UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVII - N. 4 (341) Udine, 28. februarja 1966 Izhaja vsakih 15 dni 1T notranjosti gora hantona liritta v Emigracijo v Svici je prizadela zopet težka nesreča Sedemnajst delavcev je umrlo v gorah kantona Ticino, ker so se zastrupili s plinom - Delavci so hili skoraj vsi iz severne Italije - Oblasti so dale izvesti preiskavo, da bi se izvedelo kdo nosi krivdo za to strašno nesrečo Ni še minulo šest mesecev, kar se je dogodila v Mattmarku strašna nesreča, ko je druga katastrofa s posebno krutostjo prizadela italijansko emigracijo v Švici. Sedemnajst delavcev - petnajst Italijanov in dva Švicarja - je umrlo v gorah kantona Ticino, ker so se zastrupili s plinom, ko so delali v notranjosti gore. Italijanski delavci so bili vsi (razen enega, ki je bil iz Catan-zara) iz pokrajin severne Italije: iz Bergama, Verone, Vicenze itd. Bili so to skoraj vsi mladi ljudje z družinami. Ta nesreča je vzbudila med švicarskim in italijanskim ljudstvom nepopisno ganjenost. Pogreb žrtev se je vršil v Airolo in v Locamo ob prisotnosti oblasti, obeh držav, parlamentarcev, sindikalistov in množici ljudi. Številnim dokazom žalosti in sočustvovanja z družinami, ki so bile tako kruto prizadete, se pridružujemo tudi mi v imenu vseh naših čitateljev, ki so večina de-lavci-emigranti v raznih državah Zapadne Evrope. Med Stabiascom (dolina Be-dretto) in Rabiei (dolina Bavo-na) je OPIMA dala v gradnjo pre dor, ki je bil v notranjosti gore povezan z Vallese in skozi katerega so se morale v Robiei sta-kati vode, zajete v Vallese v dolini Bedretto. Da bi preprečili, da bi bilo vdiranje vode v notranjost predora ovira del v teku delovnega kantirja Robiei, je dala uprava zgraditi kakih 3,5 km daleč od vhoda neke vrste « odbijač » (zapora iz šamota, ki se odpira z dolgimi roletami na obeh straneh za prehod delavcev ). Da bi odprli to roleto je uprava del poklicala dva gasilca iz Locamo, ki so imeli plinske maske, ker je bil gornji del predora med kantirjem Robiei in « odbijačem» nedostopen delavcem, ker je bi- Od 27. II. novi predpisi na meji Konec prejšnjega tedna so si v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu izmenjali ratifikacijske listine sporazuma, ki je bil med Jugoslavijo in Italijo podpisan 31. oktobra 1962 v Vidmu. Sporazum, ki ureja vprašanja osebnega, kopenskega in pomorskega prometa v mejenem področju, je začel veljati 27. februarja letos. Odlok zveznega izvršnega sveta določa, da jugoslovanski in tuji državljani lahko nesejo iz Jugoslavije do 50 novih (5000 starih) dinarjev, prinesejo pa do 100 novih (10.000 starih) dinarjev. Čez mejo je dovoljeno prenesti efektivne dinarje v bankovcih po 5 novih oziroma 500 starih dinarjev, pa tudi v kovancih manjše vrednosti. Če z meddržavnim sporazumom ni določeno drugače, lahko dvolastniki v obmejnem prometu nesejo ali prinesejo iz dežele največ 10 efektivnih novih dinarjev, drugi imetniki dovoljeni v malem obmejnem prometu pa do 5 novih dinarjev. Tudi zanje je predviden kot najvišji znesek bankovec za 5 novih dinarjev. S tem odlokom se spremeni prejšnji predpis, po katerem je bilo članom Posadk domačih in tujih ladij prepovedano imeti ali prinesti efektivne dinarje, tako da so odslej tudi oni deležni te pravice kakor drugi jugoslovanski in tuji državljani. la v višini 1800 metrov možna prisotnost ogljikovega dvokisa. Za tem zapahom je bilo kakih 4 tisoč kubičnih metrov vode. Bilo jo je preveč in zato je poplavljala predor, ki je bil odprt na Stabiasco v dolini Bedretto. Vodo so enkrat že izpraznili in sicer lansko poletje in to seveda brez večjih težav. Sedaj bi morali vo- do zopet sprazniti, da ne bi poplavljala, a je prišlo do strašne nesreče prav v času, ko so odpirali zračni preduh, ker je bilo tam ozračje nasičeno s strupenim plinom. Sedaj so v teku preiskave, da bi se izvedelo kdo je kriv za to strašno nesrečo, ki je terjala kar 17 človeških žrtev. iiiimiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii Po 33 «Inoli težavnih pogajanj sesiauiiena nova nanoška Ma Predsednik vlade zopet posl. Aldo Moro - Nenni tudi sedaj podpredsednik - Med ministri tržaški senator Tolloy Edini podtajnik dežele Furlanije - Julijske Benečije je poslanec Guido Ceccherini, ker je Pelizzovo ime odpadlo l*u«lanec Aldo Moro Po triintridesetih dneh pogajanj se je demokrščanskemu poslancu Aldu Moru posrečilo sestaviti novo vlado, katere predsednik je zopet postal on sam. V novi vladi je tudi tržaški senator Giusto Tolloy, ki pripada k italijanski socialistični stranki (PSI) in ima resor za zunanjo trgovino. Furlanija-Julijska Benečija ima tokrat samo enega podtajnika in sicer Guida Ceccherinija od socialdemokratske stranke, ki je obdržal podtajništvo za notranje zadeve. Čedadski župan sen. Pel-lizzo, ki je bil v prejšnji vladi podtajnik za obrambo, ni bil ponovno imenovan, ker so na njegovo mesto postavili demokr-ščanskega senatorja Natale Santero iz Busto Arsizio (Lombardija). Tu objavljamo imena članov nove italijanske vlade, ki se bo morala predstaviti prvo polovico meseca marca zbornici in senatu, da bosta izglasovali zaupnico, potem ko bo Aldo Moro podal programske izjave: PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA poslanec Aldo Moro. PODPREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA posl. Pietro Nenni. MINISTRI BREZ LISTNICE: Senator Attilio Piccioni (zadolžen za blagajno za Jug), senator Leopoldo Rubinacci (zadolžen za znanstvene raziskave), posl. Giovanni Battista Scaglia (zadolžen za odnose s parlamentom), posl. Virgilio Berti-nelli (zadolžen za reforme državne uprave). Z izjemo Bertinellija, ki je socialdemokrat, so drugi ministri brez listnice demokristjani. MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE posl. Amintore Fanfani (KD), MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE posl. Paolo Emilio Taviani (KD). MINISTER ZA PRAVOSODSTVO posl. Oronzo Reale (PRI). MINISTER ZA PRORAČUN posl. Giovanni Pieraccini (PSI). MINISTER ZA FINANCE posl. Luigi Preti (PSDI). MINISTER ZA ZAKLAD posl. Emilio Colombo (KD). MINISTER ZA OBRAMBO posl. Roberto Tremelloni (PSDI). MINISTER ZA JAVNO IZOBRAZBO posl. Luigi Gui (KD). MINISTER ZA JAVNA DELA posl. Giacomo Mancini (PSI). MINISTER ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO posl. Franco Restivo (KD). MINISTER ZA PROMET IN CIVILNO LETALSTVO posl. Oscar Luigi Scalfaro (K D). MINISTER ZA POŠTO IN TELEKOMUNIKACIJE Senator Giovanni Spagnolli (KD). MINISTER ZA INDUSTRIJO IN TRGOVINO posl. Giulio Andreotti (KD). MINISTER ZA DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO senator Giacinto Bosco (K D). MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO senator Giusto Tolloy (PSI). MINISTER ZA TRGOVINSKO MORNARICO Posl. Lorenzo Natali (KD). MINISTER ZA JAVNE UDELEŽBE senator Luigi Mariotti (PSI). MINISTER ZA TURIZEM IN PREDSTAVE posl. Achille Corona. Podtajniki pa so naslednji: PREDSEDSTVO VLADE: Angelo Saliz-zoni (KD), ki je imenovan istočasno tudi za tajnika vlade. ZUNANJE MNNISTRSTVO: Giuseppe Lupiš (PSDI), sen. Giorgio Oliva (KD) in Mario Zagari (PSI). NOTRANJE ZADEVE: Leonetto Amadei (PSI), Guido Ceccherini (PSDI) in Remo Gaspari (KD). PRAVOSODJE: Riccardo Misasi (KD). PRORAČUN: sen. Giuseppe Caron (KD). FINANCE: Cesare Bensi (PSI), Vittorio Colombo (KD), Giovanni Gioia (KD), sen. Athos Vaisecchi (KD). ZAKLAD: sen: Alessandro Agrimi (KD), Francesco Albertini (PSI), sen. Giorgio Braccesi (KD) in sen. Eugenio Gatto (KD). OBRAMBA: sen. Francesco Cossiga (KD), Mario Marino Guadalupi (PSI) in sen. Natale Santero (KD). PROSVETA: Maria Badaloni (KD), sen. Piero Caleffi (PSI), Giovanni Elkan (KD) in Pierluigi Romita (PSDI). JAVNA DELA: sen. Luigi Angrisani (P SDÌ), Danilo Deicocci (KD) in Luigi Giglio (KD). KMETIJSTVO: Fabio Antoniozzi (KD), Lodovico Camangi (PRI), Francesco Principe (PSI) in sen. Dante Schietroma (P. S.D.I.). PROMET: sen. Arcangelo Florena (KD) in sen. Orlando Lucchi (PSI). PTT: Crescenzo Mazza (KD). INDUSTRIJA: Franco Maria Malfatti (KD), Maria Vittoria Mezza (PSI) in sen. Bonaventura Piccardi (KD). DELO in SOC. SKRBSTVO: Ettore Calvi (KD), Raffaele Di Nardo (PSI) in Anseimo Martoni (PSDI). ZUNANJA TRGOVINA: Mario Vetrone (KD) in Dante Graziosi (KD). TRGOVSKA MORNARICA: sen. Mario Martìnez (PSI). DRŽAVNE UDELEŽBE: Carlo Donat Cat-tin (KD). ZDRAVSTVO: Calogero Volpe (KD) TURIZEM in PRIREDITVE: Adolfo Sarti (KD). V tretji Morovi vladi je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb. Izpadli so ministri: Carlo Russo, ki je odgovarjal za pošto in telekomunikacije, Ferrari Aggradi, ki je odgovarjal za kmetijstvo in gozdarstvo, Umberto delle Fave, ki je odgo-(nadaljuje na 2. strani) Visoka jugoslovanska odlikovanja predstavnikom avtonomne dežele Furlanije ■ Julijske Benečije Ob priliki, ko se je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda mudil na obisku v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji je izročil v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Trstu visoka odlikovanja maršala Tita šestim predstavnikom oblasti v deželi. Visoka odlikovanja so prejeli: Doro de Rinaldini, predsednik deželne skupščine, z redom jugoslovanske zastave z lento: Alfredo Berzanti, predsednik deželne vlade, z istim redom; Luigi Burtulo, predsednik pokrajinske uprave v Vidmu, z redom jugoslovanske zastave z zlato zvezdo ; Bruno Chientarolli, predsednik pokrajinske uprave v Gorici, z enakim redom; Libero Mazza, vladni komisar v deželi, z redom jugoslovanske zastave z lento in Alberto Savona, prefekturni komisar pri pokrajinski upravi v Trstu, z redom jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. Pred slovesno izročitvijo odlikovanj je spregovoril veleposlanik Ivo Vejvoda, ki je najprej poudaril, da je počaščen, da lahko izroči v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita odlikovanja imenovanim odlikovancem v znak priznanja za njihov prispevek, ki so ga dali k razvoju in okrepitvi miroljubnega sodelovanja in k prijateljskim odnosom med sosednima republikama. « Ob tej priložnosti bi hotel ponovno poudariti », je nadaljeval Vejvoda, « kako mi v Jugoslaviji cenimo dejstvo, da se nahajajo v našem neposrednem sosedstvu oblastveni organi in osebnosti, ki so se danes tukaj sestale, in katere s svojim delovanjem in moderno koncepcijo odnosov med našima državama in njihovimi narodi — potem ko je bilo premagano vse, kar je bilo v preteklosti negativnega — s svojim delom, s plodnimi odnosi s sosedno Slovenijo in Hrvatsko, z njihovimi mesti in ustanovami, kakor tudi z napori za vedno večje sodelovanje in razumevanje vprašanj slovenske narodne skupnosti, ki živi v vaši državi, nenehno prispevajo k vedno boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju med Italijo in Jugoslavijo ». » Poleg tega bi hotel poudariti poseben pomen zadnjega obiska italijanske delegacije pod vodstvom predsednika vlade Alda Mora v Jugoslaviji, ki je odprl novo stran boljših in širših odnosov med Italijo in Jugoslavijo in ki nas spodbuja ne samo k hitrejšemu in popolnejšemu izvajanju doseženih sporazumov, temveč nas tudi obvezuje, da v vzajemnem interesu intenzivno nadaljujemo delo na zbli-žanju, prijateljstvu in dobrem sosedstvu », je poudaril jugoslovanski veleposlanik in svoj govor takole zaključil: « Spoštovani gospodje, dovolite mi, da vam izrazim v imenu predsednika republike Josipa Broza Tita in v svojem osebnem svoje čestitke k visokim odlikovanjem v upanju, da se bodo odnosi med obema državama tudi v prihodnosti razvijali v korist blaginje naših narodov in miru v svetu ». Po svečani izročitvi odlikovanj se je s toplimi besedami v imenu odlikovanih zahvalil deželni predsednik Alfredo Berzanti, ki je dejal, da se čuti počaščenega za tako visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik SFRJ maršal Tito. Izrazil je prepričanje, da bodo deželne oblasti po svoji moči pripomogle h krepitvi dobrih prijateljskih odnosov med obema sosednima državama, predvsem pa k reševanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo deželo Furlanijo-Julijsko krajino in sosedno republiko Slovenijo. Omenil je tudi slovensko etnično skupino in napore lokalnih oblasti, da se odnosi z njo še v večji meri normalizirajo. Svoj govor je zaključil z zahvalo predsedniku Titu in veleposlaniku SFRJ ter obljubil, da bo še nadalje deloval za zbližanje odnosov med obema državama v prid blaginji narodov obeh držav in miru. Odpravljeni vizumi med Italijo in Jugoslavijo V Rimu so dne 21. februarja podpisali dokumente o odpravi vizumov na potnih listih med Italijo in Jugoslavijo. Dokumente sta podpisala državni sekretar Giuseppe Lupiš in odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu Nikola Mandič. Sporazum bo stopil v veljavo 8. marca letos. Sporazum je bil sklenjen na podlagi dogovorov med obiskom premiera Mora v Jugoslaviji in je v skladu z voljo Italije in Jugoslavije, da pride med obema sosedoma do globljih odnosov. Sporazum določa med drugim odpravo vizumov na podlagi recipročnosti za bivanje, ki ni daljše od 90 dni in katerega vzroki niso delo. Vizume za delo pa bosta obe državi dajali brezplačno. Po strašni nesreči v Mattmarku, kjer je zgubilo življenje 71 Italijanov, je prišlo v predoru Robiei v Švici zopet do tragedije, ki je terjala drugih 15 žrtev (v istem predoru, katerega vhod vidimo tu na sliki, so lani meseca julija umrli še štirje italijanski delavci). IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIHHHIHIHHU Pomembna aveeanost u Trstu Sv. Peter Slovenov Iz Kanalske doline V Trbižu izvolili novega župana in odbornike Število prebivalstva špeterske občine vidno pada Občina Špeter je ena tistih občin, kjer se najbolj naglo niža število prebivalstva. Leta 1951, to je pred 15 leti, je občina štela še 3.088 ljudi, danes jih ima pa samo še 2.551. Samo lansko leto se je število ljudi zmanjšalo za 103 in izseljevanje še ni končano, Januarja letos je na primer za vedno odšlo od doma še drugih 24 ljudi in koliko jih bo šlo še ta mesec in prihodnji, ko se prično dela, nihče ne ve, kajti kriza je vedno bolj občutna in ljudje odhajajo trumoma. Tudi naravnega prirastka ni v špeterski občini. Statistika je pokazala, da se je lani rodilo 22 otrok, umrlo je pa kar 58 oseb. Najbolj občuten padec prebivalstva je seveda v gorskih vaseh, kjer so življenjski pogoji najtežji. Najstarejši učitelj Nadiške doline Pred dnevi je praznoval svoj 91. rojstni dan Jožef Battaino iz Ažle, ki je najstarejši učitelj Nadiške doline in morda tudi Furlanije. Mož je kljub visoki starosti še vedno zdrav in čil in se z veseljem spominja let, ko je učil po vaseh Beneške Slovenije. Najdlje je služboval v Škrutovem, celih 20 let, in zato se ga tam še danes vsi dobro spominjajo. Sedaj uživa stari učitelj že 26 let zasluženo pokojnino. Za njegov visoki jubilej mu čestitamo tudi mi in mu kličemo še na mnoga zdrava leta. Dober lov v letu 1965 V Špetru se je vršil pretekli teden občni zbor članov lokalne lovske rezerve. Predsednik Zveze Elio Koren je prisotnim povedal rezultat lovskega leta 1965, v katerem so ustrelili kar 650 glav divjačine in sicer 147 divjih zajcev, 497 fazanov, 3 srnjake in 3 divje prašiče. Ob tej priliki je predsednik tudi povedal, da so lani poleg tega pobili tudi 72 škodljivcev in da bodo letos potrošili dva milijona lir za nakup fazanov in zajcev za zarod. Sklenjeno je bilo tudi, da bo letos znašala članska kvota 35 tisoč lir. Konzorcij ribičev V Špetru so se sestali vsi ribiči Nadiške doline, da so razpravljali kako zaščititi ribolov in sklenili, da bodo ustanovili konzorcij. Imenovali bodo po dva ribiča za vsako občino, ki bosta v odboru in bosta dajala deželnim oblastem koristne predloge glede ribolova v Na-diški dolini. ČEDAD Demografsko gibanje Meseca januarja se je število prebivalstva čedadske občine povečalo za 15 enot, tako da šteje sedaj 10.922 prebivalcev. V januarju se je rodilo 13 otrok, umrlo je 21 oseb, porok je bilo 7, v občino se je priselilo 45 ljudi, iz občine jih odšlo pa 23. TAVORJANA Smrtna kosa V starosti 76 let je umrl Vittorio Cudicio, ki je bil več kot 20 let župan tavorjanske občine in zato je bil dobro poznan daleč naokoli. Po poklicu je bil trgovec in je stanoval v Čedadu. Zapušča v globoki žalosti ženo in sinove. Nesreča ne počiva Pretekli teden so morali peljati Ujeli so pravo « lisico » Gospodinje iz Utane so celo zimo jamrale, da jim lisice kradejo kokoši in domače zajce. Vsak dan je pri kaki hiši zmanjkalo kaj iz kokošnjaka in nič niso pomagale pasti, ki so jim jih gospodarji nastavljali. Nekega dne se je pa le ujela, a ne v past, v karabinjerske roke. Ugotovili so namreč, da je tista lisica neka žena iz Markoli-nov, ki je nakradeno perutnino sproti prodajala na čedadskem trgu ali pa že med potjo. Priznala je, da je ukradla pri 30 hišah. « Lisica » se bo morala zaradi te kraje zagovarjati pred sodnijo. Divji zajzi iz Poljske Lovska sekcija iz Sv. Lenarta je poskrbela, da so spustili več parov divjih zajcev v lokalno lovsko rezervo na področju Erbeča. Zajce so kupili na Poljskem. Umrl je Rafael Marseu Po kratki bolezni je umrl v če- v čedadsko bolnišnico 57 letnega Atilija Burello, ker je zgubil ravnovesje, ko je šel po balkonu proti spalnici. Bil je še srečen, ker je dobil pri padcu le lažje poškodbe, ozdravljive v desetih dneh. V bolnico je moral po prvo pomoč tudi 19 letni Franko Casarsa, ker si je močno poškodoval levo roko. Ozdravil bo v dveh tednih. Gorjani Prerani grob Vsem je bilo težko, ko smo zvedeli, da je po par dneh hude bolezni umrla 15 letna Orietta Urbani iz Gorjanov. Deklica je kljub mladim letom že dve leti služila pri neki družini, da je s svojim skromnim zaslužkom pomagala očetu, materi in dvema mlajšima sestrama. Vsi so jo imeli radi, ker je bilo res prijazno in delavno dekletce, kar je pokazal tudi njen velik pogreb. Prispevek dežele Deželni odbor je dodelil naši občini 454 tisoč lir za šolsko asistenco in sicer 382 tisoč za prevoz dijakov in za šolske knjige za osemletno obvezno šolanje, 42 tisoč lir za tri štipendije dijakom strokovnih šol in 30 tisoč lir za štipendije dijakom srednjih šol. dadski bolnici 71 letni Rafael Marseu, oče Renza Marseua, ki je občinski tajnik v Tavorjani. Njegovega pogreba, ki se je vršil v Dolenji Mersi, se je udeležila velikanska množica ljudi, kar je dokaz, da je bil pokojni Rafael priljubljen in spoštovan med ljudmi. Podbonesec Praznik sv. Valentina v Črnem vrhu Na dan sv. Valentina, 14. februarja, je bilo v naši vasi vse veselo, ker smo imeli sagro. Letos je zares veljal stari pregovor, da ima sv. Valentin ključe od korenin. Na ta dan so v resnici ob potočkih že cvetele mucke in beli zvončki so veselo kimali z glavicami ob prijetnem vetriču. Še bolj pa bi bilo veselo, če bi imeli naši ljudje delo doma, tako pa prav v teh dneh odhajajo daleč v tuji svet, da sebi in nam zaslužijo vsadanji kruh. Kljub temu pa je bila tega dne vaška gostilna polna ljudi, pili so, ker je bila sagra, vaški praznik, marsikdo pa tudi iz obupa, da je v vinu utopil skrbi in tegobe. Župan pri deželnemu odborniku Pretekli teden je šel župan Chia-budini v spremstvu deželnih svetovalcev Romana in Del Gobba k deželnemu odborniku za javna dela dr. Masuttu, da mu je razložil težke probleme, ki tarejo občinsko administracijo, posebno glede siste-macije cest in vododov. Tečaj za kmete V tečaj za kmete, ki imajo svoje kmetije v gorskih predelih Nadiške doline, se je upisalo kakih 50 mladih fantov. Pri otvoritvi tega koristnega tečaja so bili prisotni tudi zastopniki krajevnih oblasti. Poj da Smrtna kosa v Čampeju Po dolgi in hudi bolezni je umrla komaj 23 letna Luisa De Sabba-ta, ki je leta 1955 dobila « Nagrado Livio Tempesta » za dobrosrčnost. Pokojna Luisa je takrat posvečala ves svoj prosti čas za asistenco neki paralitični sošolki in jo vozila vsak dan v žolo. Ob sprem stvu velike množice ljudi so jo pokopali na domačem pokopališču in zasuli njen prerani grob s številnim cvetjem. Kot znano, je prejšnji župan Lin-daver podal ostavke in zato so morali sedaj izvoliti novega župana in odbornike. Na seji, kateri je predsedoval najstarejši odbornik Di Gallo, je bilo prisotno izredno veliko število občinstva, ki so z zanimanjem sledili potek volitev. Za župana so izvolili dr. Maria Di Gallo, ki je doma iz Moggio U-dinese, je star 48 let in je v službi v Trbižu kot postajni načelnik. Di Gallo je že 9 let občinski svetovalec in od teh 5 let odbornik in pripada demokrščanski stranki. Za odbornika pa so bili izvoljeni: Michele Stoffie (DC), Herbert Rosenwirth (PSDI), Giuseppe Sandri (PSI), Giovanni Moschitz (D C); suplenta pa sta Gino Savio (D C) in Antonio Chiarella (PSDI). Iz Terske Za javna dela v občini Brdo Regionalni odbor je dodelil naši občini 750 tisoč lir prispevka za ureditev občinske ceste, ki vodi v Maliskiat in en milijon lir za kmete, ki so utrpeli zaradi neurja škodo na poljih. Poleg tega so dodelili furlanski ustanovi za hribovske kraje (Ente friulano di Economia montana) 19 milijonov 800 tisoč lir za gradnjo ceste Podbrdo-Breg. Obljubljeno je bilo tudi, da bodo dali na razpolago sredstva za po-gozditev goličav. V programu je tudi sistemacija ceste Njivica-Brdo-Viskorša-Tipana, valorizacija Završkih jam, ojačenje vodovoda v Zavrhu in še druga dela. Svinjska kuga v Sedigli Kmetu Sebastianu Biasizzo sta zbolela dva prašiča za svinjsko kugo. Ker ie ta bolezen zelo nalezljiva so sanitarne oblasti vzele vse potrebne ukrepe. AHTEN Po rojstvu otroka umrl oče Vso našo okolico je zelo pretresla žalostna vest, da se je takoj po rojstvu prvorojenca smrtno ponesrečil z motorjem 34 letni Celio Caruzzi iz Rekluža. Mož je bil celo noč pri ženi v videmski porodnišnici in ko se je otrok rodil, je takoj odbrzel z motorjem, da bi povedal čimprej veselo novico svojim domačim. Toda do doma ni prišel živ, med potjo se je zaletel v nek zid, morda je bil preveč utrujen ali zaspan ali pa mu je spodrsnilo, ker je bil tlak moker, in obležal je mrtev. Iz Rezjanske doline Umrla je Ana Schmidt V starosti 80 let je umrla v Sv. Juriju Ana Schmidt, po rodu iz Madžarske, a je že 50 let živela v Rezijanski dolini. Bila je znana ne samo po okolici, ampak tudi daleč po Furlaniji in še dlje kot dobra botaničarka. Ljudje so radi hodili k njej iz vseh krajev po zdravilne rastline in po nasvete, ki so v zvezi z zdravljenjem z zelišči. Ana Schmidt je v znak hvaležnosti rezijanski zemlji, na kateri je živela pol stoletja, dala zgradit kapelico, ki so jo posvetili padlim borcem. Bila je zelo priljubljena med ljudstvom in zato bo spomin nanjo ostal svetal in nepozaben. Prapotno Velika škoda zaradi požara Pretekli teden je prišlo v seniku kmeta Alfiera Kverčiča iz Čale pri Stari gori do hudega požara. Pla- meni so uničili 30 kvintalov sena, nekaj kmečkega orodja in precej poškodovali tudi streho in zidovje. Na kraj požara so takoj prihiteli številni vaščani in gasilci iz Vidma, da so gasili ogenj, a kljub temu je ubogi kmet utrpel nad tri milijone lir škode. Divji prašiči so že tu Kot znano, delajo divji prašiči v Idrijski dolini pogostoma škodo na poljih. Največkrat pridejo na jesen, ker so takrat njive še polne poljskih pridelkov, letos pa, ker je bila zima mila, se jih je prikazala cela tolpa že tele dni. Ljudje so zelo v skrbeh, ker ne vedo, kako naj bi obvarovali svoje pridelke. NA KRATKO POVEDANO DREKA - Zaradi dolgotrajnega dežja se je utrgalo pretekli teden več usadov ob Kosci, ki so zasuli cesto. Cestarji so se takoj odpravili na delo in odstranili kamenje, da je bil promet kmalu omogočen. SOVODNJE - Ker je v teh dneh temperatura znatno narastla, so popokale cevi centralne kurjave v šoli v Matajurju in v Mašerah. Šolski lokali so bili polni vode in zato se v njih ni mogel vršiti šolski pouk. PETEJAH - V bolnico so morali peljati 58 letnega Angela Rossija, ker si je pri padcu iz nekega zida zlomil roko v ramenu. Ozdravil bo v enem mesecu. iz prve strani Sestavljena nova ilaljanska vlada varjal za delo in socialno skrbstvo, Angelo Raffaele Jervolino, ki je odgovarjal za promet in Bernardo Mattarella, ki je odgovarjal za zunanjo trgovino; vsi so bili demokristjani. Poleg njih pa sta še izpadla: socialist Carlo Arnaudi, ki je od govarjal za znanstvene raziskave, in socialdemokrat Edgardo Lami Starnuti, ki je odgovarjal za industrijo in trgovino. Novi ministri so naslednji: Bertinelli (PSDI), Rubinacci, Restivo, Scalfaro, Natali, Bosco in Tolloy. Ponovno pa je stopil v vlado Fanfani, ki je podal ostavko lanskega decembra. Socialist Giusto Tolloy je Tržačan; rodil se je v Trstu 3-11-1907. Zbežal je z družino med prvo svetovno vojno v Italijo. Obiskoval je vojaško akademijo v Mo-deni in je v drugi svetovni vojno dosegel čin majorja. Kot antifašista so ga pre-mestiii na albansko fronto, kasneje pa na rusko fronto. Odlikovan je bil z bronasto medaljo za hrabrost. Zbežal je v Ro-rnanjo, kjer je z drugimi antifašisti ustanovil « Italijansko delavsko stranko », ki se je po osvoboditvi združila s PSI. Bil je partizan v osmi brigadi Garibaldi. Po vojni je bil tajnik socialističnih federacij v Bologni in Forliju, deželni tajnik , Emilije član vodstva stranke leta 1947, odgovoren za organizacijo v letih 1950 in 1954, poslanec Bologne v prvem in drugem parlamentu ter senator San Dona di Piave v tretji in četri poslovni dobi. Po strankah so podtajniki takole razdeljeni: 28 demokristjanov, 11 socialistov, 6 socialdemokratov in en republikanec. Novih podtajnikov je 17, in sicer: Cos-siga Schietroma, Principe, Elkan, Di Nardo, Martinez, Santero, Gioia, Colombo, Braccesi, Agrimi, Malfatti, Sarti, Piccardi, Graziosi, Florena in Giglia. Na seji viade so nekaterim ministrom brez listnice dodelil še posebne naloge: Piccioni bo imel posebne politične naloge in koordinacijo zakonodaje; Pastore bo skrbel za izredne posege na Jugu in bo predsedoval ustreznemu odboru ministrov in bo hkrati predsednik odbora ministrov za pasivna področja srednje in severne Italije; Rubinacci bo skrbel za koordinacijo pobud okrog znanstvenih raziskav v zvezi z mednarodnimi sporazumi in bo v tem svojstvu sodeloval v odboru ministrov, ki ga določa zakon o ustanovitvi Nacionalnega odbora za jedrsko energijo; Scaglia bo skrbel za zvezo s parlamentom; Bertinelli pa za reformo javne uprave. Poleg tega je vlada določila, da bo zakladni minister stalni delegat pri OECE. Po vzgledu centralne vlade Levi center Po vzoru osrednje italijanske vlade je bila prejšnji teden tudi v deželnem merilu osnovana vlada levega centra, v kateri sodelujejo krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci. S tem, da so v vlado vstopili tudi socialisti, je dobila njena politika povsem novo usmeritev, ki se ne odraža le v tem, da se bo zavzemala za nadaljnjo poglobitev prijateljskih odnosov s sosednima deželama Slovenijo in Koroško, marveč predvsem v dejstvu, da je v njeni programski izjavi prvič govora tudi o slovenski manjšini. « V okviru politike leve sredine — je rečeno v tej izjavi — so bistvene važnosti odnosi medsebojnega razumevanja med različnimi civilizacijami in izročili ter zaradi tega tudi odnosi med državljani italijanskega jezika na eni ter državljani slovenskega jezika na drugi strani. Dežela bo v mejah svojih pristojnosti nadaljevala svojo dejavnost za pospeševanje razvoja skladnega in omikanega sožitja med državljani brez razlike glede na jezik, pleme, običaje in kulturo, ker so vsi enaki pred zakonom v uživanju pravic in v izpolnjevanju dolžnosti, ki iz zakona izvirajo. V tej perspektivi bo odbor leve sredine prispeval k uresničevanju demokratične politike napram slovenski manjšini in bo podpiral tiste predloge, ki bodo težili k temu, da se priznajo upravičene potrebe in zahteve manjšinske jezikovne skupine pri čemer se tudi v deželi bo postavil proti vsakršni obliki pobesnelega nacionalizma in ostankov rasistične miselnosti, kjer koli bi se pojavili ». Slovenci v Italiji so to izjavo pozdravili zelo pozitivno, vendar so hkrati izrazili tudi svojo zaskrbljenost, da ne bi — kakor že mnogokrat v povojnih letih — tudi tokrat ostalo le pri lepih besedah. Kljub vsem upravičenim pomislekom, ki izvirajo iz dolgoletnih izkušenj in neštetih razočaranj, pa izjava nove deželne vlade vsekakor pomeni važen in razveseljiv korak naprej po poti razumevanja med obema narodoma v deželi. Nova deželna vlada levega centra je sedaj takole sestavljena: Predsednik: Alfredo Berzanti; podpredsednik: Giansilverio Giacometti; odborniki: Bernardo Dal Mas iz por-denonskega okraja, za kulturne dejavnosti in obrtništvo; Giovanni Vicario iz pordenonskega okraja, za kulturne dejavnosti in javne ustanove; Vittorino Marpillero iz tolmeškega okraja, za industrijo in trgovino; Antonio Trippani iz Golice za finance; Antonio Comelli iz videmskega okraja, za kmetijstvo, gorsko gospodarstvo in gozdarstvo; Luigi Masutto iz videmskega okraja, za javna dela; Ermenegildo Nardini iz videmskega okraja, za higijeno in zdravstvo, Bruno Giust iz videmskega okraja za programacijo in šport; Giovanni Leschiutta iz tolmeškega okraja za urbanizem in kontrolo nad javno upravo. itiiiitiiimiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiimmiiiiiii Sv. Lenart Slovenov en mesec Novo leto, novo življenje, novi upi, toda ;:a marsikoga je bila usoda grenka. V januarju, da ne govorimo o krvavi vojni v Vietnamu, kjer ameriška aviacija kar naprej meče bombe na vasi in mesta in povzroča nepopisno škodo in žrtve, je bilo več groznih nesreč, tako v zraku, kot na zemlji in morju. Samo na Mont Blancu, kjer se je neko indijsko letalo zale teio v vrn gore, je bito 117 žrtev, ki so se porazgubite po 8 metrov visokem snegu. Drugih 34 žrtev je bilo na letališču v Bremenu, kjer je eksplodiralo letalo na nemški zračni progi: inect mrtvimi je bilo 9 italijanskih športnikov (sedem plavalcev, med temi irzačan Bianchi, en trener in en radiokronist). V mesecu februarju ni bilo nič boljše in smo poleg vojne, ki se še nadaljuje v Vietnamu in krvavih konfliktov v domenikanski republiki in onih v Belgiji, da bi preprečili zaprtje nekaterih rudnikov, kjer je zaposlene največ italijanske delovne sile, in lakote v Indiji, zaradi katere umira na tisoče ljudi, posebno otrok, zvedeli še potnik ter 150 plemenskih telet, ki so bila last potnika, doma iz Emilie. Dne 16. je prišlo do grozne železni ške katastrofe v Jugoslaviji: v bližini Splita se je tovorni vlak, ker so se pokvarile zavore, zaletel v brzi potniški vlak. Bilo je 30 mrtvih in 26 ranjenih,, skoraj vsi delavci, ki so se ponoči vračali z dela. Ko je tovorni vlak pripeljal na vrh hriba, se je ustavil na postaji Kastel Stari, a zavore niso delovale in vlak je z vso hitrostjo zdrsel nazaj in se zaletel v potniški vlak. Pretekli mesec je zgubilo življenje pri železniški nesreči blizu Zagreba še drugih pet potnikov. Dve osebi sta s e ponesrečili tudi avgusta 1965, leta 1964 in sicer 4. januarja pa je prišlo v Jalin-cih do ene najhujših železniških nesreč v Jugoslaviji: bilo je 61 mrtvih in 300 ranjenih. V afriških vodah se je dne 20. t.m. potopila ribiška ladje « Pingvin »: utonilo je 15 italijanskih mornarjev. In ta žalostna kronika bi se mogla še nadaljevati. Emigranti in vojaški rok Zdi so nam, da je potrebno in koristno, da damo nekaj informacij o vojaškem roku, ki ga morajo odslužiti naši mladi emigranti. Od trenutka, ko je mladenič vpisan v seznam nabornikov, mora biti oblastem na razpolago in je zato izselitev podrejena dovoljenju, ki ga izda naborniški urad potom občine, kjer zainteresirani stanuje. Po pregledu, če je smatran za sposobnega, je potrebno za eventualno izselitev tudi pooblastilo ministrstva za obrambo. Prošnjo je treba nasloviti na lastno okrožje ali na pristaniško poveljstvo. Pooblastilo more biti izdano do petega dne v mesecu predno je vpoklican. Kdor je pa že v inozemstu in bi želel biti začasno oproščen vojaš- ke službe, mora napraviti prošnjo in dokazati, da se nahaja na delu za stalno in mora predložiti tudi delovno pogodbo. Mladeniči, ki so šli v inozemstvo predno so izpolnili 18 let starosti, se bodo morali ob izpolnitvi 20. leta starosti javiti italijanskim oblastem in prositi, da bi šli k vojakom brez zdravniškega pregleda ali da bi jih pregledali. V tem primeru so oproščeni vojaščine dokler bivajo v inozemstvu. Naj še dodamo, da so emigranti po 30. letu starosti definitivno o-proščeni vojaščine, tudi če pridejo v Italijo in da so definitivno oproščeni pred 30. letom, samo v slučaju, če so fizično nesposobni. Tujce v Belgiji Zvedeli smo, da bodo v Belgiji Na pobočju bo zrasla nova vas ? za drugo veliko nesrečo V Svici in si- ' ■■■Hilli im n im mm milili III milini m mi ....................................................................... cer v nekem rovu v kantonu Ticino v v- j» dolini Bavona, kjer se je zadušilo pri W Clini HHCCII delu v hidroelektričnem bazemu Ro-biei kar 15 italijanskih delavcev in dva švicarska gasilca. To se je zgodilo v sredo, 16. februarja. Ta nesreča se je dogodila po dobrih petih mesecih po nesreči v Mattmarku, kjer je 80 delavcev, med temi 56 italijanskih in dva tudi iz Beneške Slovenije, izgubilo življenje, ko jih je zasul Velikanski ledeni plaz. Dne 11. februarja, točno opoldne, je prišlo v Kamp Lintfortu v Nemčiji do druge huje nesreče. V rudniškem rovu « Rosenruy », kjer je delalo 20 rudarjev, je izgubilo življenje 15 delavcev, med temi tudi italijanski. Ta rudnik je bil odprt leta 1959, da so izkoriščali premogovnik na levi strani Rena. Poleg tega je v Moskvi dne 15. t.m. strmoglavilo in se vžgalo eno največjih letal z zmogljivostjo nad 200 potnikov. Bilo je kakih 50 mrtvih. To je bil inavguralni polet, ki bi vezal Moskvo z glavnim mestom bivšega francoskega Konga Brasdevillom. Tri dni kasneje, to je 18. februarja, je strmoglavilo drugo potniško letalo na belgijski progi, ki se je vžgalo, ko se je dvignilo na letališču Linate pri Milanu. Pri tej nesreči so izgubili življenje trije možje posadke in en italijanski milnimi .... IA ?sl%»vsai SADNO DREVJE PO SADITVT Potlè ku smo posadil mlade sadne drevesa je trjeba znat še dost reči o pravem runanju z drevjam. Potlè ki smo sadil mlado drevo je trjeba ga vičkrat zalivat, posebno če smo sadil pozno u pomladi. U cajtah se godi, de drevo usajeno ne požene, čerauno je blo pravilno usajeno. Takemu drevju je manjkalo vode. Če se tuo godi, je trjeba drevo izruti iz zemje an no malo prerezat koreninice an ga položit' za 24 ur u vodo, de se napije. Potlè drevo lahko spet usadimo an bomo vidli, de bo hitro pognalo. Mlado sadno drevje nuca ajarja, mokrote an hranilnih sostane u zemji. Ajar an mokroto dajemo koraninam, če parkopavamo zem-jo okuol drevesa, hranilne sostan-ce pa z gnojenjem. Mlado drevo muoramo parve-zat par postavjenmu kolu, de glih rase. Mlade poganjke je trjeba ni-mar gledat, da na šafajo listne uši. Za pred tele se branit je trjeba škropit s tobačnim estratom ali s patakanom u prahu. Mlade poganjske na deblu muoramo odre zat z ostrim nuožam, poganjke, ki rastejo iz korenin, ne smijemo odrjezat nad zemjo, ampa jih muoramo odkopat an odrezat na mestu, kjer so nastali. SEDAM ZAPOVEDI ZA 2VINOREJCE 1) Hljeu muora bit nimar čist an mjet zadost luči; 2) hljeu muora bit suh an an-kul vlažen (umid); 3) u hljevu je trjeba zlo skar-bjet za dobar ajar, na šmije pa bit prepiha; 4) temperatura hi jeva muora bit srednja, ne previč gorkuo an ne previč marzio; 5) gnuoj an gnuojnica na smije-ta stat dougo cajta u hljevu; 6) žvina naj ima zadost prasto-ra za ležat; 7) hljeuska tla ne smijejo bit drseča an preveč nagnjena. Samo zadnja tretjina tam, ki krava stoji, naj bo do tri centimetre buj nizko, de se odteka gnojnica. Nekoliko čudno zveni tale naslov, kajne, saj vemo, da se naše vasi tod okoli, posebno gorske, spraznujejo, ker ljudje ne morejo živeti na domači zemlji, ker je ta presiromašna, da bi mogla preživljati vse in zato morajo odhajati eden za drugim v tujino za vsakdanjim kruhom. Mnogo vasi je že na pol praznih, v prenekaterih zaselkih pa že ni več žive duše. Zato nas je toliko bolj presenetila no- vica, da bo na pobočju Matajurja v sovodenjski občini zraslo novo naselje in sicer turistično naselje, kamor naj bi zahajali turisti poleti in pozimi. Naselje bodo gradili v več fazah in sicer bodo najprvo napravili cesto, ki vodi iz vasi Matajur do Bajte in dva moderna skilifta (velečnica za smučarje). Cesto, ki bo dolga 1,5 km in bo vodila naravnost na snežne poljane, bodo začeli graditi že na pomlad in bo tudi letos končana. Tudi skilifte bodo zgradili do prihodnje zime in bodo peljali od 1.100 metrov v višino 1640, ki je vrh Matajurja. Potem bodo začeli graditi, tako je v načrtu, velik hotel z barom, drsališče, igrišče za tenis in druge športne naprave za odrasle in otroke ter tri vvekend hišise, ki so baje že oddane. Okoli tega središča bodo zgradili 60 hišic in sicer 35 jih bo v grupah, 25 pa posameznih, raztresene tu in tam. Cena hišic bo jako nizka in zato so prepričani, da bodo že prvo leto vse razprodane ali oddane v najem. V teku dveh let bodo gradili tudi cesto, ki bo vezala vas Matajur z Ložcem, da bo tako izpopolnjen « Pogled z aviona na prestolico Furlanije Videni (Udine). V ozadju, na desni, se razločno vidi najvišjo goro Beneške Slovenije Matajur, ki je visok 1643 m. Tu nameravajo še letos zgraditi sugestivno turistično naselje z vvekend hišicami. soč). dan (razen sobote) ob 14,15. mn n n milimi in m n ..................................................................... milil....im.....u....imuni.......iiiiiun....umili..... ves cestni krog: Sovodnje-Čeple-sišče-Mašera-Matajur; druga cesta pa bo vezala Matajur z Mersinom in Nadiško dolino. Če bodo res zgradili vse, kar je v tem načrtu, bo to prineslo lokalnemu prebivalstvu prav gotovo kake beneficije in zato ljudje komaj pričakujejo, da bi pričeli z deli, ker tako bi tudi kakšen domačin dobil vsaj trenutno zaposlitev na domačih tleh, in bi mu ne bilo treba iti od doma. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiti Povprečno življenje v Italiji Predno preidemo na argument, naj povemo, da se je število prebivalstva v dobi od leta 1861-1965 v Italiji kar podvojilo. V 104 letih je namreč naraslo od 25 milijonov 756 tisoč na 51 milijonov 600 tisoč; podvojeno število smo dosegli lani, meseca oktobra. Na ta način je demografska gostota, ki je ena najvišjih v Evropi, prešla od 85 prebivalcev na kvadratni kilometer, na 174 prebivalcev, ki jih ima danes. In tu dobra novica. Povprečno življenje Italijanov se je v začetku stoletja podaljšalo kar za 25 let pri moških in za 30 let pri ženskah. Novorojenček je imel leta 1899 možnost, da bi živel do 42.leta, novorojenka pa do 43.leta Po podatkih ISTAT pa naj bi živel otrok rojen 1961.leta kar 67 let, deklica pa 72 let; ta napredek, katerega pozdravlja vsako človeško bitje, za-visi seveda od boljših življenskih pogojev, večje higijene, razvoja medicine in boljše socialne asistence. Naj še povemo, da je v letih 1899 -1901 na tisoč rojenih dečkov umrlo kar 177 dečkov (na tisoč deklic 161) in leta 1952, vedno na tisoč rojenih dečkov, jih je umrlo samo 45 (deklic 38). Umrljivost v prvem letu življenja je torej tričetrt manjša z ozirom na statistične podatke iz leta 1900. Izboljšanje velja tudi za poznejše dobe. V prvih petih letih življenja je umrljivost manjša kot ena na tisoč (leta 1900 je bila 10), kar pa zadeva deklice je umrljivost še manjša (0,66 na tisoč). uvedli nove osebne izkaznice za tujce, ki bodo enotne in bo tako vsaj na zunaj prekrita diskriminacija. Osebne izkaznice, ki bodo svetlorumene barve, namreč ne bodo imele več tiste rdeče črte in napis <* étranger » (tujec) bo pisan z malimi črkami, medtem ko je bil preje zelo viden. Osebne izkaznice bodo pisane v petih jezikih in sicer v jezikih štirih skupnosti (v francoščini, flamščini, italijanščini) in v angleščini. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimimtf immillimi Visoki položaji Slovencev v Ameriki Čeprav je v Združenih državah Amerike v primerjavi z drugimi narodnostmi Slovencev malo, zavzemajo vendarle mnogi zelo visoke položaje. Tako imajo enega upokojenega in e-nega aktivnega generala v ameriški vojski, mimo tega pa še več nižjih častnikov. V zveznem kongresu v Wa-shingtonu so trije Slovenci, v poslanski zbornici sta dva, v senatu je eden, prav tako pa je eden tudi v zvezni upravi. Vsi ti so že v ZDA rojeni. Na drugih pomembnih položajih so, poleg tam rojenih, tudi novejši priseljenci. Več jih zavzema stolice na univerzah in kolegijih in so nekateri med njimi upoštevani znanstveniki. Še več je profesorjev na srednjih in strokovnih šolah ter učiteljev in učiteljic na osnovnih. Tako je na sloviti harward-ski univerzi mnogo upoštevani fizik dr. Anton Peterlin. V Sherganu je ravnatelj muzeja umetnostni zgodovinar dr. Rajko Ložar. Veliko je število odvetnikov, zdravnikov, inženirjev, gospodarskih strokovnjakov in drugih intelektualcev. Po veliki večini pa niso samo slovenskega porekla, marveč se svoje narodnosti tudi zavedajo, čeprav so po bistvu pravi Američani. Nekateri pa so, kot smo rekli, najnovejši priseljenci, ki so se kljub težavnim razmeram odlično uveljavili v ameriškem javnem življenju. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Naši izseljenci po svetu bi marsikdaj radi slišali slovensko besedo in domačo novico po radiu, a ne vedo kdaj in na kateri valovni dolžini oddajajo programe radio-oddajne postaje v slovenščini. Zato jih bomo tu omenili. Celodnevno slovensko oddajo ima postaja: Trst A, valovna dolžina je 306,1 m Koper, valovna dolžina 212,4 m Ljubljana, valovna dolž. 327,1 m ali 202,1 m Samo ob gotovih dnevih in določenih urah pa: Celovec: nedelja ob 7,30, ponedeljek ob 18., sobota ob 9., vsak Domača pravljica v nadiškem narečju v Škratje - netopirji Kadar v zimskih vičerih smo kozlàli grah (fižol) al čuzili pa-nogle, stara mati nam je pravla pravce. Znala jih je tulku, de vsako vičer je bila druga. Povjedala nam je tudi tole: V Nediški dolini, v èelé (skali) blizu Landarja, je dna velika in takuò duga jama, de njé moč ji najti koncà. Zvrtali so jo škratje, de b’se v njò skrivali in not’ nosili nebugljive otročiče. V tistih cajtih so bile povsod « kamunje » in vsak je pasu svojo žvinco, kjer je teu. Na Vrhu je bila dna pastirica, ki je imje-la imé Vančica. Bila je žleht. Njé mama se je muorla pu farda-mat’ za ji stuort vstat’, in za ji stuort molit je muorla nucat šibo. Le jočč je gnala žvinco past tjé na kamunjo. Starši njeso pustil’ svojih otrok, de bi gnali žvin-ce na tisto planino, kjer je Vančica pasla, kier so se bal’, de b’ se ne grduò navadli. Vančica je znala štrafovat’, huduò prosit’ in preklinjat’. Za vsako nič je guo-rila: « Buoh te štrafi, zluodi te nes’, strjela tu ubi », in takuò naprej. Na komunji pri Sv. Duhu je bila dna globoka jama, uon z katere se je vičkrat tudi kadilo, ku de b’ not’ k jek gor jelo. Starši so prepovedovali pastirjem hodit’ okuole tiste jame al notre metat’ kamenje, de ne uon pride hudič. Vančica jih njé poslušala: je hodila k jami in not metala kamenje. Njeki dan, se je iz jame zlò kadilo in Vančiva je metala not’ kamenje. Nankrat je skočil iz tiste jame an velik kaštron (kozel), se je zaleteu pruot Vančiče-nemu kaštronu in sta se začela takuò strašnuo butat’ z glavami, de so se djelale iskre. Vančica je tjela branit’ njé kaštrona, je popadla an hlod in je začela mlatit’ tistega kaštrona, ki je biu paršu iz jame, na vso muoč. Tele kaštron je dau tje na Vančico, jo je nastaknù gor na rogé in z njo vred je skočnii not’ v jamo. Prestrašena žvinca je let jela sama damù. Vsa vas je ejeu dan in ejelo nuoč iskala Vančico po ka-munjah in po hostah, pa je njeso najdli. Tisto vičer je paršla taj-šna huda ura, de je tjelo vse nest’. Buskalo je in strejalo, de je bilo strah. Bila je velika pa-uodnja. Landarci, ki so šli gledat takuò strašnuo je curjela uodà iz jame, so zagledali dvje kite iz lase, ki jih jé vodà prnesla iz jame. Spoznali so, da so kite nesrečne Vančice. Spoznali so, de škratje so potegnili Vančico v tisto jamo gor na Vrhu, ki je bila globoka do Landarske jame in tam not’ jo raztrgali. De bi pregnali škrate iz jame, so poklicali enega kaluniha (kanonika) iz Čedada in ga prosili, de naj jo po-žegna. Kalunih je dugo molu in kropiu jamo z žegnano vodò in takrat so se škratje spremenili v netopirje, katerih je v jami vse puno še današni dan. Tiste jame gor pri Sv. Duhu je njé vič; Vrhovci so se zbral’ in so zmetali not’ tulku kàmanja, de so jo zapunli in še današni dan pravjo svojim otročičem, kakuò se je bilo zgolilo Vančici, kier je bila žleht. L’ambasciatore jugoslavo in Italia consegna alte onorificenze alle autorità’ regionali e prov.li Approfittando di una sua visita nel Friuli-Venezia Giulia, l’ambasciatore di Jugoslavia a Roma, Ivo Vejvoda, ha consegnato, nella sede triestina del Consolato jugoslavo, a nome del Presidente Tito, alte onorificenze al Presidente della Giunta Regionale dott. Alfredo Berzan-ti, al Presidente del Consiglio regionale dott. Doro de Rinaldini, al Commissario del Governo dott. Libero Mazza ed ai Presidenti delle Provincie di Udine e di Gorizia, prof. Luigi Burtulo e dott. Bruno Chientaroli, e al Commissario prefettizio alla Provincia di Trieste dott. Alberto Savona. La consegna delle onorificenze è stata preceduta da un breve e significativo discorso pronunciato dallambasciatore jugoslavo Ivo Vejvoda il quale ha detto tra l’altro di essere onorato di consegnare a nome del Presidente della Repubblica Socialista Federativa Jugoslava Maresciallo Tito le onorificenze concesse quale segno di riconoscenza per il contributo da ciascuno dei decorati dato per favorire e rafforzare i legami di amicizia tra i due popoli e per gli sforzi compiuti in direzione dì una pacifica collaborazione. L'ambasciatore ha inoltre tenuto a ricordare come dopo aver superato tutti gli ostacoli negativi del passato, i rapporti attuali contribuiscano a creare un sempre migliore reciproco avvicinamento tra Italia e Jugoslavia; ed ha anche sottolineato il significato dell 'ultima visita fatta dalla delegazione italiana in Jugoslavia, delegazione guidata dal Presidente del Governo italiano on. Aldo Moro il quale ha tenuto ad affermare che « una nuova pagina si è aperta verso migliori e più vasti rapporti tra l’Italia e la Jugoslavia ». Nel ringraziare a nome di tutti, il dott. Alfredo Berzanti si è detto onorato dell’alta onorificenza ricevuta da parte del Presidente jugoslavo Maresciallo Tito ed ha assicurato che le autorità regionali faranno tutto il possibile per rafforzare sempre di più i rapporti tra i due Stati confinanti ed in particolare per risolvere nel migliore dei modi e con reciproca soddisfazione tutti quei problemi che riguardano la Regione Friuli-Venezia Giulia e la vicina Repubblica Socialista di Slovenia. Ha pure accennato il dott. Berzanti al problema della minoranza etnica slovena facendo presenti gli sforzi che le au- torità locali compiono per normalizzare i rapporti con essa comunità, ed ha anche promesso che egli continuerà a lavorare per far sì che i rapporti tra i due Stati confinanti divengano sempre più stretti e più amichevoli per il bene di ambedue i popoli e per il mantenimento della pace. L’ambasciatore jugoslavo, che a Trieste si è incontrato anche con il prof. Origone rettore dell’Università, ha fatto delle visite anche nel Friuli intrattenendosi in modo particolare negli stabilimenti pordenonesi della Rex dove da parte della direzione gli è stato offerto un pranzo. L'ambiasciatore jugoslavo a Roma, Ivo Vejvoda, il secondo da sinistra, visita il Museo di Udine. Gli fa da guida il dott. Aldo Rizzi, il primo da sinistra, direttore del Museo. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Troppo poco alla Slauia Friulana Di recente la Giunta Regionale ha deciso di erogare quasi 258 milioni a favore di iniziative miranti a potenziare le attrezzature turistiche della Provincia di Li-dine. Con tale somma si mira a valorizzare il patrimonio alberghiero e quello degli imipanti sportivi e alpinistico-speleo-logici specialmente della Carnia e della Destra Tagliamento. Pertanto nell’elenco approvato dalla Giunta Regionale, una volta sentito il parere dell'Ente Provinciale per il Turismo di Udine e del Comitato speciale costituito dalia Regione, è stato incluso il funzionamento di otto nuovi alberghi, lo ampliamento di altri due, la costruzione di impianti per gli sports invernali, la sistemazione di rifugi alpini e bivacchi, il potenziamento del soccorso alpino e di importanti attrezzature. Ad ogni modo, pur senza sottovalutare questo primo passo della Regione nei riguardi del potenziamento e dello sviluppo turistico nella Provincia di Udine, non possiamo non rammaricarci, dopo a-ver ben scorso il citato elenco, nel constatare l'esiguità — quasi una briciola — del contributo riservato alla Slavia Friulana (13 milioni e 300 mila lire per la sistemazione della Grotta e relativa chiesa di San Giovanni d'Antro e 5 milioni e 537 mila lire per la valorizzazione delle Grotte di Villanova di Lusevera) mentre alla Val Resia ci si è passato ad- dirittura sopra, senza cioè concederle un soldo. Si vuole comunque sperare che la Regione non abbia a tardare, semprechè l’Ente Provinciale del Turismo di Udine consideri più davvicino la reale situazione rispetto alle possibilità di uno sviluppo turistico, a conferire anche ai territori della Slavia Friulana e della Val Resia pur con tanti richiami naturali e storici, aiuti più pronti e più consìstenti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Per gli stranieri Europea nel Belgio la carta d'identità Al fine di conferire anche ai documenti un carattere europeo il Belgio ha deciso di togliere alla carta d’identità per stranieri ogni forma esterna che abbia sapore di dischiminazione. Infatti nella nuova carta d’identità, di colore giallo chiaro e immessa in circolazione in questi giorni, non figura più la famigerata sbarra rossa men-rte il termine « étranger » (straniero) è riprodotto in carattere tipografico assai minuto mentre orima lo era in modo vistoso. Inoltre essa si presenta in cinque lingue e precisamente le quattro della Comunità (francese, fiammingo, italiano e tedesco) più quella inglese. Pai 3 al 13 man» 1960 I mondiali di hockey a Jesenice Lubiana Zagabria Degnissime sedi troveranno quest’anno i campionati mondiali di Fiockey, sedi che rispondono ai nomi di Jesenice, Lubiana e Zagabria. Per tanto importante manifestazione sportiva, che avrà come protagoniste le più forti e agguerrite squadre del mondo, si è cominciato a lavorare fin dallo scorso anno in modo che l’organizzazione abbia a soddisfare sotto ogni punto di vista. L'eccezionale avvenimento sportivo avrà svolgimento nel prossimo mese di marzo con inizio il giorno di giovedì 3 e con chiusura sabato 12 nel qual giorno verrà effettuata la proclamazione dei vincitori e la consegna dei premi. Si avranno quindi dieci giornate dense di impegnative, vibrate e cavalleresche competizioni che certamente non mancheranno di soddisfare appieno, sia sotto l’aspetto tecnico che agonistico, le grandi masse di appassionati che affolleranno i margini delle piste di ghiaccio che per la circostanza a Jesenice e a Zagabria ne sono state costruite di nuove a scopo sussidiario. In merito all’organizzazione, a ragion veduta, è da considerarsi senz’altro perfetta. Basti pensare, che in quanto a informazioni, appena un paio di minuti dopo la fine di ogni partita, sarà possibile avere il resoconto completo della gara; e ciò per i 150 giornalisti che saranno presenti in rappresentanza dei più importanti quotidiani del mondo costituisce il più efficace contributo al loro lavoro. Tra le squadre più attese all’opera, oltre a quella della Jugoslavia ed a quella dell'Italia, sono quelle dell'Unione Sovietica, detentrice del titolo, del Canadà, la squadra spodestata dai sovietici lo scorso anno e che vanta al proprio attivo una dozzina di vittorie ottenute nel campionato mondiale, degli Stati Uniti d’America e della Finlandia. Le squadre sono state suddivise in tre gironi. Quelle del girone A si batteranno a Lubiana e sono: Cecoslovacchia, Germania Est, Polonia, Svezia, Finlandia, USA, Canadà e URSS; quelle del girone Bea Zagabria e sono Jugoslavia A, Austria, Ungheria, Svizzera, Gran Bretagna, Norvegia, Romania e Germania Orientale; e quelle del girone C a Jesenice e sono; Bulgaria, Danimarca, Unione Sud Africana, Italia e Jugoslavia B. A Jesenice inoltre verranno effettuati, in preparazione dei campionati mondiali, degli incontri amichevoli con protagoniste le rappresentative della Gran Bretagna, del Canadà, degli USA, della Jugoslavia, di Jesenice e di Kraniska gora. Aiftgolo