211. številka. Trst, v nedeljo 31. julija 1904, Tečaj XXIX; W I shaja Tdan * »alt ob cedeliah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj. f aiaezae itevllks se prodajajo po 3 movč- (6 stotini) • Mnogih tobakarnah ▼ Tretu is okolici, Ljubljani, Gorici, Cilji, Kranja, Mariboru, Celovcu, Idriji, Bt. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. glmme ls naročbe sprejema oprava lista „Edinost", t a Kotla piccolo štv. 7. — Uradne «ra od 2 pop. do 8 zvečer. »«.• tflasom 15 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, isL-rnf zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moć! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kio*. Na naročbe brez doposlane naročnine se aprava ne ozira, Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko*««® pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lilta. uredništvo: Ulica Torre blanoa Stv. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcite lista „Edinost** v Trstu, ulica Torre bianca štv. 2% Poštno-hranilnien I račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Uradno preklicana vest TOKIO 30. (Reuterjev b 10) Govorice o palu Port A turja so uradno preklicane. V stvari potopljene ladije > Knight Commander«. \VASHINGTON 30. Tukajšnji urtdoi krrgi so mnenja, da je pcgreznenje nevtralnih ladj v nifnivt u z vaemi 'načeli mednarodnega prava ter se ne sme pustiti brez oatrega protesta. Zastopnici lastoikov blsgi, ki se je nahajalo na farLiku » Knight C jmmaadei bo se razgovarjiii dsn s s solicitatorjem državnega urada bi li neJkaza!o vložiti pri ruski vladi f.rmdno pritožba. Jubilejne svečanosti odložene KRONSTAD T 30. Jubilejne svečanosti trdnjave Kronsta It eo od ožene na nedo-o*en čae. Is bitke pri Dačičavu. Japonoi izgubili lO.OOO mož. PARIZ 30. »Agence Hava=« ima cd 27. t. n». sledeče porodilo z Liaojanga: Ste vilo kroge1;, ki so bile izitreljene v bitki tri Dačieavu dne 24. t. m. je velikan k Sast biterij v japots cm ceatrumu je maralo umolkniti. Kitajci zatrjujejr, da eo Japonci zgubili nad 10.000 mož. Poročilo generala Saharova PETROGRAD 30 (Urtdao) Bzojavl a geoeraia Sabarjva na generalni štab oi doe 2i', t. m. se gl.s : Na reke gaoeciran u, ki ee jo dne 25 t. m. izvršila na vztoŠs*«. fVoil', s* je kenšt t r^l^, da aa nabija zapadno cd ^ ihojana odle'.ek sovražne predrtrežs močan r.biižno 3 polke pehoe s 5 e=kadrcni in 18 tokovi. Sćst kilcnietrov južao od Thavuanu je naletel nt ki japon ki izvestite'jni oddelek močan pol 11 tiije na nas oddelek. Naš: po pri'eli stre j., t , tiskar eo Japonci zbežali. Na užai fronti so zapazile nase predstraža pri rekegnoEciranjih dre 28. in 20. t. dt, gibanje ziatnih sovražnih odielkov s trenom, ki so marširali od vztoka proti zapadu. Iz Inkova PETROGRAD 30. »Ruska Lrz. agen ura« je včeraj poročala iz Mukdcna: Oatbe, Izpele iz Iokova piročajo, da je ruaka garaž ja dne 25. t. m. ob 5. uri zjutraj ostavila i mesto vzevš seKoj v je zaloga in vso zelem š*e vozove in Etr je. PODLISTEK. 40 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. VIII. Najprvo Eem se namenil iti skozi bazar, a b". videl, če je še kaj ljudi tam. Ko eem jr šel do tja, raziš i :o se bili že precej in rgovci s) bili sami v svojih prodjjainicah ; vendar baz^r ni bil č:ito prazen. Pri z elovalcih orožja je bila ce'a gruča ljudi, in > sem jahal mimo, zdel Ee m: je jeden 'z-a-id teh ljudi tako znan, da sem ga moral e kje videti na vsak način. Obrnil sem to ej konja in jezdil še jedenkrat mimo one ruče ljudi ; trdao in pczorno sem pogledal in glej, na vsak način nisem ee zmotil, u je stal m< ž, nizke in krepke rasti, z močno mongolsko izraženimi potezami v obrazu, ševno izrezanimi, ognjenimi očmi, ki so me teljivo ogledovale. Tu se je menda domislil, ia sem jaz, kajt;, kaker bi trenil se je o^r-v 1 \er se pomešal med ostalo množico. A bilo je Ž3 prepozno, tuli jaz sem ga spoznal. C.tatelji se gotovo spominjajo moža, ki .e na lovu z naselnikom Onufrij Pavlovičem mojemu tovarifu Saratinu s svojo hitro po m čjo življenje rešil. Bil je to Avaloka; kako ee torej začudil, ko sem ga zagledal tako Vse dragocenosti podružnica ru&kc-kitajske banke so bile že prej spravljene v varnost. Po odhodu čet eo pričele kitajske čete pleniti kolodvore in razna druga poslopja. 120 mi ž japonske \ojike je pr šlo ob 5. uri popoludne v mesto ter je zasedlo javne trge in upravne rgradbe. Kitajske oblastnije so Japonce prijazno Bprejele. Rui-ki podaniki, ki bo oatali v Iakovu, so pod zaščito fran eozkeg* koezula. Vladivostoška eskadra. TOKIO 30. (Reuterjev biro.) Vladiko stoška eskalra je ob l. uri pjpo ulae plula ekozi ožino Tsugaru proti Via iivostoku. Juž o od S mučena je neki sovražni oddelek, obstoječ iz 1 polka p. hote z eno baterijo in 1 polka konjeništva pričel dne 2V>. t. m. zjutraj prodirati od Kubjuintuaa proti Daitsiahovu. Ta oddelek bo pa zadržavale naše čete. Xa naši strani je bilo 6 mrtvih in ranjenih. Japonski svetovalci v Seulu. BEROLIN 30. U Tokija ko sporeč li »Lokal-Anzeigerju« : Japonska vlada je vne-vič predložila k jrejski vladi, da nameruje od-poslati v Saul japonske sve tovalce. Predložila je razce esebe, med temi vikomta Aokija in vikomti Takaš mo. K'rejski czsar je pro3il, naj bi to flužljo ča možno, prevzel markiz ItO. Parnik »Arabia . VLADI VOSTOK 30. Nemška ladija »Arabia«, ki je vczla ameriško blago in katero so zaplenile ruske križarke, je dospela semka?. PETROGRAD 30. (Uradno.) Brzojavka adm rJa SirvJiova na carja od dne 28. t. m. ej glasi : Danes je priplul v Vladivo3?ok pod poveljstvom poročnisa Vlad siavJeva nem sxi paraik »Aiabia«, ki je bil dne 22. julija od naš h križirk sto milj eeverto od Jokc-haae ti ustavljen. Iz vozcih listin je bilo razvidno, da je bilo med tovororn 1200 to-nelat b'aga, namenjenega za japonske luke : Jo^ohtma, Kobe in Negazaki, in sicsr razni materijal za žeUznice in 25.500 vreč moke. Radi tega je kontreadmiral Jessen zaplenil ladijo ter jo odpotlal v VlaclivTostok kakor najb.ž) iu ko piiđtaaišče, da preišče vso Et ar laajkajsnje pomorsko plembeoo sod šča. Parnik »Ar&b'ae ki zamore voziti 7500 toni lit, je bil zgradjtn leta 1901 ia je lastnina Himl.uržko ameriška Črte; najela ga je pa neka Eeverc-ameriška parobredaa družb?. Ogrska državna zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je raz pravljiila o proračunu naučaega min sterst,va. nepričakovano tu v 0.ti, ko je vendar on reke', da grj v Kithto. Kako se strinja to ? Kdo razr.si to uganko ? Jezdil sem počeši dalje ter premišljeval, da li ni morda vse to v zvezi s Čunčuii ? Kar te jo sp'.o'.i sedaj pripetilo, sem sprav ljal vedno v zvezo b preteča vojno in nisem ee Ee zmotil ; torej bo morda tudi tu ki-j kaj takega. Pri tem je b lo tr^ba upoštevati najrazličnejša momente. Zakai je že takrat po lovu rekel Avaluka, da pojd9 v Kiahto, sedaj ga pa vidim tukaj ? Zskaj sa je Ž9 tedaj tako čudno vedel ter ee hlinil, da je Kalmuk, ko je vendar očividno Burjat ? Zikaj je Badaj v Citi, in kaj ima, on Burjat, opraviti tukaj ? Zakaj se mi je siril tako hitro, ko me je spoznal ? Moral se je vendar nadejati pri naB veselega V6prejema kakor rešitelj Sar.a-tinov. In če se ga ne nndeja, je vendar to znamenje, da je naš sovražnik, bodisi kakor pristeš Čuncuzov, ali pa kakor Oanžuz sam. Te mnogoštevilne točke eo mi dale pač mnego razmotriranja tako, da ssm izgubil vee veselje do nadaljnega ogledovanja Č.te ter sem se napotil počaBi domov. Djma me je ugledala Akainija, ko eem jezdil na dvor.šSe ter mi zavpila nasproti že od daleč : Naučni minister je govoril najprvo o verskih vprašanjih ter Be skliceval na program mi-nisterskega predsedn ka Tisze, d i hoče vlada bit pravična nasproti v-ern konfesijam ter jih tozadevno podpirati. Glede želja in pritožb protes^ant-ke cerkve je min:s:er navajal novi načrt zakona o ljudskih šoleb, po katerem bojo prejemali uČ telji verskih šol enako plač) kairor državni učitelj'. Minister se je pcLem o! š rno bavil z reformo srednjih, me šcarskih in ljudskih šol. Te poslednje bodo o novane na naro ni t. j. madjarski p dlagi. Konečno je prosd, naj zbornica sprejme predlogo. Ko eo nekateri poslanci prosili ministra za pojašnjenje je bila seja prekinjena. Prih. eeja v ponedeljek. Brzojavne vesti. Umor ministra Pleveja. DUNAJ 30. Saupna vlada je potom c. in kr. poslenika v P».trogradu baroca Aeh-rentala izrazila ru=ki vladi najiskreneje sočutje povodom smiti Pleveja ministra za zunanje stvar. PARIZ 30. V nobenem uradnem poročilu došlem iz Petrcgrada, se ne nahajajo podrobai podatki o osebi morilčavi, navaja ee le, da Ee je ist: stm ranil. Tukaj se sodi, da se morilec ne nahaja mad aretov&nimi osebami, in oporeka 83 tudi trditvi, da je morilec Z d ali Fincc; isti je Ru3 in nima direktnih sokr vcev. Mlžuo je, da bodo krivca še našli, ker policija deluje vsestranske in z veliko naglico. Prekinjene dlplomatične zveze med Francijo in Vatikanom. PARI£ 30. Vsi listi smatrajo prekinje-nje dipl^matičnili odnešajev z Vatikanom kakor doviŠ2n čir. »Giulois« zatrja sicer, da ai oila nuacjatura v Čara j o tem ni uradno ni poluradno obvešfesa. PARIZ 30. »Humsnitć« hoče vedeti, da je bil včerajšaji sklepjniaisterakega Bveta soglaeen. »RidicaU je zvedel, da bo v nedeljo uradni list priobčil vse listine, tičeča se spora orel Francijo in Vatikanom. RIM 30. Tajnik francozkega poslaništva pri Vatikanu baron de Courcel ee je ^odal den s predpoludne v Vatikan; danes odpotuje. PARIZ 30. M-nister zunanjih stvari Dal-casEĆ je danes popolulne pos'al papeževemu nunciju noto, v kateri je i 7 j a v i 1, da je vsled prekinjenih diplomst čnih oinošajev med Francijo in Vatikanom, njegova misija zgubila podlago. General de Negrier. PARIZ 30. Več listov trdi, da je ge neral de Negrier umaknil svojo ostavko k.a- »Gospod Vanja, Vi ste se pa kaj hitro nagledali mesta! Ali Vam ne ugaja ?c »O, da go3pica ! Prišel sem nazaj, ker sem nekaj pjzabil.« Nisem jej hotel povedat", kog'a sem videl na bazarju, ker bi sa potem še bolj pre-straš la, Češ, zopsr ta-1, Ruse je cela zarota. Zato sem oddal konja v hlev ter šel v sobo k Saratinu. Ta je verno opravljal svoj važni posel: Bpal je. Da si mi je bilo težko, vendar sem ga vzbudil iz sladkega spaoja ter mu povedal, da je Avaloka tukaj v mestu. »Avaloka ie v Citi ? Zikaj ci prišel sem, moj rtštelj, da ga pogostim in 89 mu zahval m dejanski za tedanjo pravočasno pomoč? Kje Bi ga videl, pove i, da ga grem iskat ?< »Počasi, pr jstelj ! Avaloka me je spoznal, a sa mi je caledč skril.c »Nalašč sa ti je skril ? Morda te ni spoznal ?c »Spoznel ma je jnko dobro. Dolgo časa ni3 je natančno opazoval, očividno se ni mogel hitro domisliti, kdo sem jaz. Nazadnje je menda vendar uganil, kajti pomešal sa je med svoje tovar Š3, in nisem ga videl več. Jaz ga tudi nisem mcgel spoznati takoj, a potem sem po3tal pozoren nanj ia takoj sem vedel, da je to Avaloka.« kor inšpektor armade, potem ko je vlada prista!a na reklamtc je, ki jih je v svojem poročilu navede'. Maroko. TANGER 30. (R^uterjev biro) Obe francozki križarki »Kleber« in »Galilče«, ki Bta dospeli iz Toulona, sta bili odpoBlani semkaj na zahtevo fraacozkega odposlanca v zeščito francazkih interesov. Na »Kleberjuc se baje nahajajo tudi vojne čete. Razširja se govorica, da bo se vršili med pretendentom in sultanovimi četami ljuti boji. Vojna ladija »Taurus«. CARIGRAD 30. Avstro ograka vojna ladija »Taurus« se je povrnila iz svoje vožnje po egejske m morju. Cesar za pogorelce t Galiciji. LVOV 30. Cesar je daroval za pogo-relce v Sokolovu 10.000 kron; za one v Rozvadovu pa 2000 kron. Žrebanje. DUNAJ 30. Na žrebanju C!aryjevih sreček je zadela glavni dobitek 52,500 kron št. 21U7. Pogreb ministrr Pleveja. BEROLIN 30. Glasom poročila, ki ga je prejel iz Petrograda »Beriner Tageblatt« se bo vršil pogreb ministra Pleveja v nedeljo zjutraj. Soproga Pleveja, ki je včeraj dospela iz letoviška, je prejela od carja daljšo so-žalno brzojavko. Umorstvo ruskega ministra Pleveja. Grczai dogodek v Petrogradu je obrnil na se pozernost vsega sveta v toliki miri, da so za hip — eeveda le za hip — stopili nekoliko v ozadje celo dogodki na bojišču skrajnega Vztoka. Islaati je obrnsna pozoruoat vprašanju, da li pade s Plevejem v grob tudi tisti stari upravni zistem, Čegar trdovraten reprezentant je bil umorjeni minister ? Ni dvoma, da obstoji v Rusiji jaka Btruja, ki zastopa mnenje, da ta stari upravn: zi tem na odgovarja več ne duhu časa, ne potrebam Rusije. In vse ksže, da se rečena struja čuti že tako močno, da ni pričakovati, da bi od-jenjala od cilje, ki si ga je stavila. Toda pred nekim, zelo razširjenim in izlaeti od sovražnikov Ruaije in Slovaastva neprestano širjenim domnevanjem moramo posebno svarit7. Povsem krivo in neesaovano je. ako ee to stremljenje identifikuje z revolucijo, fci da ee pripravlja po vjej Rusij:. V prvo je Ruiija »Kaj neki je imel, da te ni hotsl poznati ? Ali imaš ti kakšno misel o tem ?< »Savcda jo imam, namreč to, da je Avaloka naš sovražnik !« »Neš sovražnik, praviš ? Kako, za- kaj ?« »Dobro, Saratin, pomisli! Avaloka ježe tedaj po lovu dejal, da poj de v Kiahto in sedaj je v Ć ti. Kako je vendar to ?< »Saj res, Avaloka je dejal tako. Zikaj je storil to ?« »Da, zakaj je storil to? Drugič se je lagal, da je Kalnouk, ko je vendar Burjat, v katerih družbi sem ga vida! tudi sedaj na bazarju. Hct^l je menda s tsm odvrniti od sebe sum, ki ga je pa le ša bolj potrdil, namreč, da ni to, za kar se izdaja. Imel je teraj nekako ekrivno namero, za katero mi Rusi nismo smeli vedet'.« »In katera naj bi bila ta namera?« »Jaz misi m, da je njegova prisotnost v Ćiti v zvezi s Cunčuz .« »Misliš torej, da je on Ćunčuz, nsš sovražnik ?« »Da, ljubi moj Saratin, to je moje mnenje, do katerega sem prišel po zsdjstcem premišljevanju o vseli onih točkah, ki sem ti jih že navedel glede Avaltk*. Inče prcnrališ, mortš priti do enskega zaključka. (Pride še.) prerazsezaa, da bi ee mogla rasne vati vseobča revolucija ; v drugo pa narod ruski po vsf;m Bvojem etičnem razpoloženju je absolutno nepristojen prevratn m idejam sploh, izlasti pa še misli za kako sovražaost proti carju samemu. Politična umorstva v Rus ji izvršujejo po^amičniki, maloštevilni zarotniki, večinoma, izgub'jene ekzistence. Proti takim zivratnim nar ad m ne more jamčiti noben vladni z -et'em, tudi ne najuzorneja uprava v najuzor-neji d žavi. Će kdo t Si v zasedi, more pro-vzročiti zlo tudi proti tisočem. Smešno je torej, ako se govori o revoluciji v Rusiji. To so le pobožne želje sovražnikov Rus je. To po pa je gotovo — kakor smo že reali —, da obstoji jaka struja, ki stremi p© moderniziranju ruske dižjve, vse njene uprave, in izlasti nje bir kraeije. In mi emo merjeni, da bo ta struja postajala jhča in ač* in da d. seže svoj naraea. (S čemer pa ni-mo hoteli, kakor Avstrijci, refii> dn n tudi kje drugje kake dižave z b ro-kraci o s kitajsko kito na hib'u, biroki«aijo, ki ni nič manje potrebna moderniziranja, nego ruska birokracija.) Tu pa moramo še pjsebno p;vdariti, da ee ta po reformah stremeča etiuja sestavlja iz pravih Rusov (in re»ii b", da smemo prištevati k tej struji tudi car a samega), dečim so etetopniki in no3ite-lji stsrega zist ma ljudje neruskega izvera. V izgled nam b di dejstvo, da nemški listi priznavajo, da ee je umorjeni Pleve priznaval zi — Nemca ! In mi b:, kakor irčoi prijate ji R is je in kakor Slovani, iskreno ieleli, da bi se Rusija z energijo otresla iz ve^tn h nemških elementov, ki so v vsej zgodovini Ru-ije igrali veliko ulogo in pro-vzročali istej ee svojim uplivom le škedo, ker so ovirali nje .naravni razvoj. In Rusija, samosvoja Rusija naj nastopi poti reform in moderniziranja. Toda nef kakor bi hoteli vročekrvni idealisti, skokoma, prevratno, ampak postopno, da se to solidno pokladal kamen bodoči veliki, moderni, slovanski, svetu zapovedujoči Rusiji ! Giddooievega trga na vsl strani — ljudi ca norca, je čvekala včeraj o Sedanu — Rusov. Stusko-japonska vojna. Trst, 30. julija 1904. Ravno včeraj smo mi povdarjali, kako dvomljivo bo stilizirana tista poroSila iz To-kija, ki so označena kakor »uradna«. N.koli se ne ve, da li bo to re3 bsseie generalov z bojišča, ali pa so bih apretirane v Tokiju. Istim predmetom se bavi danes došla nam »Rticbswehrt, ki še poaebao naglasa okolnost, da ruaka uradna poročila že v uvodu izrecno izjavljajo, da je to dobesedno poročilo vrliue^a poveljnika carju samemu, dočim govore _;aponska uradna poročila jako dvomljivo, da »Oku poroča« — čamur sledi, kar hočejo v Tokiju. >Reich*wehrc je torej tega mnenja, da gre ruskim uradnim poročilom absolutno več vere, nego li japonskim. Potem Be bavi dunajski Ii3S specijalno z japonskim uradnim poročilom o bitki pri Dačičavu in iztica neBogiasje med ruskim in japonskim uradnim poročilom. Izlasti je japonsko poročilo lakonično in zamenjuje tudi vojničke strokovne izraze. Boja, ki je bil pri D*č čivu že dne 23. t. m., japonsko poročilo niti ne omenja, ampak govori le o dogodku dne 24. t. m., a še tu z a mol-čuječas, ko se je začel boj in pravi le, da je japonska vojaka napadia Ruse. A ves e, zakaj japonski vir zatajuje to ? Ker noče povedati, da je boj začel že ob 5. ur, z utraj in da je trajal do trdne noči, ne da bi b li Japonci dosegli kakov vepah !! Namesto da bi reklo, da se je frontna čiti, pravi japoo. poročilo, da se je operacijska črta Rusov raztezala na 10 miij. To pa zopet fa'zi-fiiu e zato, ker mora pozneje priznati, da japonska artilerija ni mogla priti prav do veljavr. Ia da ee opraviči še bolj, je konstruiralo rusko premoč, kar je, seveda, očitna laž ! Rusko poročilo pravi, da se je boj nehal ob 9. uri in pol zvečer in da so se Rusi umaknili v popolnem redu in ne da bi j»h k lo preganja1. Oku pa trdi, da je pregnal Ruse, da je vzel njih pozicije, ki nadvladujejo Da-čičav. >Re:chfc\vehr« pa vekl.ka, če je res Oku pregnal Ruse in jih zasledoval, kje so pa posem ti poslednji dobili časa, da so dne 25. t. m. razruš li kolodvor v Dačičavu in zapal.i poslopje?! C.tatelji vidijo toiej lopet enkrat kako v<*e drugače se vidi,o dogodki v nejapono-filaki luč?, v luči resne kritike, nego pa v kričavem japont fiiskem — farbanju. Japono-fili ptč kriče o ruski katastrofi, kakor o go tovi stvari in tržaška klepetulja, ki ima z Ti poslednji pa pričakujejo polnim zaupanjem j prihodnj h dogodkov. Tudi v novinah prihaja trtzno ali trdno do izraza neomajna vera v kjnečni triumf Hus je v tem krvavem sporu. »VjcBtnik Minežurskoj armiji« piše: »Pred očmi vsega sveta vrši Japonska že pet mesecev z neupogljivo trdovretnostjo javen, časten samomor — po stari trdi navadi Japoncev običajni »harakiri«. Ob popolni 'zavesti nadaljuje Japonska b pošiljanjem bvo-jjih d vizij in ladij v — mesnico, hoče raje i izkrvaveti v vojni in doma umirati od gladu, nego da bi se prem slila, postala ip se vprašala, kaj naj ima postiti dalje iz tega ? Kaj je dosegla Japonska v teh petih mesecih ? Kaj ei je pridobila in kakov dobiček je dosegla ?... Absolutno nič! Ni za korak ni prišla bližje zmag', marveč je izgubila skoro polovico svojega broiovja in ie sedaj b; Ij oddaljena od srečnega izida vojne, nego kedaj poprej. Najprej skuša Japonska z natančnostjo izvesti oni vojni načit, ki smo ga pričakovali od nje in v katerega preprečeni smo ukrenili vse potrebno. Japonska nidaljuje trdovratno s svoiim prodiranjem v Mandžur»jo#in drvi v tisto pogubo, fci se jej pripravlja v pote-kah ia klancih Mandžurije. Japonska v jak^vodji Kuroki ia Oiiu jo-navijata usodto pogreško Kar'a XII. ia Napoleona, puščati Hvojo vojsko vedn> daije prodirati na kopač, se oddaljujeta vedno bolj cd morja, ki je bilo dosedaj jediaa baza Japoncem, in na katerem na gospodujejo več tako nekažnjeno kakor poprej«. Nu, pa poreče kdo, da iz ruskih listov govori ruski p-itrijot zem in da zato od te strani ni pričakovati objektivnega poročanja o položaju na bojišču, kamo li, da bi od ruske strani same pripovedovali, da je položaj vojske neugoden, ali celo desperaten. — Nu, pa bodi tem dvomljivcem po^treženo od etrani resnih augležkih kritikov. Ti so menda vzvišeni nad sleherni sum ruscfiistva. Da čujemo torej ! Vojaški kritik »Standarda« cčita Japoncem, da jim manjka potrebne drznosti. Pri Dačičavu da je bilo npjxanje sto tisoč Japoncev proti 30.000 Rusov. Zato ae ta kritik kar divi spretnosti, s katero je znal poveljnik ruBkih zadnjih straž izvršiti svojo nalogo. Dejstvo je, da so Jap >nei trebali pet dnij za pot iz Kaipinga do Dačičiva, to je daljava kacih 27 kilometrov. Rečeni krit;k sklepa iz t9 počasnosti, da Japonci niti n'so pripravljeni za odločilen napad proti Baveru, katera akcija se napoveduje toliko čas9. Berolinski »Lokal Ance^ger« pa trdi, da je sedaj vea japoneka vojska v Mandžuriji in da ni v Japrn^ki nč več izvežbanfga vojaštva. Slednjič poročajo franeozkemu listu »Journal« iz Liaojanga : »Rusi so bili dovolj močni, da bi bili mogli dolgo bianiti pozicije pri Dačičavu. Zapustili so to pozicijo la zato, k e r j e tako zahteval strate-gični plan, določen že dolgo časa! Tako govore neruski kritiki različnih narodnosti. In od teh je m?nda vendar pričakovati nekoliko več objektivnosti nego od zagr ženih japonefilov, ko govore o—ruskem Sedanu, ko ni b lo niti enega spopada še Japoncev z glavno armado rusko. Italija in Avstro-O^rsfea. Iz Rima poročajo, da bodo letešnje italijanske vaje na vzhodni meji — kje da je ta vzhodna meja, menda ne treba še le pripovedovati — ponovitev lanskih vaj ; le z razliko, da ee bodo vršile v manjih dimen« zijah in da se j h ne udeleži kralj sam. Pač pa se jih udeleži vel ka komisija generalnega štaba. j. General Ricciotti Garibaldi je prijavil svojo kandidaturo v volilni skupini Monte-corvico za prihodnje volitve v italijansko komora. Njegova izvolitev ja baje zagotovljena, ker se je že začela zanj velika agitacija, da-si bodo volitve še le v letu 1905. General se je te dni predstavil svojim volil-cem in je imel velik govor, v katerem je rekel med drugim, da je za eventuvelno vojno pripravljenih 40.000 garibaldincev. To da je vojska, ki se je brez hru >a in bahaČe* nja dobro organizirala, ki je dobro oborožena in preskrbljena, in bo znala storiti svojo dolžnost. Avstro-Ogrjka ima torej vse razloge, da se čuva pred svojimi — prijateljicami. umakne v hlad od vročine, pak da cekol k^ spava. Tako tudi naša zagrebška gospoda od hude vročine — epijo. Da, da, pri nas vsi spijo : toliko ma-djaroni, kol:kcr medstrankarski cdbor. Ja dino nsši v Ptšti se držijo čvrsto. Kakor da so zbog vročine izgubili dar govora, ker nadalje dovoljujejo, da Ee gospoia od Ecada rake opozicije zaletajo zžaljenjina hrvatski narod. Tako je te dni kcŠutovtc Komjathy imel govor, kakoršnih smo navajeni poslušati samo iz ust naših »vit^žkih« osemsteletnih — bratov. Rekel je, da njegova stranka sicer želi zveze, in to poštece zveze s Hrvatsko, ali pod pogojem, da Hrvatje vzljubijo dižavno idejo madjarekc ! Preidši dalje je menil, da Hrvate treba prisiliti, ako nočejo iz lastne volje vzljubiti madjfr^ke državne ideje. E, gospodine Kcmjatfcv, I3 ne bodite eiloviti, ker Hrvat se ne stiioja in se ne more spoprijazniti z načinom, ki ga priporočate vi ! — Od naših 40 mamelukov ni niti eden odgovoril temu msdjarsxemu junaku. Da — vendar ! Dvignil se je »obljubljeni« naš bivši ban Khuen in se je cel<5 drznil reči na zaključku svo ega :"govora, da se med hrvatsko mladino bolj in bolj širi državna ideja mad^arika, ki da je pogna'a globoke kore-nike. Ako bi lilo to res, kar je trdil Khuen, petem pa bi on še daaes eedel na banski stolici. Nu, s'ava Bogu, temu ni tako, ker državna iieja madjarska n ke' ravno v hrvatski narodu. Nositelji so jej »objedaši* — peštan3ki se ne upajo, da bi o ima najhuje nasprofe mladini in v vsem jedino le Khuenovi stipendist'. Pa tudi volitvah naglašali to Iz Hrvatske. Zagreb, 29. julija 1904. Zavladth b-> pasji dnevi. Človek je zadovoljen, ako ee mu nudi prilika, da se idejo, ker bi b tem jako slabo prosi'. Kovacsevics-uru as zadošč.*, da je se svojim izdajalskim govorom užalil ve3 hrvatski narod, marveč je dal ta svoj govor ee posebej natisniti, ga je razposlal po vsej Hrvatssi ter ga pospremil z motivac jo: »da ves naiol hrvatski dozna resnico«. Torej iz istih govorov naj narod hrvat tki dozna re3nico, katero mu — kakor veli Kovacsevics — »opozieijonalni kričači zakrivajo«. Ne, hrvatski narod ne dezoa resnica iz tistih govorov, ampak spozna ša bolje — Kovac3evicsa ! In potem gorjč njemu, ko pridejo volitve ! Zs danes mu poročajo njegovi volile?, naj ne prihaja več med nie! Neki krčmar, pa g* j* tož;J, ker mu je Kovacsevic3 ostal dolžan nekoliko stotin kron za — gu:ase in pivo, s katerim je gostil svoje plačane volilce. Ljudske skupščine Be zabranjujejo nadalje s kakoišojimi koli klasičnimi zabra-nami, Naii okrajni glavarji so zelo duhoviti, ker v njih ee nsj bolje zrcali pravi duh Khuenščine. Ravno sedaj je sklican v Novi Gradiški naroden meeting, pa še Be ne ve, ga-li zabranijo ali n3 ? 1 Siupščine bi Dam ćedaj mnogo boljše prišle nego poprej, ker bi na isL h razun političn h in narodnih vprašanj mogli razpravljati tudi velevažno vprašanje izseljevanja tar pouSiti naš narod, naj ostaja doma na rojstni zemlji. Kajti madjarska vlada je sklenila z angležko družbo »Cunard L'ne« nečloveško pogodbo. Ogrska vlada trguje z ljudmi, ker izročava rečeni družbi po 30.000 duš naroda. A ta narod je naš hrvatski narod ! A v zahvalo, mesto da bi ugajala našemu narodu, veli ogrska vlada, da na parobred h treba moŽLva, ki pozna madjarski jezik, hrvatskega pa ne treba zaati ! Eto, tako nas ljubi ogrska vlada, a mi naj bi jej pomagali na njenih za narod ubijalskih namerah ! Po veej Hrvatski vlada strašna tuša vsled Česar propadajo vsi poljski nasadi. Grozdja in zelenjave je dosti, ali turščice, krompirja, žita premalo, pak se je vse podražilo zelo občutno. Piičakujemo dežja, ker dež bi še mogel popraviti natade, da ne za-vlada glad v narodu. V jednem kraju Hrvatske, v Srijemu, ee vedno bolj širi — pangermansko gibanje. Tako so v mestu Vukovaru Nemci zasno vali svojo hranilnico, a v Vinkovcih hočejo ravno sedaj osnovati neki »Gesangsverein«. A tam se nikdo ne gane, da bi stopil na pot temu germanskemu pritisku. Počno se gibati se le tedaj, ko bo prepozno. V Slavo niji se tuli med d jaki izrealiti š ri sijonizem in bedo imeli tijonisti dne 6. avgusta svoj kongres v Oejeku. In tako sili na Hrvatskem na površino stranka za stranko. Dose daj smo imeli kak h 9 strank ; sedaj imamo poleg še Nemce in Žide in bomo imeli torej 11 strank. In tako se narodni organizem raz-ceplja, a hrvatski naro 1 n?hotč leti v žrelo Madjarije. Morda se pa venlar osvestimo še V pod štiri o pravem času, ker drugače bo huda za nas. Milan. Provizorieni naslednik ministra Pleveja. Tajni svetnik Durnov je po smrti ministra Pleveja prevzel provizorično vodstvo ruskega ministeratva notranjih etvari. V Petrograjskih krogih se imenujejo kakor naslednike pokojnega Pleveja ravno omenjeni tajni svetnik Durnovo, minister Witt-9 in pravosodni minister Muravjev. Ministerski predsednik \V\tte, ki Ee je v zadnjfm času redi sklepi nove rusko neiršte pogodbe mudil v Nemčiji ter je hotel potovati tudi v Pariz, je b i nenadoma poklican v Petrcgrad. Diplomatične zveze med Francijo in Vatikanom — prekinjene. Iz Ptr'za poročajo dce 29. t. m. današnjem ministerakem posvetovanju predsedstvom I^oubetovio?, ki jo trajalo lire, je bilo o vatikanski stvari sk e -jeno, da se iz oz'ra udvorljivosti o storjen-h sklep.h časnikom ničesar ne priobči, li tsga sa sklepa, da ee nucc ju jutri uroči potni list. Sic?r je možno, da odpotuje nuncij iz Pariza še preden se mu dostavi potni list. G!aacm nektga ura^nt'ga vira, je sklenil ministerski svet uročiti nunciju potni liat. O Inošaji mod Fi-anc jo in Vatikanom s:» prekinjeni. V ministerskem svetu je l>.lca?sč precital o:lgovor papežev. 28 strani djlga nota izvaja, da ni paptž nikdar nameraval krš ti konkordata, odločno pa izjavl a, da na bo kurija umaknila pisma kardinalov Mariy del Vala in Vannutellija, naslovljena na škofa v I^avalu in Dijonu. V uljudjih toda odločnih izrazih si prisvaja kurija disciplinarno oblast nad škofi. Z ozirom na to oblast noče kurija svojega odloka preklicati. Ministerski predsednik Cjmbe3 se ni hotel po vzvišenem ministerskemsvelu izjaviti o storjenih sk'epih. Iz tfga tolmačijo, da sj diplomatične zveze med Francijo in Vatikanom prekinjene. Vlada odpošlje danes zvečer na tajnika francazkega poslaništva pri Vatikanu neto, katero bo izroSil jutri zjutraj v Vatikan 1. Sodi se, da zapusti jutri tajnik Courcel in oatalo osolje francozkega poslaništva pri Vatikana Rim in da odpotuje tuli nuncij L~>renzelli iz Pariza. Drobne politične vesti. Sestanek avstrijskega cesarja in angležkega kralja. Iz Marijinih vari pDročajc, da bosta na eestanku obeh vladarjev, ki se bo vršil koncem meaeca avgusta, navzoča avstrijski miaitter za zunanje stvari Gjlucho\vaki in agležki poslaois na Dunaju. Iz Makedonije. Is Sjfije p :rj5 ijo : Uradni liat »Novi Vjek« naglala, da n iirz-stežki r^fjrmni program ni nikakor poboljšal položaja v Makedoniji. Velesile bi morale sploh radikalno preosnovati vao turško upravo v Evropi, ako hočejo, da pride na Balk. nu do trajnega miru. Civilna Egenta Avstro-Ogrske ia Rusije potujeta po deželi (sedaj se nahajata v ohridskem okraju), da zamoreta na licu rtesta konstatovati, ako trpi tamašoje prebivalstvo glad, kakor jima je bilo naznanjeno, ter da ukreneta potrebno, da se prebivtlitvu pomore. Protest velesil proti novem 1 turškemu kolek u. V četrtek so pr-slsnili velesil izrjčili turšsi vladi identične note, v katerih bo formelno protestirali pret; vperabi novega zakona o kolekih tudi na inozemske podan ke. Domače vesti. Biskup Strossmayer je dospel včeraj v Zagreb na svojem povratku iz Rogatca V Djakovo. Iz hrvatskih listo/ p^anemljemo, da je vest o bolezni velikega biskupa in dobrotnika svojega naroda izzvala silno žalost po vseh hrvatskih krajih. Istotako pa je sla radostno cd ust do ust vest, da se je biskup«' obrnilo na bolje. Ialaati Zagreb, ki je biskupu toliko pri srcu in je v njem zasnoval največe kulturne zavode, storivši ga m samo središčem hrvatske kulture, ampak tud-Atenami za vse južae Slovane, izlasti ta hva ležni Zagreb je vfprejemal kipečega srca ves: o stanju biskupovem, proseči Vaevišnjega, da nam ohrani najboljega Binu domovine. Radosti na ozdravljenju velik-ga blskt'p- . ljatve v pono5i>h urab, t. j.-med 10. uro zve ee pridružuje tu li naš Blovenaki narod, se pridružuje vae Slovenstvo. Njegovo veliko, plemenito ercs nas objemlje vseh z neizmerno ljubeznij?. Radila ga je hrvatska mati, ali mi ve , ki tvorimo veliko s ovansko rodbino, ga smatramo svojim ! YTeliki biskup ljubi Vsesl )va36t>o ; zato pa je oa last, biser, ne precealjiv zaklad — YTse*lovanstva. Naredba v varstvo mladoletnih. Mi nister^k predsednik dr. Koerbei je iaial vsem oblastim naredbo, ki se bavi z zane marjanjem mladoletnih. Naredba veleva iz lasti, da treba pazit:, da li te'esno ali nravstveno z^ntmarjanje ne izhaja iz z orabe roditeljske rblasti. V takih slueaj h je energično pcscči vmcB in je otroke odtegniti oblasti očeta ali matere in i a odditi v zavode. V takih sb čajih bo treba rpeli rati na pomoč človekoljubov, kakegi društva, ki se bavi z varstvom otrok, »li kakega tlečega zavoda. Dosedanje ekušaje opravičujejo pričakovanja, la ee ne odreče sodelovanje in pedpora od irani crgan zovane privatne dobrctvoraoati v kol k r obstoji ta - a d jbrotvornost in ima eredšt v na razpolago. V Bvojem zaključku pravi naredba, da trebi pre 1 vsem paziti na to, kaj bi b lo ukreniti, da se mladoletn;m, dešlim iz kazrjiln o, vsaj v prvem, navadno težavnem ča?u pr.skoei na pomoč in da ee čer in 0 uro zjutraj. Izvzeti so samo slueaj«, v katerih je napisal odpoš ljaleo ua poš ljatev (spremn co) razen zaznamka »Nujno« (ekspres) nadaljni z znamek: »Tudi po noči dostaviti«, in eko adresat po noji ni izrecao odklonil dostavljenja. ali ako je adresat na poštnem uradu izr?eno zahteval, da se mu imajo ekspresne p s Ijatve po noči dostavljati. Dol. Logatec v nevarnosti. Dne 27. t. m. je pričela — kakor smo že je vili — goreti v sredi vasi ravnokar poki i ta in popravljana hiša. Nevarnost je b;la skrajna, da .se vsa vas vname. — Gas Icem se je po silnem naporu posrečilo omejiti požar. Trboveljska občina šteje nad 11.000 prebi\a:cev inje tretja naj veča občina na vsem Štajerskem. Pevsko in tamburaško društvo rIs-tarska vila- v Kastvu priredi v nedeljo dne 7. avgusta sijajen koncert s ple?om v proslavo obletnice sprehajal, šča „Fortiče". Na sijajno razsvetljenem sprehajališču bo za časa koncerta in plesa zabava s kcrijandoli in serpentinami, šiljiva poš a, bazar, ume taW ognji in razne diuga zabave. Na vesa-liei bo sodelovala godba pešpolka št. 79 z Reke. ZaSetek ob 5 uri popoludne. Ustop-nina 1 K ta osebe. Pogumen dedek je devetletni učenec Za oči je dobro, ako se jih ob vročini in prihu večkrat na dan izpere s čisto vendar ne premrzlo vodo. Sok limone ni le okrepeajoS prilivek k ogijenokisli oziroma navadni vodi, ampak tudi mnogokrat zelo pomaga pri glavobolji in ako ee sok primeša črni kavi. Na skledico črne kave zadostuje kav: na žličica limono-veza soka. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št, 52. (v lastni hiši.) ZALOGAs A. ih tako obvaruje od naiJaljnih zagre- Fran Skesanec od nekje iz Krške okolice škov. na Dolenjskem. Ko eo te dni pri Krškem Pritrjamo. Na enem znamenitem ob topničarji dovršili svoje streljanje, so našli e^u v Celju — znamen tem za t^, ker se za streliščem omenjenega dečka, ki je bil ves ?, da s je bil od Nemcev sklican, vršil brez črn od smodnikovega prahu. Na vprašanje. Venccev — je eccijalrtčni govornik C. bal kaj da dele, je fantič odgovoril: »Krogle z :iv:l ired drugim: Prs v h pt šLenin Nei- lovim«. In res so nsš'.i pri njem csf-mn8jst cev, kstere govornik gotovo speštuje, v Celju ko=ov razleteli!« šrapnelov. Da se je fantič nit n:. Namrtč se tu širi rene^atstvo. Ro- skril na skrajno nevarnem mestu, je morda eni si vecc" Fe k žejo najhujše Nemce ! pripisovati njegovi nerazsodnosti, ali da ga ni Ddl e je izjavil govornik, da je on ro- prestrašilo ne silno streljanje iz topov, ne dom Si'vencc in da tudi kakor bcc jalni de- pokanje šrapnelov, ki bo treskali krog njega, nio'irtt ne zatajuje ev denkredit 1S89 Iv 291.— 301.—, Turške K 126.— po 12».-- Srbske —.— do —. Dunajska oorza ob 2. uri popol Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkuoc^. Sprejemajo se vsakovrstna dela U po posebnih načrtih. Ilcstrovaa oouik br?5T>b.8iio is fr&Bfe« Uvrmtan okus kava tioseiets s pnnieS2ntem Vjfdrsve žitne kave POSKUSITE« Vzore* drsecvcljno. Poilna 5 kg. ooiiljVi 4 K SO h tranes. DOMACi PRIJATELJ" •ierr> ctijtnvlcvn uvioti 00*4«* Zj/đrcif ftiarna jifne Aute frajatfll. včeraj danes Državni dolg v papirja no. 15 100.20 „ r v srebru 100.15 100.20 Avstrijska renta v zlata 11S.95 lltf 96 v kronah 4% 9.4.30 99.J0 Avst. investicijska renta 31/,•/, 91.20 91.20 Ogrska renta v ziatu 4% 118.85 118.85 „ „v kronah 4% 97.15 97.15 n renta 3l/a t^.85 88.85 Akcije nacijonalne banke 1605 — 1606 — Kreditne akcije 634.2 b 634.75 London, 10 Lstr. 239 77' i% 239 82l/j 100 državnih mark 1 i 7.20 117.17 V, 20 mark 23.48 23.47 20 frankov 19.03 19 02 10 i tal. lir 95.10 95.10 Cesarski cekini 11.31 11.32 Stanovanje ob3toječe iz šibe in kuhinjo ali 2 B">1>;. :n kuhinji v raeatn, v Rijnnu ali Šcorklii iš1?© mala druž na. Naslov pove uprava »Eiino^«. , ...... «... — V XVI. ttoletju so odpadle od cerkve ne- prosil župana, naj isti izvoli povepesit', da , . . , , .. . . . . katere nemške dežele potem skanuinavske ee na (Jpcjnth cm prej napravi vedovod. . v ... ,T , a . « * 1 drzive, Angležka, iNizrzeaaaka, OJiea. o tem »^refa t OprtJju. Včeraj popoludne je katolištvo izgubil0 ffin0go milijonov ver-e je pripet la ne.reča v nekem kamenolomu nifcQV> A kj|r je y Em)pi izgubil0) ge je vgaj •iiru O prtlja. 20 letni delavec Peter Z*nko I deloma nad0me8tii0 v Ameriki, e imel prižgati nekoliko m n, a ko je oprav- v vx,j stoIetju je bilo 150 milijonov, ]al ta p sel, je ena mioa ekepled rala upiav y XVIir okolo 200 milijonov, v minolem hip ko sa je on nahajal v nje nepo- XIX> fitoletju 86jerafunalo piibližno 300 mi redu bližin-. Revež je bil grozno opečen po ljjonov kat,likov. Ako 83 bo katoličanstvo »brazu, , 0 rokah in po nogah. Prvo pomoč . razmerno naeproti drugim etoletjem množilo, mu je takoj podelil tamošnji zdravnik, kateri utegDe y ttkc5em XX, ,tt)letju Eara3ti na e potem odredil, da so cesrečnega mlade 40Q do 45Q niilijoilov, 5a prepelji 1 na že cznieko poetajo ter od Najveća plača UČiteljiCB. Gotovo niše m e prvim vlakom v Trat. \ Trat je do : nlkdar dobila nobena u5lte|jica za Bvoj trud .el ainoci ob 10. uri. Na po,taji «r. Andrej tako ^^ kakor .Q dobWa mjg3 Beatri(je ret, s> ga že čakali uslužbenci tuka^a-e Bendtj odgojiteljica ameriskfgi milijonarja ueslce bolniša ce z n s inico, v katero eo ga ( Williama \Vitneva. MifS Benit dobiva letne olo«iH ter ga prenesli v bolnišmeo. plg-e 4()0() {aQiQy gterlinf?ov (okob 100.000 Na Bledu je bilo od 16. do 23. julija kron)> Neka druga u5;teljica mlsa Hamvitt, 553 go*t,v, med njimi vseuč.liščni profcarr VZg0jiteljioa otrok milijonarja Kn(xa dobiva z Pet rog rad p Boudouin de Courtenay. le 2C0Q funtoy šterliDgov torej 50.000 kroD. v kranjski ^ori pogrevajo že tri tedne; zibelka in grob. V St. Vidu Da Ko- oitce^a kontrolorja I. Jereba. Vae poizve- 1 roškem je umrl te dni neki br)gilt km9t y □ vanje je b,lo do sedaj brezvspešno. Splošno trenotku> preden je izdahnil Jušo, je bilo Parižka in londonska borza. F a r i z. (Sklep.) — fr&ncozka renta 97.61 5°/0 italijanska renta 102.95, gpanaki exterieur 85.65 akcije otomanake banke 5^6.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železniCt —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 86.— menjice na London 252.40, avstrijska ziata rent-101.80 ogrska 4°/0 zlata renta J00.30, LSnderbank —.— turške srečke 121 —, parižka banka 11.71, italijanske ra^ridijonalne akcije--, akcije Ric Tinto 13.33. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran dolg —.— Lombardi — srebro 2tiT/8» špaiska renta — italijanska renta--, tržni diakont 215/16, menjice nt Dunaju —.— dohodki bauke 7.000 izplačila bark- Tržna poročila 30. julija. Budimpešta. Pšenica za oktober 10. — do 10.01 Rž za oktober 7 8S do 7.89. Oves za oktobei K 6 HM do 6.09 Koruza za julij —.— do —.—, za avgust 0.73 do 6.7-1. Pšenica : ponudbe srednje; povpraše^an e omejeno, trdno — Prodaja 3i'.000 meterskih sLot. za 5 »tot'nk zvišanja. K/za 5 stotlnk, oves in koruza za 5 do stot. zvišanja Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good avc-rage za tek. mesec po 50 kg 41.75 frk, za sept. 42.—. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santoi goo. average za julij--za september 34\'4, za dec 35--, za marec 35'/4, mirno. Kava Rio navadnt loco 34—35, navadna reelna 36—38, navadna dobrs 39—40 Hamburg. (Sklep ) 81adkor za julij —.--, zt avgust 19.95, za sept. 19 65. za oktober U0.—, za dec. 20.—, za marec. 20.35. Mirao. Vreme: vro5e. Sladkor tuzemski. Centrifugalpilf, promptsi K 66.50 do 63.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš in Meliapik promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d. —.—, marec-avg. 65.30 do 69-30. London. Sladkor iz repe Burov 913/19 Sb Java 10.9 Sh. Mirno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za borf« če dobave, vzdržano, 5 stotink zvišaaiana spremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 11 50, rž zt avgust 14.50, za sept.-ok'. 14.<5, za september-december 15.— -mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.90, za avgust 21.45, za sept.-okt. 21.75 za september-december 21.90 le užigalice. avstrijskega ministerslva za poljedelstvo leta I tesneDje dostavljanja ekspresnih 1900 je imela A stiija skupno 9 767 566 si ljatev po noef. Po odredbi c. kr. mi- hektarov gozda in sicer 5,896.942 hektarov eratva fa trgovino od 5. julija 1904. ŠL slastega gczia, 2 071.146 hektarov listna- »4 se od 1. avgusta t. I. ne dostavljajo, tega g^zia in 1,799 478 hektarov mešanega nrjdao prijavljajo ek^presae peštne poii- gozda. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J yia dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tifr cerfre Sr. Petra 7 Hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Ribum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPIaJITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ngodcimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in ■mrt z zmanj'ujočimi 8e vplaćili. Vitak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fond 29,217.604.46 K izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod&o upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni za stop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši y Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obifnokoristne namene. Jtfajlepša večerna zabava isi je prisostvovati koncertu v ljudskem vrtu jtfanifakturna tvrtka BERT0L1 & SBUELZ naznanja cenjenim odjemuikom in slavnemu obč nstvu, da je palače_SfJam ex Bolle) podružnico z bogato zalogo plateniue KOTE NINA, navadca, Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička ^patovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je cd prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća. grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, temeroida ^zlatne žile), natektih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. svojim Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo j (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Piazza Barriera veceliia št\v2 meter KOTENINA, bela . „ amerik. 12 no .c. "i „ . . „ 1«» „ „ najnovei>a I. vrste, moćna „ 21 „ „ za rjuhe loli žir. za rjuhe 15G šir. „ 44 „ BRISALKE po ... . Srajce za gospe od 45 novčića v naprej. otvorila v ulici Nuova '»8 (nasproti in kotonine po tovarniških cenah. meter 20 novč. M .Vi „ i« < < C < < < < < < ► V CD DO CD* JU < CD O o D" P tO Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) v sodčekih in v botcljkali, kakor tudi K K « X X X « X X X X V tej vročini 1! ni tako lahko ugaeiti si žejo. Mej t:m ko pivo :n vino Š3 bolj ugreje, zadostuje ena časa L U I S A N E da se ohladit9. Z oz ron na nje čudov:t_> dcber okus in ktr je vrlo dobra za ugasiti ž jo, se bode v obča rtz?irla. Plavili zastop za Trst in Primorsko ima tvrdka Tržaška pekarna za kavo H« Sscheru & Comp. v Trstu, ulica Romagna št. 22. Velika zaloga pohištva, manifaktur in tapetarij. Prosi ee za obiek. — ObSirno dovoljenje kredita. Marija vdova Cokeij priporoča svojo dobro založeno prodajal nico kuhinjskih = po nizkih cenah. Piazza Ponterosso st, 7. iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jVIattonijeve (jiesshiibler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior 3 trst H Via degli Artisti štev. 10 4 pare čevljev za 5 K. Vsled nakupa ogromne množine cbu-j vala in ntke koakurzne mase prodajam le nekoliko časa po umazani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih črn:h čevljev za vez; ti r. mcč-no nabitim podplatom, n?dalje 1 par moških j u 1 par žeask h mo ler ih čevljev. Vsi ti 4 j pari so najnovejše m da. močji. gor ci in pripravni z d zimo ter veljajo le 4 krone. Pošilja le proti predplačilu tli povz t,u A GELB, K KAKOV 40/:} — Za naročho za doituje dolgost stopale. Zamena dovoljena al denar naz^j ako ne bi ugfjale. Mehanična delavnica V mirodilnici DAINEL PILLEN "7- ^ \ AkriK Lantsciiner Nova narodna ALOJZIJA MERMOL TRST - ulica Carpison 10. - TRST. ».is/. LE BAN \ Hi „ r,."r°" , , . Tovarna m velikanska zaloga v Trstu, utica Barriera vecch a 18. >e nahaja velik izbor barv. eopieev, pokosti, tipkanih pol za tapeciranje sob. olje z:i barve, petrolej. špirit la žrati, najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro palico iiJ. itd. cementnih plošč. Sprejema tsako naročho tudi na deželo ter plošče polaga tudi sam. Brezkonkurenčne cene. zapriseženi eeniteij TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Sprejema vsakovrstna mehanična dela. Prodaja in zamenjuje drokilesa najboljših tovarn. 1'opravljalnica za dvokolesa. Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov. Nnpravlja električne zvončke. Podpisani ima Čast naznaniti slav. slovenskemu občinstvu, da je to dni odprl svojo krčmo v ul. Acquedotto štv. 6 7 pod imenom : de Piea*o g? cc Grand Restaurant Hacker 3SF" Sv. Ivana trg štv. 5. = Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za eas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! SHfi£- Največji konfort! 'TC Postrežba točna! V svojem lokalu toči podpisani razna dalmatinska in istrsko črno vino prve vrste po zmernih cenah. Ima vedno zveze pivo, ver 111 out in marsHlo, kakor tudi vedno dobro oskrbljeno kuhinjo z toplimi in mrzlimi jedili. Nadejajoč se, da me naše ljudstvo poseti v mnogobrojnem številu bilježim u dani Fran Rupnik. krčmar. ' -rf^. ' " - - ^ "i" f»" : 9 Zahtevajte pri nakupu chicht-ovo sledilno z znamko „JELBN" Ono je V zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno »lerilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN", n^nhititi ot^^Llj® Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. ^ ^ 56 JI HI SllIKHT, I STJE na LABI.