guglielmo Ferroro, Kropatkin, Bakunin...« Dante se je nasmehnil. «Dober socialist mora poznati svoje nasprotnike ■- ifi njih imam tudi Manca. Engelsa in našega Turatija.. No, umetniška literatura. Rad imam knjige. Saj tudi vi, kot dim, ne pišete samo kartic.« (Nadaljevanje sledi) P R8Žefl il> Vi’ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal n 94-838 - Poštni preaai 559 - "''»''‘"'“J, iiin7lillli''St«mi dinartev) letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537* m četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7 700 lir - SFRJ- posamezna številka v ‘fdnu f^^He - OGLASl C^na glasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi trt®** SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207._ tek^^un^pri Narodni^banW gjgj prJ Sletk PubbUdtl Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst. ^ _ PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnap^ Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — goriške pokrajine se naročajo pri upravi.