JUTRA
inaia razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16, ur Račun pri poštnem ček zev v Ljubljeni it 11.400 Vetm mesečno prsieman v upravi ali po pošti 10 Din, doeUvlJen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Mariborski
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 23
Maribor, petek 29 januarja 1932
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta St IS
Ogla* po tarifu
Oglato »prajtma tudi oglaani oddalek .Jutra- v Ljubijo*!, Pfolamov* ulica It. 4
Hitlerjeva 2vezda na zatonu
fohod nemškega nacijonalnega soci-
Jaife
kak,
rna je bil nagel, in izgledalo je že
u,j,0r bi bil nezad-ržijiv. V kratkih dveh .“'n ie zbral Hitler Iz neznatnih začet-Pv milijone volilcev za svoje pustolov-
ske
revolucionarne ideje. Imel je prt
^vljene velikopotezne rešitve za vsa Dijana, mednarodna in gospodarska vPrašanja, ki tarejo našo dobo ter je napovedoval novo veliko dobo za nemški naf°d. In mase, ki sta lih vojna in pogina doba težko preizkusili, so drle v “2ov tabor. Segal je že po kanclerje-Jat. fotelju, iu, se zibal v sanjah šefa het ega cesarstva«.
Polagoma pa pričenja nemško ljudstvo j "kvati vedno bolj, da so načrti Adol j., Velikega res samo zračni gradovi, ki gl1 ne bo mogel nikdar uresničiti. Ogro-, 1,6 nemške republikanske sile so med .J!* tudi že zbrale svoje moči, tako da , u Hitler sam več ne upa priti potom /javnega udara na oblast, ki je zako-'Tlm potom njegovi stranki tudi za ved-■ Zaprta, dokler vztraja na sedanjih laCe'ih. Organizacija mu je začela po-Sonia razpadati; druge stranke so pre Dn>u nte£ova privlačna gesla. Zunanje vz»i na katero ie zadnje Čaše za-g e> BrUning, zadovoljuje najzagrizenej uemške nacijonaliste in njegova fi-v ncna politika se je že močno pribli-Jj socijalistični.
• ^°da nastopati so začele proti Hitlerji tudt druge organizacije, med katerimi u je najnevarnejši tekmec* najmlajša urnska politična formacija, takozvana republikanska akcia«, ki skuša zbrati lii'ri- Sebe vSe republikansko misleče ci ‘, da jih organizira za boj proti nacionalnemu socijalizmu in ki se rekru-
iš?3 H-av iz onib sIojev’ med katerimi aveu er Privržencev, »Republikanska j^cija« stoji v zvezah tudi z »Relchs-annerjem*. udarno organizacijo, ki jo je jocpa istična stranka ustvarila za primer žavljanske vojne. »Reichsbanner« ima mwe XI ^ ižključno delavce, med J®. d brezposelnih, »Republikancu-pa tvori:o poglavitno srednji
oiia* Hift°r*J zbira bojpa organiza-ftont	pod	ihienom	»Železna
,JJepub-ikanska akcija vidno slabi Hit-p?zicbe> ®0rba za nacijonaine
šff S; ;atf° JLie,zaplsa1a na <v«j
3.	^Podnaša Hitlerjevo trditve, da je
Vojna vihra na Daljnem Vzhodu
VZNEMIRJENJE V AMERIKI. — JAPONCI SO PO CELONOČNEM BOMBARDIRANJU ZAVZELI ŠANGHAJ. — KITAJSKA MOBILIZIRA. - KON-
CENTRACIJA BOJNIH LADIJ.
WASHINGTON, 29. januarja. Iz Mandžurije in Kitajske prihajajoče vesti povzročajo v tukajšnjih diplomatskih in vladnih krogih od ure do ure večje skrbi. Zadnji dogodki že docela jasno dokazujejo, da se azijski sppr ne bo dal rešiti' brez vojne, če Japonska vsaj v zadnjeip trenutku ne popusti. Toda tudi v Tokiu že splošno sodijo, da pomirjenje ne bo mogoče, ker je vojno ministrstvo odposlalo v kitajske vode zopet nove bojne ladje in čete. V Ameriki se nadalje boje, da bo Japonska pričela blokirati Kitajsko, kar bi globoko oškodovalo ameriške interese. To bi pomenilo v resnici že vojno napoved, katere Amerika ne bi mogla mirno vzeti na znanjp. Zelo nestrpno pričakujejo nadalje izjavo Anglije o stališču napram ameriški noti, ki poziva londonska vlado k vzajemnemu nastopanju na Daljnem vzhodu.
ŠANGHAJ, 29, januarja. Japonci so pričeli včeraj nenadoma bombardirati Šanghaj z artiljerijo in letali. Za cilj so si izbrali v prv| vrsti predmestje Čapaj, v katerem živh več ko pol milijona Kitajcev. Obstreljevanje se je nadaljevalo vso noč. Zjutraj pa so vkorakale v mesto japonske čete in v krvavih pouličnih bojih pregnale še zadnje kitajske čete, k! so se jim postavile v bran. Čapaj je v
plamenih. S streh inozemskih konzulatov je pogled na goreče mesto naravnost strahoten. Vse obzorje je zastrto z dimom in plameni, ki švigajo Iz podirajočih se hl5.
Po vesteh iz Nankinga je kitajska vlada sklenila nastopiti z vsemi svojimi silami proti Japoncem. Na intervencijo velesil in Društva narodov Kitajci ne bodno več čakali, ker so spoznali, da jim od tam ni pričakovati pomoči. Trenutno mobilizirajo 19 armadnih zborov in 3 divizije narodne garde, katere z mrzlično naglico pošiljajo proti Šanghaju.
WASHINGT0N, 29. januarja. Z ozirom na skrajno nevarno stanje na Kitajskem, je ameriška vlada odposlala tjakaj konteradmirala Taylorja z eskadriljo štirih visokomorsklh torpednih rušilcev, Eskadrilja Je odplula v Šanghaj, kjer bo ščitila ameriške interese. Taylor je prejel strogo zaupna navodila. Kakor se do-znsva, bo Amerika v prihodmlh dneh odposlala na Kitajsko še več bojnih ladij.
Po zadnjih vesteh traja japonski bom-bardma na Šangaj že šest ur, mesto gori na vseh koncih in krajih.
TOKIO, 29. januarja. Vojno ministrstvo ie odposlalo danes v Šanghaj Štiri oklop-ne križarke, 14 visokomorsklh torpedovk in 4000 mož pehote.
Pred rednim deEom senata In skuDiiine
IZROČITEV ADRESE. PRIČETEK REDNEGA DELA- NOVI ZAKONSKI
OSNUTKI.
BEOGRAD, 29. januarja. Včeraj dopoldne so člani predsedstva narodne skupščine in senata ter člani adresnega odbora podpisali adreso, katero so popoldne v slavnostni avdienci izročili vladarju. Pri sprejemu v starem dvorcu so aili navzoči tudi vsi ministri s predsednikom Petrom Živkovičem. Slovenske poslance in senatorje so v adresni depu-taciji zastopali podpredsednik senata dr. Fran Novak, člana adresnega odbora dr. Vladimir R a v n i k a r in dr. Miroslav Ploj, tajnik narodne skupščine Milan M r o v 1 j e ter poslanec dr. Bo-
gumil V o š n j a k.
-  ^
Adreso je prečital predsednik senata dr. Ante Pavelič, izročil pa jo je kralju predsednik narodne skupščine doktor Kosta Kurnanudi. Adresa je tiskana na finem papirju v slogu starih evangelijev, vezana v rdeče usnje in se bo hranila v državnem arhivu. Avdijenca je trajala eno uro. Kralj je govoril z vsemi člani deputacije, od katerih se je prisrčno poslovil in sel vrni v novi dvor.
S tem aktom je bilo zaključeno obravnavanje prestolnega govora in adrese ter se je danes ob 10.30 pričelo redno delo senata iri narodne skupščine na ločenih sejah. Izvolili se bodo najprej stalni od-
bori. Vlada bo obema zbornicama predložila celo vrsto novih zakonskih osnutkov. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer bo že danes predložil Štiri zakonske načrte o srednjih trgovskih šolah, pomorskih trgovskih akademijah, srednjih tehničnih in moških obrtnih ter Zenskih obrtnih in strokovnih šolah. Prihodnje dni bodo sledili še osnut ki zakona o gospodarskem svetu, zakona o izpremembi dosedanjega žitnega režima in zakona o razdolžitvi kmetov.
VOLITEV SKUPŠČINSKIH IN SENAT-NIH ODBOROV.
BEOGRAD, 29. januarja. Danes dopoldne je bila ločena seja senata in narobne skupščine, na kateri so se izvolili stalni odbori, in sicer finančni, imunitetni, administrativni in peticijski. Senat se je že včeraj sporazumel zaradi enotne kandidatne liste, ki je bila zato danes sprejeta z vzklikom. Seja je bila zelo kratka. Tudi narodna skupščina je že izvolila svoje odbore, od katerih šteje finančni 33 članov, ostali pa vsak po 21 elanov.
TIROLSKA HEIMWEHR JE PRI-PRAVLJENA.
INOMOST, 29. januarja. Tirolska Heim wthr Izjavlja, da s sedanjo avstrijsko vladno krizo ni zadovoljna, zato je odredila za vse svoje formacije strogo pripravljenost. Vsi voditelji morajo biti poveljstvu vedno na razpolago.
BOJKOT ANGLEŠKEGA ZLATA.
_ BOMBAY, 29. januarja. Indijski trgovci še vedno bojkotirajo angleško blago. Da se ognejo konfliktu z oblastvl, je 25 indijskih trgovskih organizacij sklenilo pozvati svoje člane, da se 8 dni posvetijo molitvi in za ta čas zapro trgovine.
V ČOLNU PREKO ATLANTSKEGA OCEANA.
LIZBONA, 29. januarja. Danes je odplul iz tukajšnjega pristanišča v 5 metrov dolgem čolnu Nemec Friedrich Wtlst in se podal preko Atlantskega oceana v Newyork.
VELIK MRAZ V CARIGRADU.
CARIGRAD, 29. januarja. Tu je v zadnjih dneh takšen mraz, kakor ga najstarejši ljudje ne pomnijo. Razen tega divja na morju silna btir.ia, ki onemogoča vsak .ladijski promet.
Vrem«.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Zaenkrat Se nobene bistvene spremembe, po nižavah jutranji,mraz in megla, na gorah bo najbrže tudi še v nedeljo- solnčno vreme.
Vom*	  -	,v.	ii	ui	iv	c,	ua	ie
njema naperieni pokret paci-vst cen, internacionalen ih protidržaven.
»rešh °firu ie »^Mkanska akcija«
iavnim ° ^ °,,eflzivo- Na nJene*» prvem vnem sestanku koncem minulega ted-
"»mžLb"a ^	^
Tir«!,,, narodna manjšina na Južnem demone!™’ Shod je koni5aI kot prava lužno Ti™!1!3 proti ItalijL Hit,er Pa zvan« r.°*8ko žrtvoval Italiji za tako-
umeti *vi^e	Pod čemer je raz-
daš 7aIeYan^° Proti Franclji. Mussolini r*di tega tako simpatizira s Mil-
erjem, ker ve, da he bo v vsej Nemčiji I našel stranke, ki bi bila tako mirne du-l še pripravljena prepustiti mu Tirolsko.
Tudi drugače je po odločnem Briinin-govem nastopu proti Hitlerju ob Novem etu opažati vidno padanje Hitlerjevega upliva. Njegov pokret preživlja danes že pravo kritično fazo, ker kot vsak revo-lucljonaren pokret bi moral udariti ali pa mora umreti. Mogoče je, da mu kake neprevidne okoliščine, zlasti danes, ko re-paracijsko vprašanje tako razburja duhove, še. vedno priskočijo na pomoč, ne morejo mu pa pomagati do zmage. Njegovi fondi se vedho bolj suše, in njegove mase nimajo več' prejšnjega revolucionarnega poleta. Celo Bavarska, ki je bila najmočnejša trdnjava nemškega naci-jonabzma, se odvrača od n:ega. Mona-kovo, središče vseh reakcijonarnih zarot. je danes proti Berlinu mirno in po-
hlevno mestece, izpremenilo je svoje politične nazore in postaja močna opora repub’ikanske demokracije.
Vzroka, da Hitlerjev pokret ne more doseči onega razmaha, kot so prerokovali oni, ki so v Hitlerju videli že nemškega kancelarja če ne celo predsednika nemške republike, je iskati v glavnem v tem, da komunisti, torej tista sila, proti kateri je bila v prvi vrsti naperjena Hitlerjeva kampanja, niso mogli zadobiti one moči, ki bi jim nudila vsaj senco iz-gleda na uspeh socijalne revolucije. Sicer so politično precej močni, toda kot politična sila ne pomenijo skoro nič in tudi ne predstavljajo nobene nevarnosti. Vsi poizkusi, napraviti iz sebe močno revolucijonarno silo, so se komunistom izjalovili. Celo za to zimo na široko zasnovana »komunistična kupovanja« po naše: plenjenje trgovin, niso našla no-
benega pravega odziva. Ce bi se. pa pojavil najmanjši poizkus komunistične ie-volucije, tedaj bi nacijondlni socijalizem in z njim teseo zvezatri »-Stahlhelm« zbral pod svojim okriljem skoraj vso Nemčijo ter izrabil to edino priliko, da se dokoplje do moči; Načrti bi se mu tem lažje izpolnili, ker V njegova najhujša sovražnica sodjalna demokracija tedaj zašla med dva mlinska kamna, fašistični in boljševiški, ki bi jo zmlela.
Ker pa komunistične nevarnosti, kakor rečeno, ni, zato je tudi Hitlerjeva nevarnost danes manjša kakor Je bila šele pred nekaj meseci. Sicer Še ni popolnoma minula, veridar pa mora nacijo-ntbstična demagogija dnevno popuSCat: pod pritiskom vedno krepkeje se organizirajočih republikanskih strank.
Širite MV£ČERN1K!W
Stran 2.
Mariborski »VEČERNIK« Jutraf
V M a r ! b' o r n, dne 29. I. 1932L
Umetniška akademija
asa Pomožno akcijo
Na umetniški akademiji, ki jo priredijo v korist pomožni akciii 3. februarja t. I. v veliki dvorani »Uniona«, se bo izvajal naslednji spored: 1. J. Glaser: Mariborska legenda, recitira Vladimir Skrbinšek. 2. Viktor Parma: Poslednjo noč, Projekt, tenor solo Belizar Sancin, klavir Ema Vrabčeva; 3. Vasilij Mirk: Sneg, Oskar Dev: Kanglica, sopran solo Antonija Skvarčeva, klavir Ema Vrabčeva; 4. Oskar Dev: Turek, Karol Pahor, Hrepenenje, Vasilij Mirk: Odkrij nam zarja svoj obraz, pevski zbor Glasbene Matice (dirigent prof. Vasilij Mirk). Po odmoru:
5.	Vasilij Mirk: »Narodna romanca«, sopran solo Antonija Skvarča, pevski zbor »Maribor« in orkester (Dirigent: J. E. Gašparič); 6. Oskar Dev: Vzdih, Vasilij Mirk: Pravijo ljudje, bariton solo Franjo Neralič, klavir Ema Vrabčeva; 7. Filip Bernard: Lejla, fantazija za violino in orkester (se izvaja prvič); Aleks. Zarzycki: Mazurka, violina solo Fani Brandlova s spremljevanjem orkestra (dirigent Jos. H:adek-Bohinjski); 8. Franc Liszt: Preludij, simfonična pesnitev za veliki orkfe-ster (dirigent Jos. Hladek-Bohinjski).
Našim naročnikom 1
Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike, katere vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo in si s tem zasi-gurajo redno dostavo Usta.
Uprava »Večernika«.
Važno za državne upokojence.
Dravska finančna direkcija razglaša, da morajo vsi državni upokojenci (upo-’ koenke), njih vdove in sifote najpozneje do 1. marca t. 1. predložiti izplačevalci b'agajni, to je odseku za računovodstvo dravske finančne direkcije, nove prijave. Zadevne prijavne tiskovine, ki jih je izdalo »Društvo državnih upokojencev«, se dobi o v trafiki ge. Pavle Svetkove v Gosposki ulici. Tistim upokojencem, ki bi v določenem terminu ne predložili novih prijav, se ustavi nadaljnje izplačevanje doklad, dokler ne vlože prijav. K prijavi morajo priložiti v dokaz resničnosti navedb vse potrebne-dokumente. Upokojencem pa, ki so že v jeseni lanskega leta predložili prijave in dokazilne listine, teh listin ni treba vnovič predlagati. Natančnejša navodila za izpolnitev prijavne tiskovine so natisnjena na obrazcu samem. Po njih se morajo upokojenci točno ravnati.
Iz mestnega sveta.
Mestni svet je na svoji seji v sredo podelil gradbeno dovoljenje g. Francu Perglerju za preureditev lope v poslovne prostore in garažo v Koroščevi ulici. Uporabna dovoljenja pa je podelil g. Francu Času za stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici zakoncema Josipini in Francu Snoju za enonadstropno stanovanjsko hišo v Kettejevi ulici ter Meliti in Viktorju Mošiču za pritlično stanovanjsko hišo v Kettejevi ulici.
Službeni list
dravske banovine objavlja v 7. številki med drugimi tudi zakon o lovu, izpre-membo naredbe o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev, odločbo o dnevnicah za delavska potovanja, konvencijo o avtomobilskem prometu, nadalje razne ratifikacije konvencij z drugimi državami, objavo o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 in druge objave iz »Službenih novin«.
Kasacljsko sodišče potrdilo obsodbo Klančnika.
Kasacijsko sodišče v Zagrebu je zavrnilo priziv in zahtevo po revizij procesa ter potrdilo obsodbo mariborskega senata petorice, ki je v novembru lanskega leta obsodil Mohorkovega zločinskega tovariša Friderika Klančnika radi umora v Hudi luknji na 20 let robije. Klančnika so prepeljali iz jetnišnice v tukajšnjo kaznilnico, kjer bo presedel lepo dobo svojega življenja.
Polovična vožnja za Sokole.
Prometno ministrstvo je dovolilo na vseh železniških progah ljubljanske direkcije polovično vožnjo delegatom obmejnih Sokolskih društev, ki se bodo 30. t. m. udeležili zborovanja narodnoobrambnega odseka Sokola v Ljubljani. Delegati kupijo na domači postaji vozni listek, s katerim se potem lahko tudi vrnejo iz Ljubljane. Pred povratkom pa si morajo oskrbeti potrdilo pri vodstvu zborovanja.
Za naše dijake v Pragi.
Mariborska Jug.-češkoslov. Liga je sklenila na svoji zadnji seji poslati »Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce v Pragi« z ozirom, na vladajočo krizo znesek 300 Din. Lani je darovala mariborska Liga za praške visokošoSce Din 200. Želeti je, da se spomnijo slovenskih visokošolcev v Pragi tudi Lige v Ptuju,^ Celju, Ljubljani, Kranju in na Bledu.
1. II. 1932
pri „UN OKU 1
V tem kratkem predpttstu, v teh dolgih
noččh
se klatim laz tuji osamljeni Smeh.
O kje si moj domek, nebeškega slaja, oj zemlja smehljaja?
Ti čmernl ljudjč me ne marajo, v težavah in krizah se starajo.
V tl solzni dolini solzč le pretakajo, zdaj Kurenta iščejo, čakajo, čakajo... O kje si moj domek nebeškega slaja,
oj zemlja smehljaja?
Hotela me Kriza je dati v zapor, pa skoraj storil bi že samomor, da rešil me ni športni klub »Maribor« Ne v žalostih, tožbah, skrbčb, k veselju, k zabavi poživlja vas Smeh: ISSK Maribor nima lepšega kraja kot je z reduto mu podoba raja, oj, zemlja smehljaja!
Sobota	Sobota
Balonska reduta
VELIKA	KAVARNA
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi ob 8^ bo ime! veliki ljubitelj in postavitelj naših planin, dr. Julij Kugy svoje napovedano predavanje in sicer:
1.	Planinska noč; 2. Od Julijskih do Dauphinejskih Alp. Predavanje bo sprem lja-lo 90 skioptičnih slik.
Predavanje dr. Alfreda Adlerja.
V soboto 30. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 31. t. m. ob 10. uri bo predaval v Mariboru v' veliki kazinski dvorani dr. Adler, ustanovitelj individualne psihologije. Prvo predavanje je določeno za širšo javnost, a drugo za učiteljstvo. Ker so stroški za prireditev veliki, se bo morala pobirati vstopnina, in sicer za sedeže po 15, 10 in 6 Din, za stojišča po 3 Din. Predprodaja vstopnic v trgovinah Brišnik in H8fer. Prvotno dogovorjeni prenos predavanj po ljubljanskem radiu je odpovedan radi obveznega prenosa zagrebške opere. Pedagoška centrala v Mariboru.
Lutkovno gledališče Sokola v Studencih
priredi v soboto in nedeljo ob 17. uri dve predstavi: »Zaklad« in »Gašperček straši«. Prijatelji lutk iskreno vabljeni!
Nezgoda na ulici.
Danes dopoldne je padel na poledeneli ulici pekovski mojster Jože Novak iz Gornjega grada. Pri tem si je zlomil desno roko in se je moral zateči v tukajšnjo bolnišnico.
Enega že imajo.
Včeraj so aretirali nekega Otona L., delavca, ki je osumljen, da je v zadnjem času kradel kar na debelo kolesa. Aretiranec taji vse, vendar pa je policija prepričana, da je »ta pravi«.
Mož z nahrbtnikom.
Snoči je stražnik ustavil na Vodnikovem trgu nekega možakarje z nabasanim nahrbtnikom, ker se mu je zdel sumljiv, ko ga je vprašal, odkod in kam, se je neznanec spustil v beg. Ob Dravi ga je stražnik dohitel in le s težavo ugnal, ker se je branil na vso moč. Na policiji, kjer so v možakarju spoznali 341etnega delavca Josipa R. in našli v njegovem nahrbtniku 2 kilograma saharina. On se izgovarja, da 'je saharin kupil od svojega znanca. Stvar bo dognala nadaljnja preiskava.
Prepoved zahajanja v krčme.
Okramo sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 9. septembra 1931 Francu Ko-vačeku, samskemu delavcu, stanujočemu v Čreti, prepovedalo zahajati v krčme za,dobo enega leta, to je do 10. januarja 1933. Po § 268 . kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opo-jilom.
Igralce državne razredne loterije, ki kupujejo srečke v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13, opozarjamo, da so srečke za IV. razred že dospele in jih lahko zamenjajo do 3. februarja t. I. Ker bo žrebanje že
4.	in 5. februarja, proslpio točnosti. Ne-zamenjan« srečke bomo prodali naprej.
Živinski sejem.
Na sejmu za gove.o živino v torek je bilo prignanih 9 bikov, 107 volov, 266 krav in 6 telet, skupaj 395 glav. Povprečne cene so bile: debeli voli kg žive teže 4—5 Din, poldebeli 2.50—3.75, plemenski 4—4.50, biki 3—3.75, debele krave 3 —4, plemenske 2.50—2.75, krave za,klobase 1.25 do 1.50, molzne 225—3.25, breje 2.25—3.25, mlada živina 2.50—4.25, teleta 4.50—6.50 Din. Meso je stalo: volovsko prvovrstno 10—12 Din kg, drugovrstno 6—8, meso bikov, krav in telic 4—6, prvovrstna teletina 12—14, drugovrstna 8—10, svinjina pa 8—14 Din. Prodanih je bilo skupno 240 repov.
Ribji trg.
Današnji ribji trg je bil zelo slabo založen. Prodajali so samo male morske ribice, po 14 Din za kilogram.
Zborovanje vojnih invalidov.
V nedeljo 31. t. m. bo v dvorani Zadružne gospodarske banke ob 9. uri redni letni občni zbor Oblastnega odbora »Združena vojnih invalidov za dravsko banovino«. Na zbor pridejo delegati kra jevnih odborov iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih banovin. Mariborski krajevni odbor vabi svoje članstvo, da se zborovanja v nedeljo udeleži v čim večjem številu. V soboto, na predvečer, bo v dvorani Zadružne gospodarske banke ob 20. uri delegatska konferenca, na kateri bodo razpravljali o resoluciji, ki bo predložena občnemu zboru.
Rdeči križ na Pobrežju.
Krajevni odbor RK na Pobrežju ima svoj redni letošnji občni zbor v nedeljo 31. t. m. ob 15. (3.) uri popoldne v šoli. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2-poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, 3. poročilo pregledovalcev računov, 4. volitev novega odbora, 5. določitev delegatov za oblastno skupščino, 6. predlogi in Slučajnosti. — Vsi društveni člani so vljudno vabljeni, da se obč. zbora polnoštevilno udeleže.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 29. januarja. Zaprto.
Sobota, 30. januarja ob 20. uri »Viktorij* in njen huzar«, ab. D.
Nedelja v marib. gledališču. Kot popoldanska predstava se uprizori ob 15. uri Gogoljeva velezabavna komedija »Ženitev« poslednjič v sezoni pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri se ponovi Le-harjeva silno priljubljena opereta »Zemlja smehljaja«. To bo že 14. predstav* na našem odru!
»Miss Jugoslavija«.
Snoči je bila izvoljena na konkurenc! v Beogradu za »Miss Jugoslavije« gdč Olga Gjurič iz Bečkereka. Za njeni častni dami sta bili izvoljeni Miss Zagreb ia Miss Cetinje.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu
bo v petek 15. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk, teoretičen in praktičen, bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Zadruga »Pohorska železnica«
bo imela svoj letošnji občni zbor dfl®
11.	februara ob 20. uri v hotelu »Orel« (lovska soba). Na dnevnem redu bodo poročila odbora, nadomestne volitvfc sklepanje o oddaji gradnje in slučajnosti
Občni zbor strelske družine v Rušah
Snoči je imela ruška strelska družin® svoj občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan, dokaz, da si je ta patriotična organizacija tudi v Rušah pridobila trdna tla. Občni zbor je otvoril predsednik brat Hinko Pogačnik, ki je pozdravil delegate oblastnega odbora iz Maribora in očrtal postanek in delovanje strelske družine v Rušah, nakar je tajnik brat Šeško podal izčrpno poroči'o o preteklem društvenem letu. Pri volitvah je bi! za predsednika ponovno, izvoljen vsestransko priljubljeni narodni delavec g-Hinko Pogačnik. Strelski družini v Rušah, ki je zelo agilna, želimo še nadali« naibolijSlh usnehov.
Pomlad na Jadranu 6. februarja Veh* ka kavarna.
IZSELJENCIH V VARŠAVI.
VARŠAVA, 29. januarja. »Pat« poroča: Svetnik ministrstva za socialno politiko Langred je sinoči predaval v Društvu za socialno politiko o vzrokih in sedanjem stanju izseljevanja iz Jugoslavije. kakor tudi o organizaciji izseljeniškega urada. Po predavanju se :e razvila živahna debata, v katero so med drugimi posegli tudi bivši minister Simon, ravnatelj izseljeniškega urada Nekonecz-nikow in tiskovni ataše ju~'V-'venskega poslaništva Mareš.
Diplomat.
»Oče, kaj pa je to, diplomat?« »Diplomat, sinko moj, je mož, ki ve, kdaj je njegbva žena rojena, ki pa je pozabil, koliko je stara.«
6.	februarja »POMLAD NA JADRANU« 9. februarja »COTILLON - REDUTA« v Veliki kavarni.
Za otroško sankališče
NAJPRIMERNEJŠI KRAJ
Že večkrat so mariborski starši izrazili željo in pisal je o tem tudi naš list, naj bi pbčiiftr Zgradila primerno otroško sankališče, kakor ima danes vsako moderno mesto., Poleti imajo malčki vse mogoče na razpolago od domačega vrta do kopališča na otoku, pozimi pa ničesar. Za Božič, ko je že nekaj snega, si malčki želijo sani in jih tudi dobivajo. A par diii kasneje je konec veselju, če pridejo tja ven v klančke za tremi ribniki, najdejo povsod vse zagrajeno z bodečo žico, povrh pa se še pojavi kak hud gospodar, ki napodi prestrašene male sankače, kakor da so mu najmanj obrali češnje.
Edino sankališče, katero so si napravili sankači, je za Kalvarijo. Toda tu je samo za res izvežbane sankače, drugi lahko zdrvijo v nezavarovani prepad. Kako bi se torei dalo rešiti vprašanje sankališča? Nekaj naših čitateljev nas je opozorilo na cesto, ki jo nameravajo graditi na Kalvarijo. Zdi ?e nam. da bi
BI BILA KALVARIJA.
bil tu najboljši izhod. Predlagali bi to-Ie.
Stara cesta, ki vodi mimo vodovodnega rezervoara precej strmo h kapelici, naj se določi za sankališče. Preureditev bi stala malenkost, a deci in staršem bi bilo ustreženo. To sankališče bi imelo to prednost, da ne bi pešci hodili po n;em k vrhu, ampak po novi cesti, in bi tako bila izidjučena vsaka nesreča. Razen tega bi bilo to sankališče v neposredni bližini mesta in bi otroci v par minutah prišli ven na čisti gozdni zrak. Sankališče bi bilo zelo dolgo uporabno, ker bi ležalo na severni strani.
To sankališče bi postalo gotovo pravo središče otroškega zimskega veselja; potem, ko bo stala tam tudi projektirana švlcarija, pa bodo tudi starši in drugi ljudje radi zahajali gor gledat otroško veselje.
Sankališče bi bilo v vskem pogledu zelo dobrodošlo, in starši bodo mestni ob-_ čini ilno hvaležni, ako jim izpolni to željo-j'ki ie želja vseh mariborskih otrok.
V M a r i 1) o r n, 8ne 29. T. 1932.
•^v5*taaca5HCS5aa«BB»Bž; msattm
Mariborski »V E Č E R NI K« jutra
.Stran 3.
Črni strah fe mrtev
Iz Newyorka poročajo: 35 let je sedel AHen Downen v kaznilnici Cannon-City v severnoameriški državi Kolombo, Star k bil 83 let, ko je te dni umrl, najstarejši »liter«, — to je priimek tistih ameriških j^znjencev, ki nimajo izgleda, da bi bili %j oproščeni dosmrtne ječe.
V letih 80—90 minulega stoletja je igral Allen Downen v zgodovini ameriške kriminalistike zloglasno vlogo. Širom deže-|« ie bil znan pod imenom »Črni strah«, *er se je na svojih strašnih roparskih pohodih posluževal črnega strašila. Iz neke Mrtvašnice je bil ukradel kostenjaka, ga °rtel v črno haljo in ga nosil s seboj privezanega na kon;a. S tem strašilom je Prihajal na samotne farme, povsod tja, kamor še ni bil dospel glas o njegovih rtočinlh. Vedno se mu je posrečilo s »črnim strahom« vzbujati paniko, vedno rtipet je imel priliko izkoristiti prestraše-n°st 1'udi in se polastiti bogatega plena. Leta in leta je ropajoč in moreč prejezdil Prerije, gozdove in gorovja in je postal najnevarnejši bandit v severoamerišklh državah, pred katerim je vse trepetalo.
Allen Downen je bil spreten dečko, Najboljši jezdec in stre'ec, ki ni nikoli grešil cilja. Pozneje ko je postal bolj slavohlepen, in ko mu ni več zadostoval Plen po samotnih farmah in naselbinah, Se e vrgel na velika mesta, in tam so bi-e zlasti banke, ki so občutile njegovo roko. Bilo je 4. avgusta 1894, ko je izvršil
Nafstarejši kaznjenec Amerike.
svoj poslednji veliki roparski pohod na podružnico državne banke v Fort George Pointu: takrat mu je padlo v roke 110.000 dolarjev, kar je v tistih časih pomenilo ogromen denar. Trije bančni čuvaji so bili pri tem ustreljeni. Allenu Downenu se je zaenkrat posrečlo uiti s svojo razbojniško tolpo in vsa zasledovanja policije so ostala brezuspešna. Toda kar se ni posrečilo kriminalistom, to je uspelo lepi ženski!
Bila je to ena najbolj premetenih špi-jonk ameriške policije. Ona se je znala približati Do\vnenu in ga prikleniti nase z verigami ljubezni. In šele ko ga je bila popolnoma sigurna, ga je izdala' policiji. Pri eli so razbojnika na neki farmi, kamor se je bil skril in kjer je koval nov velik naklep. Ko so* sosedni farmerji zvedeli, koga so imeli v svoji sredini, so padli po njem, hoteč ga linčati. Sedem rt-volverskih krogel je imel Dovvnen že v telesu, ko ga je iztrgala polici/a besnim farmerjem. Težko ranjenega so spravili v jetniški lazaret v Cannon City, in trajalo je mnogo tednov, preden je toliko o-kreval, da so ga mogli postaviti pred sodišče.
Leta 1896 je bil obso;en Allen Downen na dositirtno ječo, ker so sodniki smatrali, da je to hujša kazen za svobode željnega roparja, kot pa smrtna kazen. In tako je mora! preživeti nad 35 let za jet-nišk'mi zidovi, dokler ga ni zdaj rešila smrt.
Sokolstvo
Sv. Rupert v Slov. gor.
■ Tukajšnja sokolska četa si je postavi-'2 nov gledališki oder in ga otvorila Predpreteklo nedeljo z burko »Tri e tički«. Predstava, katero sta obiska i v le-Pem številu tudi sosednje matično društvo Sv. Lenart in četa Sv. Barbara, Vsestransko zadovoljila. Dvorana je bila habito polna.
Sokol Središče ob Dravi
je imel preteklo nedeljo svoj 20. občni fbor. Br. podstarosta Tkalec je po svo-lam pozdravnem govoru prečital poslovi no pismo odstopivšega starosto br. Kočevarja in se mu zahvali za njegovo izletno vneto delovanje. Nato je bila Prečitana poslanica J. S. S.
Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da se je društvo prav živahno gibalo, imelo je v preteklem letu 15 prireditev, med njimi 9 dramatskih, na katerih ima največ zaslug najagilnejši član našega
Sokola, režiser br. S. Vittori. Bila sta tudi 2 koncerta pod taktirko načelnika sokol, godbe br. M. Kocjana in dirigenta sokol, orkestra br. Vittorja, ter Miklav-ežv večer pod vodstvom s. J. Veniger-holčeve. Na Silvestrovem večeru pa je sodeloval dramatski odsek pod režijo br. Vittorja, pevski odsek pod vodstvom pevovodje br. Čulcka in sokol, orkester pod vodstvom br. Vittorja.
V društvu je telovadilo v preteklem letu 17 č’anov (načelnik br. Vittor), 11 članic (načelnica s. M. Posega), 15 članov moš. naraščaja (vodstvo br. Stein-bacher.a), 10 članic žen. naraščaja (vodstvo s. M. Plavšakove), 42 članov moške dece pod vodstvom bi Vittorja in‘28 ženske dece pod vodstvom s. Mire Brenčič. Skupno je bilo 123 telovadcev, telovadnih ur pa 270.
Sledile so vo'itve v upravni odbor, v katerem so novi člani: br. Ante Skalce, starosta, br. Čulek podstarosta, načelnik I br. Veselko, načelnika s. M. Posegova, Iprosvetar br. Čulek.
Šport
Mednarodne smuške tekme v Mariboru
Kakor že najavljeno, bodo pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča in komandanta ■ divizije, generala Iliča, dne 6. in 7, februarja t. 1. v Mariboru mednarodne smuške tekme za prvenstvo države. Tekme bodo kombinirane, in sicer tekma na 18 km in skoki s skakalnic.
Start in cilj prve tekme bo najbrže v okolici Radvanja, kjer je tudi skakalnica. Terenov je tu vsepovsod dovolj lepili, da bi bila tekma užitek tudi za vozače. Ako pa jo preložijo v Slov. gorice, tudi ne bo napačno. Vse vodstvo ima v rokah Savez in njegov tehnični odbor ter podsavez v Mariboru, ki bo to svojo nalogo gotovo izvršil brezhibno, saj so Mariborčani znani organizatorji, ki opravijo temeljito, česar se lotijo.
Te dni je šele izšel razpis te tekme in že prejema Savez v Ljubljani številne prijave iz inozemstva. To je dokaz, kako veliko zanimanje je za te tekme tudi zunaj naših mej. Savez pa je omogočil vsem onim številnim smučarjem, ki nimajo priložnosti skakati, da se udeleže vsaj tekme na 18 km. Tu je torej pričakovati zelo veliko število prijav.
Tekmovalci pridejo v MariboT že 5. februarja in bodo vsi nastanjeni v hote lu »Orel«. Še isti večer bo žrebanje, oddaja številk in obava celotne proge.
Drugi dan, 6. februarja, bo start na 18 km točno ob pol 8. uri zjutraj. V nedeljo popoldne ob 14. uri pa prično skoki s skakalnice v Radvanju. To bo prva prireditev te vrste v Mariboru in najbolj zanimiva tekma sploh. Skakalnica ie odlična in omogoča najiepše skoke, tako, da bo občinstvo spozna'o najlepšo stran smuškega športa — skakanje.
Zaključek vse slavnosti bo v nedeljo z razdeljevanjem daril v hotelu »Orel«. O vseh predpripravah bomo naše čita-telje obveščali sproti.
Vsem mariborskim zimskošportnim odsekom!
V smislu sklepa zadnje seje MZSPa imajo priti k današnji podsavezovi seji načelniki vseh zimskošportnih odsekov s 3 svojimi člani, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravah za mednarodno tekmovanje. Vabljen je vsak športnik, ki more sodelovati 4. februarja popoldne, 5. februarja in oba naslednja dneva. Seja je drevi točno ob 20. uri v Lovski sobi hotela »Orel«. Ker bo tekmovanje tako velikega stila v Mariboru prvič, in je za vestno pripravo treba ogromnega dela, pričakujemo, da se bodo vsi za-nimanci športniki temu pozivu odzvali.
Sokolska četa Sv. Rupert v Slov. gor.
je imela 17. t. m. svoj občni zbor in je izvolila upravo. Kakor je razvidno iz poročil funkcijonarjev, je mlada četa sicer prestala nekaj viharjev, pokazala pa krepko življensko možnost in ima brez dvoma lepo bodočnost.
čitalnico za revije
je otvorila v svoji lepo urejeni čakalnici »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Na ta način je »Ljudska knjižnica« izpolnila vrzel, ki je nastaa z opustitvijo časopisov pri »Slovanski čitalnici«, katere last je »Ljudska knjižnica«. Čitalnica revij je namenjena izposojevalcem »Ljudske knjižnice«, da se lahko potom najboljših revij sami orientirajo o novostih na knjižnem trgu, obenem pa imajo tu-j di primerno razvedrilo, če je treba radi ' večjega navala čakati na knjige. Revije leže na mizi v lepo opremljenih ovojih j z ličnimi napisi, okrog pa je po stenah skromna galerija slik modernih knjig iz domačega in tujega slovstva. Med revijami ima »Ljudska knjižnica« med drugim: »Ljubljanski zvon«, »Dom in svet«, »Modro ptico«, hrvatsko revijo založbe »Binoza« — »15 dana«, od nemških pa »Die literarische Welt«, »Bucherkreis«, »Sozialistische Bildung«, nadalje tudi še Jiekaj lepih ilustriranih tednikov, ki 'ih zlasti mladina rada gleda, te samo čitalnica »Ljudske knjižnice« je torej vredna obiska tistih, ki čutijo potrebo po duševni hrani.
Ljudsko štetje na Kitajskem.
Kakor poročajo iz Nankinga, je kitajsko notranje ministrstvo pred kratkim objavilo rezultate lanskega ljudskega štetja, ki so ga bile izvršile posamezne pokrajinske in mestne oblasti. Po teh podatkih šteje danes kitajska republika 474,787.000 prebivalcev. Seveda ni to štetje popolno, ker so, kakor kitajska vlada sama priznava, v notranjosti Kita ske še vedno obsežne pokrajine, kamor tudi kitajske centralne oblasti nimajo dostopa in kjfer je kako ljudsko štetje popolnoma neizvedljivo. Zadnje ljudsko štetje na Kita:'skem je bilo 1. 1926 in je izkazalo okoli 15 milijonov prebivalcev več nego lansko štetje; vendar poudarja vlada izrecno, da takratno Štetje ni /bilo točno, dočim je bilo sedanje izvršeno bo modernih evropskih metodah.
Zapuščina belgijske kraljice
zagrebški zasebni uradnici
Neprevidnost.
»Prijatelj, ti bi moral bolje paziti na to, ali so pri Vas zvečer okna zagrnjena. Snoči na pr. je mogel vsak videti, kako si se poljuboval s svojo ženo.«
»Hahaha, ta je pa dobra! Snoči sploh nisem bil doma!«
Ga. Z. H. bo podedovala 385 milijonov zlatih frankov
Ze nekaj dni je v Zagrebu pozabljena vsa sedanja gospodarska kriza, v ozadju so vsa vprašanja, ki so prej vzne-mirjala meščane hrvaške prestolnice — vse govori samo še o ge. Z. H., ki je dobila uradno obvestilo, da je edina resna kandldatin a za dedščino bivše belgijske kraljice Henriette, ki znaša ogromno Svoto 385 milijonov zlatih frankov.
O ozadju te zadeve se je tudi pri nas že pisalo, vendar ni teda*j nihče vedel, da bodo tl silni milijoni prišli v Jugoslavijo. Stvar je ta-le: V začetku devetnajstega stolet a je živel na Madžarskem siromašen plemič Iva/n Horvath. Njegova hčerka Katarina se je poročila najprej s posestnikom Pavlom Erdeoyjem, po njegovi smrti pa z grofom Ladislavom Ester hazyjem, bogatim madžarskim magnatom. Hčerka Katarina, dete iz tega drugega zakona, se ie poročila z nekim Princem hiše Hohenzollern, a njena hčerka Henrietta z belgijskim kraljem Leopoldom II.
Malo pred svojo smrtjo je kraljica Henrietta napravila oporoko, v kateri je zapustila vse svoje premoženje, 385 milijonov zlatih frankov, nasiromašnejšemu Potomcu svojega pradeda Ivana Hor-vatha. S to odločitvijo sreveda niso bili zadovoljni njeni najbližji sorodniki; in tako je vsa stvar prišla pred mednarodno razsodišče v Haagu, ki bo izreklo
fenB™	c	u	°	najb0,i5i	prijateljic
nCfl0 sodbo. S posebno vnemo se je 1 vilo in avtomobil.
Senzacija Zagreba.
za izpolnitev poslednje volje kraljice Henriette zavzela madžarska vlada, ker I® m.slHa, da bo dedščiha pripadla njenim državljanom Horvathom, ki žive nekje ob Blatnem jezeru.
Med tem pa se je položaj preoej spremenil. Mednarodno sodišče v Haagu je po do'gotrajnem zasledovanju ugotovilo, da živi prava in najsiromašnejša potomka Ivana Horvatha hekje v Zagrebu, in tako je ga. Z. H. dobila nedavno dopis nizozemskega konzulata, ki jo obvešča, da ima pravico do zapuščine kraljice Henriette in naj zato zbere in predloži vse potrebne listine. Gospa se je takoj lotila dela, zbrala je stare listine, ki so deloma spisane še v latinščini, in je ž njimi odpotovala v ponedeljek zvečer v Beograd, da jih izroči zunanjemu ministrstvu, ki bo poslej zastopalo njene interese.
Ga. Z. H., ki je sedaj siromašna tipkarica v neki zagrebški zasebni pisarni, bo tako, če bo šlo vse po sreči, postala naenkrat najbogatejša žena v Jugoslaviji, saj znaša zapuščina več mili!ard naših dinarjev. Pred odhodom v Beograd je še izjavila, da bo, če dobi zapuščino kraljice Henriette, zgradila v Zagrebu 0-gromen dom za siromašne zasebne uradnice in bo velike svote podarila tudi raznim humanitarnim društvom. Svoji najboljši prrateljici pa je obljubila lepo
Vsa njena sreča pa je seveda še v rokah — mednarodnega sodišča v Haagu.
Spominjajte te CMO
Pismena obljuba
Zdravnik dr. Marche v Nizzi je bil nekega dne poklican k bogatemu ruskemu emigrantu Bespalovu, ki je obolel na vnetju trebušne mrene. Zdravniku se je posrečilo milijonarja popolnoma ozdraviti. Dobil je svoj običa ni honorar. V takratnem svojem navdušenju, da je nevarno bolezen srečno prestal, je pisal Bespa'ov v februarju 1926 svojemu zdravniku pismo, da mu, ako bi kdaj prišel v stisko, obljubuje podporo v znesku
100.000 frankov. Dobesedno je stalo v tem pismu: »Smatram to vsoto za dolg in ne za uslugo. Smatrajte, da je bila ta vsota od Vas zaslužena.« Zdravnik je bil namreč takrat odklonil od Bespalova mu ponujeni knežji honorar. Ko pa se je zdravniku dve leti pozneje pripetila težka nezgoda in so mu morali odrezati obe nogi, vsled česar je bil zelo oviran v izvrševanju svojega poklica, se je obrnil na Bespalova zaradi tistih obljubljenih
100.000 frankov. Zdaj pa je Bespalov odklonil plačilo, češ da se mu je med tem zmanjšalo premoženje. Nato je dr. Mar-che proti svojemu nekdanjemu pacrentu vložil tožbo in sodišče v Toulonu je na podlagi tiste pismene obljube obsodilo Rusa na plačilo, ker da ie v tistem pismu predvideni primer stiske za tožitelja dejansko nastopil.
Bogata garderoberka
V veliki budimpeštanski kavarni »Miami« je bila že več let nameščena kot garderoberka skromna starka, ki so .0 vsi poznali pod imenom Mausi in ji radi stiskali v roko drobiž. Vsi so bili prepričani, da je stara Mauci revna kakor cerkvena miš, zato je vzbudilo pravo pravcato senzacijo nedavno razkritje, da je skromna Mauci identična z bogato Marijo Lehnardovo, lastnico veleposestva in dirkalnih konj, ki so na vseh dirkališčih odnašali prve nagrade. Ta nenavadna ženska je prihajala v kavarno sključena in revno oblečena, na raznih prireditvah, posebno pri dirkah pa se je pojavljala kot elegantna dama iz družbe. Zakaj je žive'a tako dvojno življenje, Marija Lehnardova Mauci noče povedati.
Krvno sorodstvo.
Angleška kraljica Viktorija je sprejela nekoč obisk »kraljice« nekega avstralskega otoka, pripadajočega britskemn imperiju. — »Tudi v mojih žilah Se pretaka angleška kri,« se je pobahalo njeno črno veličanstvo. — »Kako to?« se je začudila kraljica Viktorija— »Moj ded je pojedel angleškega generala Milnerja!«
Življenski nauk.
»Tako, sinko moj,« je govoril milijonar, »zapomni si to in bodi vedno prijazen do revežev.«
»Pa zakaj, oče?«
»Ker se nikoli ne ve. Nekega dne postanejo lahko bogati.«
Currer Bell:
33
Lowoodska sirota
»Naj so torej pravična!« sem rekla in vstaila, ker se mi je zdelo brez koristi, da bi se še dalje vlekel razgovor, ki ga prav nič nisem pojmiia; ker sem se zavedala, da ne morem dojeti značaja svojega gospodarja ali da ga vsaj sedaj še'ne morem presojati; in ker se nisem čutila varno, ker me je bil prevzel tisti občut nesigurnosti, ki se nas vselej polašča, kadar se zavedamo svoje nevednosti,
»Kam pa se Vam mudi?«
»Adelko povedem spat. Nje čas je že davno minul.«
»Prestrašil sem Vas, ker govorim kot kaka sfinga.«
»Uganke pa res zadajate, gospod; a če sem tudi presenečena, prestrašena nikakor nisem.«
»Vi ste prestrašeni, ker se Vaše samoljubje boji pomote.«
»V tem zmislu sem res plašna; ne govorila bi rada neumnosti.«
.»In ko bi jih tudi, bi to zagrešili tako resno in mirno, da bi .ih imel za pametne stvari. Ali se nikoli ne smejte, gospodična Eyre? Ne trudite se z odgovorom, saj vidim, da se že smejete; toda Vi se zelo veselo smejite. Verujte mi, da po svoji naravi niste resni, kakor tudi jaz po naravi nisem pokvarjen. Lo-woodska strogost Vas še vedno nekam ukleplje: narekuje Vam izraz lica, duši Vaš glas in Vam veže ude. Vi pa se bojite v prisotnosti moža, brata, očeta, gospodarja ali kogarsbodi preglasno se sme ati, odkrito govoriti ali se prenaglo kretati. Upam pa, da se bodete sčasoma naučili biti z mano tako naravni, kakor je tudi meni čisto nemogoče, da bi bil z Vami konvencionalen. Potem bodo Vaše kretnje in Vaši pog'edi živahnejši in prostejši, kot si upajo biti sedaj. Včasih vidim čudno ptico skozi ozko mrežo kletke; živ, nemiren, odločen jetnik je v njej. Da je samo svoboden, kako bi se povzpel v oblake! Ali še vedno hočete iti?«
»Deveta ;e odbila, gospod.«
»Kaj Vam je do tega — počakajte še minuto. Adel-ki se še ne mudi spat. Moj položaj, Miss Eyre, s hrbtom proti ognju in z licem proti sobi, mi olajša opazovanje. Medtem ko sem se z Vami pomenkoval, sem motri! tudi Adelko. Imam namreč posebne razloge za to, da jo smatram ,za zanifhiv predmet proučevanja, razloge, ki Vam jih morda, ne, ki Vam jih povem nekoč. Pred desetimi minutami e izvlekla iz svoje škatle rdečo svileno opravico; vzhlt ji je preobrazil lice, ko jo je razgrnila. Koketnost se ji preliva po žilah, se ji spaja z možgahi in prešin a mozeg njenih kosti. »Poskusiti jo moram!« je vzkliknila, »in to v tem samem trenutku!« in je stekla iz sobe. Zdaj je pri zofki, ki jo preoblači. Čez nekaj minut se vrne. In vem, kaj bom ugledal: zmanjšano sliko Celine Varens, kakršna je nastopala na odru v .A kaj naju to skrbi! Sina
NAZNANILO!
Naznanjam cenj. odjemalcem, da bom ime!, dne 30. t. m. sveže svinjsko meso la po Din 8.— in Din 10 — kg.; obenem Vas opozarjam, da ne zamudite za nakup la sveže slanine brez kože.
Se priporoča
FRIDR1CH WEirZL, Maribor, Glavni trg
321	5 stojnica od Velike kavarne
Grajska klet“
cer pa bodo moja najnežnejša čuvstva kmalu hudo ranjena, to slutim. Ostanite še malo, da vidiva, ali se mi slutn a uresniči.«
Ni trajalo dofgo in Adelkina nožiča je pricepetala po hodniku. Vstopila je vsa izpremenjena, kot je to slutil nje varuh. Opravica is rožnate svile, prav kratka In tako nabrana, kolikor je le bilo mogoče, je bila zamenila nje rjavo suknjo, ki jo .e nosila prej. Venec iz napol razcvelih rož ji je oklepal čelo. Na nogah so se svetile svilene nogavice in bele satenaste sandale.
»Est-se que ma robe va bien? (Ali se mi obleka podaje?)« je vzkliknila in stopila naprej. »In moji čeveljčki in moje nogavice? Le.te, meni se zdi, da moram zaplesati.«
Razširivši krilce, se je zavrtela po dvorani. Ko je priplesala do Mr. Rochestra, se je zasukala pred njim na prstih svojih nog, potem pa z eno nogo pokleknila in vzkliknila:
»Gospod, zahval ujem se Vam tisočkrat za škatlo.« Nato je vstala in rekla: »Tako je plesala tudi moja mati, kajne?«
»Točno tako!« je bil odgovor. »In prav tako mi je tudi izmamila dobro britsko zlato iz angleškega žepa. Tudi jaz sem bil mlad, gospodična, ej, tako mlad kot rosa. Nikoli Vas ne opaja spomladanska sapica, ki ni tudi mene osveževala. A moja pomlad je prešla. Pustha mi je v rokah le to francosko cvetko, ki bi se ,e včas.h prav rad zopet znebil. Ne cenim več korenine, iz katere se je razvila, ker sem se uveril, da je take vrste, ki ji moreš pognojiti le z zlatim praškom, radi tega tudi cvet le napol ljubim. Zlasti tedaj, če se kaže tako izumetničenega kot zdaj. Redim jo in vzgajam bolj po načelu rimskih katolikov, da moreš mnogo grehov, velikih in ma'ih, izbrisati z enim samim dobrim delom. Nekega dne Vam vse to pojasnim. Lahko noč!«
XV. poglavje.
Mr. Rochester mi ;e ob prihodnji priložnosti vse pojasnil.
v Bilo je nekega popoldne, ko naju je z Adelko slu-ca no srečal v parku. Medtem ko se je dete igralo z žogo, me je povabil, naj se izprehajam ž njim po dolgem drevoredu v bližini otroka.
Povedal mi je tedaj, da e bila Adelka hčerka francoske operne plesalke, Celine Varens, za katero je ču-til nekoč to, kar je imenoval »une grande passion« — vehko strast. In Celina je lagala, da mu je vračala to strast se z večjim žarom. Pri vsej svoji grdobi se je imel za njenega boga. Mislil je, da i je b la dražja nje-gova »taille d athlčte«— stas atleta — nego eleganca belvederskega Apolona.
»In, gospodična Eyre, tako me je omamila prednost, ki jo je dajala galska vila britskemu škratu, da sem jo nastanil v lepi palači. Najel sem ji služnčad, kočijo, nakupi! kaštnirskih šalov, diamantov, čipk in
L,- ,Z?SeI sem se gmotnc> uničevati kot pravi bedak. N.ti to iko originalna prismoda nisem bil, da bi utrl
••
30. januarja ob 20. uri
Igra prvovrstna Jazz godba	323
Se priporoča
JOSIP MAJDIČ
SOKLIČ
£
i?ndro
najpreglednejša kartoteka 1
Soklič, Maribor Tel.2510
E S
51.2.«*
£? s = •
lili • ^
C C ^ O
G >o
ŠoV * *
OJ
cs
rt > -tt ‘r?	^
.5 KI O*
tMtepnOd ■« sprejmefo
Dražbeni oklic
V zapuščinski zadevi po gosp. Antonu Brfluerju.
trgovcu z delikatesami v Mariboru se vrši v soboto
dne 30 januarja 1932 ob 2. uri popoldne v hiši
A eksandrova cesta 18/II, nadstr. prostovoljna dražba
stanovanjske opreme in nekaterih vrednostnih predmetov.	r
Natančnejši pogoji se poiz_vejo v pisarni
dr. B!anke Oton, dr. Brandstefter Franc
odvetnika v Mariboru.
-c «
.1
E .-gl S
*3, »S ^ M hfc
i c E o
O	“
s s-Siž
55
® — £ i
(/) o
.11 8 ,«S
sramoti in propasti kak nov pot, marveč sem hodil po stari stezi v pogubo tako neumno točno, da niti u ped nisem zastranil od shojene ceste. Moja usoda je bila navadna usoda takih bedakov.
Nekega večera sem iskal Celino, a e nisem za-tekel doma. Noč je bila topla in truden sem bil od pohajanja po Parizu; ostal sem kar v njeni sobici, ves srečen, da diham zrak, ki ga je še nedavno posvečala njena prisotnost. No — že vidim, da pretiravam; nikoli nisem verje.l, da ima kaj svetega ha sebi. Bil ie to le bolj vonj po dišavi, ki je ostal v sobi: nekak doli po pižmu in ambri. Lahko bi se bil zadušil z von.effl cvetlic in razškropljenih dišav; domislil sem se, da bi odprl steklena vrata in stopil na balkon.
Bila je mesečina in svetil je tudi plin in bilo 1* mirno in jasno. Na balkonu sem našel stol. Sedel sffli izvlekel smotko in stori! kot sedaj, če dovolite.«
Tu je premolknil in si prižgal smotko; potem ie začel puhati vonj po havani v hladni zrak in ie nada*' beval:
»Tudi sladkorčke sem ljubil v tistih dneh, Miss cvre, m izmenoma sem grizel čokolado in kadil in gledal koči e, ki so drdrale po elegantnih ulicah proti SLVeni opazim firl° kočijo s parom krasnih an-v * 'i1	3’ ki sem J0 bil nedavno daroval Celini
vračala se je torej. Seveda mi je srce butalo nepoča-cavno proti železni ograji, ob katero sem se naslanjal* .se.ust.avi Pred vhodom v palačo. Moja obože-vanka izstopi. Dasi je bila zavita v plašč — čisto ne-t otrebna ovira v tako topli juni ski noči — sem jo ta* ?P0AnV°. nožicl’ ki ii ie molela izpod roba oble* 0„CI a,36 5 stopala. Nagnivši se preko ograje. „c,nzašepetati »mon ange« (moj angel),
hSiil ^ *a,za nj0 na t!ak-Tudi ta °seb:iie
*	1	, sem ostrogo na peti in spoznal
vhodu °	S6m i0 sovražil in ki- -’e iz£>niIa v
»Menda še niste občutili IubosumnOsti, Miss Eyre? ^vprašati mi ni treba, saj niste še nikoli ljubili. Oboje se morate izkusiti. Vaša duša še spi i« čaka streljaja, ki jo vzdrami. Mislite, da bo vse življenje minilo v tako mirnem teku, kot je bil ta, ki Vam je odnesel prvo mladost. Plavajoč z zaprtimi’ očmi i« zatisnjenimi ušesi ne vidite pečin, ki moli o iz struge* in ne čujete, kako bije va'ovje ob nje. Toda povem ’ am in pamtite moje besede — nekega dne boste pripluli do skalnate ožine, kjer bo vsa reka življenja razb ta v vrtuljke in valovje, v peno in prah. Ali Vas bo ob skalovju na atome razbilo, ali pa Vas dvigne velik val. in ponese v mirnejšo vodo — kakor sem j® dosegel jaz.
Ljubim ta dan. Ljubim to svinčeno nebo. Liub\$ strogost in mirnost sveta pod mrazom. Ljubim Thorrt-feld, njega starodavnost, njega mir, njega stara drevesa, sivo pročelje in temna okna, v katerih se zrcali kovinasto nebo. In vendar: kako dolgo se mi je gnusila sama misel nanj, ko sem se mu izogibal kot kaki bolnici za okužence! Kako se mi še vedno gnusi —«
Stanouanje
tri do štirisobno iščem v bližini Glavnega kolodvora za takojšnjo selitev. Ponudbe pod „STANOVANJE“ 1. februarja na upravo.	322
5’
bi N*
Q> g “t-
3 U ■*
p -fel”.
.§ »-g S
B U, -w
| S
lili
§> e =■
w
2 >0
L-
S
ja
n
Z i «no
Z*
> >
aN.*3 «
.i > S E S S3 g «
š S f
J 2'-E -
> 2»
8	E c	S 33	>
je	o w	0.^1	v
•-*	JS je	u	E	»5
O N X) *-
S	9	®	'S
S	g .H	s	e	2
>ZJ	p- —«	G	.	G<
si
Is
J=i
O « r*
f;gw£
O . ^ (A > 10 d o
2 s
2 §o-|
x> — .5 •8
n n <u
N
Pojedina jeternih In krvavih domačih klobas, staro in novo vino liter po 8 Din. Radio-koncert dne 30. in 31. jan. v gostilni Dravograd, Maribor, Smetanova ul. 54. Za obilen obisk se f>ri-poroča J. in M. Nekrep,	314
Trajni kodri 100 Din,
onduliranie 6 Din, pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ul. 11. _____________________________________________ 313
Dajem pouk
v nemčšini, Maistrova ulica 11/1, Maribor.	3l2
Gambrinova dvorana.
Prvovrstna domača hrana, kosilo In večerja Din 12,50.	301
Zastopnike
za novo posmrtninsko zavarovanje proti največji proviziji išče generalno zastopstvo »Bančnega zavoda Merka-tor«, Maribor, Tattenbachova ul. IT.
317
Veliko sobo* opremljeno ali prazno, zraven glavnega kolodvora oddam. Naslov v upravi »Večernika«,	3	J6
Elegantno opremljeno sobo
s separiranim vhodom v sredini n sta oddam v najem. Reflektanti si lahko ogledajo dne 29. t. m. v Tatte bachovi ulici IT.	g
Dve opremljeni sobi,
solnčni, brez prahu in v bližini par! oddam. Eno takoj, drugo s 15. feb; arjem. Vprašati Prešernova ulica
Prvovrstni kosovec,
100 kg Din 40,— dostavljen v hišo. da in mehka drva. Kopališka ulica
daja Konzorcij »Jutra« .v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik- IOJMp fd
Nova generacija.
»Zdaj pa že nehaj jokati,« pokara mica malega Janezka, »če ne, pride mož!«
Nekalj časa je Janezek miren. Po Pa prične z nova jokati. Glasneje in g neje. Dokler ne pride Še očka z man v spalnico.
»Presneti poba, kaj pa toliko tuliš? razhudi očka.
»Črni mož,« ihti Janezek« »orni r noče priti...«
i/\t a pr T!