BUY united states javincs bonds AND STAMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium impEFENSE Mi BUY vMm united jjjžIjKl states kmtjr savings M nM?ANDST/WPS XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 7, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 236 Vužna izjava kon- gresnika 8weeney-ja ^ Mr-. John J. Lokar, osebni tajnik sodnika Franka J. Uscheta, nam poroča, da mu je podal snoči Martin L. weeney, ki je pri primarnih volitvah kandidiral proti ^'ku Lauschetu, sledečo izjavo, preden se je odpeljal Washington, kamor ga kličejo njegove kongresniške U0l2nosti: sem Amerikanec sem se poslužil svoje pravice ter Stavka pri Midland Steel Products Co., radi katere je moralo prenehati vse delo v Studebaker sodniku Franku J. Lauschetu. Izgubil sem, toda pri jCorP-> napravah v South Bendu, Nadaljevanje stavke v Midland Steel Products Co. Do včeraj ni bilo doseženega še nobenega sporazuma med družbo in predstavniki CIO delavstva. Pn pravkar minulih primarnih volitvah kandidiral t 1 sodniku Franku J. Lauschetu. Izgubil sem, toda pri i ® mi ni treba navajati ničesar v moje opravičevanje, Ind;'™ ki Pgroža produkcijo vo- •i v TQclrih aT7tr\w»r»V\il^ir v XA/illxrc H kea ^ bilo moje obnašanje tekom kampanje korektno borb Frank J. Lausche je vodil pošteno in čisto Njegova dokazana in priznana zmožnost in polili ^!.Zahtevata podporo združene stranke vseh neodvis-. i"fat° b° °n d0bn tUdi m0j° nie()mejen° P°™Č višanje mezd, toda dozdaj se ni jaških avtomobilov v Willys-0 verland tovarni v Toledu, je o-stala včeraj še vedno neporavnana. Miss Vida E. Grmsek mmm Nemci pričeli zopet odkraja: ž napadi na Moskvo Ali bo imel Hitler zdaj več sreče kot s svojo prvo ofenzivo, ko je bila morala in moč njegove armade na višku, in suho, toplo vreme? štev 1 m!' da bo deležen tudi popolne podpore vseh mojih (?lh Prijateljev v Clevelandu. Jaz se vrnem iz Washingtona, cla zavzamem spet HI 1TleSt° v boj'ni lini;|i' da se zagotovi njegova izvolitev 4at °Vembrskih volitvah. Jaz sem javno podpiral kancli-2(la.10 Fl[anka J. Lauscheta za sodnika. Z veseljem bom ^storil isto v kontestu za urad župana mesta Cleve- ifl" S.Weeney Podal svojo važno izjavo, ne da bi kakšne pogoje, zahteve ali obveznosti za slučaj K?etove izvolitve. Slika predstavlja mladenko Miss Vido E. Grmsek, ki je dne 3. oktobra, prejela svojo diplo- , v , mo kot graduirana bolniška doseglo se nobenega tozadevne- j strežnica. Miss Grmsek je hči CIO avtna unija zahteva' po- \ 0ln v slovensko hišo na St. Clair Ave.; en vlomilec ubit, drugi ranjen aJ je ustrelil in ubil Nicholasa Jurgana, Louisa ,, run° je ranil, tretjega pa je prepodil. Stan ^novanjsko hišo št. 1616 menilo v obtožbo napada, nakar St-' ki jo lastuje Slo-\ 0(j Louise Bečaj, so v JU tnedelje na ponedeljek Ilje možje, katerih e-in Mrs. Bečajeve ustrelil, tr ' drugega je nevarno Do Sm }e§a Pa prepodil. % jrtl je bil ustreljen Ni-lll>UinXUrgan' star 23 let in Jfe ha T 3232 st-Clkir Ave" "li tatv- ^ 1935 aretiran za je bil Jurgan obsojen za šest mesecev v prisilno delavnico. Charles Bečaj pa ima tudi dolg policijski rekord glede raznih tatvin. Struna pa je bil leta 1937 obsojen zaradi vloma v neko garažo na trideset dni zapora, toda je bila pozneje njegova kaz^n suspendirana. ga sporazuma v pogajanjih med reprezentanti unije in predstavniki tovarne, kljub temu, da se je vršilo včeraj več ur trajajoče posvetovanje obeh strank z vladnim posredovalcem James P. Deweyjem. S konferenco se bo danes nadaljevalo. Midland Steel Products družba izdeluje "frames" za Studebaker, Willys-Overland, Buick, Hudson in Ford družbo. poznane Mrs. Mary Grmsek, 6211 Glass Ave., in je članica angleško - poslujočega društva "Comrades", S. N. P. J. Miss Grmsek je sprejela službo strežnice v Huron road bolnišnici, kjer je tudi dovršila svoje učenje. Nadebudni mladenki čestitamo in ji želimo mnogo uspeha v njenem poklicu! Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! Policija je prijela napadalca malih deklic Vlne skupno s Charlesom l1'"uswfrim 34 let- ki sa Jurgan je bil za- anjen 111 v levo ramo. % bil Louis Stru- pa _ -J; ^ let in stanujoč na S i . th St. Njega so pre- krl V ioi J^S11 t-"'- v '^tiice Oddelek mestne Hkel rl'_ streljanju se je ?r V"0^30-ceste in Supe" kjer se je zgrudil in 11 ter JedPobral neki avtomobi-Vgan peljal v bolnišnico. Helta-"1 Struna sta imela bi-3 dneh poklicana v ar- Novi grobovi CAROLE GLENN Staršem Harold in Antonia Glenn je umrla hčerka Carole Marie, stara dve in pol leta. Materino dekliško jme je bilo Jeri-skovič. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti, 668 E. 117 St., pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek. Naše sožalje! Aretirani je priznal, da je počenjal že nad leto dni svoje gnusne zločine in da je napadel preko 20 otrok. Sen • b«l motiv vloma? >SCr?atiima P°dPlut0 tfU treh t- 3e udaril eden iz~ Pr'a !.So vdrli v hišo. De- Vs« a Ut Vl"®°' da motiv vloma > tetnVlna' temveč da tiči za N JJj&j drugega — po- k starih računov-Ai najprej dejal, da I!' rgana- je potem' pri- Je strel"- ,P°Zna ter Je izJavi1' &t v samoobrambi. ^n°vaici v hiši, , -Vsi®?3eni triJe vlomiliv 1m Ob v. a°mači spali, nakar zbudili, in sicer njegova mati, - -Min^1 star 28 let dn last- J je e 4714 St. Clair BeSaJ'a starejše- Lv°3esta let stara žena, S atl°valcev, ki pa nista m A So, BARBARA GRDOVIC V nedeljo pojoči je preminila na svojem domu Barbara Grdo-vic, rojena Hrovat, v starosti 58 let. Pokojnica je stanovala na 15411 Daniel Ave. ter je bila članica društva Collinwood Grove, št. 62 W. C. Doma je bila iz sela Sanabor na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 29. leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Embro in pet hčera, Anno, Evo, Katarino, Barbaro in Frances ter sina Milana, v Alliquippi, Pa. pa Xfe^aj, prizadetih V' ^a • rekordov je raz J* ustreljeni Jur-V.in sic ne 10- septembra lit nee.Gr na obtožbo uboja, CNa Johna Paala> 65 taj*10^- Pred Bečajevo 2bi'. da je slednji % je 'JPoškodb umrl. Po-°btožbo uboja izpre Policija v Lakewoodu je v nedeljo aretirala nekega 22 let starega moža, ki je priznal, da je on tisti, ki ga policija išče že nad leto dni kot napadalca malih, pet do, šest let starih deklic. Omenjeni je rekel, da se piše Steve Sayko ter da je lastnik saluna na št. 2059 Robin Ave., Lakewood. — V vseh slučajih, v katere je zapleten, in teh je nad dvajset, se je posluževal pri deklicah ene in iste taktike: rekel je, da išče malega belega psička in je ^prigovarjal otrokom, naj mu ga pomagajo ftajti. Ko je neslutečega otroka spravil v svoj avtomobil, ga je odpeljal na kak samoten kraj ter tamkaj kriminalno napadel. V soboto zvečer se je v veži Royal gledališča na Madison Ave., približal neki šest let stari deklici, ki je s svojo pet let staro sestrico pravkar prihajala iz gledišča. Pričel ji je prigovarjati, naj gre ž njim, ko pa je potem uzrl njenega očeta, je naglo izginil v neki salun. Oče je poklical policijo, ki ga v salunu sicer ni več dobila, toda iz opisa, Prireditev Glasbene Matice Oepreta "Cigan baron", ki jo je priredila v nedeljo večer v natrpanem avditoriju Slovenskega narodnega doma Glasbena Matica, je — Iretfob? smo pričakovali — zelo dobro izpadla. Solisti so bili dobri, zbor izvrsten, dasi se mu znatno pozna i pomanjkanje moških glasov, zlasti basov, Straussove melodije valčkov so prijetno vplivale na uho, kostumi so bili pestri, balet mladih plesalk prelesten. Louis Belle je vlogo ciganskega barona izborno odpel in je svoj sonoren in močan tenor v polni meri uveljavil. Frank Plut je dobro odpel vlogo Kolomana Župana, še bolje jo je odigral. Posebno je ugajal ob svojem povratku "z bojišča". Državnega uradnika Kamera je pel in igral Anton Eppich, ki je dobro igral, toda manj dobro pel. Otokarja je pel Louis Grdina. Za bariton njegove kvalitete in moči je imel preneznatno in premalo hvaležno vlogo. Grofa Homonaja, huzarskega častnika, je zelo posrečeno u-stvaril Rudy Vidmar, ki je specialist v te vrste vlogah. Nemci, ki se jim je izjalovil napad na Ljeningrad in Odeso, so sedaj prenehali z napadi na ti dve mesti ter se usmerili zopet proti Moskvi, to je proti onemu mestu, ki je tvorilo prvi objekt njihove ofenzive, katero pa so Rusi ustavili v okolici Smoljen-ska, kjer so zadali Nemcem njihove prve udarce. Po brezuspešnem razbijanju pred Ljeningradom in Odeso, so se Nemci zdaj zopet usmerili, tja, kjer so začeli. Da-li bodo i-meli zdaj, ko se pričenja strupena ruska zima, kaj več sreče s svojo ofenzivo proti Moskvi kot so jo imeli prvikrat, ko je bilo lepo vreme in ko je bila morala in moč nemških, dotlej nepremagljivih armad na višku, to bo pokazala bodočnost. Londonski krogi so prepričani, da bo vrgel Hitler zdaj proti Moskvi vso svojo silo, da zavzame Moskvo, nakar bo predložil Rusom mir. Toda v tem slučaju so prav tako v Londonu kakor v Washingtonu prepričani, da ne bodo Rusi sklepali z Nemčijo nobenega separatnega miru. BERLIN JE BOLJ PORUŠEN KOT JE BIL ŠE KDAJ LONDON Cele ulice so izravnane z zemljo. - Mesto Aachen v Porenju je v večjih razvalinah kot je bilo angleško mesto Coventry. UGOTOVITVE OFICIJELNEGA DOKUMENTA ANGLEŠKE ZRAČNE SILE LONDON, torek, 7. oktobra, j vano po nemških bombah an-— Angleška zračna sila je obe- j gleško pristanišče Plymouth, ka-lodanila uraden dokument, v ka- j tero je bilo neštetokrat bombar-terem izjavlja, da je dobila od-1 dirano. ločilno superiornost nad nemško zračno silo ter dalje ugotavlja, Konflik Anglije in Francije Dalje je prinešen v tem doku- da je škoda in razdeianie, ki ga , , . J , v, , v mentu na svetlo konflikt med ie povzročila angleška zračna . , c , , . . I poveljstvom angleške m fran-sila v Berlinu, enako razdeianiu i , » .' , , ^ , T , . . v. Icoske zračne sile, ko je hotela Londona, ko so ga z največjo , v, „ v b J J angleška zračna sila začetkom Silo bombardirali nemški bombniki. V Aachenu je hu jše kot je bilo v Coventryju Razvaline v nemškem poren-skem mestu Aachen, ki so ga neštetokrat bombardirali angleški bombniki, so prav tako o-gromne in totalne kakor so bile razvaline angleškega mesta Coventry. V Berlinu so bile slavno znane ulice naravnost "pomete-ne z zemeljske površine". Mno- SEDEM PADALCEV USTRELJENIH BUDIMPEŠTA, 6. oktobra — Časopis Esti Kurir poroča danes, da je bilo v Rumuniji ustreljenih sedem ruskih padalcev, ki so odskočili na tla na ozemlju oljnih vrelcev v Ploestiju. Padalce, ki so bili ujeti, je rumun-sko vojaško sodišče obsodilo na smrt, nakar so bili ustreljeni. vojne bombardirati nemške vojaške koncentracije in pozneje, cb vstopu Italije v vojno, italijansko mesto Milan, pa je Francija to preprečila, ker se je bala, da bodo v tem slučaju nemški letalci bombardirali njeno o-zemlje. Bombardiranje nemških bark Knjiga meče novo luč na angleško bombardiranje nemških priprav za invazijo Anglije, ko go berlinskih postaj, kjer je o-|je angleška zračna sila lanske-sredotočen železniški promet vse j ga septembra razbila Nemcem Nemčije, je bilo zadetih po največjih angleških bombah, dočim je bilo poštno poslopje do tal porušeno. Razdejanje v Berlinu Vse municijske tovarne so bilo premeščene daleč iz' BerlinA. Poulični promet kakor tudi promet poulične železnice v Berli- 3,000 bark za prevažanje vojaštva in potrebščin, katere so imele milijon ton skupne prostornine. " Panika v Turinu V knjigi je dalje objavljeno, kakšna silna panik'a je zavladala v Turinu, ko so to italijansko mesto bombardirali angleški nu je disorganiziran. Sistem bombniki, ko so se celo italijan- poduličnih železnic ne obratuje več. Stara cesarska palača je bila po bombah zelo poškodovana. Nemški producijski center Muenster je mnogo bolj poškodovan kakor pa je bilo poškodo- St. Clair Grove Članice društva St. Clair Grove št. 98 W. C. se vabi na važno sejo, ki se vrši nocoj, 7. oktobra, v navadnih prostorih. To je zadnja seja pred našo 25-letnico in se apelira na vse tiste, ki boste pomagale, da se gotovo udeležite! — Tajnica. Jurganov pogreb Čas pogreba pokojnega Nicholasa Jurgana, starega 23 let in stanujočega na 3232 St. Clair Ave., še ni določen. Pogreb ima v oskrbi Frank Zakrajškov pogrebni zavod. brata Josepha. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 uri *"• ' " V j * , ki ga je dobila o njem, mu je iz pogrebnega zavoda August ? J . d j. " F. Svetek, 478 E. 152 St. v cer- Sle , "a tfg° ' ,jer ga ' 'je zalotila. Po kratkem tajenju je priznal, da je on napadal made deklice, katerih je tekom e-nega leta napadel preko dvajset. Policija ga je pridržala v zaporu. kev Marije Vnebovzetje in nato1 na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin! Na obisku Mrs. Agnes Erste, iz Sheboy-gana, Wis., se je pretekli teden nahajala na obisku v Clevelandu pri nečakinji Mrs. Antoinette Kennick, 982 E. 23 St., kjer je bila tri dni. Obiskala je tudi druge prijatelje in znance v mestu. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Nicholas Brdan, 25, 1094 E. 68 St., in Mary PaVlovic, 24, 1015 E. 78 St.; Nick Zanetic Jr., 23, 6329 Carl Ave. in Florence Mein zer, 18, 1285 Addison Rd. — Bilo srečno! Glavnih ženskih vlog je v o-pereti četvero: Arzena (Antoinette Simčič), Mirabella (Emily Mahne), ciganka Cipra (June Babitt) in ciganka Saffi (Carolyn Budan). Tončka Simčič je bila v vlogi Arzene ljubka, toda njo smo videli že v večjih in težjih vlogah, ki jih je izborno absolvirala. Carolyn Budan se je s svojim sopranom izredno odlikovala ter je žela splošen aplavz. Prijetno preseneečnje je pripravila navzočim s svojim resolutnim i-gralskim nastopom Emily Mahne v vlogi Mirabelle, ki je s svojim lepim mezzosopranom še izpopolnila svoj igralski nastop. Nadaljnje prijetno presenečenje je nudila s svojim lepim petjem in igranjem v vlogi ciganke ski vojaki pri antiletalskih topovih zatekli v slabo zgrajena zaklonišča, ki so bila še za civiliste premajhna. V tej zanimivi avtentični knjigi angleške zračne sile je še nešteto drugih zanimivih dejstev. Sovjetski bombniki pomagajo četnikom v njihovem boju proti nacistom Nemške čete hite z rumunskih baz v Jugoslavijo. — Ustanovitev jugoslovanske vlade v Črni gori. — Slovenci napadli Nemce v bližini Kranja. BERN Švica, 5. oktobra. — bivše jugoslovanske armade pod Moskovski radio je danes na-' seboj nad deset tisoč mož. znanil, da je prispelo v Jugoslavijo večje število modernih ruskih bombnikov, ki bodo poma- Akcija četnikov LONDON, 5. oktobra — Ruska oficijelna agentura Tass na- gali jugoslovanskim četnikom v j znanja, da so jugoslovanski čet-njihovem boju proti nacijskim j niki ubili nad 100 nemških vo-zavojevalcem. Težki nemški zrač-1 jakov, nad 200 pa so jih odvedli ni napadi na važne centre v Her- kot talce s seboj v gore. Čipre June Babitt, komaj šestnajst let stara mladenka, ki niti slovenščine ne zna, pa je bila dovršena v svoji, zlasti za mlado dekle neprimerni in nenaravni vlogi. — Vse štiri omenjene pevke so bile nagrajene s krasnim cvetjem. Tudi ostale vloge, kakor Ilona (Anne Zarnik), Marica (Minka Kramer), Pavle (Anton Podobnik, Joža (Anton Smith), Janko (Anton Podobnik), in Miša, Marica in Pa jo, otroci (Marijan Belle, Eileen Zaller in Leonard Zaller), so bile dobro odigrane. Izvrsten in dobro izšolan je bil tudi mešani zbor Glasbene Matice, če izvzamemo — kakor omenjeno — pomanjkanje cegovini, niso povzročili posebne škode. Moskovski radio dalje naznanja, da hite nemške čete s svojih rumunskih baz v Jugoslavijo, da pomagajo zatreti tam u- Dalje se poroča o sledečih incidentih : V Nišu so četniki napadli hišo, v kateri je stanoval neki nemški častnik, ter ubili in ra-» nili več stanovalcev - Nemcev. t V Kragujevcu so razdejali por jugoslovanskih četnikov. Ob Letnik. ždezniški ylak> Beograd - Niš železniški progi divja že štiri dni bitka med nacisti in četniki. pri čemer je bilo ubitih nad 50 Nemcev. V Šabacu ob reki Savi, so četniki napadli neko ladjo, na Kri ni voda I Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora! Aktivnost srbskega režima STOCKHOLM, švedska 5. ok- ifateri ^ ^.f0 ^ _ .. , . „ . i kov, od katerih so jih 200 zaie-tobra. — Berlinski porocevalec 'j. J J tukajšnjega lista Aftonbladeta; 1 y ^^ ^ ^^ poroča danes, da so srbski pa- v v . .. ^ .. , ... , ». j. ilili nemška skladisca municne. trnotje ustanovili vstasko radi-1 „ „ v , .. . ... . „.v , . . i V Gruzu so četniki napadli so- kalno - socialistično vlado, ki i-! v . .. v... . , . , - i vrazno garmzijo ter razorozili ma svoj glavni stan v gorovju 'vo-štvo Črne gore. Poročevalec nazna- j nja, da fašistični list Naša bor- SLOVENCI NAPADLI NEMCE ba, ki izhaja v Beogradu, poro- j V Sloveniji so slovenski četni-ča, da je na čelu te vlade neki u- ;ki v bližini Kranja napadli 450 niverzitetni profesor. Vlada se nemških vojakov, od katerih so gajala in občinstvo v polni meri jčuti tako močno, da izdaja celo jih 30 ubili, mnogo več pa rani-zadovoljila. | potne liste onim, ki hočejo obi- li. Celotno prireditev je vodil in'skati sosedne kraje v Črni go-1 Dunaj - Trst železniška proga strokovnjaško dirigiral zborov ,ri. Glavni stan te vlade je v kra- je bila na štirinajstih krajih po-dirigent Mr. Anton Schubel. ju Užice, kjer imajo častniki rušena. ze moških glasov. Opereta, ki se, naravno, z muzikalno - umetniških standardov ne more primerjati s klasično opero, je zelo u- r Stsan i ENAKOPRAVNOST * 7. oktobra, 1! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned -nd Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON- 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po razna Žalcu v Clevelandu, za celo leto.............................................................._.$5.50 ea 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece .........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 Ea 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece ________________________________________$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto..................................................................................$4.50 ca 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. na antifašističllih temeljih. Ta namen in pa dejstvo, da so j drugim, da bi bilo vse naše in potovanju po srednjem zapadu. Angleži izpustili za trideset dni iz ujetništva vojvodo !vaše del° in žrtvovanje zaman. [Najbolj pa sem to razvidel na j';".".**.".**. Ix d'Aosta, ne pomeni nič dobrega niti za Slovence niti ne za celotno jugoslovansko državo. Bojimo se, da se bo Italija v splošnih homatijah, ki so nastale v Evropi, na ta ali oni način izmuznila iz vojne, račun za to pa bodo plačali Slovenci in ostali Jugoslovani. Mi pa tega nikdar ne bomo do-'zadnji združevalni konvenciji S. pustili, ampak bomo še naprej z !N. P. J. in S. S. P. Z., v Pitt~ združenimi močmi agitirali med ! burghu, Pa. kjer je Mr„ John 'Zaman nabral, če se ne motim, ŠKRAT st Slovenci. Še bolj važno in koristno je, j nad $60.00 v podporo Lausche-da agitiramo zanj med drugimi tove kampanje, narodi, kajti med Slovenci je Posebno med glavnimi odbor-izanj skoro bi rekel sleherni, j niki omenjenih dveh organizacij j Lahko se dobi tu pa tam kak-! ima sodnik Lausche podporo in ;šen Mervar ali B., ki imajo raje [toplo simpatijo. Mi Slovenci v ! izkoriščevalni bingo kot pa po-' našem Clevelandu srno se že Hunting dite .pogledat, ker štruklji se bo- jštenjaka kot je naš r°jak za žu- mnogo med seboj prepirali in do v resnici začeli prav kmalu iPana- Grdo in sramotno Je to.; kregali, čas pa je saj enkrat, 'delat in kuhat, pravi Mrs. Rot-iTudi ni leP° od uPrave sloven-'da delujemo skupno in spložno UREDNIKOVA POŠTA SEPARATNI MIR ITALIJE Iz Ženeve v Švici prihajajo poročila, da se je v Italiji zdaj trdno zasidrala revolucionarna organizacija, katere cilj je—strmoglavljenje fašistične vlade. Poglavitni cilji te organizacije so: 1.—Spraviti Italijo izpod kontrole Berlina. 2.—Zagotoviti separaten mir. 3.—Postaviti—in sicer najbrže v Londonu—svobodno italijansko vlado, ki bi zasigurala podporo Anglije v preureditvi Italije na antifašističnih temeljih. Bližajoča se revolucija v Italiji ima korenine v samem italijanskem vrhovnem poveljstvu, kjer se grmadi nezadovoljstvo proti nadaljevanju vojne. Najprej je bilo opaziti kolikor toliko nevolje proti vmešanju Italije v vojno. To nezadovoljstvo je pričelo naraščati z vedno večjimi zahtevami Berlina, z nacijsko invazijo Italije pa se je izpremenilo v odkrito mržnjo in sovraštvo, ki je doseglo z rusko vojno svoj višek. Kakor se poroča iz ženeve, je Italija blizu javne revolte zaradi italijanskih izgub na ruski fronti in zaradi vedno naraščajočih nemških zahtev po vedno večji italijanski vojaški pomoči na Srednjem vzhodu. Med italijanskim vojaštvom se razširja čut nemirnosti in negotovosti, kar je normalna posledica vojne naveličanosti; ta čut pa se je pričel še jačiti z raznimi restrikcijami, ki jih ne zahteva Mussolini, pač pa Berlin. Živila, ki jih v Italiji itak nikoli ni bilo v preobilici, so postala še redkejša, ker so nacijski gospodarji, ki danes gospodarijo Italiji, odredili velik izvoz mesa, tolšč in žita v Nemčijo. Poleg tega pa so Nemci zasegli v Italiji tudi mnogo surovin, med njimi na primer bakreni sulfat, ki je neobhodno potreben za kultiviranje italijanskih vinogradov, kateri tvorijo deželi enega glavnih virov dohodkov. Vrste ljudi pred trgovinami, kjer si prizadevajo nakupiti ono malo, kar lahko še dobe, se prično formirati v Italiji vsako jutro že ob štirih zjutraj. Nato pa se vrši ves dan, od jutra do večera, iskanje živil, in samo oni, ki imajo dovolj denarja, da se zateko k agencijam "črnega trga," so v položaju, da dobe vsaj za silo primerno količino živil. Clair Rifle in Club Cleveland, Ohio. — Opozar-'tar da se iepo ohladijo do ta- |skeSa radio programa, da se od- |za izvolitev našega vrlega ro-jam vse člane na važno sejo, ki krat, ko bo žegnanje in sicer 19. ;daj° takim prilikam govoriti na .jaka Lauscheta. Naj tudi orne-se vrši v četrtdk, 9. oktobra,m žegnanje bo v teku ^es 1 Slovenskem programu. Menda |nim, da smo za njega v pretežni zvečer ob 8. uri v Slovenskem in pozno v noč. Da se pa kaj se gre samo za denar! Tako vsaj večini, ampak ne iz stališča po-domu na Holmes Ave. Na dnev-0 tem pogovorimo, je novi izSleda- Mitičnih služb. Kdor to misli ali ni red pride vprašanje glede na- 'ocibor skupnih društev sklical1 NaJ omenim tuc*i to> da se ne .čveka, se debelo moti. Tudi radi šega banketa, ki se ima vršiti 3. sej0 za dne 23 t m ob g uri zanimajo za izvolitev Laushce-1 demokratske stranke ne, ampak decembra. Če ne bo zadostno ' sve£er v Slovenskem društve- ta clevelandskim županom samo |Zato ker je mož v vseh ozirih na Slovenci v Clevelafidu, ampak ; pravem mestu, tudi-nasi pošteni pravoverni ro- j Torej, še enkrat vas pozivam, število članov na seji, bo odbor 1 preklical banket. nem domu na Recher Ave. 1 Ker je pa še nekaj v resnici . , Prihodnja -taja se vrši dne 12. ; važnih točk za rešiti na tej se- jaki in r°jakinje P° širni Ame-' rojaki in rojakinje, da z vso silo oktobra. Pridite in prinesite svo j ^ so vabljeni vsi zastop'niki Do- riki' kateri mu želiJo najlepši u- jn močjo še nadalje delujete za je lovske puške, da iste dobo m„ ni^to nnynhili rta speh in izvolitev. ,Lauscheta! Profesor Kočevar seže v po robec, izvleče pa pis®0, "Ja svinčnik, to pis«1® | vendar vrgel v nabira'01 . Zmajskem mostu, tega sa spominjam ... Ali je bil° _ da kaj drugega? Ja, sede® matih, kje je vendar ® bec?" malo čistega zraka. Izid zadnjega bombardiranja: F. Stampel ......... ... 16 A. Ferkol _____________ ... 18 J. Urankar ......... ... 15 F. Spenko ......-..... ....20 A. Bozich .......... ... 17 F. Kosec ...........— ... 19 A. Dolgan ............ ... 13 J. Urbanick ........ 12 A. Podpadec ........ .... 20 J. Novak ............. 22 Spenko Jr. .......... ... 16 J. Papesh ....... ... 10 A. Novak ____________ ... 20 Tajnik Iše vedno zastopniki), da pravi Podpisani sem to sam izpre-, 'gotovo pridete. Vaša dolžnost vide1' ko sem bil zadnJa dva me" j ;je, da ste na seji navzoči. Skoro seca, avgust in september, na, gotovo je, da ne bo nobene se- j I je letos več. Torej, ste vsi prav 'vljudno vabljeni, ker se ni treba bati, da bi se naložilo komu kako delo ali v cdbor, ker odbor izvoljen, delo je vse oddano, j tako da ste popolnoma brez 'skrbi. Samo dobre udeležbe S3 i pričakuje. Z bratskim pozdravom Anton Jankovich. Razne vesti iz Jugoslavije • Washington, D. C., 5. oktobra stavil "poglavnik" sam, ki odkri-(JČO) — United Press v svo- to pove, da oblasti "neodvisne jem poročilu iz Berlina poudar- države" ne morejo zadržati ja, da nemški uradni krogi v u-: vstaje kmetskih množic, radnem razglasu priznavajo, dal Mussolini se je posvetoval tu-; Torej ne pozabite, da je seja je središče velikih nemirov in u- di s poveljnikom italijanskih 113. t. nj. ob osmi uri zvečer; porov v Evropi v Jugoslaviji in zasedbenih oblastih v Hrvatski, žegnanje pa 19. t. m. sicer v Srbiji. To uradno prizna- generalom Geloso. Frank Rupert nje nemških odgovornih krogov, j obsodba dr. Lončarja — ^ ki so ga prenešale vse nemško j Rim> 4 oktobra. — ,^ojno so- Kri ni voda! Pomagajte ne- j Naprej z združenimi močmi in italijanske radio postaje, po- !(jišče je obsodilo na-smrt znane /vXnim S« nnc>4-nnivi «r /1<1 • 1 ' I V 1 W» An 1 /-1 r» C A \Tnrvl Al W"» AVnll" nvi . ... srečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! za izvolitev Lauscheia Bela Ljubljana Euclid, Ohio. — Da se navada ne opusti v naši beli Ljubljani in da pokažemo, da še vedno živimo živahno, čeprav nismo imeli skozi celo leto nobene prireditve v našem Domu, smo se odločili, da se zopet malo pove-selimo. Na seji skupnih društev smo se odločili prirediti žegna- meni, da so Nemci morali pn- ga zagrebškega monsignorja dr. znati, hladno navajanje tega [Lončarja, ker je v svojem go-" dejstva pa daje slutiti, da bodo jvoru napadai Paveiiča in njego-nr. Nemci uporabili vsa sredstva, ivo držaV0- Kasneje so smrtno marnih volitvah zmaeal s tem )da se maščujejo nad narodom, ki kazen spremenili v dvajset let mamin volitvan zmagal s tem, gamo brani sV0J-0 neodvisnost in svobodo. Cleveland, Ohio., — Kot razvidi je naš županski kandi dat Frank J. Lausche da je porazil najbolj močnega protikandidata Blythina z lepim številom glasov — 21,013 večine. Paveliču grozi nevarnost Rim, 5. oktobra. — (JCO) V zvezi s prisotnostjo tajnika Ja, rojaki in rojakinje prav le- vsta.-ke fašistične stranke v Ri_ po število glasov večine. Am- jecft. Napad na nemške letalce Zagreb, 2. oktobra. — Danes je bilo s streli iz pušk napadenih dvanajst nemških letalcev, ki so se vračali z letališča v mesto. Dva sta bila ubita, ostali so Vse najboljše k vaš«®1" desetemu rojstnemu dne epod profesor! Toda, se ne motim, še danes »a praznik tičite do vratu J "Ah, Bogu bodi pot°zcD kateri bivši učenci so m1 za čestitke latinske in £r -mice, pa moram ta lep biti za to, da vse to p1 Išče selensk« za delo v kuhinji-ča. Tu ima lahko dom- ^ ima starejša ženska-se na 783 E. St,. p cholas Ave., ali, poklici® | hoe 7449. OLAJŠAVA boleč* MIŠIČE nje po starih običajih. Kakor so j V mnogih mestih, kakor na primer v Rimu, Milanu'sliši so take stvari. v ,starem: pretežno večino svojili in Turinu, niso ljudje, in to tudi taki, ki so primeroma:kra;iu mi"u|e- Veselja ni nobe- |B1 thinu Je tudi težko i v ' . • v v " . . , |nega v takih groznih časih, ka-i, ... , , , . ° dobro stoječi, ze tri mesece videli mesa. Kruha, ki je bil |ko* jih do*akal naš narod. I bo dala svoje glaso , , . .. ^ mu m z njegovim sprejemom pak dragi moji, to število se1 v- ,--• ■ j A ; — ------- kmalu razbline, posebno ako vo.; P" Mu«solini3u smo izvedeli da prMeli streljati na napadalce v lilci poraženih kandidatov Daya * k -ft zaSedL Ujeli so šest ^oroženih ,, . . , vanje italijanskih zasebnih obla-in Svveeneyja oddajo pn glav- 2R rešitey hrvatskega kral-mh volitvah dne 4. novembra |jestva„ ker Paveličevi vstaškl Jtl S' ! "(n vladi grozi nevarnost popolnega zloma. Delavnost četnikov in hr- Za to priredbo je Mrs. Rottar obljubila narediti take štruklje, da če jih boste pojedli deset, boste, imeli za tisti dan dovolj, posebno če jih boste pozno pojedli. Namazani bodo z vsako- te dni racioniran, je veliko pomanjkanje in ono malo, kolikor ga je, je slab in skoro neužiten, zamešen iz krompirja in ovsene moke. Za čevlje ni na razpolago nobenega usnja, obleka je silno racionirana. Cene so dvajsetkrat višje j slovenske sekcije Jugoslovan-bi prepustili agitacijo sedaj skega pomožnega odbora! Vaje s plinskimi maskami ljudi, ki so jih proglasili za komuniste. Drugega dne je bil izdan razglas, da bodo ustrelili 10 znanih komunistov, če se bo na-pad ponovil in v desetih dneh ne bodo našli krivcev. Število ljudi, ki so omenjeni napad plačali s svojo glavo, ni znano. Nacijske grožnje Angora, 3. oktobra. — Poročajo, da Beograd vre v neredih in da bodo vlado-lutko razpustili, če se Srbija ne bo pokorila. Kakor so grozili, tako so storili in postavili na Topčider topove z opozorilom, da bodo porušili Beograd, če upor ne neha. Hrvatski krogi v Turčiji mislijo, da je pot Lorkoviča v Rim in na Dunaj v zvezi s prizadevanjem, da bi zagrebška vlada dobila nekaj več samostojnosti, vsaj toliko, da bi mogla preprečiti nozadovoljst\ o, ki sc bolj širi v vstaškj stranki. Kksekueija mladenke Beograd, 3. oktobra. — V Szegedinu je bila obsojena na smrt dvajsetletna ur tiska, deklica. Po eni uri so jo obesili. Dekle, ime ji je bilo Grozda. Gajzin, je bilo obsojeno na smrt zaradi razbitja nemške knjižnice v Novem Sadu. Bila je uradnica v neki banki. Devetnajstletna Natalija Stankov je bila obsojena na deset let zapora, ker se je soudeležila napada. Obe ste izjavili, da ste napad izvršili iz sovraštva do Nemcev. Eksplozija je bila 19. septembra: razrušila je knjigarno, ranjenih ni bilo. Obe ste bili o-sumneni tudi napada na neko JOHNSON'^ RED CROf PLASTfl V IIABI PREKO f ^ NAPRODAJ V J Neivyorski gasilci so deležni pouka, kalm na) m ravnajo v slučaju plinskega napada. Na levi drugo knjigarno. Najbrž jima je pokret Italije ustanoviti v Londonu svobodno vlado, ki jc videti, kako jim. poveljnik gasilcev tolmači potrebno ravnanje, na desni pa so na, potu v posebne pomagal brat, ki pa je pobegnil L i zasigurala Italiji podporo Anglije v preureditvi dežele celice s plinom, kjer bodo dobili izkušnje, kako se počuti človek pri plinskem napadu. * i v Srbijo. r oktobra, 1941. ENAKOEEAVNPS® STRAN 3 Etbin Kristan v Cankarjevem glasniku: Jugoslavija .. In ko je Krist izdihnil na križu, so rimski vojaki vadljali za njegovo obleko..." , ^ In s tem je bila — tako so mislili — vsa tragična povest končana. Njim se niti ni zdela tragična, a Herodu in mnogim drugim oblastnikom je odleglo, kajti s truplom je bil tudi uporni duh pokopan. Tako so želeli in tako so verjeli. !:juti* Miijii Duh pa ni bil mrtev, ker je močnejši od križev in vrvi, od bodežev in krogel. Rimsko cesarstvo je propadlo in ni zapustilo seboj nič drugega kot spomin, nauki ukrižanega mučenika so pa razširili po vsem imperiju, po vsem znanem svetu. Da so M ljudje pozneje izpridili, zavili po svoje in porabili za svoje namene, spada na drugo stran in ne more zatemniti svetlosti ;leala in sile ideje, za katero je bilo žrtvovano življenje. ★ Jugoslavijo so pogazili, pobili in potem so planili gladni ■°lkovi od vseh strani, da bi vsak iztrgal iz njenega telesa čim l'ecji kos. Nič ni pomenilo, da se je črnilo na prijateljskih P°godbah komaj dobro posušilo, da se v Rakeku še poznajo stopinjg italijanskega satrapa, ki je tam pozdravljal jugoslovan-site "junake,da je jugoslovanski Quisling prejemal od nemškega loparja najlepša in najsvečanejša zagotovila. V naših dneh sP^da v blaznico, kdor še zaupa slavnostnim besedam in veruje v Zgodbe. Vsak državnik, ki je verjel in zaupal, je spravil s svojo ^oljubnostjo in dobrodušnostjo svoj narod v pogubo ali vsaj v stm'tno nevarnost. Če se jugoslovansko ljudstvo ne bi bilo uprlo Cvetkovičevi popustljivosti in bi bilo odobrilo kapitulacijo Cincarja Markoviča, bila niti ta pokleknitev rešila Jugoslavije. JPrihranila bi bila Pac nacijskim tolovajem nekoliko napora in precej izgub, toda ugoslavija je- bila rajhu na poti in zato je morala biti pa naj bi se bili njeni voditelji povaljali v prahu Pied germanskim malikom. Do Sredozemskega morja drži pot Preko Jugoslavije; kdor se pripravlja za napad na Rusijo, ne (j Pi nevarnosti za svojim hrbtom ;-kdor hoče v Malo Azijo, mora P°snažiti" ceste, ki vodijo tja. Usoda Jugoslavije je bila PeČatena, ko so bili v geopolitičnem zavodu izdelani načrti za kodiranje na vzhodu. Če bi bila dežela kapitulirala brez vsakega Pora, če bi bili kompromisniki ostali na krmilu, bi bili naciji po Sedbi sami izzvali nemire, ki bi jim bili dali povod za nastop 2elezno pestjo, kajti ^red pohodom v Ukrajino je vsaka Slovanska sila morala biti uničena. Tako je Jugoslavija mrtva in pokopana... Mrtva za one, ki l2g'Ubili vsako vero v vstajenje. * ★ Ju k°r v čehoslovaški, kakor na Poljskem, tako so tudi v goslaviji popolnoma izpremenili-zemljevid. Majhen del nekda-n6 ®rbije, komaj nekaj več od polovice, je ostal srbski pod ^ko vojaško upravo. Na tihem sanjajo naciji, da postane tudi končni "slavni" zmagi del velikega rajha z nemškimi . Podarji, katerim bo srbsko ljudstvo tlačanilo. Nekaj grižljajev ^ vzhodu je dobila Bolgarska, ki ima po nesreči še vedno ro Ul'žana za "carja." Na seveiu so rokovnjači dovolili Madža-Pog.' ^ Se razPaseJ°> ki s0 tako pijani "žmage," da so popolnoma na nemške manjšine v Budimpešti, v Transilvaniji, ob ali ,!'ljski meJiin raztresene po drugih krajih, ki bodo rajhu prej So j — če bi končno zmagal — povod za odrešenje. Tako tolik * Prekmursko, kjer ni madžarskega prebivalstva niti p da bi imelo dovolj otrok za eno samo srednjo šolo. so veliki nacijonalisti, ampak nikdar niso razumeli, da tudi druga plemena svojo narodnost... Slovenijo so razcefrali. Vojnih grozot ni Slovenija izkusila ^eri kot Srbija, ker je vojska v slovenskih krajih po petih 2gS )(|°bila ukaz, naj se umakne v južne kraje. Sicer niso Nemci bra ? Zemlje brez odpora, kajti Maribor, na primer, so ljudje jj0 , i od hiše do hiše. Toda pravi pekel se je Slovencem odprl 5°n«anih vojnih operacijah, ko so sovražniki zasedli deželo fytatK začeli "upravljati." Prekmurje, kot omenjeno, so dobili Italijanom je dovoljeno, da vladajo v Ljubljani in Hiv? u" kos Bele Krajine je "dobila Paveličeva "neodvisna" tska, po vseh drugih krajih pa gospodujejo Nemci. j)0v se pravi, da "gospodujejo," ni s tem izrazom skoraj nič ak° se človek ne spomni, da so gospodarji banditi, ki. ne morejo gospodovati drugače kot na banditski način. , Ur^ ^di nied banditi so razlike in naciji so, kar se tiče Srljivosti> brezobzirnosti in krvoločnosti dosegli najvišjo /j fci ?j0 v svetu organiziranih roparjev in piratov. Orožje, katere-Poslužujejo za pobijanje svojih nasprotnikov, je naj-a če bi to dejstvo zapeljalo koga, da bi jim pripisal ? *** naprednosti, zavrnejo tako mišljenje takoj metode v - uprave, ki je zajeta iz najstarejše znane davnine, ko je r zmaga pomenila popolno uničenje in iztrebljenje poraženega sovražnika. „ » ** ■ - r-: s *ti To se popolnoma vjema z načeli "velikega" nemškega vodnika, norca in zločinca, ki jih je razložil Otonu Strasserju: "Če jaz zmagam, ne bom ravnal kakor Clemenceau in njegovi angleški in amerikanski sentimentalni prijatelji. Sovražnika je treba uničiti. Moderna znanost nam daje sredstva za to in jaz bom ravnal po tem načelu..." Nikjer se ta načela ne prestavljajo v prakso bolj temeljito kakor v Jugoslaviji. * Vsaka vojna ima gospodarske razloge in gospodarske namene. Ampak ti vzroki in cilji niso vedno izključni. Zgodovina je polna vojn, ki so se vodile za slavo dinastij, zaradi vere, zaradi napačno razumevane, ali napačno aplicirane civilizacije, zaradi mnogovrstnih ideologij. V dobah divjaštva in barbarstva, ko je bila moč ideje neznana in je veljala edino sila pesti, si je vsak znatnejši napredek moral izkrčiti pot s krvavim bojem, ker je edino ta način boja zalegel in je vsaka starina branila svoje "svete" postojanke in se upirala vsem "hudičevim" novotarijam na življenje in smrt. Takrat, ko je v človeku še bolj tičala declščina živalskih pradedov kot pa nagon plemenitejšega življenja, je videl zmagovalec največjo varnost za sebe v uničenju nasprotnika; etični smisel je bil še skrit v takih globočinah duš, da je bilo treba dolgih tisočletij in neštetih bridkih izkušenj, preden je prva njegova iskra prebila debeli led tradicij. Zmagovalec je takrat pobijal moške, da prepreči vsako možnost maščevanja, .odpeljal žene, zlasti mlajše in lepše v svoje domove, otroke pa včasih podavil, včasih pa, če ni bilo prevelikih skrbi za živež, vzel za svoje in na ta način povečal svoje pleme. Otroci^ so dorasli in njihove roke so bile dobro došle za trdo delo, ki ga ni bilo več treba opravljati "junakom." Pozneje so tupatam spoznali, da je tudi zasužnjenje odraslih bolj "ekonomično" kot njih pokončanje in sistem sužnosti se je ^ pričel z vojnimi Ti barbarski običaji so imeli trdovratno življenje in so se uveljavljali tudi še, ko je človeška družba dosegla že pračej visoko stopnjo civilizacije in je »to, kar imenujemo kulturo, že začele zahtevati pravice v človeškem življenju. Egipčanom so taki sužnji zgradili njihove "večne" piramide, sfinge, faraonske palače, hrame in žitna skladišča; Grkom so opravljali suženjsko delo Heloti, ki so pred njimi bili gospodarji zemlje; Rimljani so vodili v svoje večno mesto sužnje iz krajev vsega znanega sveta, da so zanje delali na polju, v delavnicah, v domovih, da so jim pisali, jim prirejali zdravila in jih zabavali v krvavih borbah po arenah. V zgodovini Židov se ponavlja odvajanje v sužnost, enkrat v babilonsko, drugič v egipčansko i.t.d. vse do končne razkropitve in do razdejanja Jeruzalema. Take so bile metode davnine. A mi smo se učili v šolah, fia je bilo vse to divjaško in nečloveško in da je pokopano v zgodovini, iz katere se nikdar več ne vrne, ker je svet pod vplivom vere in znanosti postal kulturen in je človeško življenje, nekdaj brez vrednosti, postalo sveto. Povedali so nam, da si je družba ustanovila sodišča, ki dele pravico v spornih slučajih in nadomeščajo starinsko osebno maščevanje s kaznijo v imenu družbe in da so se celo narodi zedinili in uredili mednarodno pravo za probleme miru in za vprašanja vojne. Včasih se je to mednarodno pravo komu zazdelo zelo siromašno, češ, kako morejo sploh nastati vprašanja vojne, če rešuje to pravo probleme miru. Toda drugi, realistični misleci, ki so videli, kako počasen je ves družabni razvoj in kako je vsa pot napredka posuta s trnjem in skalami, so tolažili in kazali na ogromno razliko med šegami nekdanjosti in sedanjosti, človeštvo se je vendar rešilo najhujše dedščine predmilijonskih živalskih pradedov in življenje je dobilo moralo. Divjaštvo in barbarstvo je premagano in se ne vrne več. _____ ^ , ^ .^^»fclffcftnffiift * 'i y A generacija, pred katero se je razprostiralo najkrasnejše polje, kateri so se nudile prilike udejstvovanja, napredovanja in i povzdiga kakor še nobeni pred njo, je doživela povratek naj-; okrutnejšega divjaštva in najtemnejšega barbarstva. Grozote k Atilinih hunskih čet in divjanje Džingifs kanovih čoporov pobledeva vpričo strahot, katerih pozorišče je vsa Evropa, velik t del Azije in Afrike in ki bi ga poblazneli svastičarji radi raz-širiji na ves svet. Mednarodno pravo je odpihnil veter kakor da ga nikdar ni bilo in pravo sploh je postala prazna beseda, kjer vihra svastika in vlada fašizem. In med tistimi, ki najbolj čutijo krvave blagodati "novega reda" in pezo nacijske pesti/ je Jugoslavija. * %*lili = ŠiftjtillM Kajti vojna, ki jo je pričela rokovnjaška družba okrog psihopatskega zločinca Hitlerja, nima le gospodarskega značaja, ampak tudi to označuje povratek v preteklost, ki se je zdela pokopana, da je vojna porinila narodnost v ospredje in da gre za ||germanizacijo sveta. II (Konec jutri.) j Kri ni voda! Odpri roke, od-ipri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! HAIR-BREApTB HARRY Passed into service- wuem ^ DISGUISE BETRAYS HER. • EUMDA is doing her stuff as JJ*teuA* BEFORE WE AUSTERE SHAKESPEARIAN GROUP AND a LARGE AOCHEMCE...... JL COME,MY COACU! .fWt^ GOOD NIGHT- /,'./©;<•) SWEET LADIES''U'lJ^Mh o mmMm y iX'L hj >vA- C 'h> f.H i Hn pCURSES I! THE UUSSV IS BEING ENCORED! ME WELL-VJOVEM PLOT T,® ' RUIN HER CAREER IS UNRAMELING! BUT RELENTLESS RUDOLPU'S UEKiGEAHCE Asthma Mucus Loosened First Day For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms of Bronchial Asthma ruin sleep and energy. Ingredients in the prescription Mendaco quickly circulate through the blood and commonly help loosen the thick strangling mucus the first day, thus aiding nature in palliating the terrible recurring choking spasms, and in promoting freer breathing and restful sleep. Mendaco is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with each package —money back unless completely satisfactory, isk your druggist for Mendaco today. Only 60e. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Getting Up Nights MakesManyFeelOld Do you feel older than you are or suffer Irom Getting Up Nights, Backache. Nervousness, Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles. Rheumatic Pains, Burning, scanty or frequent passages? If so, remember that your Kidneys are vital to your health and that these symptoms may be due to non-organic and non-systemic Kidney and Bladder troubles—in such cases CYSTEX (a physician's prescription) usually gives prompt and Joyous relief by helping the Kidneys flush out! poisonous excess acids and wastes. You havs everything to gain and nothing to lose in trying Cystex. An iron-clad guarantea wrapped around each package assures a refund of your money on return of empty package unless fully satisfied. Don't taka chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don't delay. Get Cystex — (Siss-tex) from your druggist today. Only 35c. The guarantee protects you. not guaranteed, uon t Cystex ^^ «ru>i» 'ink iidim rYOU GIRLS WHO SUFFER^ Distress From MONTHLY FEMALE WEAKNESS AND NEED TO BUILD UP [ RED BLOOD! TAKE HEED if you have all or any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "irregularities," periods of the blues, a bloated feeling-due to functional monthly disturbances? Then start at once-try Lydia Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving monthly pain and distress. Thousands of girls and women report remarkable benefits! Taken regu-larly-they help build up resistance against such annoying symptoms. Lydia Pinkham's Compound Tablets are also especially helpful in building up red blood and thus aid in promoting more strength and energy. Follow label directions. WORTH TRYING! Most MIDDLE-AGf Women 38-52 Years .Suffer Distress At This Time! If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, suffer weakness, dizziness, hot flashes, distress of ' 'irregularities''— Start at once—try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you can buy today made especially for women—it helps relieve distress due to this functional disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women Ph " "siV ;;;: ~ V'X ■WSm «"iv.v JnHBALlHIilmraB. j^i-i to go smiling thru trying "middle age." Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve monthly cramps. Follow label directions. WORTH TRYING! NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 \ Novice radevolje priobčujemo brezplačno KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, ;)osc>bno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upr.avništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: C>411 St. Claii- Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik MASLO V: .________________________________ Zastopnik: __-Plačal $_____c- Dne STRAN 4 ENAKOPRAVNOST PAUL KELLER: CVET NAŠE VASI ROMAN - - - mmm ve smrti dal za mašo. Takrat je i Tako je, da. Jože je večkrat j jeli svojo doto, je Jože ponudil to je začel: "Glej, Mina, štiri in la besedica. Tedaj se je šel v cerkev, pa kar ni mogel i razmišlja) o tem. Ali je bilo to moliti, ker si je moral venomer naravno ? Pri kmetovanju je prigovarjati, da oče pač drugače j večkrat opazil, kako je bila kani znal, in to prigovarjanje mu! ka mačka z mačicami druge je tako napolnilo dušo, da je bil; mačke prav tako nežna ko s svo- "S tem iz prisilne delavnice!" je ječaje zavpila Boštjanka. "O ti ljubi Bog! V Hamburgu! V tem pregrešnem mestu! Zdaj je pa vsega konec! S tem — s tem . . . " Boštjanka si je roke in lakti zavila v predpasnik, nagnila glavo nanje in dolgo ihtela. Ko je slednjič z vprašanjem kakšen da je naslov, utrujeno dvignila glavo, je bilo mesto, kjer je stala bosa ženica, prazno. "Šobrovka — Šobrovka!" Planila je v dež. "Šobrovka!" A žene, ki jo je klicala, ni bilo več. Zvečerilo se je, nevihta se je polegla, a skozi okno je sipala večerna zarja nepristne, zamolkle cekin skozi okno. Boštjanka je pletla nogavice. Zdaj pa zdaj je zahlipala in si obrisala solzo. Hrepenela je po Mini in — po Lojzetu. ke'so opojno dehtele. Ptički so se hrupno spreletavali. Večerno sonce je bledelo na nebu. — Nič ni v Loki novega," je dejal fant prej. Res, nič ni biio, vsaj njemu ni bila Loka nič več nič. To se mora nehati. Jože je premišljal o svojem življenju. Poleg njegove zibelke je stala krsta njegove matere. In prišla je mačeha. Ničesar mu ni prizadejala, ničesar hudega ne, a tudi ljubeznivega ne. Držala se je navodila vesel, če je prišel do enega samega očenaša in če je vedrih misli odšel iz cerkve. { Tedaj je bil Jože prišel k Boštjanovim za gospodarnika. j Težko mu je bilo služiti, ki je jimi lastnimi mačicami; kako je kaka psica, ki je imela le enega psička, prevzela mladiče druge psice, ki je imela preveč nadležnega drobiža, in pazila na tuje malčke z vso materinsko bil sam sin imovitega kmeta, zvestobo. Rasa je vodila piščeta, Hudo mu je bilo delovati na tu- Rin,iSka Je ™al° jem posestvu, sejati ondi, ko- S' kukavico. Tako je bilo pri živa-der so drugi želi, in v duhu vi- !lih" 'A Pri tfudehje bilo drugače; deti svoje lastno širno polje. Pa'kakor da se °<*daljujejo od naje čas tudi njemu izgladil s čela,rave- Preprosta kmečka pamet jezne gube in mu omilil trpko ^ zaslutila P^pad dasi ni na-žalost v njegovih očeh. Privadil |šla ,razlaSe v ucemhT ^sedah- , se je novemu življenju. Začel je jugoma je zapazil Jože, da mu cev Jožetu m bilo zanje, a po-spoštovati vdovo Boštjanko, ki'Je delovna gospodinja bolj m je tiho in žilavo prenešala svo-!bolJ vsec" Tudl otroke imel svojo lastno, ne vprav majhno petdeset let sem star. Zadnji čas poprijel vajeti, da ne bi pr« ^ doto na posodo. A Boštjanka ni je, da se osamosvojim, če no-! svojega sklepa. Mina je t»» sprejela njegove ponudbe in je čem, da nekoč umrjem kot bolj- [ob njem; čutil je, kako je Takrat je hotel odpovedati službo, a je vendar še ostal. Le če- rajši plačevala visoke obresti ši hlapec. Očetovo posestvo mi banki, ko pa da bi njemu le tri je prevzel moj polbrat; nekaj ti-odstotke. Tedaj *je sprevidel, da'sočakov je pa le meni ostalo; k se noče prav nič vezati nanj in.temu so prišle dolgoletne obreda ji je le plačan gospodarnik. sti; dovolj bo, da si kupim kak manjši grunt. To bi rad." Mina ni zinila niti besedice, mu T [Brez misli so ji begale oči po A zdaj je hotel stran. Zdaj pokošenih travnikih, koder so i-je vse njegovo upanje splavalo mele kresnice lesketajoče se ple-po vodi. Vddfa se je bližala | se in so jim črički brenkali na koncu; ona ne bo nič več začela | harf e. In po rženih njivah so ji vnovič živeti. V mestu je dobil šli pogledi. Mino na kolodvoru. Ko je prise- "Kositi bo treba,'' je tiho de-dla v koleselj in mu pripovedo- jala čez čas. vala, kaj je dosegla glede delav- j "Da," je Jože na kratko pri- jo usodo, vse svoje bridkosti in i težave polagala v božje in svoje roke in ni pričakovala pomoči [rad. Človek se kmalu navadi na m grešiti jih tudi niso mogli. Domačini niso hoteli služiti za poljske delavce. Izseljevali so mačeh: "Saj mu nič nočem; vse-! od ljudi ali srečnih naključij in ga ima dovolj." Tako je vedno rekla očetu, če se je kdaj spomnil, da Jožetu ni dobro. Oče, ki je bil nekoliko starejši ko žena in se tudi ni mogel več toliko zo-perstaviti, je hotel, da je le mir v hiši, in ni maral niti videti, kako je bil otrok rajne žene zmeraj v senci ali vsaj v polsenci, otrok žive žene pa zmeraj v najtoplejšem soncu. In tako je slednjič zapustil oče posestvo mlaj-Gospodarnik je prišel v hišo, šemu sinu, njemu, starejšemu da bi dobil naročila za prihodnji, pa je le izplačal doto. Tedaj je dan. "Pusti za zdaj,' je dejala bil Jože zapustil dom. Malokdaj je kaj zvedel o ma- Boštjanka. "Mino vprašaš, saj čehi in svojem polbratu. Dobro gres na kolodvor s kolesjem ponjo." "Prav," je odvrnil gospodarnik in obotavljaje se odšel iz sobe. Zunaj je sedel na klop, ki je bila še mokra od dežja. Čez dvorišče so frčale lastovke. Večno lačni ptički so se morali nekaj ur postiti in so si zdaj hlastno iskali živeža. Kokoši so se masti-le z glistami, Tone je prišel ves premočen in s krvavečim licem domov. Maček, ki. ga je hotd'"u-trditi" v dežju, ga je prav neusmiljeno opraskal. Fant je sedel k Jožetu, plosknil po mokrih hlačah in dejal: "V Loki ni nič novega!" "V hišo pojdi in se preobleči, preden se Mina povrne." "Oh, tista Mina!" se je namr-godil Tone. Vendar je sklenil, da bo slušal Jožetov svet in bo že kje razobesil svoje oblačilo, da se posuši. Nato je vprašal: "Ali si videl našega mačka?" "V hlevu je in se greje. Pri miru ga pusti!" Tone je še nekaj časa počakal. Videl je, da je Jože prav tako redkobeseden ko Mina. Nerad ga je slušal, kakor tudi sestro, a slušal ga je le. "V Loki nič novega!" je ponovil in odšel v hišo. Ko se je preoblekel, je odnesel obleko v hlev, češ, da ae bo tam prej posušila in bi je tudi Mina tako zlepa ne steknila. Sklenil, je o-benem, da bo ujel živo miško v past in postavil mačka pred mišnico, "da se mu bodo kar sline cedile". A on bo mačka trdno držal in nato spustil miško. To bo strašna kazen za mačka! Svojo mokro obleko je polagal kos za kosom, najprej srajco, nato hlače in še jopič na prežve-kujočo kravo, da bi se v njegov prid posušila kar na kravi. A živinče se vendarle ni obneslo za sušilnico. Kar naglo je krava otresla Tonetova oblačila, da je vfee popadalo v gnoj in se hudo onečedilo. Tudi načrt z mačkom in miško se je ponesrečil, in sicer je bil uspeh vse kazni ta, da je bilo Tonetovo lice spet razpraskano, miško pa je maček požrl. Nič ni bilo novega v Loki! Gospodarnik Jože se je peljal v mesto po Mino. Navzlic nevihti je bilo vendarle soparno. Smre- se jima je godilo. Nekoč sta mu sporočila, da sta postavila očetu nagrobni spomenik in če pride na odkritje. Odvrnil je, da ne pride in tudi venca ni poslal. Zmeraj pa je ob obletnici očeto- Windsorski in žena ni omagala v najhujših dneh. Tudi to je ganilo Jožeta, kako je ona ljubila svoje otroke. Seveda so bili vsi njena last. Velika je bilar razlika, ki jo je videl v mladosti teh otrok in svoji lastni mladosti brez ljubezni. Počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti in spoznal je, kaj je krvna mati in kaj mati iz dolžnosti, kaj je prava mati in kaj mačeha. "Saj mu nič nočem, vsega ima dovolj," pravi mačeha. "Vse mu dam, vsega naj ima v izobilju, vse — tudi življenje — le za otroka," pravi krvna mati. Kri nI voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! Te dni sta prišla na počitnice v Zedinjenih države vojvoda* Windsorski in njegova žena. Tukaj bosta ostala 6 tednov. Vojvoda je bil, kakor znano, prej angleški kralj. Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora! kakega psa, počasi na kakega ; se v mesto. Ko sta se, peljala da-tujega otroka. Jože je to druži-jlje, je Jože globoko zavzdihnil, kimal. Konj je počasi stopal. Jože je tcpo poslušal škripanje koles. Ko je izrekel težke besede, pa ni imel nobenega veselja več s svojo prihodnostjo. Saj je bil že no tako vzljubil, kot bi bila nje- ! kakor da bi se moral naužiti j zdavnaj v tistih letih, ko člove- vikal. % Leta in leta je snivala v njem želja, da bi se poročil z Boštjanko. Pa ne zato, ker je bil samo-ljuben, pač pa se je želel oprostiti hlapčevanju in postati samostojen kmet. Nikoli mu ni bilo pri teh mislih za denar. Ničesar drugega ne bi hotel biti ko pošten upravitelj družine, dasi bi hotel kot gospodar uživati tudi svojo čast. A ni se mu posrečilo pridobiti si srca vdove. Zmeraj je bila enako prijazna z njim a ta prijaznost je bila tako hladna, da se spričo nje ni upal zasnubiti Boštjanke. Ko sta se bili gova. Ponosen je bil na Mino, j mnogo svežega zraka, preden bo močno ga je skrbel Lojze, zelo j mogel povedati tisto, kar ga je rad je imel Toneta. Le Bernard | težilo. mu je bil zmeraj tuj. Z vsemi se j "Mina," je kašljaje povzel, je tikal, gospodinjo pa je vedno "ti bom kar zdajle povedal: po žetvi pojdem stran." Ona ga je osuplo pogledala. "Odkod hočeš stran?" "Od Boštjanovih. Nočem biti več pri vas." Dekle je zardelo ko kuhan rak; prijela ga je za roko. "Kaj poveš! Saj to ni mogoče, Jože!" "Je, Mina; stran pojdem od vas." "Pa ziikaj — zakaj?" Iskal je pripravnih besed, na- Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslo-i starejši hčeri poročili in sta pre- 'vanskega pomožnega odbora! taje poihtevala. "Počasi vozi, Jože, moram še povedati. Vidiš, vem, zakaj odhajaš od nas. bi se bil poročil z materjo se ti ni posrečilo . . . "Pa ne!" je pres' vzkliknil in pognal konja- ^ mu je vajeti iz rok in Pridr la konja. Močno je morala h biti, da si je priborila vajet"; žeta je bilo sram. Ko oge«K je peklo, ker je Mina ^ njegovo tajnost, katero $ , plaho skrival. Mina pa> ^ ^ la zmeraj jasnih, treznih111 ^ kritih besed, je rekla "Tako je, Jože — into^F): motno. Sama sem si dolgoz da bi prišlo do tega. A žal prišlo. Pa ti hočem P°v< -Jože, zakaj se to ni zgod"0'/ :Pio teri je bilo dobro znano. 'avi 2°Pet i ti ku pojde veselje za romanje po ^ ^ A gram ]UJ svetu in ;e v srcu ena sama ze- ^ da ^ enkrat p0r# >tref Jožeta je kar vrglo. j J "Ker sem jim bil Vrerni ^ Ija: mir, mir — in nobenih bojev več. Vendar se je trdno držal svojega sklepa. Res je bilo .. „„ , . J . ■ • sem jim bil zoprn? razdrto njegovo upanje, je bil J užaljen njegov ponos, a želja po tem, da bi bil sam svoj gospod, je bila tako močna, da bi lahko zapustil to, kar je vzljubil, odšel (Dalje prihodnji) Dobroidoco m! gostilno z licenco D v tujino, in bi dasi pozno in sa-jmetnem kraju se proda-^ motno, vendarle vse še enkrat' gjov se (jobi v uradu Za narodno pripravljenost iznova začel Že so se prikazale vaške hiše; nad njimi je kraljevalo visoko sleme Boštjanovih. Tedaj je Mina tiho vprašala: "In kdo bo oskrboval Boštja-novino ?" "Ti!" "Jaz?" Ko obupno ihtenje se je izvi- Stara veterana pravnosti." General Electric le^ General Electric , Magic Chef, Tappen i» kuhinjske peči Imamo tudi Philco * Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo^ GIGCCI: --- tei" ki se nahaja že 15 let v kalu, se proda. — Nasl° izvo v uradu "Enakopra HEr. 'cncri 5311. Oblak Furniture Trgovina s Fokištvo in vse Potre 6613 ST. CLAIB * / ^ HEnderson 29' Ako iščete^ , dobrega popravljal^ ,,,/ čevlje, pridite k nam-■» / vovrstno delo. Poprav'J^ Na sliki sta Robert Bryan,'™ čevl-'e ter in?aTn°glciH £f< star 92 let, in Loilis Easearly, lo£° fimh> novlh J star 88 let, ki sta se udeležila G. Uev. Cene zmerene- ^ A. R. konvencije v Columbusu,1 FRANK MAK O. I 16131 St. Clair * 3 Wavellov naslednik Narodna obramba je zajela vse sloje prebivalstva, tudi dečke, katerih skupino vidimo na gor- j nji sliki, kako se pripravljajo "za obrambo." Zdaj, ko je bil angleški general Wavell kot poveljnik angleških čet premeščen v Sirijo, je bil na njegovo mesto v Afriki imenovan general Claude Au-chinleck, ki je na levi. Poleg njega je njegov pribočnik major H. B. Hughes. STENSKE KOLEDARJE velike — srednje -- majhne SI TRGOVCI in OBRTNIKI LAHKO NAROČIJO pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 ST. CLAIR AYE. HEnderson 5311 Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinesel vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki vam najbolj ugajajo. DEKLETA IN ŽENE ^ Ali veste, da si boste prihranile precej denarja, če si naročite {S zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost 10 DAJ na "WILL-CALL." . STERLING SUKNJE so od ........................$14.50 napr« FUR COATS so od ..........................................$69.00 napr« Ne odlašajte, samo pokličite me. ' BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison ENdicott 8506 — ENdicott 3426 Lastujte delež v Ameriki Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubi'1 ^ bodo. Vi lahko ohranite to svobodo s teItl' p^-DANES kupite "Defense Savings" znantik«^ h0 sodite stricu Samu desetico in pomagajte, ^fr zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte o v Ameriki! I ERICA -ON a pu'.TAI \ \ S \ \ J "Defense Savings" znamke na bankih ali postnem urad^