/"PiiMorsl^ ~ ________________—............. tmmmtsmmammmarn. ČEDAD - Ul. Ristori 28 -Tel. 0432/731190_ ;• ;.H IR - .._ POŠTNINA piačana V GOTOVINI I V 1500 LIR sampe In spedtdoneabbonamerto postale. fc' Conme26,a1.2,legge5«%.RMedlTriese ^ridi tudi ti v Zadrugo Primorski dnevnik! I___________________-V SREDA, 2. APRILA 1997 Italija v novih precepih Bojan Brezigar vilu smrtnih žrtev so včeraj dosegla višek z napadom obrambnega ministra An-dreatte na tisk, predvsem rivljenim prikazovanjem dogajanj negativno vplivali na dogodke v Albaniji, kjer vsi gledajo italijansko televizijo, in bili s tem soodgovorni za sedanjo tragedijo. Utemeljitev je res nenavadna, če pomislimo, kaj vse se je zgodilo v Italiji v zadnjih dneh. Predvsem včeraj so prišla do izraza deljena mnenja in odnos do Albanije, do morebitne- lo beguncev je razdvojil skoraj vse politične stranke, tako večine kot opozicije. Sicer to za Italijo ni nič nenavadnega. Ce naj v enem samem stavku strnemo želje in namene Italijanov, lahko rečemo, da na- sprotujejo taki pomorski blokadi, obenem pa nočejo novih beguncev, pa tudi, da želijo biti vodilna sila v morebitnem vojaškem posegu, obenem pa svojih vojakov nočejo poslati v Albanijo. Kvadratura kroga je v obeh primerih nemogoča, nezaupanje v italijansko »leadership« pri mednarodnem posegu pa izhaja že iz včerajšnjega dolgega seznama držav, ki ne nameravajo poslati svojih vojakov v Albanijo: od Portugalske do skandinavskih držav jih je dovolj za vsak okus. Nekoč, ko je šlo za vojaški poseg v Bosni, je veljalo načelo, da vanj ne morejo biti neposredno vključene ne sosednje države in ne države, ki so bile tam nekoč kot okupatorji. V primeru Albanije izpolnjuje Italija oba pogoja, vendar v tem primeru očitno nista več aktualna. Za Evropo je, tako kot v letu 1939, tudi tokrat Albanija pretežno, če ne zgolj italijanska domena. Ker pa ima Italija dovolj svojih težav, se je znašla v novem precepu, ko bi se hotela umakniti, pa se ne more in zato trdi, da se noče. Ob tem pa je popolnoma vseeno, kdo je na vladi in kdo v npoziciji, kajti v večini strank so dileme iste. In, kot se ob teh prime-rih pogosto dogaja, so vsega zopet krivi novinarji, ki naj bi izkrivljeno prikazovali stanje in s tem povzročih zaostritev. Se malo, pa bi bili krivi tudi za brodoli v Otrantskih vratih... Problem je seveda drugačen in je tipično italijan- tnivo, kako se bodo politiki tokrat izmazali. Ker pa je italijanska diplomacija znana po svoji spretnosti in sposobnosti, verjamemo, na bo tudi v tem primem tik pred zdajci potegnila daljši konec. ALBANSKA KRIZA / Z NAPADOM NA NOVINARSKO POROČANJE O TRAGEDIJI V OTRANTSKEM PRELIVU_ Polemikam je Andreatta dodal še novega netiva RIM - Tragični petkov brodolom albanskega iz-vidniškega čolna v Otrant-skem prehvu, nadaljevanje »patruljne misije« italijanske vojne mornarice v Jadranu in sodelovanje Italije v »mednarodnih zaščitnih silah« so še vedno v ospredju pobtične razprave in polemik. Tako sta obrambni minister Andreatta in zunanji minister Dini poskušala pred odbori za obrambo in zunanje zadeve osvetliti zadnja dogajanja. Pri tem pa je minister Andreatta dregnil v šršenje gnezdo, ker se je obregnil ob poročanje časopisov, predvsem pa televizije. Andreatta je prepričan, da je poročanje ita-lijanskih televizijskih mrež o tragediji v Otrantskih vratih negativno vplivalo na zadržanje Albancev, ki niso sposobni dekodificirati napihnjenih vesti kot to uspejo Italijani. Na 3. strani Minister Berlinguer danes v Trstu TRST - Minister za šolstvo Luigi Berlinguer bo danes popoldne obiskal Trst. Po prihodu iz Rima bo najprej odšel na univerzo, kjer se bo srečal z akademskimi oblastmi, nato pa bo obiskal znanstveno-raziskovalni center na Pa-dričah in sinhrotron. Tu bo imel daljši pogovor s predstavniki znanstveno-raziskovalnih organizacij in industrijcev. Nato bo minister Berlinguer obiskal tržaško občino, kjer bo svoj obisk tudi sklenil s srečanjem z didaktičnimi ravnatelji in ravnatelji nižjih in višjih srednjih šol. Med svojim tržaškim obiskom se bo minister Berlinguer srečal tudi s predstavniki organizacij slovenske manjšine. Italijanski vojaki bodo odpotovali v roku 10 dni RIM - Italijanski kontingent v sklopu »mednarodnih zaščitnih sil« bo odpotoval v Albanijo v roku desetih dni. Dokončno zeleno luč je včeraj dal albanski obrambni minister Shaqir Vuka j, danes pa bo o tem Prodi poročal v poslanski zbornici. Kot je včeraj povedal zunanji minister Dini, pa Italijani (od 4 do 6 tisoč mož) ne bodo sami, ker se jim bo pridružilo še tisoč Francozov, 700 Grkov, po 500 Spancev in Turkov ter 400 Romunov. Vsakomur je torej jasno, da bo vsa teža »mednarodnih zaščitnih sil« padla na italijanska ramena. Prav zato bo Italija prevzela tudi poveljstvo, ki so ga že poverili generalu Lucianu Forlaniju (na sliki AP), ki poveljuje 3. armadnemu korpusu s sedežem v Milanu. Misija pa bo vseprej kot lahka. Francozi so že povedali, da bodo skrbeli le za Drač in Tirano, Grki za »svoj« jug, tako da bodo Italijanom ostala kočljivejša območja, a ne Vlora, kjer so zaradi tragedije v Otrantskem prehvu »nezaželjeni«. Na 3. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK JUTRI v četrtek, 3. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu NA COLU Občina Repentabor, KD Kraški dom, Župnijska skopnost Repentabor, Nogometni klub Kras in Jus Repen prirejajo informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. IZRAEL / SE DVA ATENTATA Stopnjevanje napetosti na palestinskih ozemljih TEL AVIV - Na vseh zasedenih in avtonomnih palestinskih ozemljih se stopnjuje napetost, ki sta ji včeraj dala novega netiva dva palestinska atentata ob židovskih naseljih na območju Gaze, ki pa nista terjala izraelskih žrtev.Po-ložaj je torej skrajno eksploziven, tako da je ameriška državna sekretarka Albrightova na večerji z jordanskim kraljem Huseinom Arabce in Izraelce pozvala, naj opustijo stare klišeje in naj se konkretno zavzamejo za mir. Na 9. strani Ali je letalo Itavie prevažalo uran? RIM - Na razbitinah letala DC9, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah 27. junija 1980 strmoglavilo pri otoki Ustica, so odkrili tudi ostanke urana. Pretresljivo vest so včeraj sporočili strokovnjaki, ki jih je imenoval sodnik Rosario Priore in ki so do tega odkritja prišli v sodelovanju z znanstveniki Ustanove za jedrsko energijo (ENEA). Ce bodo naslednji izsledki potrdili to odkritje ne bo več dvomov, da je nesrečno letalo prevažalo uran ali kako njegovo sestavino. Na 2. strani Prvoapriske šale tudi brez okusa VIDEM - Neznanec si je v kraju Cussignacco pri Vidmu privoščil prvoaprilsko šalo, ki je resnici na ljubo bila na meji okusnosti. V imenu občine je namreč »zaplenil« glavni vaški trg, češ da bodo na njem uredili zbirni center za albanske begunce. Trg je v nočni temi obkrožil z rdečimi in belimi trakovi, avtomobilom, ki so bili tam parkirani, pa je naložil lažne globe. Res je vprašljivo, koliko velja zbijati šale na račun Albancev. Sicer pa so si po svetu za 1. april privoščili marsikaj. Na 16. strani Danes v Primorskem dnevniku Trst: žrebanje volilnih list Na sodišču so včeraj izžrebati vrstni red kandidatov in simbolov na glasovnici za predčasne tržaške volitve. Stran 5 Prijeli skoraj 40 Kurdov Skoraj 40 iraških in turških Kurdov je ilegalno prišlo v Trst, biti so skriti v nekem tovornjaku. Sinoči ni bilo še jasno, kakšna usoda jih čaka. Stran 5 Tržačan izgubil življenje Na izredno nevarnem odseku ob koncu hitre ceste nedaleč od Padrič je prometna nesreča spet terjala človeško življenje. Stran 5 Protest prebivalcev Ferlugov Prebivalci Ferlugov se že 20 let zaman prizadevajo za odstranitev televizijskih in radijskih anten. Strane Olimpija premagala Stefanel V drugi četrtfinalni tekmi košarkarske evrolige je Smelt Olimpija sinoči v Ljubljani s 73:69 premagala milanski Stefanel in izenačila stanje v zmagah 1:1. Tretja, odločilna tekma bo jutri v Milanu. Stran 13 NOVICE Velikonočni prazniki: 77 žrtev prometnih nesreč RIM - Tudi glede visokega števila prometnih nesreč in žrtev se letošnji velikonočni prazniki niso izneverili tradiciji: po podatkih oddelka za javno varnost pri notranjem ministrstvu je bilo na italijanskih avtocestah in cestah 2.758 nesreč, v njih pa je umrlo 77 oseb. Za izračun so vzeli v poštev obdobje od četrtka, 27., do ponedeljka, 31. marca, ki je centralni del in z vidika prometnih nesreč najbolj rizično obdobje velikonočnih praznikov. Vsekakor pa krvavi obračun še ni dokončen, saj se je množičen povratek ljudi oz. vozil nadaljeval še včeraj, ko so v jutranjih urah že zabeležili šest novih smrtnih žrtev. Ko bi namreč ostali pri prejšnjem izračunu, pri 77 smrtnih žrtvah, bi to bil z ozirom na lanskoletno skupno število umrlih dober podatek, ker bi bil seštevek nižji za osem ljudi. Zvišalo pa se je število nesreč in tudi ranjenih, letos so jih našteli že 2.124 proti 1.941 lanskim. Iz letošnjih podatkov pa nadalje izhaja, da med žrtvami narašča število pešcev. Obup 11 odpuščenih delavcev GELA (Caltanisetta) - Enajst bivših uslužbencev družbe Ecolshipping, ki so jih odpustili pred dobrim mesecem, je zagrozilo, da se bodo sežgali. Na svojo grožnjo, predvsem pa na svoj obupni položaj, odpuščeni delavci opozarjajo tako, da se izmenično vežejo na sod bencina pred sodiščem v Geli. Odpuščeni nadalje trdijo, da so jih odpustili brez razloga in tudi pozivajo sodstvo, naj zaščiti 39 kolegov, ki so iz solidarnosti do njih stavkali 40 dni. Daljša se rok za odobritev »paketa« ministra Treua RIM - Odobritev zakonskega osnutka ministra za delo Treu se bo morda zavlekla. Ministrovi predlogi v zvezi z zaposlovanjem zaobjeti v zakonskem osnutku, ki jih je pred desetimi dnevi odobril senat, so včeraj priromali v komisijo za delo poslanske zbornice. Ko bi v zakonski osnutek vnesli kakšne popravke, bi se dokument moral vrniti v senat, s tem pa bi se rok za njegovo odobritev seveda podaljšal. Zaenkrat še ni povsem jasno, kako se bodo odločile posamezne politične sile. ______TRAGEDIJA PRI USTICI / PRETRESLJIVO ODKRITJE____ Na razbitinah letala odkrili ostanke urana Sen. Pellegrino: Vest vzbuja veliko zaskrbljenost RIM - Na razbitinah letala DC9, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah 27. junija 1980 strmoglavilo pri otoku Ustica, so odkrili tudi ostanke urana. Pretresljivo vest so sporočili strokovnjaki, ki jih je imenoval sodnik Rosario Priore in ki so do tega odkritja prišli v sodelovanju z znanstveniki Ustanove za jedrsko energijo (ENEA). Ge bodo naslednji izsledki potrdili njihovo odkritje, ne bo več dvomov, da je nesrečno letalo prevažalo uran ali kako njegovo sestavino. Strokovnjaki so sporočili, da so na razbitini prtljažnika letala odkrili sledove »torija 234«, ki ga proizvaja razkroj »urana 238«. Preiskavo razbitin so izvedli s posebnimi merilnimi sredstvi, najprej v hangarjih letališča Pratica di Mare, nato pa še v laboratorijih ustanove ENEA. Odkritje potrjuje sume in domneve, da je letalo DC9 družbe Itavia prevažalo uran za Libijo, ki naj bi ga v Palermu natovorili na ladjo. Sodnik Priore je že pred letom dni vzel v pretres to hipotezo in naročil karabinjerjem, da preverijo te govorice in domneve, ki sedaj dobivajo realno osnovo. O uranu in o ilegalnih poslih v zvezi z njim se ukvarjajo tudi sodniki iz La Spezie, v to preiskavo sta vpletena tudi Pie-francesco Pacini jBatta-glia in arabski poslovnež Omar Aya. Priore in kolegi iz La Spezie so glede tega ugotovili, da je bil Pacini Battaglia (vpleten je bil tudi v afero Di Pie-tro) solastnik podjetja za večje posege na morju, ki je dobilo v zakup nekatera dela prav na območju pri Ustici, kjer je strmoglavilo letalo Ita-vie. Predsednik parlamentarne komisije za pokole Giovanni Pellegrino (na sliki) je vest o odkritju urana ocenil kot izredno pretresljivo, saj si utira pot konkretna domneva, da je kdo namerno uničil letalo, ker očitno ni hotel, da bi uran prišel do cilja. Ge je tako smo priča pravi vojni operaciji, v katero so vpleteni najvišji vojaški in tudi politični vrhovi, iz Italije ali morda iz drugih držav, je še dejal senator Pellegrino. V izjavi, ki jo je posredoval občilom, se predsednik komisije za pokole tudi sprašuje, za- kaj niso »interesenti« pravzaprav blokirali urana v Palermu, kamor je bilo letalo namenjeno. Senator Athos De Lu-ca je od predsednika Pel-legrina zahteval takojšnje izredno sklicanje komisije za pokole, ki mora pohiteti z delom, saj ji konec oktobra uradno zapade mandat. Komisija naj v najkrajšem času zasliši sodnika Pri-oreja in strokovnjake, ki so odkrili uran, ker je treba javnosti posredovati vse informacije - je še podčrtal De Luca - o tem zagonetnem pokolu, ki bremeni italijansko demokracijo. Oglasil se je tudi Lelio Lagorio, ki je bil med tragedijo pri Ustici obrambni minister. »Takrat smo vzeli v pretres različne domneve in hipoteze, nikoli pa nisem ničesar slišal o uranu, o katerem govorijo nedavni izsledki«, je poudaril še nekdanji socialistični minister, ki zadeve ni hotel dodatno komentirati. MILENA BIANCHI Starši zahtevajo dodatno preiskavo Nova obdukcija včeraj v Bassanu BASSANO DEL GRAP-PA - V Bassanu niso povsem prepričani, da je tunizijska policija povsem pojasnila okoliščine smrti Milene Bianchi, ki je izginila pred dobrim letom in katere truplo so našli v prejšnjih dneh. Tožilstvo v Bassanu je včeraj odredilo obdukcijo, ki naj bi pojasnila vzroke in obdobje smrti nesrečnega dekleta. Starši Milene Bianchi želijo pojasniti vse okoliščine tragedije in ne zaupajo niti oceni predstavnikov italijanske kriminalistične policije, ki so sledili preiskavi in po katerih je zadeva v glavnem pojasnjena. Morilec Monir Ta-ib Ben Salem naj bi po ni-hovem mnenju povedal, kaj se je v resnici zgodilo, ugotoviti je le treba, ali mu je kdo pomagal pri odstranitvi trupla. Toda družina sumi, da je tunizijska policija zločin odkrila že pred časom, nato pa počakala z uradnim sporočilom, da je zadevo izkoristila za notranjepolitično mahinacijo. pridi TUDI Tl v zadrugo Primorski dnevnik Prijaviš sa lahko: - na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: 9.00 - 12.00 in 16.30- 18.30., ob sobotah pa od 9. do 12. ure. - v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka -Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje. Poleg tega pa zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacijah in ustanovah: TRŽAŠKA POKRAJINA - osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6 - Tržaška knjigarna - Slovensko deželno gospodarsko združenje -Kmečka zveza - Knjižnica Rinko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure) - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Nabrežina - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Dolina -Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu - Dijaški dom Srečko Kosovel GORIŠKA POKRAJINA^ - uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja št. 1 - Katoliška knjigarna - Kulturni dom - Slovensko gospodarsko združenje - ZSKD - Gorica Ul. Malta 2 - KSD Kremenjak iz Jamelj v______________________J C VIDEMSKA POKRAJINA - uredništvo Novega Matajurja v Čedadu - uredništvo Doma v Čedadu - Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu - Dvojezični šolski center v Špetru - Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko. S članstvom v Zadrugi Primorski dnevnik boš prispeval k vsakodnevnemu izhajanju svojega časopisa. RIM - Tragični petkov brodolom albanskega izvid-niškega čolna v Otrantskem prelivu, nadaljevanje »patruljne misije« italijanske vojne mornarice v južnem Jadranu in sodelovanje Italije v »mednarodnih zaščitnih silah« so še vedno v ospredju politične razprave in polemik, ki še vedno dokazujejo, da se strasti niso umirile in da Čustva prevladujejo nad razumom. Tako sta včeraj obrambni minister Beniamino An-dreatta in zunanji minister Lamberto Dini poskušala pred združenimi odbori za obrambo in zunanje zadeve obeh vej parlamenta osvetliti zadnja dogajanja in nakazati bodoCe italijanske pobude pri reševanju albanske krize. Minister Andreatta je najprej podal svojo oceno petkovega incidenta, »ki naj pojasnijo in naj odpravijo ne vedno točne interpretacije o zadržanju mornarice«. Albanski izvidniški Čoln je pred Vloro najprej prestregla fregata Zeffiro, ki pa ji ni uspelo preprečiti, da bi izvidniški Čoln zapustil albanske ozemeljske vode. Fregato je zato zamenjala korveta Si-billa, ki ji prav tako ni uspelo stopiti v radijski stik-z albanskim izvidniškim Čolnom. Da bi stopili v zvočni stik z izvidniškim Čolnom, se mu je korveta vzporedno približala izvidniškemu Čolnu s krmnim delom, kar zgovorno dokazuje skrb za varnost. Približevalni manever pa ni uspel, ker se je izvidniški Čoln z nenadnim manevrov usmeril proti korveti, ki se je zaman poskušala izogniti trčenju. Ob trku kljub omejeni hitrosti se je izvidniški Čoln prevrnil in v nekaj minutah potonil. Obrambni minister je pojasnil, da je bil izvidniški Čoln usposobljen za prevoz največ dvajsetih oseb, medtem ko so vanj strpah veC kot Poseg Andreotte in Dinija: deljena mnenja politikov in ostre reakcije novinarjev Na slikah: pod naslovom korveta Šibila ter ministra Dini in Andreatta; spodaj: italijanska vojna mornarica se pripravlja (Telefoto AP) sto ljudi. Ob tem je po ministrovih besedah samo po sebi umevno, da so bile plovne sposobnosti izvidniškega Čolna skrajno kritične. Generalštab albanske vojne mornarice je obenem sporočil, da so se navadni kriminalci polastili tega Čolna 26. marca v Saran-di in ga nato premestili v Vloro. »Zelo verjetno je torej, da je bila enota v rokah neusposobljene in brezvestne posadke, ki ni bila vešča v upravljanju. Minister Andreatta se je tudi obregnil ob trditve, da je korveta namenoma trčila v albanski izvidniški Čoln, kot so to napisati z mastnimi črkami nekateri italijanski Časopisi in kot to trdijo preživeli Albanci. Vsekakor bo moralo točno dinamiko incidenta pojasniti sodstvo, vlada je ukazala vojni mornarici, naj s sodstvom vsestransko sodeluje in je prav zato ukinila vsako vojaško tajnost. Minister je tudi napovedal, da bodo proučili možnost dviga izvidniškega Čolna. Glede »patruljne misije« jo je minister zagovarjal, ker je bila dogovorjena z albanskimi oblastmi, ki prav tako kot Italija nasprotujejo splošnemu begu za Albanijo prepotrebnih ljudi in kadrov. Minister Andreatta je obenem napovedal, da se zaključujejo vojaške priprave za poseg v Albaniji, a da ga bo moral predhodno odobriti parlament, morebitna misija pa bo morala biti strogo nevtralna. Po njegovem bi morati v Albanijo poslati od štiri do šest tisoč mož. Zunanji minister Lamberto Dini pa je v svojem posegu poudaril, da Italija ne sme ostati sama, ker albanska kriza ni samo italijanski temveč splošnoevropski problem. Dini je zagovarjal »mednarodne zaščitne sile«, ker bi bilo brez vojaške prisotnosti nudenje pomoti Albancem skrajno nevarno, kar je pred dnevi zgovorno dokazala ugrabitev italijanske zdravniške ekipe v Vlori. Tudi zunanji minister je spregovoril o tragediji v Otrantskem prelivu, ko je poudaril, da do tega ne bi prišlo, Ce se ne bi »nesposobni ljudje polastiti vojaškega plovila« in nanj brezvestno vkrcati prekomerno število ljudi. Prav zato je minister Dini »presenečen«, ker ni nihče obsodil ljudi, ki so ciniCno pripraviti ta usodni prevoz. Tako Andreatta kot Dini sta se torej obregnila ob poročanje časopisov, predvsem pa ob poročanje televizije, ki jo gledajo tudi v Albaniji. Andreatta je namreč prepričan, da je poročanje italijanskih televizijskih mrež o tragediji v Otrantskih vratih negativno vplivalo na zadržanje Albancev, ki niso navajeni na italijansko dramati-ziranje in niso sposobni dekodificirati napihnjenih vesti kot to uspejo italijanski gledalci, ki so navajeni na tako napihovanje. Take izjave so seveda sprožile ostre reakcije v novinarskih krogih. Direktor dnevnika TG5 Enrico Mentana je Andreat-tove besede ocenil kot grob napad na svobodo tiska in ožigosal »odsotnost« vlade v dneh po tragediji. Podobnega mnenja sta tudi odgovorna urednika dnevnikov Repub-blica in Unita. Za Ezia Mama so novinarji opravljali le svojo dolžnost, ker so politiki podcenjevali posledice tragedije. Giuseppe Caldaro-la pa je mnenja, da je sedanja polemika med novinarji in politiki zgrešena, ker morajo mediji poročati. Odgovorni urednik dnevnika Unita se je obenem vprašal, zakaj Andreatta ni pojasnil razlogov, da ga ni bilo v Brindisiju. V kasnejši razpravi pred komisijama obeh vej parlamenta, kot je novinarjem povedal senator gibanja Forza Italia Saverio Vertone, je prišlo do »tranzverzalne vetines, ker so bila mnenja deljena. Zeleni, Krščanski demokratični center in Stranka komunistične prenove so odločno nasprotovali »pomorski blokadi« in zaščitni misiji, medtem ko so komisarji Nacionalnega zavezništva podprti tako blokado kot vojaško misijo, ki jo ovirno podpira tudi Forza Italija. Ob tem je zelo zgovorna izjava senatorja Nacionalnega zavezništva Riccarda De Gorata, ki trdi, da volilci gibanja Forza Italija ne razumejo Berlusconijevega zadržanja do albanske krize, »ki daje argumente tistim, ki kot Severna liga tulijo proti Luni«. De Gorata je pozval Berlusconija, naj se sprehodi po tržnicah in naj posluša glas Milančanov, ki so besni in se sprašujejo, zakaj bi morati prekiniti blokado, ko je v Italiji že preveč Albancev. Predsednik Berisha vabi italijanske vojake, Vlora pa hoče prej odškodnino za žrtve v Otrantskem prelivu TERANA - Albanski predsednik Sa- ladje v Otrantskem prelivu, da dvigne li Berisha je včeraj najodločneje obso- z dna morja razbitine s trupli in da dil politično izkoriščevanje tragedije v plača svojcem žrtev odškodnino. Da Otrantskem prelivu in ponovil svojo Vloro preveva protiitalijansko ozračje, podporo večnacionalnim zaščitnim priča tudi dejstvo, da so mesto pra-silam pod vodstvom Italije, Berisha je vočasno zapustiti vsi Italijani, ker se je torej mojstrsko izkoristil sedanje pole- začel pravi lov na Italijane, mike, tako da je lahko ožigosal pone- Vseeno pa se v Albaniji položaj po-deljkovo nasprotovanje italijanski pri- slopoma normalizira, saj so po dvaj-sotnosti vlorskega uporniškega odbo- setih dneh obnovili trajektne poveza-ra. »To so levičarski skrajneži, mafijci ve med Brindisijem hi Dračem. Predin tihotapci, ki so organizirali sodnik Berisheve Demokratske uničenje državnega bančništva in stranke Tritan Shehu pa je včeraj poz-predstavljajo zlo za Albanijo,« je pou- val ministre in podtajnike svoje daril Berisha. Italijanski prihod je stranke, naj ne zapustijo vlade narod-podprla tudi njegova Demokratska ne enotnosti, ker se socialisti pogajajo stranka, ki je izrazila vso podporo ita- z južnoalbanskimi uporniškimi odbo-lijansidm oblastem in njihovim napo- ri. Berisha si namreč ne more pri-rom za osvetlitev tragedije v Otrant- voščiti vladne krize, ko mednarodne skih vratih in v bistvu izrekla dobro- zaščitne sile še niso prispele v Alba-došlico italijanskim vojakom. nijo. Albanski predsednik pa je včeraj Ob takem zapletu so Vlorčani naj- zavrnil zakon o amnistiji, ki naj bi prej spremenili svoje ponedeljkovo med drugim odpravil sporni zakon o zadržanje, nato pa so sklenili, da ita- »genocidu«, s katerim so bivšim ko-lijansM vojaki in drugi lahko pridejo v munističnim voditeljem preprečili Vloro le v primem, da Italija kaznuje politično delovanje v opozicijskih krivce za potopitev albanske vojaške strankah. NEUSPEH / NOVO SPRENEVEDANJE EVROPE V Albanijo le vojaki sredozemskih držav RIM - Kot je včeraj napovedal italijanski obrambni minister Andreatta, bo italijanski kontingent v sklopu »mednarodnih zaščitnih sil« odpotoval v Albanijo v roku desetih dni. Dokončno zeleno luč je včeraj dal albanski obrambni minister Shaqir Vukaj. Kot pa je povedal zunanji minister Dini, pa Italijani (od 4 do 6 tisoč mož) ne bodo sami, ker se jim bo pridružilo še tisoč Francozov, 700 Grkov, po 500 Spancev in Turkov ter 400 Romunov. Portugalci, Britanci in Nemci so že jasno poudarili, da se z vojsko ne bodo vmešavali v albanske zadeve, prav tako Skandinavci. Izjema bodo morda Danci, ki morajo o tem še odločati, prav tako Nizozemci, kar pa pomeni, da bodo v najbolj kočljivem začetnem obdobju v Albanijo odpotovali le vojaki sredozemskih držav. Pridružilo se jim bo morda še nekaj avstrijskih žandarjev, a noben »slovenski fant«, kot je včeraj po slovenskem radiu napovedal zunanji minister Zoran Thaler. Vsakomur je torej jasno, da bo vsa teža »mednarodnih zaščitnih sil« padla na italijanska ramena. Prav zato bo Italija prevzela tudi poveljstvo, ki so ga že poverili generalu Lucianu Forlaniju, ki poveljuje 3. armadnemu korpusu s sedežem v Milanu. Misija pa bo vseprej kot lahka. Francozi so že povedali, da bodo skrbeli le za Drač in Tirano, Grki za »svoj« jug, tako da bodo Italijanom bržkone ostala druga bolj kočljiva območja. POGLEDI Alternativa Jeremjtjšču Daniel Jarc V nekaterih sodobnejših razlagah prostorskega razvoja izstopa, da mesto raste ali se razvija na dva bistveno različna načina. Neglede na dejavnike, ki izvajajo določeno razvojno politiko, prvi način predpostavlja, da obstaja jasen načrt družbenega razvoja. To se pravi, da ima mesto oblikovano daljnosežno vizijo svoje bodočnosti, da se večina strinja z nekaterimi osnovnimi življenjskimi in družbenimi vrednotami in je složna pri izbiri ciljev in strategije. Drugi način mestnega razvijanja pa se drži nekake inkrementalne logike. To se pravi, da mesto izkorišča razpoložljive danosti in priložnosti, da se pragmatično obnaša do prostorskih posegov, upošteva predvsem kratkoročne dosežke in enkako napreduje na podlagi samodejnih prirastkov. Seveda pri taki neurejeni rasti je večja možnost, da pride do protislovij, neracionalnih rešitev in izbir. Zdi se, da smo priča tovrstnemu inkre-mentalizmu tudi v primeru goriškega razvoja. Komaj zaključena zadeva o fi-nancarski šoli in sedaj načrt za Jere-mitišCe dokazujeta, da ni jasnega pogleda o razvoju Gorice in niti ne vizije o njeni bodočnosti. Seveda ne gre enačiti oba navedena primera, saj je bil prvi precej bolj nazadnjaški in nesmotern, ampak osnovno protislovje in nejasnost obstaja tudi v primeru JeremitišCa oziroma načrta razširitve območja blagovnega postajališča pri Standrežu. Sedanja obmejna stuktura, ki že obsega v celoti približno 600.000 kv. metrov bi se razširila za dodatnih 150.000 kv. metrov in bi zajemala delno obdelana zemljišča v kraju, kjer se nahaja stari zaselek imenovan JeremitišCe. NekoC je bil to del Standreža, danes pa je že na robu goriškega industrijskega območja in bo po načrtih občine kmalu izginil. Tudi JeremitišCe je del naše kulturne dediščine in ko bi se na tem območju razširilo blagovno postajahšCe, bi kraj izginil. O pomenu krajev, njihove razovrstnosti in raznolikosti ne bi ra-zgabljal, saj je jasno, da so del mestnega bogastva. Jasno je tudi, da so robna naselja Standrež, Podgora, Osla-vje skladna sestavina mestne osnove in ne gre jih zanemariti. Goriška občinska uprava pa se raje izmika odgovornejšim rešitvemin posegom v korist robnin območjem, kar vidno priča razsuto stanje njihovih cestišč, pomanjkanje cestne opreme, neovredno-tenje krajev in njihovih starih vaških značilnosti. Dodatno gre podčrtati, da bi se razširitev autoporta gradila na rodovitnih tleh. Zemlja pa je osnovni neobnovljivi vir življenja. Dandanes mora razvoj mesta upoštevati Cimve-Cje ohranjanje na splošno vseh zemljišč posebno pa rodovitne zemlje. To je tudi osnovno načelo trajnostnega razvoja, ki narekuje, da je treba zmanjšati izčrpavanje neobnovljivih virov in upoštevat nosilne zmogljivosti zemlje. Tako ravnanje je podprto z jasnim in logičnim dognanjem, da malo ljudi, ki porabi mnogo, je isto kot mnogo ljudi, ki porabi malo. Zato je opravičljivo, če uporabimo zemljišča za bivanje in obdelovaje, mnogo manj utemeljeno pa je, če se tla izrabljajo v namene, ki niso jasni in o katerih se šele razpravlja. Dejstvo, da so finančna sredstva delno že na razpolago, ni dovolj pameten razlog za izvajanje že zastarelega naCrta, ki je bil zasnovan v obdobju, ko je bilo mednarodno Stanje po- polnoma drugačno in je mestno gospodarstvo osnovalo razvoj predvsem na svoji obmejni vlogi. Okoliščine so se spremenile in potrebno je iskati rešitve, ki poskušajo predvsem preoblikovati obstoječe strukture in izkoristiti, kar je že na razpolago, ne pa ustvariti nove betonske in asfaltne gmote. Seveda upoštevati je treba, da v nekaterih primerih ni boljših rešitev ali primernejših lokacij, kot da se na novo gradi na »praznih« zemljiščih. V teh skrajnostih pa morajo uporabniki plačati ne le žive stroške, ampak tudi družbene stroške virov, ki jih bodo izrabili. Težko je oceniti tako vrednost, vendar le z višjo ceno se lahko prepreči večjo obremenitev okolja, kajti gospodarstvo ravna prej s proračuni in obračuni in le nato z vrednotami. Primer naCrta za razširitev autoporta dokazuje tudi, kako dolg je potek izvajanja takih posegov (baje je idejni naCrt nastal sredi osemdesetih let). Nespametno in nesmisleno dolg predvsem zato, ker je moral premostiti preveč biro-kratksih ovir, ker je moral biti podprt s primernimi finančnimi sredstvi, kar ni lahko doseči in ker je verjetno morala prestati številna neodloCanja in zadržke. Vendar je bilo tako dolgo zavlačevanje odvisno od tega, da se zdi naCrt prevelik za Gorico in da ni vključen v celostno strategijo mestnega razvoja. Vedno je smotemo razlikovati med dvema stopnjama planiranja, prvo sestavljajo dolgoročne in razsežne vizije razvoja, drugo pa stvarni, hitiri in predvsem kratkoročno izvedljvi naCrti. NaCrt za razširitev autoporta spada k slednji vrsti in zato bi ga bilo treba prilagoditi novim razmeram, novim okoliščinam in zahtevam in objektivno presoditi njegovo sedajno učinkovitost ter korist. V dolgoročni viziji stateškega razvoja Gorice pa je ta obmejna struktura le pomemben del mnogo obsežnejše celote, ki seže tudi onstran meje. Morda bi bilo primemo celo razmisliti, da bi se taka struktura ne osredotočila na eno samo območje ampak bi se razporedila, v kolikor je možno, na vec manjših obmocih, med sabo povezanih. V dolgoročnem pogledu je nujno tudi razmisliti na integracijo v cestne infrastrukture z železniškim omrežjem. Kajti ko bi se okrepila železniška pot do Ljubljane, bi bila prav smer mimo Gorice precej vabljiva, Ce se izključi zaradi velike infrastrutume obremenjenosti smernico po Krasu, ki je bila v podobnih primerih (napr. au-toceste) prvotna izbira. Obenem pa je pomembna za gori-ško tudi vez s Tržičem in njegovim pristaniščem, ki lahko predstavlja še dodatno ožilje usklajenim prometnim infrastrutkuram. V tem okviru bi bil zanimiv tudi načrt za razvoj goriškega turističnega letališča ali pa stari in večkrat zavrnjen projekt za plovbo, dodal bi »turistično« pot po SoCi (-npr. od Gradeža do Gorice). In seveda v okviru strategije dolgoročnega razvoja bi osrednje težišče morala imeti temeljna značilnost širšega goriškega prostora, za katero se lahko Goriška povzdigne na višek svetovnega trga in sicer ponudba kvalitetnih vin. Ne gre pozabiti, da je Gorica stiCišCe briškega, vipavskega in kraškega vinorodnega okoliša, ki skupno predstavljajo izredno zanimivo in privlačno regionalno značilnost. JeremitišCe bi se laliko torej ohranilo, saj z dobro voljo ne manjka možnosti razvoja za celotno Goriško. LJUBLJANA / PRED AVSTRIJSKO-SLOVENSKIM SREČANJEM Predstavniki Koroških Slovencev pri Thalerju Delegacija NSKS obiskala tudi Janeza Podobnika Zunanji minister Thaler s predstavniki koroških Slovencev (Foto Tomaž Košir/BOBO) ZOI 2006 / PO KOROŠKI IN SALZBURGU KHzbiihel tretji avstrijski kandidat Koroška vse bolj podpira zamisel Iger brez meja s FJK in Slovenijo CELOVEC - Koroška, ki skupaj s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino resno razmišlja o kandidaturi za zimske olimpijske igre leta 2006, je znotraj Avstrije dobila še tretjega tekmeca. Poleg Salzburga se zdaj za izvedbo iger poteguje še Kitzbuhel. Svetovno znano zimsko smučarsko središče na Tirolskem je konec tedna uradno najavilo svojo kandidaturo za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006, ki jo podpira"večkratni olimpijski zmagovalec Toni Sailer skupaj z Občina Kitzbuhel in turistično zvezo. Koroška medtem vsebolj forsira idejo skupnih »Iger brez meja« in bo že v naslednjih dneh kandidaturo predstavila širši mednarodni javnosti. Koroški deželni glavar Christof Zernatto bo skupaj z namestnikoma Ausservvinklerjem in Grasserjem 9. aprila v parlamentu Evropske unije v Strasbourgu predstavil idejo skupne kandidature Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine za izvedbo ZOI 2006 ob tromeji, 20. in 21. maja pa je na sporedu prezentacija kandidature treh regij v Bruslju. Na Koroškem so medtem že ustanovili poseben olimpijski pool, katerega predsednik je olimpjski zmagovalec v smuku leta 1976 Franz Klammer. Koroški olimpijski pool naj bi - skupaj s politiko - bil tudi nosilec vseh promcijskih akcij in na Koroškem ustvarjal pozitivno klimo za referendum, ki je napovedan za jeseni letos. Kot smo že poročali, je pred 14 dnevi izvedena javnomnenjska anketa pokazala, da podpira velika večina Korošcev (61, 5 odstotka) idejo »Iger brez meja« ob tromeji Koroška -Furlanija-Julijska krajina - Slovenija. Ivan Lukan _____BARDO / V NEDELJO, 13. APRILA_ V Tem zaključni koncert Primorske poje V? V središču Lemgo bo nastopilo šest zborov TER (Bardo) - Primorska poje, najveCja zborovska prireditev na obmejnem prostoru, ki jo že dolgo vrsto let organizirata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, je tudi letos med svoje koncertne veCere vključila slovenske kraje na Videmskem. Pred dvema nedeljama so jo pripravili na Trbižu, kjer so jo združili s Koroško poje, ki je značilna za slovensko pevsko organiziranost na Avstrijskem. Prihodnjo nedeljo in sicer 13. aprila pa bo še drugi koncert, tokrat v Terski dolini. Pevsko srečanje v centru Lemgo v Teru (Pradieli^) bo še posebej pomembno in slavnosnto, saj bo skle- nilo letošnjo serijo 24. koncertov Primorske poje. Istega dne bodo pevsko manifestacijo pripravili še v Cerknem. Pevska prireditev ima poseben pomen za Slovence v Terskih dolinah. V teh krajih je slovenstvo še posebej izpostavljeno, tako da vsaka pobuda, pa naj gre za pevsko prireditev, predstavitev knjige, predavanje ali obnovo cerkvenega obreda, zadobi-va posebno vačnost in potrjuje pravilnost izbrane poti tamkajšnjih slovenskih kulturnih delavcev, ki so v vseh teh letih skrbeli, da se ohranita slovenska oziroma narečna beseda in pisava. Nedeljski koncert, ki se bo zaCel ob 17. uri, bo terskim po- slušalcem ponudil šest skupin. Za uvod bo nastopila mlada pevska skupina Beneške korenine iz Srednjega, ki jo vodi Davide Kodrič. Iz Trente bo prišel moški pevski zbor Triglav, ki ga vodi Dane Škerlj, mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerknega bo vodila Vanja Lampič, komorno dekliški zbor iz Ilirske Bistrice pa Marija Slosar-LenarCiC. Predzadnja skupina na terskem koncertu bo prišla iz Standreža pri Gorici: to je mešani pevski zbor Oton Zupančič, ki ga vodi Miran Rustja. VeCer v centru Lemgo pa bodo zaključili člani komornega zbora Iskra iz Bovca pod vodstvom Ambroža Copija. (r.p.) LJUBLJANA - Zunanji minister Zoran Thaler bo danes odpotoval na delovni obisk v Avstrijo, kjer se bo na zunanjem ministrstvu na Dunaju najprej sestal z avstrijskim podkanclerjem in zunanjim ministrom VVolfgangom Schuesslom (OVP), nato pa bosta diplomata vsebino pogovorov povzela na novinarski konferenci. Po kosilu, ki ga bo v Čast vodje slovenske diplomacije priredil gostitelj Schiissel, se bo Thaler zgodaj popoldne na uradu zveznega kanclerja na Trgu Ballhaus pogovarjal še z avstrijskim kanclerjem Viktorjem Klimo (SPO). Pred obiskom na Dunaju je minister Thaler vCeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo, so gostje Thalerja seznanili z aktualnimi dogajanji v zvezi s svojim položajem, minister pa jim je zagotovil, da bo ta problematika vključena v pogovor z jutrišnjim gostiteljem, avstrijskim zunanjim ministrom VVolfgangom Schti-sslom. Na željo vodstva Narodnega sveta koroških Slovencev pa je vCeraj predsednik državnega zbora Janez Podobnik na delovni pogovor sprejel njihovo delegacijo. Gostje, ki jih je vodil predsednik Narodnega sveta Nanti Olip, so predsedniku slovenskega parlamenta predstavili svoje poglede na položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in zahteve do Republike Avstrije ter opozorili na težke gmotne razmere Narodnega sveta in Časopisa Naš tednik. Menili so, da bo morala vprašanje skupnostnega zastopstva Slovencev v Avstriji rešiti matična domovina. Predsednik DZ Janez Podobnik je opozoril, da je problematika slovenske narodne skupnosti na Koroškem ena od osrednjih tem avstrijsko-slo-venskih odnosov in da bi morali zato imeti Slovenci na Koroškem veC razumevanja za skupno reševanje problematike. Dejal je, da pobude za izboljšanje medsebojnih odnosov prevečkrat naletijo na nerešena manjšinska vprašanja. Ko je odgovarjal na vprašanja, kako vidi vlogo parlamenta pri reševanju te problematike, je spomnil na Resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije, ki jo je državni zbor sprejel junija lani. Na srečanju so godtje tudi poudarili, da imajo precej pripombgovorili k Sporazumu o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti med slovensko in avstrijsko vlado. (STA) OBČINSKE VOLITVE / ŽREBANJE VRSTNEGA REDA KANDIDATOV IN SIMBOLOV Agnelli prvi na glasovnici, zadnji pa kandidat MS-FT Usta UIF zahtevala razveljavitev celotnega volilnega postopka Na sodišču so vCeraj dopoldne izžrebali vrstni red županskih kandidatov in simbolov na glasovnici za predčasne občinske volitve. S tem so izpolnili še eno dolžnost v predvolilnem postopku, sedaj bo sledilo tiskanje glasovnic s preostalimi organizacijskimi opravili, ki se bodo kot na tekočem traku vrstila vse do 27. aprila. Prvi na glasovnici bo županski kandidat Ar-duino Agnelli (Socialisti italiani unitij, sledijo Jacopo Venier (Stranka komunistične prenove), Sergio Dressi (Nacionalno zavezništvo - Pakt Segni), Alberto Duranti (Laboratorio Trieste), Riccardo Illy (Z Illyjem za Trst - Oljka - Rinno-vamento italiano), Ste-lio Pranzo (Pensionati), Pietro Rosenvvirth (Par-tito umanista), Federica Seganti (Severna liga), Adalberto Donaggio (-LpT, FI - CCD, CDU), Laura Tamburini (Nord libero) in Marcantonio Bezicheri (MSI, Fiam-ma tricolore). Skupina UIF (Unione Italia Federale), ki jo je sodišče zaradi pomanjkanja ustreznega števila podpisov izključilo iz Volitev, je medtem včeraj zahtevala formalno razveljavitev celotnega predvolilnega postopka. V daljšem poročilu, ki ga je poslala občilom, UIF pojasnjuje, da je Pravočasno zbrala zadostno število podpisov, za vse pa ni predložila volilnih potrdil, za kar naj bi nosila odgovornost mestna Uprava. Prepričana je torej, da je ravnala v skladu z volilno zakonodajo in da je torej priziv na pristojna telesa še kako umesten. Renato Chicco je včeraj odstopil z mesta Predsednika Vsedržavne zveze obrtnikov (-CNA), ker kandidira za občinski svet na listi »Z Rlyjem za bodočnost Trsta«. Do izvolitve novega predsednika bo CNA začasno vodil prvi Podpredsednik organizacije Giovanni Tassan. Chicco je utemeljil svoj odstop z željo, da bi s to Šesto zaščitil neodvisnost združenja obrtnikov. To njegovo dejanje bi lahko posnemal predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Do-jraggio, ki je županski kandidat in še vedno tudi predsednik Združenja trgovcev (Unione ooinmercianti). Riccardo Illy bo svoj volilni program pred-stavil na današnji novinarski konferenci (ob 11.30 na sedežu volilnega urada občanske li-ste na Korzu Italia 31), °b isti uri (na sedežu v bik Tarabocchia) pa bo Volilni program pred-stavila tudi Stranka ko-nrunistične prenove. Vrstni red kandidatov in list ARDUINO /iish m m AGNELLI stel,° ti) PRANZO VVy JACOPO VENIER ROSENVVIRTH SERGIO DRESSI FEDERICA SEGANTI /' '‘"'""X H ADALBERTO DONAGGIO CCV ALBERTO 4lill DURANTI RICCARDO TAMBURINI MARCANTONIO /čT\ Fili-MMA! BEZICHERI NOVICE Priznanje konzorciju MIB in prof. Nanutu Konzorcij za postdiplomsko specializacijo v poslovnih vedah MIB in še posebej njegov ravnatelj prof. Vladimir Nanut sta bila deležna res lepega priznanja. Na zadnjem občnem zbom Vsedržavnega združenja za izobraževanje podjetniških voditeljev (ASFOR) je namreč bil prof. Nanut izvoljen v vostvo te organizacije, ki združuje vse visoke šole za izpopolnjevanje v ekonomskih vedah. Prof. Nanut je bil poleg tega imenovan za odgovornega za preverjanje kakovosh tečajev in šol na tem področju. V petek podelitev Flajbanovih štipendij Kot vsako leto ob tem času bo Slovensko dobrodelno društvo na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu, podelilo v petek, 4. aprila Flajbanove štipendije, ki Štipendije in podpore so namenjene akademskemu letu 1996-97 ter bodo, s kratko slovesnostjo, podeljene zainteresiranim v petek, ob 18. uri na sedežu želijo pomagati našim zaslužnim študentom pri njihovem študiju. (N.L.) Razprodaja velikonočnih slaščic je bila ...prvoaprilska V včerajšnji številki smo napovedali, da bodo v samopostrežni trgovini COOP pri Sv. Jakobu po izredno ugodni ceni (tisoč lir) prodajali vso »sladko« velikonočno zalogo, ki bi jim sicer obležala na pobcah. Morda se bo zadruga COOP in druge trgovine res odločile za slično potezo, običajno namreč velikonočnim »golobicam« in podobnim po prazniku cena močno pade (za ceno dveh dobite tri), vendar se zaenkrat še niso. V njihovem imenu smo se na velikonočni ponedeljek, ki je letos padel tik pred prvi april, za razpredajo odločili kar v uredništvu. Predstavitev sodelujočih na 3 razstavah »cone umetnosti« Danes popoldne ob 18. uri bo v dvorani muzeja Re-voltella Enrica Cappuccio predstavila sodobne umetnike, ki sodelujejo na treh razstavah »cine umetnosti«, ki so na ogled v palači Costanzi, v občinski galeriji na trgu Unita in v dvorani, kjer je občinska oglasna deska. Predstavitve in intervjuji z umetniki so objavljeni tudi v katalogu razstave, Enrica Cappuccio, ki je poskrbela za ta del, pa je tudi med oblikovalci razstave, za katero sta poskrbeli občinsko odbomištvo za kulturo in muzej Revoltella. Greenway v Mieli Danes in v petek zvečer bodo v gledabšču Miela predvajati film Petra Greenvvava The Pillow’s book (’95), in sicer v veliki dvorani ob 19.30 in 22. un. V mali dvorani pa bo ob isti uri predvajanje filma Prospero’s Books (’91) po Shakesperaru. Tečaji slovenščine no- ve dvomesečne tečaje slovenščine, ki bodo potekati v večernih urah od marca do junija za skupnih 45 učnih ur. Možen je tudi vpis v brezplačne tečaje konverzacije. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo ustanove v Ul. Valdinvo 30 (tel. 761470), ki je odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure. OB PARKIRIŠČU PRI GLOBOJNERJU Smrtna prometna nesreča V prevrnjenem avtomobilu izgubil življenje 43-letni Tržačan Zadnji odsek hitre ceste ob Raziskovalnem centru pri Padri-Cah je bil včeraj zgodaj zjutraj usoden za 43-le-tnega Maura Masonija, ki se je s svojim avtomobilom prevrnil. Poškodbe so bile tako težke, da nesreče ni preživel. Domnevajo, da ga je izdala prevelika hitrost. Masoni, ki je prebival v Ul. Orlandini 33, je bil namenjen proti mestu. S svojim oplom je peljal mimo Raziskovalnega centra, kjer se cesta začne zoževati in kjer je že prišlo do nekaterih hujših nesreč (-pred nedavnim je tovornjak prebil varnostno ograjo in se prevrnil naravnost na avtomobil, ki je vozil v nasprotno smer. Šofer avtomobila, mlad finančni stražnik, je bil pri priči mrtev). Še bolj nevarnih je nekaj naslednjih desetin metrov, kjer se hitra cesta Mauro Masoni konča s precejšnjim naklonom. Tamkaj je več opozorilnih tabel, vendar se marsikdo zanje na žalost ne zmeni. Masoni je na tem odseku izgubil nadzor nad volanom, zaneslo ga je na desno, kjer je veliko parkirišče, ki se ga po- služujejo tako izletniki, ki se podajajo na Glo-bojner, kot tudi šoferji tovornjakov (še zlasti tvegano-je, ko se tovornjaki spet usmerijo na cesto, saj je takoj zatem še oster ovinek, tako da je vidljivost bodisi zaradi naklona ceste kot ovinka zelo omejena). Masoni je oplazil neko drugo parkirano vozilo in zabojnik za smeti ter se ustavil šele na makadamski poti pod glavno cesto, kjer je tudi podvoz. Ko so prišli reševalci, je za Masonija bilo že prepozno, poškodbe so mu bile usodne. Domnevajo, da mu je uspelo priti iz prevrnjenega avtomobila skozi zadnje okno, vendar naj bi se čez nekaj metrov zgrudil na tla. Ne izključujejo pa možnosti, da ni imel pripetega varnostnega pasu in ga je vrglo iz vozila. Izvide je opravila cestna policija. SKRIVALI SO SE V TOVORNJAKU Nejasna usoda skoraj 40 tujcev Šlo naj bi za Kurde - Mladoletnike namestili v Dijaškem domu Ko smo zaključevalki redakcijo, ni bilo še jasno, kakšna usoda čaka turške državljane, ki so v Trst prišh ilegalno, bili so skriti v nekem tovornjaku. Nekaj so jih odpeljali na kvesturo, druge na Pomorsko postajo v pričakovanju, da jim priskrbijo primemo prenočišče (če jih ne bodo prej izgnali), mladoletne pa v Slovenski dijaški dom. Nejasna pa ni bila samo usoda, tudi številke, ki so nam jih posredovali, se niso povsem ujemale: poslanec FI Gualberto Nicoli-ni, ki se je za primer zanimal, je na primer govoril o štirih mladoletnih, v Dijaškem domu pa so dejali, da je k njim prišlo šest mladih, ki so jih sprejeli v pričakovanju nadaljnjih odločitev pristojnih oblasti. skupino Kurdov, med katerimi je bil tudi neki epileptični mladoletnik. Vse so poslali v domovino, čeprav je utemeljena bojazen, da jih ob povratku v Turčiji ne sprejemajo z odprtimi rokami in da jih čaka zelo trpka usoda. Deveterico z železniške postaje so odpeljali na kvesturo, z njimi se je pričel ukvarjati urad za tujce. Nihče ni zaprosil za politično zatočišče in zato je skoraj gotovo, da jih bodo po opravljenih formalnostih izgnali iz države. Med ostalimi 29 tujci je bilo šest mladoletnikov. Sodnik za mladoletne je odredil, da jih namestijo v Dijaškem domu, njihov primer obravnavjo posebej, verjetno bodo ostali pri nas, vendar morajo prej ugotoviti, če so od doma odšli s uuicloli. Jr ) O----------7 Večja skupina turških državljanov privoljenjem staršev in podobno. Za na-(skupno jih je bilo 38) je bila skrita v ne- daljnjih 6 oseb (šlo naj bi za jraške Kur- kem tovornjaku, ki je bil vkrcan na trajektu »Und Marmara«. Ko je predsino-čnjim tovornjak zapeljal v pristanišče, so tujci odkrili platneno streho in se razbežali. Šofer tovornjaka in nekateri drugi šoferji so se pognali za njimi, vendar je bilo zasledovanje brezuspešno. Kasneje so na območju pristanišča našli 29 tujcev, drugih devet se je zbralo na železniški postaji. Praviti so, da gre za Kurde, tako da so se za primer začeli zanimati z raznih strani: ni minil niti mesec, ko so v našem mestu ustavili de) so začeli postopek za politično zatočišče, za katerega so zaprosili. Ostalih 17 (večina naj bi bili turški Kurdi) naj bi izgnali, vkrcali naj bi jih na katero izmed ladij, ki so namenjene v Turčijo (dva so na neko ladjo hoteli vkrcati že včeraj, vendar se je kapitan uprl in ju ni hotel sprejeti na krov). Za teh 17 smo uporabljali pogojnik, ker naj bi za nekatere (devet) še preverjati, če je možno, da jim iz političnih razlogov priznajo morebitni azil, druge (turške Kurde) pa naj bi zagotovo čakal povratek. FERLUGI / ZGODBA, KI PREDSTAVLJA PRAVI ŠKANDAL TRGOVINSKA ZBORNICA / PRED DNEVI Neskončna baba proti oddajnikom Kljub škodljivosti jih oblasti nikakor ne premaknejo Priznanja za delo slovenskim obrtnikom Nagrejeni so bili člani SDGZ Marija Semez, Miroslav Antonini in Virgilio Perini Antene telezijskih pretvornikov pri Ferlugih (F. KROMA) Prebivalcem Ferlugov mineva potrpljenje. 2e skoraj dve desetletji si prizadevajo, da bi odstranili iz njihovega naselja radijske in televizijske oddajnike, ki dokazljivo hudo škodijo zdravju, a zaman. Zato so se zdaj odločili, da bodo zaostrili svoj protest. Ponovno bodo postopali po sodni poti, po vsej verjetnosti pa se prihodnjega 27. aprila iz protesta ne bodo udeležili tržaških občinskih volitev. O tem bodo sicer dokončno odločali na javnem zborovanju, ki je že sklican za torek, 17. aprila. Toda stopnja nejevolje med njimi je tolikšna, da o izidu sestanka ne more biti veliko dvomov. Zgodba je po svoje res neverjetna. Prve oddajnike so pri Ferlugih zaceli postavljati leta 1976, se pravi takoj po reformi, ki je sprostila eter, tako da so zasebni radijski in televizijski oddajniki zaceli rasti kot gobe po dežju. Ferlugovcem od vsega začetka niso bili po godu in občasno so svoje nasprotovanje tudi javno izrazili. Svoj protest pa so posebno zaostrili leta 1985, ko so zdravniški izvidi pri 34 pregledanih vaščanih ugotovili, da imajo nabreklo hipofizo, kot se imenuje žleza pod velikimi možgani. Zadevo bi moral urejati zakon, ki pa ga žal ni. Konec osemdesetih let je kazalo, da bo to vrzel zapolnil deželni svet Furla-nije-Julijske krajine. Tedanji predsednik deželnega odbora Adriano Bia-sutti se je namreč nekajkrat obvezal, da bo zadevni zakonski ukrep podprl, in dejansko je bilo izdelano ustrezno besedilo. Zal pa je zadeva potem zamrla. Zanimivo je, da je pripravljeno zakonsko besedilo potem izkoristila in odobrila dežela Veneto, medtem ko je pri nas kljub raznim poskusom vse ostalo pri starem. Ferlugovci so za problem med drugimi zainteresirali podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, zaslišal pa jih je tudi Deželni odbor za radiotelevizijske službe pod predsedstvom predsednika Mariuza. Da bi dosegli odstranitev spornih oddajnikov, pa so Ferlugovci poskusili tudi neko drugo pot. Vedeti je namreč treba, da je bila velika večina oddajnikov postavljena na Črno, se pravi brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kot vsako Črno gradnjo, bi jih bilo treba ali sanirati ali odstraniti. In dejansko so Ferlugovci dosegli, da je deželno odborništvo za prostorsko načrtovanje leta 1989 izdalo odredbo za porušenje oddajnikov. A kaj se je zgodilo? Deželno upravno sodišče je sprejelo priziv lastnikov anten in izvedbo deželne odredbe začasno ustavilo. Od tedaj je minilo že veC kot pet let, oddajniki pa so še vedno na svojem mestu. Medtem se je pripetil še Čuden spodrsljaj. Ko je deželna uprava na osnovi t.i. zakona Marami iz leta 1990 porazdelila radijske in televizijske frekvence v Furlaniji-Julijski krajini, je za namestitev oddajnikov »pomotoma« določila koordinati, ki so-upadata s Fer lugi. Kljub raznim opozorilom napake ni potem nihče popravil, tako da se postavlja upravičen dvom, ali je res šlo za pomoto. Kot že uvodoma rečeno, danes noben resen Rado Andolšek Ena od tolikih anten, ki oddajajo TV signal (Foto Kroma) znanstvenik nima dvomov, da je izspotavlje-nost elektromagnetskim valovanjem hudo škodljiva za človeško zdravje. To je podrobno obrazložil nemški izvedenec dr. Klaus Scheingraber, ko je pretekli teden predaval na zavodu Alessandro Volta v Trstu na temo »Elektromagnetizem in zdravje«. Dr. Scheingraber je med drugim potrdil, da je hipotrofija hipo-fize ena izmed značilnih posledic tovrstne izpostavljenosti in predstavil je vrsto statistik, iz katerih nedvoumno izhaja, da elektromagnetizem povzroča levkemijo in rakasta obolenja. Ob tem se Ferlugovci sprašujejo, ali vsega tega ne potrjuje dejstvo, da je kar 14 od 15 zadnjih preminulih sovaščanov umrlo za rakom. Zaradi vsega tega so se Ferlugovci obrnili tudi na zdravstvene oblasti. Novembra lani so pisali ravnatelju Tržaškega zdravstvenega podjetja in med drugim zahtevali, naj z nataCnimi metritva-mi preučijo njihov položaj. Zal pa doslej niso dobili niti odgvora. Prav zato so se obrnili na deželnega pravobranilca in zdaj nameravajo tudi sodno postopati. »Verjemite, da je mera res zvrhano polna,« nam je povedal Rado Andolšek, eden izmed voditeljev protestnih akcij, ki nam je vso to klavrno zgodbo podrobno opisal. »Pri javnih upravah smo naleteli na toliko gluhih ušes, da nam res ne preostane drugega, kot da 27. aprila ne gremo na volišča. Komu naj še zaupamo?« Pred kratkim je Tržaška trgovinska zbornica ob prisotnosti predsednika Donaggia, tržaškega prefekta De Feisa in predsednika Deželnega sveta Antonioneja podelila nagrade za zvestobo delu in gospodarskemu razvoju. Med 46 podjetniki in delavci, ki so prejeli zlate medalje in diplome, so bili tudi elani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na skupni fotografiji (Foto KROMA) sta frizerka Marija Semez in brivec Miroslav Antoini, ki imata priznana salona v Sesljanu. Prva je zaCela kot vajenka leta 1956 in odprla samostojno dejavnost 1960 v Sesljanu, prej z nazivom Salon Maria in sedaj Salon 2M. Antonini se je izučil poklica pri mojstru Stanku Devetaku v Nabrežini. Po 9 letih vajeništva in odvisnega dela je tam odprt leta 1963 brivski salon in se 1970 preselil v Sesljam Od 1966 neprekinjeno deluje in je bilo zato nagrajeno inštalatersko podjetje za gretje, hlajenje in klimatizacijo Virgilio Perini iz Trsta. Ustanovitelj (na Foto Kroma spodaj) se je uveljavil s svojo strokovnostjo tako pri zasebnikih kot javnih ustanovah. Oskrbel je instalacije za novi sedež Združene kraške banke na Opčinah, šole na Proseku, opravlja vzdrževanje novega poštnega distribucijskega centra. Ob tem ima inštalater Perini še zaslugo, da je vzgojil veC rodov specializiranih delavcev in obrtnikov iz omenjene zahtevne panoge. Davorin Devetak GODBENO DRUŠTVO PROSEK / REDNI OBČNI ZBOR Pozitiven obračun dela in veliko načrtov Lani je proseška godba osvojila prvo mesto na deželnem tekmovanju v Bertiolu V enoletnem razdobju je proseška godba na pihala imela približno 90 vaj in 40 nastopov. To je eden od pomenjljivejših podatkov, ki so izšli iz poročil na petkovem obenem zboru Godbenega društva Prosek (foto KROMA). Kot je v poročilu poudaril predsednik društva Marko Rupel, lahko za višek delovanja v lanskem letu štejemo osvojitev prvega mesta na deželnem tekmovanju godb na pihala v Bertiolu. Vsekakor pa je proseška godba, ki jo vodi Aljoša Starc, veliko nastopala, vzpostavljala stike z drugimi, obenem pa ni pozabila na glasbeno vzgojo mladih. Med pomembnejše nastope gre uvrstiti celovečerna koncerta, ki so jih proseški godbeniki imeli v TržiCu in Ronkah. V okviru pobud, ki so namenjene mladim, se je skupina mladih elanov proseške godbe udeležila tabora mladih godbeni- kov. Srečanje je bilo v Čatežu pri Novem mestu, organizirala ga je Zveza slovenskih godb pri ZKO Slovenije v sodelovanju z ZSKD v Italiji. Porok za obstoj in razvoj proseške godbe pa je nedvomno glasbena šola, za katero je poskrbelo proseško društvo v sodelovanju z Glasbeno matico, trenutno šolo obiskuje 14 gojencev. Ob obračunu delovanja, osnovno jedro katerega sestavljajo nastopi na vseh pomembnejših prireditvah v domači vasi in bližnji okolici (v ta okvir je treba prišteti tradicionalni koncert na Štefanovo na Proseku in koncert na svete tri kralje, ki je bil letos prvič v Zgoniku), pa so na petkovem rednem obenem zboru tudi zastavili cilje za nadaljnje delo in izvolih elane odbora (funkcije bodo porazdelili na prihodnji seji). Letos Čaka godbo gostovanje v Bergamu (julija) in udeležba na tekmovanju godb v Sežani (maja). ©omiM® v sodelovanju s Kmečko iWmMWj zvezo, SDGZ, ZSKD, ZSŠDI Aleksej Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA prireja srečanji Igrata LIDIJA KOZLOVIČ in POLDE BIBIČ O PRENOVI ZVEZE Režija Marko Sosič IN NJENI BODOČI PREDPREMIERI: danes, 2. aprila, ob 16.00 RED H USMERITVI TER ORANIZIRANOSTI jutri, 3. aprila, ob 16.00 RED G Danes, 2. aprila 1997, ob 20. uri PREMIERA: v petek, 4. aprila, ob 20.30 RED A PONOVITVE: v soboto, 5. aprila, ob 20.30 RED B u Prosvetnem domu no Opčinah v nedeljo, 6. aprila, ob 16.00 RED C Vabljeni predstauniki kulturnih in športnih društev v petek, 11. aprila, ob 20.30 RED F ter člani sodelujočih organizaciji TRŽAŠKA KNJIGARNA GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Vljudno Vas vabimo na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paijka Kfe dl ta u @ S @ m @ m un Zbirko krasijo fotografije olj Davida Faganela Poezije bo predstavil tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar Pesnikove poezije bosta prebirala Barbara Rustja in Livio Valencie Predstavitev bo danes, 2. aprila 1997, ob 18.30 v prostorih Tržaške knjigarne KROŽEK ’91 Stanje otroštva v svetu v deželi Furlaniji Julijski krajini O tem bosta spregovorila: dr, Gigliola DELLA MARINA, odgovorna v deželi za UNICEF dr Francesco MILANESE, javni skrbnik za mladoletnike v deželi Srečanje bo danes, 2. aprila 1997, ob 20.15 na NIŽJI SREDNJI SOLI »C. DE MARCHESETTI« v Se-sljanu. Pobudo je podprla Skupina prostovoljcev De-vin-Nabrežina-Križ. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 2. aprila 1997 DANA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.41 -Luna vzide ob 2.49 in zatone ob 13.00. Jutri, ČETRTEK, 3. aprila 1997 RTKO VREME VČERAJ ČB 12. URI: temperatura zraka 12,3 stopinje, zraCni tlak 1020 mb ustaljen, veter 10 km na uro severni, vlaga 46-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, ntorje skoraj mimo, tempe-tatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Padovani, Luca Dalla Riva, Llilena Miletič, Sara Marin-nich, Stefania Sotgiu, Gian-niarco Bazzara, Andrea Sponza. UMRLI SO: 91-letni Do-nienico Fragiacomo, 66-let-ni Carmelo Tedeschi, 80-let-ni Carlo Tomsa, 77-letna Valeria Cester, 77-letni Giu-lio Martelli, 81-letna Gio-vanna Grahonia, 88-letni Rodolfo Marcovigi, 42-letna Nada Babic, 86-letni Erman-n° Lettich, 77-letni Riccar-no Petretic, 58-letni Edoar-d° Carrino, 87-letni Giuseppe Briscik, 92-letna Maria Ruzzier, 91-letna Giacomina Lrisman, 64-letni Rino Can-ziani, 85-letna Emilia Pao-®tti, 92-letna Blanca Ei-chwald, 82-letna Anna Žerjav, 68-letni Sergio Mar-tne, 82-letna Ludmilla Cal-zi, 67-letna Maria Dodich, ^4-letni Francesco Urbano, 82-letni Antonio Barbato. u. LEKARNE Od TORKA, 1. do SOBOTE, 5. aprila 1997 Normalen urnik lekarn 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), UL Mascagni 2 (tel. ^20002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje -Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, Willem Dafoe. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guerre stellari«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 19.55, 22.00 »Kolya«, r. Jan Sverak. AMBASCIATORI 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’om-bra del diavolo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Jerry Magui-re«, i. Tom Cmise. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II senso di Smilla per la neve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Byme. Richard Harris. NAZIONALE 4 - 16.30, Danes praznuje 80. rojstni dan Milko Legiša Vsi domači mu Čestitajo in želijo še mnogo zdravih let. 83. rojstni dan Lucija Kozina IZ BOLJUNCA. Da bi bila vedno tako mladostna, veliko sreCe in zdravja ji želijo sin Severino ter vnuka Breda in Peter 18.15, 20.15, 22.15 »Di gior-no e di notte«, i. Fanny Ar-dant. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Baby la figlia libidinosa«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Spiriti delle tenebre«, i. Michael Douglas. ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »II ciclone«, r,-i. Leonardo Pieraccioni, Lorena Forteza, Natalia Estra-da. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Surviving Picasso«, r. James Yvory, i. Anthony Hopkins. H ČESTITKE Danes, 2. aprila praznuje 80. rojstni dan Franc Guštin. Obilo sreCe, zdravja in ljubezni mu želijo žena Mira, otroci Franko in Marina, snaha Mercedes, vnuki Sergio s Tiziano ter Claudio in Manuela. Hip hip hura! Natalie bratca Erika ima! Eriku želimo vse naj naj, vsi pri OPZ Fran Venturini. Ob rojstvu Erika se za Majdo, Brankom in Natahe veselijo tudi pevke, pevci in zborovodja MePZ Primorsko ter novorojenčku želijo lepo in srečno življenje. Naš dolgoletni in neutrudni elan in nepogrešljivi odbornik Ljubo Cok praznuje danes pomemben življenski jubilej. Iskreno mu Čestitajo vsi iz vrst KK Adria, KD Lonjer-Katinara in Zadruge Lonjer-Katinara. M PRIREDITVE KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 - »Naravno zdravljenje«, kako ohraniti zdravje s pomočjo starih in novih naravnih metod. Gospod Franc Božjak, OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od J. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure elan združenja ACNIN, bo prdaval v našem društvu v petek 4. aprila 1997 ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na ponovitev domačega večera v petek, 4. aprila, ob 20.30 v kulturnem domu v Ricmanjih. Nastopata združeni MePZ Slavec-SIovenec in domača dramska skupina z veseloigro v narečju »Ana b’lana pupa«. OBČINA REPENTABOR na pobudo osnovne šole ALOJZ GRADNIK, priredi v soboto, 5. aprila 1997 ob 20. uri, v kulturnem domu na Colu večer posvečen ekologiji. Predavala bo biologinja Damjana Ota. Večer bodo popestrili osnovnošolski otroci s programom na temo »Narava - Čuvajmo jo«. Vabljeni! ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN obvešCa, da bo razstava risb učencev slovenskih in italijanskih šol odprta do 6. aprila vsak dan, od 10.00 do 12.30 in od 15. do 17. ure. GLASBENA MATICA Trst - koncertna sezona 96/97 - Stolnica Sv. Justa, v torek, 8. aprila ob 20.30: KOMORNI ZBOR AVE iz Ljubljane - Dirigent Andraž Hauptman. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13. aprila t. 1. ob 20. urb koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FORTE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in Čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST - prireja v sredo, 16. aprila izlet v Pulj z obiskom Arene. Na povratku postanek v Rovinju. Vpisovanje bo 8. aprila, na sedežu društva, UL Cicerone 8, tel. št. 360324. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - OpCine, vsak ponedeljek ob 20. uri. 3 OBVESTILA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni! SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se bo pričel danes, 2. aprila, ob 18. uri, v prostorih KD S. Škamperle (Stadjon 1. Maj). Za infor- macije in prijave tel. št. 360072. OB MEDNARODNEM dnevu knjig za otroke je KOSOVELOVA KNJIŽNICA iz Sežane pripravila razstavo originalnih ilustracij slikarke Jelke Godec Schmidt. Otvoritev razstave in srečanje s slikarko bo jutri, 3. aprila 1997 ob 16.30 v pionirskem oddelku knjižnice. Gost prireditve bo tudi slikar Matjaž Schmidt, ki je avtor plakata, ki bo ob mednarodnem dnevu knjig za otroke obkrožil svet. Mlade bralke knjižnice pa bodo predstavile lutkovno igrico: Piaka-polonica in pike. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo FLAJBANOVE ŠTIPENDIJE in podpore za akademsko leto 1996-1997 v petek, 4. aprila 1.1. ob 18. uri, na svojem sedežu v Trstu, ul. Mazzini 46, I. nadstropje. Vabljeni! PD MACKOLJE vabi v soboto, 5. aprila 1997 ob 20.30 v dvorano Srenjske hiše v Mackoljah na veCer z naslovom »Planinska pot gradov«, ki ga bo v sliki in besedi predstavil g. Branko Bratuš. Lepo vabljeni! VZPI - ANED - ANPIA -OpCine-Bani, Ferlugi. vabimo vas, na spominsko svečanost ob 53. obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah, ki bo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri na Pikel-cu. Spregovorila bosta župan občine dolina Boris Pangerc in deželni svetovalec prof. Fausto Monfalcon. Predsedoval bo Drago Gorup, sodeloval bo MoPZ Tabor z Opčin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 na svečano podelitev nagrade Vstajenje pesniku Stanku Janežiču. O pesniku bo spregovoril Časnikar Jože Zadravec. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. KMEČKA ZVEZA obvešCa, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davCnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 - mednadstropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob Četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak Četrtek od 8. do 12. ure. KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 1. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu kružka. Tel. 360072 v uradnih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst sporoča, da se je zaCelo vpisovanje za poletne aktivne počitnice na Medvedjem Brdu od 30.6. do 10.7.1997. Vpišejo se lahko otroci od 6. do 12. leta. Druga poletna pobuda pa bo v Fiesi pri Potorožu od 28.7. do 6.8 1997 za mlade od 6. do 17. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 573141. 3 ŠOLSKE VESTI NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRIL in METOD prireja v petek, 4. aprila ob 18. uri na sedežu v ul. Caravaggio 4, predavanje na temo: KAKO POMAGATI OTROKOM PRI UČENJU. Predavala bo pedagoginja Stanislava Polajžer. Vabljeni vsi starši, ki jih tema zanima. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 3-70301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 UGODNO PRODAM lovske pse pasme breton. Tel. 0481/882421. RENAULT 11 TLE 1200, opremljeno v odličnem stanju prodam. Telefonirati na 51370 v obrednih urah. PRODAM OPEL KA-DETT 1300 SGL, 5 vrat, rdeče barve, letnik ’88, 120.000 km v dobrem stanju. Tel. 382474. PRODAM SUZUKI BIG 800, letnik ’91, 14.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati na št. 637548 v večernih urah, PIVNICA HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu - v petek, 4. aprila zabava z Eufo-ria karaoke. POHIŠTVO KORŠIČ pri sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 -575145. V NAJEM ODDAM na Opčinah prostor s straniščem primeren za pisarno ali majhno trgovino -pritličje, 25 kv. m. Tel. 214538 v delovnih urah. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje sestavljeno iz kuhinje, shrambe in kopalnice. Tel. 213750. ISCEM DELO kot varuška, nudim pomoC pri hišnih opravilih in nego za ostarele osebe. Tel. 003386211923. POPRAVLJAM kmečke stroje. Tel. 228547. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Točijo odlično belo in Cmo vino. KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383. OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi toCena in sortirana vina. OSMICO je v Repnu od-srl Alojz Milic. Toplo vabljeni! OSMICO je odpri Damjan Glavina v Lonjerju St. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO je odprl Edvard Tul, Krizpot. OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. LADI IN MIRAN Kocjan sta odprla osmico v Dolini 147. Točita belo in Cmo vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti Angela Gregori darujeta žena Mira in hčerka Sonja 50.000 lir za GOS Fran Venturini iz Boljunca in 50.000 lir za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na grob Zite Kante vd. Legiša daruje Nada Gruden 10.000 lir za SKD Vigred. V spomin na drago Žito Kante vd. Legiša damje teta Štefanija z družino 50.000 lir za cerkev v SaleZu. Namesto cvetja na grob Francka Škabarja darujeta Anica in Stano Škabar 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Za Skupnost Družina OpCine damje Mario Skri z družino 50.000 lir. Namesto cvetja na grob »none Rine« Bole darujejo Boris, Bmnella in Antonio 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Umrl je naš dragi Josip Kalc Pogreb bo v petek, 4. aprila ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v padrisko cerkev. Žalujoči žena Fani, hci Nataša z Acetom in Andražem, brat Lojze, sestri Tončka in Marija ter ostali sorodniki Zahvaljujemo se vsem, ki so in bodo počastili njegov spomin. PadriCe, 2. aprila 1997 Ob izgubi dragega oCe-ta Josipa Kalca izreka iskreno sožalje odbornici NataSi Kalc, družini in svojcem KD Slovan - PadriCe Ob izgubi očeta Pepija izrekajo iskreno sožalje Nataši in ostalemu sorodstvu Marta, Ugo, Jakob in Milka DUŠAN JAKOMIN / SKOZI VASI DO LJUDI - SV. ANTON PRI KOPRU TRŽIČ / V PONEDELJEK Razkrivanje nekdanjega pokopanega sveta Delo izžareva avtorjevo ljubezen do ljudi in »malega starega sveta« Ta Fantastika predstavlja Parabolo o don Kihotu Skedenjski etnografski muzej, ki mu naša javnost posveča vse premalo pozornosti glede na njegov velik pomen pri posredovanju zgodovinskega spomina zlasti mlajšim rodovom, se že dalj Časa ukvarja tudi z založniško dejavnostjo, ki ima v glavnem prav tako etnografsko vrednost. Njen namen je ohranjevati spomin na nekdanjega človeka in njegov naCin življenja, na stare navade, na vse to, kar ob današnjem življenjskem tempu neizprosno sili v pozabo, a je nepogrešljiva sestavina korenin, iz katerih naša narodnostna skupnost srka sokove za svojo bi-tnost in rast. Ko govorimo o Skedenjskem etnografskem muzeju, mislimo seveda na duhovnika Dušana Jakomina, ki je njegov ustanovitelj in njegova duša. Hkrati je tudi založnik, etnografski raziskovalec in popisovalec. V teh dneh je prišla iz njegovih rok v obtok (in na velikonočni ponedeljek doživela tudi prvo javno predstavitev) že šestnajsta publikacija. Medtem ko so bile prve publikacije zgolj večje ali drobnejše zbirke raznega gradiva in so bile v glavnem posvečene Skednju, ali SCedni, kot ji sam raje pravi, njenemu muzeju, ščedenskd kru-šarci, šCedenski cerkvi in Jakobu Ukmarju, se je Jakomin v zadnjih delih lotil zahtevnejših raziskav in pisanja. Tudi svojo pozornost je tokrat nekoliko preusmeril iz SCedne v svojo rojstno vas - Sv. Antona pri Kopru. Tako je predlanskim izšel Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru, dragocena publikacija, ki nam v pisani besedi ohranja narečni zaklad neke vasi, a je pomemben pripomoček za naše širše območje, da ne govorimo o njeni koristnosti za današnje in bodoče jezikoslovce in druge raziskovalce narodnega bogastva. Pred kratkim pa je iz tiskarne Graphart v Trstu priromalo na knjižno polico 700 izvodov knjige »Skozi vasi do ljudi - Sv. Anton pri Kopru«, za ka- tero je zelo okusno naslovno stran (risba »kuerta«, to je dvorišča z Jakominovo rojstno hišo s katastrsko mapo svetantonskega ozemlja v ozadju) zasnovala Renata Siro-tich, lektorirala pa Lelja Rehar Sancin. Jakominova knjiga se nam že na prvi pogled predstavi dokaj razkošno. Na dobrih 110 straneh je kar 125 starih fotografij krajev in ljudi, ki jih je avtor zbral med domačini, delno pa črpal iz svojega družinskega arhiva. Že samo to daje delu precejšnjo etnografsko vrednost. Če se nato prepustimo pripovedi, ki nas lahkotno, nevsiljivo in sproščeno popelje najprej skozi 22 zaselkov, ki tvorijo razloženo naselje Sv. Antona v severnem delu Savrin-skega gričevja, nato skozi orise najrazličnejših ljudi, kmečkih opravil, šeg in navad, nekdanjih zabav in raznih drugih posebnosti, ugotovimo, da nas je knjiga obogatila s celo vrsto zanimivih podatkov in spoznanj. Da se razumemo: knjiga ni znanstveno etnološko zasnovano delo in tudi nima kakšnih literarnih ambicij. Gre predvsem za nekakšen mozaik človeških likov, življenjskih utrinkov in krajinskih podob, ki ga je Jakomin sestavil delno po svojem spominjanju iz otroših let, delno po pripovedovanju starejših vaščanov. Osnovna poanta, ki diha iz celotne pripovedi, je navezanost na »mali stari svet«, ali neke vrste domotožje po »lepih starih časih«, ki pa izžareva veliko ljubezen za ljudi, ki jih opisuje. Jakomin se je dobesedno odpravil skozi vasi (oz. množico zaselkov) in prišel do ljudi. Že v uvodni besedi je zapisal, da je šel skozi vasi do ljudi, da bi pogledal »v dušo in zavest našega človeka, kateremu še danes veliko dolgujemo, saj gre za svet naših staršev in sploh prednikov, torej za naš izvor«. In tudi v sklepnih mi- slih se obrača na »nekdanji pokopani svet, preprost, vendar spomina vreden... katerega dediči nosimo v sebi isto kri; nekateri, žal premnogi, so se ji izneverili in krenili v drugo smer, nekateri pa čutimo nelahko odgovornost do te dediščine in si želimo, da bi se ta vez v novih razmerah popolnoma ne pretrgala«. Ta pokopani svet nam torej Jakomin razkriva predvsem z razkrivanjem že zdavnaj pokopanih ljudi. Zanimajo ga predvsem posebneži, ali vsaj takšni, ki so ali zaradi posebne nadarjenosti, ali duhovitosti, ali iznajdljivosti, dobrote ali hudobije, prijetnega ali neprijetnega videza itd., posebej izstopali in se zato bolje stapljajo z vizijo lepega malega starega sveta. Kdor bi v knjigi iskal znanstvene zgodovinske podatke o izvoru, nastanku in razvoju teh krajev in ljudi ali analize nekdanjih krajevnih družbenih in političnih dogajanj, ne bo zadovoljen. Ob njih se avtor ne zaustavlja. Zato pa nam ob orisu krajev in likov ljudi z lahkotnimi in kratkimi zamahi peresa posreduje vrsto zanimivih informacij o nekdanjem življenju, o sobotnih in nedeljskih večerih na vasi, o obiranju oljk in drugih kmečkih opravilih, o otroških igrah, o plesih in drugih zabavah; kot je bilo na primer »zašpotavanje« ali sprostilno in ne zlonamerno zasmehovanje, o nekdanji »hoji« v Trst, o »petljaCih« ali beračih in »štrigerijah« ali vražah in še marsičem. Vse to pa je zabeljeno s kopico narečnih in napol izumrlih izrazov, kar daje knjigi še poseben čar Dušan Jakomin je torej s svojim popotovanjem v preteklost Sv. Antona zložil prijazen mozaik vasi, ki bi lahko bila katerakoli v Bregu ali na Krasu v Časih, ki so že zdavnaj mimo, na katere pa ne smemo pozabiti, »saj raste novo vedno iz korenin starega«. (d.k.) V tržiško občinsko gledališče se vrača praško gledališče senc Ta Fantastika. V ponedeljek, 7. aprila, bo v izvenabonmajski ponudbi nastopil s predstavo Parabola don Kihota, ki jo je Petr Kratochvil prosto priredil po Cervantesovih romanih o don Kihotu, plemiču iz ManCe. V predstavi, ki se bo zaCela ob 20.30, se prepletajo različni motivi iz Cervatesovih tekstov, dogodivščine plemiča iz Manče in njegovega oprode Sancha Panse pa so predvsem pretveza za razmislek in poduk o posameznih vprašanjih. Kot je že v tradiciji praškega gledališča Ta Fantastika - pravzaprav gre za sintezo dveh teatrov, ki sta do leta ’89 nastopali ločeno, eno v ZDA, drugo v rodni Pragi -, se v predstavi poslužujejo raznih gledaliških tehnik: mimike, plesa, glasbe, zvokov in luči. Prav zaradi tega je praško gledališke edinstveno po zasnovi in pripravi predstav, ki so navadno naravnane na veliko poetičnost sporočilnosti in Čarobnost podajanja, prav zaradi prepletanja različnih izraznih gledaliških možnosti. Gledališče Ta Fantastika je leta ’81 v ZDA ustanovil Petr Kratochvil, v približno istem obdobju je v Pragi na pobudo njegovega bivšega kolege Pavla Mareka začelo delovati gledališče Pan Optikum. Sedanje gledališče je zraslo iz združitve obeh, predvsem pa na osnovi dolgoletne češke tradicije na področju »Črnega« gledališča senc. Od petka Roland Petit s svojo skupino Znani roman Tomasi)a di Lampedu-sa »ll Gattopardo« je postal balet: francoski koreograf Roland Petit bo s skupino Ballet National de Marseille tržaškemu občinstvu predstavil istoimensko plesno predstavo, ki sodi v okvir baletnega niza tržaške operne hiše. V okviru sezone gledališča Verdi bo pripoved o Siciliji ob porajanju združene Italije na sporedu od petka, 4., do nedelje, 13. aprila. Za glasbeno podlago -glasbo bo izvajal orkester Verdija, ki ga bo vodil David Gar-forth - je Roland Petit izbral skladbe Bellinija, Cherubini-ja, Rossinija, Verdija, Respighija, Puccinija in Wolf-Ferra-rija in italijanske ljudske motive. LJUBLJANA / LETOS SLOVENSKA POSLANICA V IMENU IBBY , ’ ' Mednarodni dan knjig za otroke Slovenska sekcija mednarodne zveze za mladinsko književnost (-IBBY) in Zveza bralnih značk Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) sta včeraj v Ljubljani, se pravi tik pred 2. aprilom, mednarodnim dnevom knjig za otroke, predstavili poslanico otrokom vsega sveta in rezultate raziskave o položaju bralne značke v Sloveniji in zamejstvu v devetdesetih letih. Mednarodna zveza za mladinsko književnost (-IBBY) je pred 30 leti dala pobudo za praznovanje 2. aprila, rojstnega dne danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, kot mednarodnega dneva knjig za otroke, k praznovanju pa povabila vse nacionalne sekcije in preko Unicefa tudi druge države. Za letošnjo pokroviteljico tega dne je izbrala slovensko sekcijo, ki ji je bila po besedah njene predsednice Tanje Pogačar dana Čast, da za praznični dan pripravi poslanico otrokom vsega sveta. Avtorja poslanice, katere moto je "Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta, " sta pesnik Boris A. Novak in akademski slikar Matjaž Schmidt. Besedilo poslanice, ki jo država pokroviteljica pošlje v obliki plakata vsem nacionalnim sekcijam IBBY, mora biti prevedeno v angleščino, nemščino, francoščino in španščino. Slovensko poslanico, ki so jo pri nas natisnili v 2.500 izvodih, so prejele vse celine oz. vec kot 60 držav. V počastitev letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke bodo v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je tudi sedež slovenske sekcije IBBY, danes ob 11. uri odprli razstavo mladinskih del obeh avtorjev letošnje poslanice. Razstavljene bodo tudi slovenske ilustracije Andersenovih pravljic, predstavili pa bodo tudi knjigo Andersenovi nagrajenci. Pesnik Boris A. Novak je v proznem delu poslanice med drugim opozoril, naj poslanica o ustvarjalnosti otrok izzveni tudi kot zagovor njihove temeljne pravice do igre. "In kot skrajno resno opozorilo odraslim, ki njihovo otroštvo spreminjamo v pekel: storimo vse, kar je v naših močeh, da se trpljenje neha. Da otroci ne odrastejo prehitro. Od tega je odvisna prihodnost tega našega edinega sveta, " je poudaril pesnik. IBBY je bil ustanovljen leta 1953 v Zueric-hu na pobudo pisateljice in novinarke Jelle Lep-man. Povezuje ljudi po svetu, ki si prizadevajo vzbuditi interese in veselje do knjig, spodbuja razvoj mladinske književnosti v posameznih deželah, organizira strokovne seminarje, spodbuja znanstvena raziskovanja na področju mladinske književnosti in si prizadeva, da bi bila vsem mladim po svetu dostopna kvalitetna literarna dela. IBBY povezuje več kot 70 nacionalnih sekcij in nekaj posameznih članov. Slovenska sekcija IBBY je bila ustanovljena leta 1992, njen cilj pa je predstaviti slovensko literaturo svetu. IBBY podeljuje vsaki dve leti Andersenovo nagrado - najpomembnejše mednarodno priznanje za mladinsko književnost. Slovenska sekcija je za omenjeno nagrado lani predlagala slikarko Marlenko Stu- pico, ki je bila zanjo tudi nominirana. Vsaki dve leti IBBY uvrsti najboljša dela posameznih pisateljev, ilustratorjev in prevajalcev na Častno listo. Nagrada in imenovanja so priporočila založnikom za prevode. Leta 1994 so se na Častno listo uvrstili tudi pisateljica Svetlana Makarovič, slikarka Marlenka Stupica in prevajalec Dušan Ogrizek. Danes pa se tudi končuje tekoCa sezona bralne značke. Slavistka Manca Perko je v svoji diplomski nalogi obdelala zgodovinski razvoj bralne značke in skušala opredeliti odnos oziroma povezavo bralne značke s poukom slovenskega jezika in književnosti v osnovni šoli. Rezultati ankete, v kateri je sodelovalo 195 slovenskih osnovnih šol, so pokazali, da se je število bralnih značkarjev po večletnem upadanju spet začelo množiti. Sredi osemdesetih let je v bralni znački vsako leto sodelovalo približno 140.000 šolarjev, v začetku devetdesetih let se je udeležba zmanjšala na 110.000, nato pa se spet zaCela stopnjevati. V zadnjih sezonah je pri bralni znački sodelovalo okoli 120.000 oziroma 56 odstotkov vseh osnovnošolcev. Udeležba pa se, predvsem po zaslugi svežih motivacijskih sredstev in sproščenih bralnih seznamov, še povečuje. Bralna značka je prostovoljni integralni del uCnovzgojnega procesa, ki mu je tudi pri prenovi šolskih programov potrebno posvetiti vso pozornost, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil Igor Longyka, predsednik Zveze bralnih značk pri ZPMS. (STA) BL1ŽNI VZHOD / NE DA BI TERJALA 2RTVE MED ZIDOVSKIMI KOLONI NOVICE Dva samomorilska atentata sta še povečala napetost Albrightova pozvala Arabce in Palestince naj opustijo stare klišeje TEL AVTV - Na vseh zasedenih in avtonomnih palestinskih ozemljih se stopnjuje napetost, ki sta ji včeraj dala novega netiva dva palestinska atentata ob židovskih naseljih na območju Gaze, ki pa nista terjala izraelskih žrtev. Do prvega atentata je prišlo v Guš Katifu pred židovskim naseljem Kfar Darom, ko je samomorilski palestinski atentator na vozičku z oslovsko vprego aktiviral razstrelivo, ki ga je imel na sebi. Eksplozija pa je le oplazila neki taksi in ranila štiri Palestince in ni prizadela šolskega avtobusa z židovskimi šolarji, ki je imel zaradi okvare nekajminutno zamudo. Eksplozija je ubila atentatorja, medtem ko je osel ostal skoraj nepoškodovan, kar dokazuje, da je imel atentator pri sebi nezadostno količino razstreliva. Do drugega podobnega atentata je prišlo v Netzarimu, kjer je eksplozija prav tako ubila le atentatorja (na sliki AP). Tudi v tem primeru, naj bi imel šolski avtobus z židovskimi otroki krajšo zamudo. Včeraj dopoldne pa so se v Na-blusu ponovno pojavili izraelski tanki in oklepniki, ker je bil napovedan napad palestinskih študentov na rabinsko šolo pri pabiarhovem grobu. Kot v nedeljo so tudi tokrat zaplet preprečili palestinski policisti. Položaj je torej skrajno eksploziven, tako da je ameriška državna sekretarka Albrightova na večerji z jordanskim kraljem Huseinom Arabce in Izraelce pozvala, naj opustijo stare klišeje in naj se konkretno zavzamejo za mir. Pogovori o posojilu Rusiji MOSKVA - Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je začel pogovore o dodebtvi posojila v višini več mibjard dolarjev Rusiji. Sestal se je z ruskim premierom Viktorjem Cemomirdinom in prvim podpredsed-nikom vlade Borisom Nemcovim. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, vlada med Rusijo in IMF nesoglasje o ruski gospodarski pohtiki. IMF je izrazil zahteve, ki so po mnenju ruske strani nesprejemljive, se je izvedlo iz delegacijskih krogov. ZDA obtožujejo Kitajsko ŽENEVA - Ameriški veleposlanik pri ZN VVilbam Richardson je na zasedanju komisije ZN za človekove pravice Kitajsko obtožil, da je odgovorna za "daljnosežne kršitve človekovih pravic". Richardson je poudaril, da Kitajska krši osnovne pravice svobode misli, tiska, javnega zborovanja in religije. Posebni poročevalec ZN za ban Maurice Copithor-ne v svojem zadnjem poročilu zapisal, da so v Iranu kršene človekove pravice, za kar je delno odgovorna vlada. Jelcin podpira unijo med Rusijo in Belorusijo MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin "trdno in vzbajno" podpba unijo med Rusijo in Belorusijo, je dan pred predvidenim podpisom sporazuma sporočil njegov tiskovni predstavnik in dodal, da bo po podpisu Jelcin določil enomesečni rok za javno razpravo o tem vprašanju, ki pa ne bo potekala v obliki referenduma. O osnutku sporazuma so na srečanju v Moskvi razpravljati predstavniki parlamentov obeh držav. Komunistični predsednik ruskega parlamenta Genadij Seleznjov je izrazil prepričanje, da bo duma s sporazumom soglašala. Ruski mediji so objaviti podrobnosti sporazuma, v katerih pa ni izrecno omenjena združitev. MADRID / OBLASTI IZKLJUČUJEJO ATENTAT Človeška napaka povzročila dve težki železniški nesreči Zaradi prevelike hitrosti več kot 20 mrtvih in iOO ranjenih MADRID - Španijo sta včeraj ponoči pretresli dve železniški nesreči, ki sta terjali več kot 20 smrtnih žrtev in preko 100 ranjenih. Sprva je marsikdo sumil, da gre za atentata baskovske separatistične organizacije Eta, vendar so oblasti tako možnost izključile, kriva naj bi bila človeška napaka, vlaka sta vozila prehitro. Zaradi tega so se vnele tudi polemike o varnosti na španskih železnicah. Do prve nesreče je prišlo predsinočnjim v kraju Uharte Arakil, 32 kilometrov od Pamplone v pokrajini Navarra. Vlak je vozil iz Barcelone v Iran, v Baskovski deželi, na meji s Francijo. V petih vagonih se je peljalo 250 potnikov, v glavnem domačinov, biti so na velikonočnih počitnicah v Kataloniji: prevrnili so se zadnji bije vagoni. Kaže, da med potniki ni bilo nobenega tujega državljana. V začetku so navajali, da je smrtnih žrtev celo 28, dokončno število pa je bilo 21, a ranjencev, ki so jih odpeljali v bližnje bolnišnice v Pamploni in Vitorii, je bilo 86, med njimi je 18 imelo zelo težke poškodbe. Preteklo je samo nekaj ur, ko je druga železniška nesreča terjala še nove žrtve, dva mrtva in 16 ranjenih. Tokrat je vlak iztiril v kraju Azuqueca de Henares, okrog 40 ki-lomebov od gavnega mesta, na progi Barcelona -Malaga v smeri Madrida. Na vlaku je bilo 54 potnikov, življenje sta izgubila strojevodja in neki bancoski državljan. NATO / VRHOVNI POVELJNIK DANES V LJUBLJANI Slovenija zelo aktivna za vstop v zvezo NATO Ugodno mnenje ameriškega senatorja Bindena Avstrijski svobodnjaki za NATO - Odpiranje Romuniji Bruselj, 1. aprila (STA) - Ljubljano bo danes in jutri obiskal vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi ameriški general Geoige Jouhvan, ki se bo sestal s slovenskim državnim vrhom, se je izvedelo iz slovenskih diplomatskih virov v Bruslju. Teme pogovorov bodo širitev Nata, sodelovanje Slovenije v mirovni operaciji Nata v Bosni in Hercegovini (Sfor) in povezljivost slovenske vojske z Natovimi silami, se je izvedelo iz istih virov. Slovenija v prihodnjih tednih načrtuje vrsto stikov s predstavniki Nata na visoki ravni. 22. aprila bo predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek obiskal Nato in Zahodnoevropsko unijo (WEU) v Bruslju. Sestanek Drnovška s stalnim svetom Nata (NAG), ki ga vodi generalni sekretar Nata Javier Solana, bo sklepna faza dvostranskega poglobljenega dialoga, ki ga je Slovenija opravila lani v okviru priprav na vključitev v zavezništvo. Zunanji minister Zoran Thaler je 24. marca ob obisku na Natu v Bruslju pomočniku generalnega sekretarja Gebhar-du von Moltkeju izročil dopolnjeno poročilo o poglobljenem dialogu. Nato bo individualni dialog sklenil na visoki ravni pred julijskim vrhom v Madridu z vsemi dvanajstimi partnerskimi državami, ki so sodelovale v njem. Slovenski premier bo istega dne nastopil tudi na svetu WEU in se sestal z generalnim sekretarjem WEU Josejem Cutileirom. Slovenija ima v WEU status pridružene partnerke, tako kot ostalih devet pridruženih članic Evropske unije iz Srednje in Vzhodne Evrope. 23. aprila se bodo na sedežu Nata v Bruslju sestati načelniki glavnih poveljstev oboroženih sil držav članic Nata in partnerskih držav, med njimi Slovenije, ter vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi general George Jouhvan. 24. in 25. apnla bodo načelniki sodelovati na konferenci v okviru Severnoatlantskega sveta za sodelovanje (NACC) na vrhovnem poveljstvu Nata v Monsu na jugu Belgije. Od 24. do 26. aprila bo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o evroa-tlantski varnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, na kateri naj bi Nato zastopal pomočnik generalnega sekretarja Norman Ray. 28. in 29. aprila na uradnem obisku v Ljubljani pričakujejo predsednika Natovega vojaškega odbora nemškega generala Klausa Naumanna. To bo zadnji obisk kakega visokega predstavnika Nata v Sloveniji pred sestankom zunanjih ministrov šestnajstih držav članic zavezništva konec maja v Sintri pri Lizboni in pred Natovim vrhunskim srečanjem v začetku julija v Madridu, ko bodo voditelji držav članic Nata eno ati več držav kandidatk povabiti k pogajanjem o včlanitvi. Nato namerava prve nove članice iz Srednje in Vzhodne Evrope sprejeti leta 1999, ob 50. obletnici vvashington-skega sporazuma o ustanovitvi zavezništva leta 1949. Ameriški senator Joseph Biden, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo, je minuti teden v Budimpešti izjavil, da bo zelo težko prepričati ameriški senat in državljane, naj plačajo 200 milijonov dolarjev na leto za širitev zveze NATO, če ne bodo prepričani, da bodo Poljska, Češka, Madžarska, "in upam da tudi Slovenija", pripravljene plačati svoj delež. Biden, ki je Poljsko, Češko in Madžarsko obiskal pred Slovenijo, je izjavil, da bodo Američani pripravljeni denarno podpreti vstop novih članic v zvezo NATO, če se bodo te države pripravljene podobno žrtvovati, danes poroča bilten ameriške vladne službe za informiranje Wi-reless. Sicer pa se z Natom ukvarjajo tudi v dragih državah. Tiskovni predstavnik avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Herbert Scheibner se ja zavzel za polnopravno članstvo Avstrije v zvezi NATO. Na neki okrogli mizi o avstrijski bodočnosti na področju varnostne politike je poudaril, da bo le na ta način zagotovljena varnost Avstrije. Prebivalstvo se počuti vedno bolj negotovo, pa tudi ugled Avstrije v tujini trpi zaradi pomanjkljive usmeritve, je menil Scheibner in se zavzel za to, da se vlada in opozicija usedeta za skupno mizo, sprejmeta odločitev o pristopu k zvezi NATO in izdelata za to ustrezen umik. Ameriški veleposlanik v Romuniji pa Alfred Moses je včeraj izjavil, da ZDA resno razmišljajo o romunski kandidaturi za članstvo v zvezi NATO. Pri tem je poudaril, da do dne pred vrhom v Madridu ZDA ne bodo sporočile imen držav, ki jih podpirajo. Ameriški veleposlanik je dejal, da so med pozitivnimi dejstvi v prid romunski kandidaturi izidi novembrskih volitev v tej državi, napovedane gospodarske reforme in sporazum z Madžarsko. Moses je dejal, da so ZDA sprejele politično odločitev, da ne bodo sporočile imen držav, ki jih v tem procesu podpirajo. (STA) VOLITVE / ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE GLASBA / NATEČAJ MARCOSIG Izžrebali vrstni red list in kandidatov na glasovnicah Kandidat Oljke in SKP Brandolin bo nocoj v Gradišču srečal župane 19 občin na Goriškem z levosredinskimi upravami Med najmlajšimi uspešni slovenski in hrvaški čelisti Danes nastopi violinistov Na goriskem sodišču so vCeraj dopoldne izžrebali vrstni red kandidatov in list na glasovnicah za pokrajinske volitve 27. aprila. Med tremi predsedniškimi kandidati je predsednik sodišča Mario Bassi (na sliki) najprej potegnil iz žare listič z imenom kandidata Pola svoboščin Antonia Devetaga, na drugem mestu bo kandidat Oljke in SKP Giorgio Brandolin, na tretjem pa kandidatka Severne lige Monica Marcolini. Vrstni red list pa bo sledeči: AN, FI, CCD, CDU (vse povezane z Devetagom), SKP, Oljka (povezani z Brando-linom) in Severna liga. Se pred žrebanjem je volilna komisija preverila formalno korektnost predloženih list in potrdila vse. Manjši zaplet se je pojavil pri dveh kandidatih Severne lige, ki nista predložila volilnega potrdila, pomanjkljivost pa so naknadno odpravili. Kandidati bodo sedaj še pospešili tempo volilne kampanje. Zelo aktiven je kandidat Oljke in SKP inž. Giorgio Brandolin, ki je povabil na srečanje vse levosredinske župane v pokrajini. Teh je kar 19 na 25, ostale občine pa bodo zastopali načelniki opozicijskih skupin. Namen srečanja, ki bo nocoj ob 20.30 v hotelu Franz v Gradišču in se ga bo udeležilo tudi 24 kandidatov Oljke za pokrajinski svet, je zbrati informacije o problemih posameznih občin in predloge upraviteljev, ki jih namerava Brandolin upoštevati pri sestavi programa. Le-tega bo uradno predstavil v soboto ob 11.30 v pokrajinski sejni dvorani. Kandidat Pola svoboščin Devetag se je včeraj srečal s tajniki strank, ki ga podpirajo, jutri pa naj bi predstavil program. Kandidatka lige Marcoli- nijeva je program že objavila v prejšnjih dneh in se sedaj posveča pripravi shoda z Bossijem, ki naj bi prišel sredi meseca. Včeraj so žrebali vrstni Okulistika: ugoden obračun polletja Po šestih mesecih od reorganizacije oddelka za očesne bolezni je Zdravstvena ustanova za Goriško objavila niz podatkov, ki dokazujejo, da je bila reorganizacija smotrna. Kakor znano, je sedež oddelka v bolnišnici v Tržiču, kjer so tudi prostori za hospitalizacijo pacientov. Pacientom iz ožjega goriškega območja pa ni treba v Tržič, razen seveda v primerih, ko je zaradi zdravljenja potrebna hospitalizacija. V Gorici je namreč zajamčeno ambulantno zdravljenje in to 30 ur tedensko, od ponedeljka do petka, vsak dan od 8. do 14. ure. V ambulantah delajo zdravniške ekipe, ki delajo v bolnišnici v Tržiču. Opravljajo se specialistični pregledi, zdravljenje in tudi manjši operacijski posegi, ki ne terjajo hospitalizacije. Število pacientov je v drugem šestme-sečju lani znatno naraslo od 2883 (v prvem polletju) na 3378 v drugem. Prav tako se je povečalo število storitev v ambulantah od od 10.361 na 11.508. Oddelek za očesne bolezni vodi zdravnik dr. Belmonte. red kandidatov in list tudi za občinske volitve. V Tržiču bo na prvem mestu županski kandidat Graziano Benedetti s povezanimi listami (po vrsti) “L’onda”, Zeleni, SKP; sledi Franco Stagni z listami “Obiettivo Mon-falcone”, FI, AN; nato Fe-derico Razzini - Severna liga; Cesare Calzolari - lista “Calzolari” in dosedanji župan Adriano Per-si, ki ga podpirajo po vrsti Ljudska stranka, lista “Cittadini p er Monfalco-ne” in DSL. V Ronkah bo vrstni red kandidatov sledeč: Enzo Novell! - “Insieme per Ronchi”, Alfredo Pascolin - Severna liga, Franco Leopoldo Salvador - AN, Piero Biasiol, ki ga podpirata dve listi, po vrsti SKP in Oljka. Mednarodno tekmovanje gojencev glasbenih šol z območja skupnosti Alpe Jadran se nadaljuje danes v dvorani Fogar na Verdijevem korzu z nasto- KRONIKA / TIK PRED POČITNICAMI Tatovi v šolskem cenim Precej gmotne škode, plen pa skromen Tik pred velikonočnimi počitnicami so tatovi spet obiskali šolski center v Puccinijevi ulici, povzročili precej gmotne škode ob vlamljanju, odnesli pa so samo nekaj drobiža. Zgleda, da so zlikovci začeli svoj pohod na zavodu Ivan Cankar, kamor naj bi po prvih ugotovitvah vlomili skozi zasilni izhod. Denar so iskali tudi v uradih na učiteljišču in klasičnem liceju, kamor so, kot se zdi, prišli brez večjih težav, saj na vhodnih vratih ni bilo opaziti znakov vlamljanja. Posebej odločni so bili ob iskanju v tajništvu in ravnateljstvu učiteljišča, kjer so vlomili v zaklenjene predale, ostali pa so takorekoč praznih rok, ker denarja sploh ne hranijo na šoli. Zanimivo, da so nočni obiskovalci ( na delu so bili v noči od ponedeljka na torek prejšnjega tedna) iskali predvsem denar in da se skoraj niso dotaknili drugega. “Obiski” v šolskem centru niso redkost in skrajni čas je, da policijski organi poostrijo nadzor, lastnik strukture pa da se stavba primemo zavamje proti tatovom in vlomil- cem. pi violinistov prve starostne skupine od 6. do 11. leta. Sinoči so se končali nastopi violončelistov. Organizatorji natečaja, ki je poimenovan po njegovem pobudniku prof. Alfredu Marcosigu, prireja pa ga združenje Glasba brez meja, so nam javili izide v prvih dveh od štirih starostnih skupin. V obeh gre zabeležiti premoč malih čelistov iz slovenskih in hrvaških glasbenih šol. V starostni skupini do 11. leta je zmagal 10-letni Kristjan Krajnčan (Slovenija), drugo nagrado je prejela Ljerka Končar (Hrvaška), tretjo pa si delita Franka Cvetko in Tomislav Kranjček (oba Hrvaška). Vsi štirje nagrajeni so stari 10 let. V drugi starostni skupini (do 14. leta) je prvo nagardo prejela 12-letna Sara Minemoto (Hrvaška), drugo si delita 14-letna Tina Rejc (Slovenija) in 14-letni Vinko Rucner (Hrvaškla) tretjo pa je osvojila 12-letna Marjetka Hribernik (Slovenija). NOVICE RONKE GORICA / RODIL SE JE V MIRNU PRED 75 LETI Obvestilo za vinogradnike Opazovalnica za rastlinske bolezni je izdala prvo letošnje priporočilo vinogradnikom. Vinogradnike v nižinskem predelu opozarja na zaščito nasadov pred glivico “Phomosis viticola”, ki napada liste (povzroča odmiranje) in les. Najprimernejši čas za škropljenje je ravno zdaj, ko se začno razvijati poganjki. Prvo škropljenje priporočajo v času, ko so poganjki dolgi 1 do 2 cm, drugo pa, ko so poganjki dolgi 3 do 4 cm. Kot najbolj učinkovito sredstvo priporočajo Mancozeb. Ko se iz poganjkov razvijejo Usti, specifično škropljenje ni več potrebno. Za podrobnejša navodila je na razpolago tajništvo konzorcija za zaščito posoških vin (tel. 61630) oziroma opazovalnice za rastlinske bolezni (tel. 386383). Danes odprte vse trgovine Z draženje trgovcev obvešča, da danes ne velja običajna popoldanska zapora trgovin. Odprte bodo lahko pekarne, cvetličarne in trgovine jestvin, v soboto pa tudi trgovine s tehničnim blagom, ki so sicer ob sobotah zaprte. ■ gg Izredno vzdrževanje mosta Pokrajinska uprava obvešča, da je od včeraj zaradi izrednih vzdrževalnih del zaprt in torej neprevozen premični most na kanalu Isonzato na cesti št. 19 Tržič-Gradež. Zapora bo v veljavi do 12. aprila. Nove lestvice za pouk glasbe Šolsko skrbništvo obvešča, do so bile izčrpane lestvice za suplence za pouk glasbene vzgoje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Interesenti naj do 30. aprila vložijo prošnje na obrazcih, ki so na razpolago v tajništvu skrbništva. Začasne lestvice bodo objavljene 15. junija. Psica ostala pri gospodinji Priletna slepa ženska je v ponedeljek popoldne utonila v kanalu De Dottori v Ronkah, psica Isis pasme labrador pa je skočila v vodo za njo in celih 20 ur varovala truplo. 77-letna Brunetta Zio se je predvčerajšnjim sprehajala ob robu kanala s psico. Morda zaradi slabosti je zdrsnila v kanal, kjer jo je začel tok odnašati proti pregradi. Isis se je takoj pognala za njo in jo skušala rešiti, vendar zaman: po strmih cementnih bregovih kanala ni mogla priplezati na suho. Gospodinja je utonila, Isis pa je ni zapustila. Iz vode jo je potegnil šele nečak Ziove, ki se je včeraj dopoldne podal do kanala iskat teto. Pred tem je Isis zavrnila pomoč ribiča, ki jo je skušal potegniti na suho. Nečaku je nato psica pokazala, kje iskati truplo tete zraven pregrade. Danes pogreb Mirka Špacapana Bil je pevovodja in organizator - Aktiven v političnem življenju Danes bodo v rojstnem Mirnu pokopali Mirka Špacapana, znanega pevovodjo, organista in kulturnega delavca. Preminil je na velikonočno jutro, ob procesiji v Brestovici na Krasu, kjer je v zadnjem času redno vodil cerkveni zbor. Rodil se je 16. januarja 1922 v Mirnu, očetu Albinu, ki je bil zadnji župan v Mirnu, preden je fašizem začel nameščati svoje “podeštate” in mami Hi-lariji Stanta. Z bratom Bernardom, ki je postal duhovnik, sta obiskovala Malo semenišče v Gorici. Zaradi bolezni se je Mirkova pot obrnila v drugo smer. Zaposlil se je kot uradnik v Tržiču, vendar ne za dolgo, kajti že je divjala druga svetovna vojna in tudi Mirko je bil vpoklican. Služil je na Siciliji in nato na Južnem Tirolskem do razpada Italije. Potem se je vrnil k bratu, ki je služboval v Brestovici. Iz Brestovice je prišel ob razmejitvi v Jamlje, od tam pa v Milano. Tako kakor mnogi se je odločil za pot v izselje-ništvo. V Argentini sta z ženo Angelco Hladnik stopila na skupno življenjsko pot. V Argentini se je Mirko izučil za stavca in se mimo poklicnega dela in družinskih obveznosti posvečal pevski dejavnosti. Kot stavec se je po vrnitvi na Goriško zaposlil v tiskarni Budin in delal do upokojitve. Dve desetletji je bil oskrbnik Katoliškega doma, nadaljeval s pevsko in organizacijsko dejavnostjo (bil je med ustanovitelji zbor M. Filej) ter se aktivno vključil tudi v politično življenje v okvira Slovenske skupnosti. Na prvem deželnem kongresu SSk leta 1975 je bil izvoljen za predsednika stranke. Večkrat je kandidiral na listi SSk. Njegova velika ljubezen je bilo in ostalo zborovsko petje in se mu je z veliko ljubeznijo in zadoščenjem posvečal tudi v zadnjem času, ko so se pojavile težave z zdravjem. Po njegovi poti sta šla, kar zadeva politično angažiranje in delovanje na kulturno-glasbenem področju, sinova Bernard in Mirko. Spominu Mirka Špacapana so se sinoči, na pobudo ZCPZ, ZSKP in SSk, poklonili na žalni seji v kulturnem centru “Lojze Bratuž”. KINO GORICA VTITORIA 1 17.50-20.00-22.10 »Lombra del diavolo«. I. Harrison Ford in Brad Pitt. VTITORIA 3 17.20-19.40-22.00 »Guerre stellari«. Rež. George Lucas, i. Harrison Ford. CORSO 16.30-18.20-20.10-22.00 »La carica dei 101«. I. Glenn Glose. a PRIREDITVE SKD KREMENJAK vabi na predavanje o vinogradništvu v petek, 4. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih vjamljah. 12 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, Paola Piani vd. Bellinger iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na gl. pokopališče; 10.25, Giuseppa Maria Schiavinato iz doma sv. Justa v Zagraj; 11.00, Zora Mervič vd. Atena iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ignacija in na gl. pokopališče; 11.00, Roberto Radina v cerkvi sv. Justa in na gl. pokopališče; 11.00, Silvano Martellani iz Mariana na glavno pokopališče. t Sporočamo, da je na veliko noč umrl Bogomir Pogreb bo danes, v sredo, 2. aprila, ob 15. uri iz župne cerkve v Mirnu, kjer bo pokojnik ležal od 12. ure dalje. Žalostno vest sporočajo žena Angelca, sinova Bernard in Mirko in drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! Gorica, Miren, 2. aprila 1997 Odbor športnega združenja 01ympia izreka občuteno sožalje ob nenadni izgubi Mirka Špacapana sinovoma in ženi Angelci. Slovenska skupnost se hvaležno klanja spominu prerano preminulega BOGOMIRA ŠPACAPANA svojega prvega deželnega predsednika in zaslužnega narodnega delavca. • Ženi Angelci, sinovoma Bernardu in Mirku ter ostalim žalujočim svojcem iskreno sožalje. Ob smrti Mirka Špacapana, ki je veliko prispeval k bogatitvi naše narodne skupnosti, izrekamo iskreno sožalje ženi Angelci, sinovoma Bernardu in Mirku kakor tudi vsem svojcem. Svet Slovenskih organizacij Ob nenadni izgubi dragega očeta Bogomirja Špacapana sočustvujejo z dirigentom dr. Mirkom Špacapanom in drugimi sorodniki MePZ Podgora, MoPZ Akord in PD Podgora TURIZEM Sreda, 2. aprila 1997 TURISTIČNA PONUDBA NA OGLED DO NEDELJE Pester spored sejma »Si Viaggiare« v Gorici Zanimivo posveta o turizmu v Srednji Evropi Na razstavišču ob SoCi se v teh dneh vrši prva letošnja goriska sejemska manifestacija. Sejem, ki je v glavnem namenjen turistični dejavnosti poteka pod vabljivim nazivom SiViaggiare. Sejem, ki ga je v prvih dneh obiskalo kar lepo število ljudi poteka v treh pokritih halah. V prvi je na ogled razstava o Bohinjski progi, v drugi so stojnice turističnih agencij in turističnih ustanov številnih držav srednje Evrope, v tretji hali pa se odvija salon prevoznih sredstev in uslug za potovanje po Mittelevropi. Goriški sejem želi torej biti, oz. postati mala turistična borza srednje Evrope. Razstavni prostori Slovenije, Hrvaške, Bavarske, Avstrije, Madžarske, Češke in Romunije ponujajo obiskovalcem vse potrebne turistične informacije. Zanimivost sejma SiViaggiare so tudi tematski večeri, na katerih se vsaka država posebej predstavlja tako s kulinaričnim kot s folklorno-kulturnim programom. Drevi je na sporedu madžarski večer, jutri je na vrsti Slovenija, v petek Avstrija, v soboto Hrvaška, v nedeljo pa Bavarska. V okviru sejma potekajo v konferenčni dvorani hale C tudi zanimive videoprojekcije dokumentarnih filmov in posnetkov o vseh prisotnih državah, v soboto in nedeljo pa se bodo malčki lahko peljali s parnim vlakom, starejši Zanimiva razstava o bohinjski progi V okviru sejma Si Viaggiare poteka tudi izredno zamnimiva razstava v požastitev 90 - letnice Bohinjske železnice, ki je leta 1906 povezala Jesenice z Gorico in Trstom. Odbor, ki je lani decembra meseca na to temo izdal bogato zbirko je sedaj priredil razstavo, ki je v hali A s 1600 kv.m. površine. S to razstavo so hoteli počastiti tudi letošnjo 140 - letnico Južne železnice, ki je takrat povezala-Dunaj z Ljubljano in Trstom. Razstava je odprta do vključno nedelje 13. aprila, ob delavnikih od od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 22.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 20.00 ure. Za šolarje je vstop seveda prost. Za uCence osnovnih šol iz Gorice dokumenti o tej progi, stare razglednice o Gorici in o postajah na tej železnici. Na ogled je tudi velika “panorama” Kraške proge, t.j. zadnjega odseka Južne Železnice (Dunaj - Trst), tistega, ki je pred 140 leti povezal Ljubljano s Trstom. “Panorama” je povzeta iz knjižice izdane na Dunaju že leta 1858. Takšne slikane knjižice so v prejšnjem stoletju bile zelo v modi, bile so predhodnik današnjih turističnih vodnikov. Na njej vidimo kakšna je bila pokrajina med Ljubljano in Trstom pred poldrugim stoletjem. Poleg stojnic italijanskih, slovenskih in avstrijskih železnic, so na razstavi tudi dragoceni modeli majhnih vlakov. Slovenski, av- pa bodo lahko preizkusili polet s helikopterjem. V soboto se bo na sejmu predstavila tudi Karnija z glasbo, ljudskim petjem in legendami. V okviru sejma SiViaggiare se bosta odvijala tudi dva zanimiva posveta. Jutri ob 10. uri se bo v konferenčni dvorani zaCel vsedržavni posvet na temo: Turizem leta 2.000 v države Mittele-vrope in iz njih k nam. Predvidena je cela vrsta strokovnih posegov s strani odgovornih potovalnih agencij in področnih revij, raziskovalcev, hotelirjev, odgovornih pri letalskih družbah in tudi predsednika ustanove Enit, državne italijanske ustanove za turizem. V petek pa bo program sejma SiViaggiare popestril seminar o uporabi statistike in novih tehnologij v turizmu, oz. v upravi tokov ponudbe in povpraševanja. Tudi v petek bodo prisotni novinarji in razpravljalci iz cele Italije, tako da bo v teh dveh dneh Gorico obiskalo kar precej turističnih delavcev. Urnik za ogled prvega goriškega turističnega sejma je sledeC: danes, jutri in v petek bo sejem odprt od 16. do 22. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 22. Prireditelji so prepričani, da bodo tudi v naslednjih dneh obiskovalci množično obiskali sejem, tako' da bo manifestacija SiViaggiare lahko postala tradicionalno stiCišCe turistične ponudbe držav tega predela Evrope. in Nove Gorice so razpisali slikarski natečaj. Na tej razstavi, brez dvoma o železnicah najveCji doslej v Furlaniji - Julijski krajini, so razstavljeni originalni načrti Bohinjske proge, modeli nekaterih pomembnih objektov na njej (Solkanski most in postaja v Trstu pri Sv. Andreju), nad 70 panojev s slikami in sirijski in italijanski modelarji so skupinsko izdelali velik kombiniran sistem železnic, na katerih so prikazane nekatere postaje v teh treh državah. Tu je simboliziran naslov razstave “Tir za tri narode”, ki je moto vseh proslav ob 90 - letnici Bohinjske proge. Marko VValtritsch adsGlen SlVI/GGIARE Vse, kar potrebujete, da okusite Mittelevropo elite spoznati in ceniti Mittelevropo? Danes obstaja povsem nova prireditev, namenjena vsem vam potovalcem, ki iščete nove poti in 1. Salon prevoznih sredstev in uslug za potovanje po Mittelevropi mikavna dražljiva doživetja, da bi na popoln način uživali potovanje. Si Viaggiare je široka panorama prevoznih sredstev, prevoznikov, 1. Salon mittelevropskih kulturnih in vinsko-gastronomskih itinererjev načinov potovanja, najzanimivejših kulturnih in vinsko-gastronomskih itinererjev in postaj Mittelevrope. izredna priložnost za spoznavanje Razstava ob 90-Ietnici novih obzorij le nekaj korakov od doma. Bohinjske proge (odprta do 13. aprila) V sklopu prireditev GORICA - POMLADANSKO POVABILO ' 23. marec - 6. april primererc sodeluje OBČINA GORICA Odborništvo za turizem in kulturo Informacije: AZIENDA FIERE GORIZIA, ulica del la Barca, 15,34170 GORICA tel. (0481) 520430, telefax (0481) 520279, htpp:/ /www.spin.it/siviaggiare TORBICE - POTOVALKE DEŽNIKI - USNJENI IZDELKI GORICA Korzo Italia 50 ul. Garibaldi 12/B FOGLIANO (GO) ul. del Molino,3 Tel. 0481/486621 ZASTOPNIK ^ HONDA. ZA GORIŠKO POKRAJINO PREDSTAVLJA NA SEJMU SI VIAGGIARE NOVI DVOVALJNI MOTOR HONOD^ WVBi. f®0lt MOŽNOST BREZOBRESTNEGA POSOJILA ZA NAKUP VSEH VRST SKUTERJEV Stran pripravil A. W. S. AD WORK STUDIO GORICA tel. 0481/536602 fax 0481/536603 PRODAJA NOVIH m RABLJENIH AVTOMOBILOV MASERATI VSEH ZNAMK MASERATI ul. Gorizia 144, Fara ob Soči, tel. 0481/888686 FELICIA Cena po ceniku* Cena s prispevkom* 1.3 IX 14.715.300 11.430.300 1.3 GLX 16.375.350 13.090.350 1.6 GLX 17.702.200 13.322.200 1.9DGLX 19.302.750 14.922.750 FELICIA VVAGON Cena po ceniku* Cena s prispevkom* 1.3 IX 17.309.500 14.024.500 1.3 GDČ 18.654.200 15.536.200 1.6 GDČ 19.998.900 15.618.900 1.9D Dč 20.183.350 15.803.350 | 1.9D GDČ 21.569.700 17.189.700 * Cene ključi v roke brez davka APIET STAR AVTO JAMČI DOBRO CENO Svet škoda: http://www,autogermo.it/sk< Če se odločiš, da boš zamenjal več kot deset let star avtomobil z novim lahko, zahvaljujoč vladnemu (velja do 30.9.1997), našemu in škodinemu prispevku, prihraniš do 4.380.000 Ur. Toda ugodni predlogi te čakajo tudi, če želiš zamenjati mlajši avto. Lodd Oglej si jih in jih preizkusi pri tvojem zastopniku Skoda. ZASTOPSTVO ŠKODA SACCHETTI LUCIAIMO AUTOMOBILI Gorica: ul. L. Isonzo Argentina 9/11, Tel. 0481/533771 Grupa Volksvvagen IZVEDENCI V GUMAH Prodaja in servis gum najboljših znamk Bogata izbira alu-platišč vseh znamk [PLAČILO TUDI MA OBROKE L :______—d Gorica, ul. IMontesanto 120 tel. in fax: 0481/533672 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE IFO: Uvedba evra naj bi omogočila "velike prihranke" MUNCHEN - Uvedba valute evro bo po izračunih muenchenskega raziskovalnega instituta IFO omogočila "velike prihranke" v Evropski uniji (EU). Pričakovani dobiček ob uvedbi denarne unije naj bi znašal približno 0, 8 odstotka bruto domačega proizvoda EU. Kot je pokazala študija muenchenskega inštituta za raziskovanje gospodarstva, so skupni stroški upravljanja z devizami zaradi velikega števila valut leta 1995 znašali približno en odstotek bruto domačega proizvoda. Liberalizacija finančnih trgov pa je že danes moCno pocenila trgovanje z devizami. Neto promet trgovanja z devizami v EU se je od leta 1985, ko je znašal 28 milijard ekujev (približno 56 milijard mark), do leta 1995 dvignil na 93 milijard ekujev. (STA/dpa) V Osijeku srečanje hrvaških in slovenskih podjetij MARIBOR - Gospodarska zbornica Slovenije -območna zbornica Maribor in županijska zbornica v Osijeku organizirata, 8. maja, v Osijeku srečanje slovenskih podjetij s podjetji in podjetniki iz osiješke regije. Srečanje bo potekalo v okviru mednarodnega sejma Obnove Osijek Expo '97, ki bo od 6. do 11. maja v Osijeku. (STA) Posledice bolezni norih krav LONDON - Priznanje britanske vlade pred enim letom, da je mogoča povezava med govejo spongiformno encefalopatijo (BSE) in Kreutzfeld-Jakobovo boleznijo pri ljudeh, je v Veliki Britaniji pustilo velike politične in gospodarske posledice. Prihodek britanskih kmetovalcev se je od marca 1996 zmanjšal skoraj za desetino (za 9, 5 odstotka), nekdaj velik izvoz teletine, ki je dosegal na leto 500 milijonov funtov, pa je skoraj zamrl. Poleg tega Evropska unija za zdaj ne namerava preklicati mednarodne prepovedi izvoza britanske govedine. Po podatkih britanskega kmetijskega ministrstva so v Veliki Britaniji letos zabeležili 177 primerov BSE, po napovedih pa naj bi se ta številka do konca leta povzpela na 3.500. (STA/Tanjug) Britanska železnica spet v celoti v zasebnih rokah LONDON - Britanska železnica je po petdesetih letih državne uprave od ponedeljka ponovno povsem v lasti zasebnih podjetij. V ponedeljek sta namreč v Edinburgh in London prispela zadnja dva vlaka, ki sta še vozila v okviru državne železnice, njimi potniki pa so bili predvsem zbiratelji, ki so želeli shraniti državne vozovnice. Britanska železnica je v petdesetih letih zaposlovala veC kot 700.000 ljudi, ob zaključku privatizacije pa se je njihovo število skrčilo na borih 40 uslužbencev. Velika Britanija je očetnjava železnice: "železna cesta" se je rodila v Manchestru leta 1825, kot del britanske nacionalne dediščine pa je pred 50 leti prešla v državne roke. Privatizacija britanskih železnic je bilo zato eno najobčutljivejših vprašanj splošne privatizacije, ki jo zadnjih osemnajst let izvaja konservativna vlada. Pred železnicami je vlada uspela privatizirati že vse vitalne državne službe, celo vodovod, medtem ko je privatizacija železniškega prometa prav zaradi omenjene občutljivosti morala čakati polnih 18 let. Od tradicionalno državnih služb privatizacija ni doletela samo poštnega prometa. Privatizirana je tudi telefonija, vsi dosedanji naCrti za prodajo pošte pa so propadli. (STA/Tanjug) ■B ji m ČEŠKA IN MADŽARSKA BRUSELJ / OD DANES V DRŽAVAH EU Projekt »Jop-FJK« za spodbujanje novih izmenjav TRST - Za mala in srednja gospodarska podjetja iz Furlanije-Julijske krajine se odpirajo nove možnosti za sodelovanje in izmenjave s Češko in Madžarsko. Priložnost za to jim nudi projekt »Jop-FJK«, ki ga bo deželno ravnateljstvo za industrijo izvedlo v okviru istoimenskega projekta Evropske unije, vlogo izvrševalca pa so poverili ustanovam Finest iz Pordenona, Informest iz Gorice in ICE-Est iz Trsta. Kot piše v tiskovnem sporočilu Informesta, bo iz naše dežele v poskusni fazi tega projekta sodelovalo približno trideset podjetij, ki se ukvarjajo s predelovanjem lesa in z mehansko ter živilsko industrijo, s Češke in madžarske strani pa bo pri pobudi sodelovalo šestdeset podjetij. To zanimivo gospodarsko pobudo bodo predstavili v Pordenonu* Vidmu, Gorici (14.aprila) in v Trstu (17. aprila). V vseh štirih mestih bodo »Jop-FJK« predstavili na sedežih krajevnih trgovinskih zbornic. Podjetja iz naše dežele, ki se bodo aktivno vključila v ta načrt, bodo deležna finančnih in drugih olajšav v okviru finančnih projektov Evropske unije. Popolna sprostitev letalskega prometa Vse družbe bodo lahko prosto konkurirale BRUSELJ - Evropska unija je včeraj dokončno odprla svoj trg letalskega prometa, ki ga je začela sproščati pred desetimi leti. Za evropske letalske družbe so vCeraj prenehale veljati še zadnje omejitve na promet na notranjem trgu Evropske unije. Evropski letalski prevozniki lahko od danes naprej prosto konkurirajo s svojimi storitvami v katerikoli od petnajstih držav Članic unije. EU je z odpiranjem trga letalskega prometa začela leta 1987, ko je prvič sprostila nadzor nad cenami letalskih vozovnic. Evropski uniji so bile tedaj za zgled Združene države Amerike, ki so pred tem ukinile omejitve za svoje letalske družbe, zaradi Cesar so se cene letalskih poletov občutno znižale, nizkopro-raCunskim letalskim družbam pa se je bistveno povečal promet. Zaradi odpiranja trga letalskega prometa v ZDA pa so propadle nekatere velike tradicionalne letalske družbe, na primer Pan American. EU je zadnji sveženj odpiranja svojega trga letalskega prometa, ki ga je dokončala vCeraj, uvedla januarja 1993. S temi ukrepi je evropskim letalskim družbam dovolila, da same določajo cene svojih poletov v okviru unije. Evropska komisija si je pridržala pravico posredovanja v primeru pretiranih znižanj ali zvišanj cen. Ukrepi evropskim letalskim družbam dovoljujejo, da iz matične države letijo v neko drugo državo in od tam v tretje države. Kljub tem ukrepom so cene letalskih poletov na evropskih linijah še vedno višje kot v ZDA. (STA) TURIZEM / V MENJALNICAH V NICI 2E NAPISI TUDI V RUŠČINI Veliko ruskih turistov v Italiji Pred dobrim stoletjem in še prej so tudi na Ažurno obalo prihajali bogati princi iz takratne carske Rusije. V središču Nice, nedaleč od že takrat znamenite Promenade des Anglais, so si zgradili svojo cerkev, ki so jo posvetili takratnemu carju, kar nam še danes pove spominsko obeležje na zunanji steni cerkve. Potem so dolga desetletja v Nico kot tudi v Cannes in druga mesta na Ažurni obali na razne festivale in druga srečanja iz Rusije prihajale le folklorne in baletne skupine, operni pevci in orkestri ter filmski delavci in uradne delegacije. Bili so seveda turisti, a njihovo število je bilo zares zanemarljivo. Stvari so sedaj drugačne. Tu pa tam po ulicah Nice ali Cannesa že slišiš, da se nekateri ljudje med seboj pogovarjajo v ruščini ali kakšnem drugem slovanskem jeziku. Vendar pa očitno ruska beseda, ki jo Cuješ na ulici ali v kavarni ni merodajna za ugotavljanje o številu teh turistov. Francozi niti ne nudijo statistik o turizmu, saj je na Ažurni obali veC tisoč hotelov ter na desettisoCe stanovanj za tujce. Vrh vsega v hotelu te hiti ne vprašajo po dokumentu, sam izpolniš obrazec in nanj napišeš kar se ti zljubi. Edino važno je, da imaš kreditno karto, s katero boš plaCal hotelske storitve. Kar se Rusov tiCe je brez dvoma bolj merodajno to, da v številnih menjalnicah v Nici so napisi, ki tujca vabijo da pri njih svoj denar zamenja za franke, tudi v ruskem jeziku. Doslej tega nisem videl še v nobenem drugem mestu. Morda ponekod le v Benetkah. Povsod so ti napisi v angleščini, nemščini, španščini in seveda japonščini. V Nici so ti napisi tudi v ruski cirilici. To pa nekaj pomeni: da je turistov iz Rusije pri njih že kar veliko. Kdor iz Rusije pride v Nico gre tja očitno zato, da bi se odpočil in pozabaval. Brez dvoma Rusi v Nici bivajo v hotelih višje kategorije. To delajo tudi na španskih Kanarskih otokih. V španskih listih marsikdaj bereš članek o tem, da so ruski turisti pri njih najbolj razsipni. Čisto jasno je, da ruski turisti v dveh pravkar omenjenih krajih, kot tudi v še marsikaterem drugem kraju na zahodu sodijo v kategorijo tistih, ki so z novo oblastjo obogateli. Tako, na zelo lahek naCin zaslužen denar, razmetavajo, da je joj. Zasedaj revne ruske množice ne morejo na razsipno potovanje na zahod. Sicer pa je Rusov vsak dan veC tudi v Benetkah. Nenavaden dokaz za to so tudi vodniki, ki jih prodajajo v kioskih na najbolj prometnih krajih v mestu sredi lagune. V zadnjih dveh letih prodajajo tudi vodnike z ruskim besedilom. V drugo kategorijo sodijo tisti ruski turisti, ki z letali skoro dan za dnem, poleti in pozimi, prihajajo v Rimini. Veliko jih je bilo že predlanskim, lani so več kot podvojili število prihodov. Nekatera letala prihajajo v Rimini celo iz oddaljene Sibirije. Če pogledamo podatke o številu potnikov na letališču pri Riminiju (Rusov je lani bio več kot 300 tisoč) bomo ugotovili, da število ruskih potnikov je bilo enako tistemu vseh drugih potnikov skupaj. Ogromna večina turistov pride,namreč v Rimini s svojim avtomobilom iz Italije, Avstrije in Nemčije. Kaj pa delajo ruski turisti v Riminiju? Le nakateri mislijo na počitnice. Kar iz letališča gredo z avtobusi v velike nakupovalne centre. Po zelo nizkih cenah pokupijo domala vse. V nekaterih primerih ti turisti prenočijo v Riminiju, v drugih pa se z letalom vraCajo domov še isti dan, potem ko sb zadostili svoji nakupovalni mrzlici. Zgodilo se je celo, da je na letališču prišlo do prepirov, kajti marsikdaj so potniki s seboj hoteli nesti veliko veC blaga, kot to dovoljujejo pravila o letalski plovbi. Letala so bila pre-našiCena. O tem so pisali tudi nekateri Časopisi. Rusi v Riminiju so torej to, kar so svojCas v Trstu bili Bosanci in kar so še danes Madžari. Medtem ko ljudje iz Slovenije in Hrvaške kupujejo v glavnem za svoje osebne potrebe, Madžari in Bosanci so v Trstu kupljeno blago preprodajali. Enako delajo Rusi v Riminiju in morda še v kakšnem drugem evropskem mestu. Na Ažurno obalo in na Kanarske otoke prihajajo torej bogati ruski turisti, v Rimmi pa turisti - kramarji. V Riminiju si tudi na ta račun ma-nejo roke. Ponekod drugje v Italiji pa so že udomačeni tudi ruski mafijci, ki jih je policija pred kratkim zajela v nekem kraju na Tridentinskem. Marko VValtritsch • —^ 1. APRILI 997 INDEKS MIB-30: -1,63% __ delnica cena var. % delnica cena var. Alleanza Ass. 10.994 -1,89 Mediolanum 14.635 -0,81 Bca di Roma 1.134 -3,32 Montedison 1.108 -0,80 Bca Fideuram 4.163 -1,49 Olivetti 596 -0,56 Benetton 20.646 -1,63 Parmalat 2.261 -2,66 Comit 3.283 -1,70 Pirelli Spa 3.569 -2,03 Čred it 2.355 -0,75 Ras 14.563 -1,46 Edison 8.568 -3,54 Rolo 14.485 -1,80 Fiat 5.190 -2,38 Saipem 7.589 -1,97 Gemina 676 +0,80 San Paolo To 10.927 -1,58 Generali 28.750 -1,56 Sirti 10.110 -1,32 Imi 14.218 -1,78 Štet 7.177 -2,16 Ina 2.231 -0,88 TIM 4.673 -3,00 Italgas 5.384 -3,52. Telecom ltq 4.098 -2,21 La Fondiaria 6.107 -2,36 Mediaset 6.588 -1,84 Mediobanca 10.158 -2,88 1 1. APRIL 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1654,00 1684,00 nemška marka 992,00 1010,00 francoski frank 292,00 302,00 nizozemski gulden 875,00 900,00 belgijski frank 47,65 49,45 funt šterling 2694,00 2774,00 irski šterling 2602,00 2697,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,09 6,69 kanadski dolar 1186,00 1221,00 švicarski frank 1145,00 1170,00 avstrijski šiling 139,73 144,23 slovenski tolar 10,60 11,00 < 1. APRIL 1997 v LIRAH SC valuta nakupni prodajni § ameriški dolar 1649,00 1694,00 ati N' nemška marka 989,00 1009,00 5 o <0 N h 5S « to funt šterling 2716,00 2771,00 švicarski frank belgijski frank 1142,00 47,41 1172,00 49,41 francoski frank 291,00 301,00 danska krona 257,00 267,00 ® £C norveška krona 247,00 257,00 < f ^ Tt švedska krona 215,00 225,00 kanadski dolar 1185,00 1225,00 d£m V M ffl i N portugalski eskudo 9,44 10,34 nizozemski gulden 874,00 899,00 avstrjski šiling 139,50 144,00 S španska pezeta 11,29 12,39 grška drahma 5,99 6,79 N irski šterling 2606,00 2686,00 S .- japonski jen 13,01 13,91 n ■h avstralski dolar 1265,00 1335,00 » f madžarski florint 8,75 11,50 w hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 1. APRIL 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1666,910 EKU 1942,950 nemška marka 999,050 francoski frank 296,510 funt šterling 2741,230 nizozemski gulden 888,310 belgijski frank 48,418 španska pezeta 11,786 danska krona 262,200 irski funt 2640,550 grška drahma 6,293 portugalski eskudo 9,937 kanadski dolar 1201,380 japonski jen 13,486 švicarski frank 1158,300 avstrijski šiling 141,940 norveška krona 250,230 švedska krona 220,160 finska marka 335,600 ŠPORT Sreda, 2. aprila 1997 13 KOŠARKA / ČETRTFINALNA FAZA EVROLIGE Smelt Olimpija izsilila 3. tekmo V Ljubljani proti Stefanelu vedno v vodstvu Teamsystem tesno izgubil v Barceloni Smelt Olimpija - Stefanel Milan 73:69 (34:26) Dvorana Tivoli, gledalcev 4200, sodnika: Dorizon (Francija), Resser (Nemčija). Smelt Olimpija: Horvat 5 (2:2), Stepama 8 (2:4), Daneu 8, Kraljevič 7 (1:1), Hauptman 2, Tušek 8 (2:2), Milic 10 (3:4), Jurkovič 8, McDonald 14 (8:8), Henrie 3 (1:2). Stefanel: Portaluppi 2 (2:2), FuCka 13 (3:4), De Pol 5 (3:4), Kidd 22 (4:6), Sambu-garo 15 (4:4), Bowie 12 (2:4), Cantarello, Spangaro, Mordente, Michelori. Prosti meti: Smelt Olimpija 19:23, Stefanel 18:24. Met za tri točke: Smelt Olimpija 4:15 (Daneu 2, Horvat, Milic), Stefanel 7:12 (Sambugaro 3, FuCka 2, Bovvie 2). Osebne napake: Smelt Olimpija 26, Stefanel 22. Skok, obramba: Olimpija 7, Stefanel 17; napad: Olimpija 13, Stefanel 8. Izgubljene žoge: Olimpija 8, Stefanel 20. LJUBLJANA - Košarkarji Smelta Olimpije so povsem zasluženo dobili drugo tekmo Četrtfinala in tako izenačili izid v zmagah na 1:1. Odločilna tretja tekma bo jutri v Milanu. Trener Sagadin je srečanje zaCel z nekoliko presenetljivo peterko Horvat, Daneu, Kraljevič, Hauptman in Jurkovič, ki pa je prvih deset minut odigrala izredno dobro, pravo nasprotje tistega, kar je Olimpija počela v Milanu. Sila agresivna obramba, kjer so si domaCi v petih minutah prisluži- Saša Djordjevič (Barcelona) li že šest osebnih napak, kolektivna igra v napadu in izenačen skok, kar je bilo malce presenetljivo glede na visokega FuCko in najboljšega skakalca evropske fige Kidda, so Olimpijo v 6. minuti pripeljali do pet točk prednosti (11:6). Italijani so bili v napadu brez moCi, o čemer priCa podatek, da so edina koša dosegli po trojkah (Sambugaro, FuCka). Ritem igre Olimpije je padel šele, ko je Sagadin v dveh minutah zamenjal celo peterko, kar so gostje znali izkoristiti. Razigral se je FuCka in Milančani so hitro ujeli priključek (17:17). Peterka, ki je vstopila sredi polčasa, se je vtekla šele v končnici, ko sta Milic in Stepania z atraktivnimi zabijanji dvignih na noge nabito polno dvorano. Se bolj obetaven je bil začetek drugega dela. Slovenski prvaki so v dveh minutah prednost povišali na 13 točk in Stefanel je deloval izgubljen, čeprav je njihov trener Francesco Marcelletti v drugem delu v igro poslal tudi Bowieja, sicer njegovega najboljšega igralca z izkušnjami iz NBA fige, ki pa se je na prvi tekmi Četrtfinala poškodoval. Milančanom je nekajkrat uspelo znižati zaostanek na 4 točke, prvič v 7. minuti (46:42) in nato tri minute pred koncem (61:57), vendar pa prave priložnosti za preobrat niso imeli. Barcelona - Teamsystem 75:73 (48:32) Spanci so izenačili stanje v zmagah, tretja tekma pa bo jutri v Bologni. Barcelona je imela v drugem polčasu tudi 16 točk prednosti, vendar je Myers s trojkami v zadnjih dveh minutah sam izničil prednost gostiteljev, sodnika pa sta v zadnji sekundi razveljavila koš Gaya, po katerem bi Bolonjcani izsilili podaljšek. Ostala izida: 01ympiakos - Panathi-naikos 65:57 (01ympiakos kvalificiran), Asvel Villeurbanne - Efes Pilsen Istanbul 80:70 (3. tekma v Istanbulu). Finale Mash-Real Veronski Mash je v povratni polfinalni tekmi v Solunu izgubil proti Iraklisu s 76:56 (42:31), a se je vseeno uvrstil v finale, ker je v prvi tekmi zmagal kar s 34 točkami razlike. Grki, ki jih trenira Zoran Slavnič, so v petnajstih poskusih zadeli samo dva meta za tri točke, zato res niso imeli nobene možnosti, da bi nadoknadili visok zaostanek, Čeprav so vodili tudi že z dvajsetimi točkami prednosti. Mash se bo v finalu pomeril z madridskim Realom, ki je sinoči v Parizu z 58:56 premagala Rating. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Italija prali Poljski z nespremenjeno postavo Padovano se je na treningu poškodoval med streljanjem enajstmetrovke - V Splitu Hrvaška favorit proti Sloveniji KATOVVICE - Zadnji trening pred današnjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1998 v Franciji proti Poljski je imel za »azzurre« nenavaden konec. Juventusov napadalec Michele Padovano si je težje poškodoval mišico na levi nogi in se že sinoči vrnil v Turin, kjer se bo danes podvrgel podrobnejšemu zdravniškemu pregledu. Nenavadnost je v tem, da je Padovano poškodbo staknil med strelom z bele točke! Že pred Padovanovo poškodbo je selektor Cesare Maldini napovedal, da bo danes proti Poljski zaCel z isto postavo kot v Trstu proti Moldaviji, seveda s tem, da bo Cannavaro že od prve minute dalje igral namesto Neste, ki bo spet nared šele čez 45 dni, saj je včerajšnji pregled v Rimu potrdil, da si je na tekmi v Trstu v lažji obliki pretrgal stegensko mišico. Italijani s Poljaki nimajo najboljših izkušenj. Na Poljskem »azzurri« niso nikoli zmagali, skupni obratom pa je ugoden za Poljake, ki so trikrat zmagali in dvakrat izgubili, petkrat pa je bil rezultat neodločen. Sedanja Poljska po kvaliteti sploh ni primerljiva s tisto iz let 1974 in 1982, vendar pa bo za Maldinijevo moštvo predstavljala prav gotovo precej zahtevnejšo preizkušnjo od Moldavije. Ne gre pozabiti, da so Poljaki na olimpijskih igrah v Barceloni premagali Italijo s 3:0, največ težav pa je »azzurrom« povzročal hitri Juskovviak, ki bo tudi danes na igrišču. Poljaki napovedujejo napadalno igro, selektor Piechniczek pa se za-vada, da ne smejo prejeti gola, ker »ima Italija izredno dobro obrambo.« POSTAVI (ob 20. uri) ITALIJA: Peruzzi, Ferrara, Maldini, D. Baggio, Cannavaro, Costacurta, Di Livio, Di Matteo, Vieri, Albertini, Zola (12 Toldo, 13 Panucci, 14 Benarrivo, 15 Carboni, 16 Eranio, 17 Fuser, 18 Inza-ghi). POLJSKA: VVozniak, VVojtala, Zielinski, Jozvviak, Waldoch, Citko, Swierczew-ski, Katuzny, Juskovviak, Nowak, Kowalczyk (12 Sza-motulski, 13 Ledvvov, 14 Sokolovvski, 15 Skrzypek, 16 Hajto, 17 Balusznski, 18 Warzycha). SODNIK: Kirn Nilton Nielsen (Danska) Treutno stanjev Skupini 2 (v oklepaju število odigranih tekem): Italija 12 (4), Anglija 9 (4), Poljska 3 (2), Gruzija 0 (2), Moldavija 0 (4). Danes bo igrala tudi slovenska reprezentanca, ki sicer nima več realnih možnosti za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo v Franciji leta 1998, lahko pa jo zagode kateremu od favoritov. Prvo priložnost bodo imeli izbranci Zdenka Verdenika že danes, ko se bodo v okviru druge kvalifikacijske skupine na splitskem Poljudu pomerili s Hrvaško. Ta še ni pozabila nesrečnega remija v soboto proti Danski (na sliki AP Asanovič in NOGOMET / EP MLADIH »Azzurri« kljub igralcu več z medlo igro samo neodločeno s Poljsko Tokrat »mladi« niso pokazali veliko Poljska-Italija 1:1 (0:0) POLJSKA: Wierzchowski, Bosacki, Szymkowiak, Zewlakow, Kocvba, Malinovvski, Krvzanovvski (v 60. min. Grzybowski), Saganovvski, Kaliciak, Micciel (v 60. min. Dubicki), Paluk (v 80. min. VVichniarek). IT ALIJA: Buffon, Pistone, Coco. Sari or, Innocenti, De Ascentis, Goretti, Baronio (v 46. min. Foglio), Lu-carelli (v 61. min. BeHucci), Locatelli (v 69. min. Ba-chini), Totli. Sodnik Luinge (Nizozemska). Strelca: v 76. min. Goretti, v 77. Innocenti (avtogol) Izključeni: v 55. min. Malinovvski in Saganovvski, v 65 .min. De Ascentis KATOVVICE - Mlada reprezentanca Italije je proti Poljski zapravila veliko priložnost za novo zmago. »Azzurri« so tokrat zaigrali precej medlo, toda od 55. minute so imeli zaradi izključitve dveh poljskih igralcev veliko številčno prednost, ki se je po desetih minutah zmanjšalh zaradi izključitve De Ascentisa. V 76. minuti je Goretti popeljal Italijo tudi v vodstvo, že minuto kasneje pa je Innocenti nesrečno zadel žogo in jo poslal v lastna vrata, pri Čemer del krivde nosi tudi vratar Buffon, ki je stal preveč izven vrat. Vsekakor gre za tekmo, ki. jo bo najbolje cim prej pozabiti. Vrstni red (v oklepaju Število odigranih tekem): Italija (5) in Anglija (4) 10, Moldavija 3 (4), Poljska 2 (3), Gruzija 0 (2); prihodnje kolo: Anglija - Gruzija (29. 4.), Italija - Poljska (1.5.) H NOGOMET / OSTALE KVALIFIKACIJSKE SKUPINE h Med devetimi pari nekaj zelo zanimivih srečanj Avstrija gostuje na Škotskem, Jugoslavija s češko Ob tekmah v prvi in drugi skupini bo danes na sporedu še devet kvalifikacijskih srečanj. Najbolj zanimivo bo najbrž med Škotsko in Avstrijo v 4. skupini, kjer si bodo skušali Avstrijci z morebitnim uspehom v gosteh napraviti morda odločilen korak k uvrsti vi na SP. Precej vroCe zna biti tudi v Pragi, kjer se bosta pomerili Češka in Jugoslavija. Jugoslovani so favoriti, Cehi, ki praktično nimajo veC možnosti za kvalifikacijo, pa so lahko jeziček na tehtnici med Slovaško in Jugoslavijo, ki imata obe po petih tekmah 12 točk. Kar zadeva nekatera druga srečanja, je Nizozemska izrazit fa- vorit proti Turčiji (Čeprav v gosteh tudi za tulipane ne bo lahko), Nemčija pa proti Albaniji, ki svoje kvalifikacijske tekme igrta na nevtralnem igrišču v Granadi v Španiji. DANAŠNJI SPORED Skupina 3: Azerbajdžan - Finska; vrstni red: Norveška 9 (3), Madžarska 6 (3), Švica in Azerbajdžan 3 (3) , Finska 0 (2) Skupina 4: Škotska - Avstrija; vrstni red: Škotska 11 (5), Avstrija 7 (3), Švedska 6 (4) , Estonija 4 (4), Belorusija 4 (4), Latvija 1 (4) Skupina 5: Bolgarija - Ciper; vrstni red: Izrael 10 (5), Rusija 8 (4), Bolgarija 6 (3), Ciper 4 (4), Luksemburg 0 (4) Skupina 6: Češka -Jugoslavija; vrstni red: Španija 16 (6), Jugoslavija (5) in Slovaška (5) 12, Češka 4 (3) , Ferski otoki (5) in Malta (6) 0 Skupina 7: Turčija -Nizozemska; vrstni red: Nizozemska 12 (4) , Belgija 9 (4), Wal-les 7 (6), Turčija 4 (3), S. Marino 0 (5) Skupina 8: Litva -Romunija, Irska -Makedonija; vrstni red: Romunija 12 (4), Irska (3) in Makedonija (5) 7, Litva 6 (3), Island 2 (4), Liechtenstein 0 (5) Skupina 9: Albanija - Nemčija, Ukrajina -Severna Irska; vrstni red: Portugalska (6) in Ukrajina (4) 9, Sev. Irska (5) 6, Nemčija (3) 5, Armenija 3 (4), Albanija 1 (4). Prosinedd) , ki je Hrvatom precej zakompliciral položaj v skupini, kjer se poleg njih za vstopnico za Francijo s povsem realnimi možnostmi potegujeta šer Danska in Grčija. Zato bodo Hrvati danes storili vse, da ne doživijo še enega neljubega presenečenja. Na drugi strani pa je Slovenija pred kratkim v gosteh presenetila Avstrijo in bo danes skušala potrditi, da uspeh ni bil slučajen, pa Čeprav je bil dosežen na prijateljskem srečanju. Slovenija bo nastopila bolj ali manj kompletna. Manjkal bo Matjaž Florjančič, ki se je nastopom v reprezentanci odpovedal, pri Hrvatih pa bosta zaradi rumenih kartonov manjkala najboljši strelec Suker in vratar LadiC. Poleg tega so poškodovani Soldo, Stimac in Stanič, nad bolečinami v hrbtu pa toži tudi Jami. Slovenska reprezentanca je v skupini še brez toCk in tudi danes je realno težko pričakovati, da bi lahko obračun popravila proti moCni Hrvaški, pa čeprav bo ta precej okrnjena. Hrvati bodo danes nedvomno tudi držali pesti za reprezentanco BiH, ki igra proti Grčiji. Morebitni uspeh Bosne bi namreč precej povečal možnosti Hrvatov v boju za eno od prvih dveh mest. VERJETNI POSTAVI HRVAŠKA: Gabrič, Jerkan, BiliC, Simič, Jami, KovaC, Asanovič, Boban, Prosinedd, BokšiC, Vlaovič. SLOVENIJA: Boškovic, Englaro, Srebrnic, Križan, Novak, Galic, Ceh, Udovič, Zahovič, Gliha, Siljak. Treutno stanjev Skupini 1: Grčija (4) in Danska (3) 7, Hrvaška 5 (3), BiH 3 (3), Slovenija 0 (3). NOVICE Odbojka: Mta izsilil tretjo tekmo s Sisleyem BOLOGNA - Včeraj so odigrali prve tri povratne tekme Četrtine finala končnice v moškem odbojkarskem prvenstvu. Najlažje je zmagala las daytona, ki v Bologni proti Jeans Hatu ni imela težkega dela in je slavila s 3:0 (15:7, 15:12, 15:4). V polfinalu se bodo ModenCani pomerili z zmagovalcem Četrtfinalnega para med Col-markom iz Brescie in Lube Banco iz Macerate. Prvo tekmo je dobil Lube s 3:2. Veliko presenečenja pa je v Padovi pripravil Mta, ki je s 3:2 (1:15, 15:13, 15:9, 5:15, 15:11) in tako izenačil stanje v zmagah na 1:1. Tako bo odločitev o četrtfinalistu padla v nedeljo v Trevisu. Nekoliko nepričakovana je tudi zmaga Gabece nad Al-pitourom s 3:1 (15:17,15:13,15:10,15:12). Telemarket v četrtfinalu RIM - V tretji tekmi osmine finala italijanskega košarkarskega prvenstva je Telemarket v Rimu premagala Violo iz Reggia Calabrie s 96:83 (52:41) in se tako z 2:1 v zmagah uvrstil v Četrtfinale, kjer se bo pomeril s Kinderjem iz Bologne. Davis pokal: veliko zanimanje za tekmo Italija - Španija PESARO - V Pešam narašča zanimanje za srečanje drugega kola teniškega Davisovega pokala med Italijo in Španijo, ki bo od petka do nedelje na teniških igriščih Bpa Palas v Pešam.. Doslej so prodali že 8000 vstopnic, od tega 3800 za petek, 2800 za soboto in 1400 za nedeljo. Žreb za razpored spopadov bo jutri dopoldne. Vivicitta posvečena Silvii Melis GAGI .TARI - Letošnji mednarodni cestni tek »Vivicitta«, ki bo na sporedu 13. aprila bo v Cagliariju letos posvečen Silvii Melis, ki so jo 19. februarja ugrabili v Turinu. POleg tega bo tek potekal še v 42 mestih, od tega tudi v trinajstih tujih, med katerimi je tudi Sarajevo. Obvestila ZSSDI obvešCa, da bo jutri, 3. aprila 1997 ob 20.30 na sedežu FC Primorje na Proseku, seja nogometne komisije. SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevejskem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem številu. Prijave in informacije na tel. št. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila. ZSSDI obvešča, da je goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. ODBOJKA / FINALNI DEL ZA DEKLICE V GORICI IN TRSTU HOKEJ Z ROLERJI Val danes prvič proti Fani Na Tržaškem že drevi Sloga - Bor na Opčinah Volovke bodo povratno tekmo igrale v petek - V Trstu še Virtus - Po dvokrožnem sistemu do 11.4. NA GORIŠKEM V telovadnici goričkega Kulturnega doma bo drevi, s pričetkom ob 19. uri, prva finalna tekma med Valom in Far-ro za podelitev naslova pokrajinskega prvaka med deklicami v Gorici. Odločitev o prvaku bo padla po dveh tekmah, povratna pa bo že v petek v Fari. Za valovke predstavlja že sama uvrstitev v finale velik uspeh, še posebej, če upoštevamo, da jim je v polfinalu uspelo izločiti Staranzano po šokantnem domačem porazu v prvi tekmi s 3:1 in bleščečem maščevanju s 3:0 v povratni. Poleg tega je treba vedeti, da Val letos ne nastopa z najboljšo možno postavo, saj v tej kategoriji ne more računati na doprinos Aleksije Am-brosi, ki, kot je znano, pod imenom Bor nastopa v standardni postavi članske Valove ekipe v Cl ligi. Val in Farra sta se dvakrat že pomerila v kvalifikacijskem delu sezone, Farra pa je obakrat zmagala: prvič s 3:0, v povratni tekmi pa s 3:1. To je bil edini set, ki ga je Farra izgubila v izločilni fazi, enega pa je nato v polfinalu prepustila Se tržiskemu Fin-cantieriju, ki ga je dvakrat premagala. Valovke čaka torej izredno težka naloga, saj ne gre prikriti dejstva, da so drevišnje gostje favoritinje, kar pa nikakor ne pomeni, da je naslov že oddan, saj na teh tekmah veliko vlogo igrajo tudi živči in borbenost. NA TRŽAŠKEM Z derbijem med slogaSicami in borovkami pa se bo danes popoldne na Opčinah (ob 18. uri) tudi na Tržaškem pričel finalni del prvenstva deklic. Poleg dveh slovenskih še-sterk se za naslov pokrajinskega prvaka v tej starostni kategoriji poteguje še Virtus. V naslednjih dveh tednih čaka igralke Bora, Sloge in Virtusa pravi »tour de force«, ki spominja na končnico košarkarske NBA lige, saj bodo tekme vsak drugi dan, ekipe pa se bodo med sabo pomerile dvokrožno. Izbrana formula je precej naporna, a tudi zelo privlačna in predstavlja absolutno novost v panorami tržaške mladinske odbojke, ki jo praviloma označujejo dolgočasna in nezanimiva prvenstva, v katerih prevladujejo vedno ena in ista društva. Sodeč po dosedanjem poteku prvenstva »deklic« pa se tokrat obeta zelo zanimiva in izenačena končnica, v kateri ni izrazitega favorita. Spored finalne faze, danes: Sloga - Bor (ob 18.00 na Opčinah); 4.4.: Virtus - Sloga (ob 18.30, šola Visintini); 6.4.: Bor - Sloga (11.00 na 1. maju); 8.4.: Virtus - Bor (18.30, šola Visintini); 9.4.: Sloga - Virtus (11.00 na Opčinah); 11. 4.: Bor - Virtus (19.30 na 1. maju). Poletovci na prvem turnirju najboljši Konec tedna, deželni turnir Poletovi rolerji so se pred kratkim v Parmi udeležili državnega turnirja Bauer, na katerem je nastopilo Sest ekip: Aquile Abmzzo, Invic-ta Modena, Verona, Mantova, Falchi iz Parme in Polet Kwins. Poletovci so tudi na tem turnirju dokazali, da sodijo med najboljše ekipe v Italiji in da lahko brez pretiravanja merijo na sam državni naslov. V kvalifikacijski skupini je Poletovo moštvo najprej s 4:2 odpravilo ekipo Aquile Abmzzo, v drugem srečanju pa domače moštvo Falchi s 6:2. Poletovci so nato v velikem finalu brez težav in visoko premagali Verono kar s 15:0 (12:0). Poleg prvega mesta je openska ekipa prejela še priznanje za najboljšega igralca (Mauro Me-deot) in najboljšega vratarja turnirja (Bartole). Polet Kwins je nastopil z naslednjo postavo: Bartole, D. Medeot, Fonzuari, Rušanov, M. Medeot, Mitja Kokorovec, Borme, Poloni in Samo Kokorovec. Drugi državni turnir Bauer bo konec aprila v Bocnu. Na drugem deželnem turnirju v San Vitu za rolerje je Polet Kvvins nastopil s tretjo in četrto linijo. Čeprav močno okrnjeni, standardni igralci so nastopili v Parmi, so poletovci osvojili drago mesto. Po tesnem porazu proti Lignanu z 2:3, so premagali Porcio s 6:5. Vrstni red: 1. lignano, 2. Polet Kvvins, 3. Porcia. Poletovci so nastopili z naslendjo postavo: Mojmir Kokorovec, Deiacco, Rebek, Matossi, Bozzato, Marussi. Tretji deželni turnir bo 6. aprila v Lignanu. Tam bo Polet igral s popolno postavo, tako da bo, razen nepričakovanih spodrsljajev, zanesljivo osvojil 1. mesto. M1NIKOŠAPKA / NA TURNIRJU »EWIWA«, MLAJŠI BOROVCI ŠE NA »PRVIH KOSIH« Starejši za las ob uvrstitev med prve štiri Borovi mlajši in starejši (4. in 5. razred) minikošarkarji uspešno nastopajo na turnirju »ewiwa minibasket«. Starejši skupini le za las ni uspela uvrstitev med najboljše 4, mlajše pa čaka še ta mesec nastop na turnirju »Prvi koši«, kjer bo nastopilo 18 ekip. Na sliki zgoraj je nepopolna ekipa najmlajših (od leve): trener Matija Jogan, Mitja Kemperle, Alessio Sgarro, Danijel Malalan, Matjaž Ferluga, Martin Kovač (zgorja), Danijel Batič, Danijel Crevatin, trener VValter Corbatti, Alex Inde-licato in Matej Nadlišek (spodaj). Skupino starejših pa sestavljajo: trener Stojan Corbatti, Matjaž Ferluga, Danijel Perossa, Denis Kneipp, Devan Obersnel, Gabrijel Černigoj, Mitja Oblak, trenerka Slavica Delibašič (zgoraj), Luka Udovič, Matija Morelj, Danijel Crevatin, Jaro Furlani, Silvijo Ferluga in Martin Kovač. TRST Kulturni dom Danes, 2. aprila, ob 16. uri (red H): Aleksej Arbuzov »Staromodna komedija«. Režija Marko SosiC. Nastopata Lidija Kozlovič in Polde BibiC. Ponovitve jutri, 3. aprila, ob 16. uri (red G); v petek, 4. aprila, ob 20.30 (red A); v soboto, 5. aprila, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 6. aprila, ob 16. uri (red C) in v petek, 11. aprila, ob 20.30 (red F). SSG gostuje danes, 2. aprila ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 V petek, 4. aprila, ob 20.30 (red A) premiera baleta Rolanda Petita »II Gattopardo«, ki ga bo izvajal Ballet National De Marseille. Direktor David Garforth, orkester gledališča Verdi. Ponovitve predstav: sobota, 5.4., 17.00 (red S); nedelja, 6.4., 16.00 (red D); torek, 8.4., 20.30 (red Bj; sreda, 9.4., 20.30 (red E); Četrtek, 10.4., 20.30 (red H); petek, 11.4., 20.30 (red C); sobota, 12.4., 15.30 (red L) in 20.30 (red F); nedelja, 13.4., 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: umik 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 2. aprila, ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 20.30 (red prost): W. Shakespeare »La tempesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Pred- stava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen. Od 8. do 13. aprila: Moni Ovadia »Bahata di fine millenio«. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - ramen. Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci V soboto, 5. aprila, ob 21. uri »Righibe« v izvedbi gledališča Almateatro in VeCkultume- v ponedeljek, 7. aprila, ob 16.30. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada Mladinsko gledališče - »Povem ti pravljico«: jutri, 3. in v petek, 4. aprila, ob 11. uri gostovanje gledališča A.I.D.A. iz Verone s pravljico »II Barone di Munchhausen. Mihe frotto-le in liberta«. Od 11. do 20. t. m.: gostovanje gledališča Teatro slabile del Veneto Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giulio Bosetti. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 7. in v torek, 8. aprila, ob 20.30 gostovanje SSG s »Staromodno komedijo«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 2. aprila, ob 20. uri film »Outsider«. Ponovitev v Četrtek, 3. aprila, ob 20. uri. ga ženskega središča Almamater iz Turina. Ponovitvi v nedeljo, 6. aprila ob 21. uri in i lil | FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GORICA Gledališče Miela: danes, 2. in v petek, 4. Kulturni dom aprila, ob 19.30 in ob 22. uri (dvorana A) Gorica Kinema film »I racconti del cuscino«; (dvorana B) jutri, 3. aprila, ob 20.45 »Samostan« r. Ma-»L’ultima tempesta«. noel De Oliveira. KOROŠKA SELE Farni dom: jutri, 3.4., ob 19.30 predavanje dr. Ivana Ramšaka »Šolska medicina in alternativna medicina«. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center: jutri, 3.4., ob 19. uri knjižne presoje. Sodelujejo dr. silvija Borovnik, Horst Ogris, dr. Denis Poniž, dr. Barbara Simoniti in Vinko Ošlak. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 4.4., ob 19.30 doskusija o liberalizaciji radia. TINJE Dom prosvete Sodalitas: v petek, 4.4., koncertni večer: Elisabeth Fheodoroff (klavir) in Thomas Fheodoroff (violina). ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: v soboto, 5.4., ob 20. uri koncert avstrijskega pevca VVilfrieda. SMARJETA V ROŽU Farna dvorana: v nedeljo, 6.4., ob 19.30 vi-gredni koncert »S pesmijo v pomlad«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST NOVA GORICA Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 - Stolnica Sv. Justa V torek, 8. aprila bo nastopil Komorni zbor Ave iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg. GORICA Kino Corso Jazz srečanja: v torek 8. aprila, ob 21. uri koncert Tribute to Antonio Carlos Jobim: Jo-bim Morelenbaum Quintet. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 5. aprila nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice. Na programu Prokofjev, Šostakovič in Schumann. Kulturni dom V Četrtek, 17. aprila veCer samospevov in ljudskih pesmi »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. SEŽANA Glasbena šola - Vrabčeva dvorana Jutri, 3. aprila, ob 19.30 »Poklon Ubaldu Vrabcu«, spominski veCer. LOKEV PRI SEŽANI V Četrtek, 10. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu koncert skupine »Ne Zhdali* (Estonija). KOPER Palača Buttorai-Tacco (Pokrajinski muzej) Danes, 2. aprila, ob 20. uri prireja Drzštvo prijateljev glasbe s Kopra koncert Miloša Mlejnika (violončelo) in Emina Kropfitscba (klavir). Na programu Bach, Koboj, Piazzolla in SoštakoviC. I TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Urnik: 9-18, ob nedeljah in praznikih 9-13. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. 4. razstavlja slikar Gligorov. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7.4. bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Sedež turistične ustanove (Ul.San Nicolo 20): do 9.4. razstavlja Ferruccio Bernini. REPEN Kraška galerija: do 20.4. razstavlja Klavdij Palčič. Urnik: samo ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotograh) Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. GORICA Kulturni dom: jutri, 3.4., ob 18.30 odprtj® razstave Viljema Cigoja. Pokrajinski muzej: do 6.4. je na ogled razsta va »Slikarke v Gorici in v deželi med 19- 1 20. stoletjem«. Galerija ARS Katoliške knjigarne: do 5. ■ razstavlja Marjan Miklavec (urnik knjigarne!-Kulturni center Lojze Bratuž: še danes, 2. • je na ogled razstava Kamen. Odprtja je od i do 19. ure. KOROŠKA CELOVEC Mestna galerija: do 17. maja je na ogled raz stava Oskarja Kokoschka. RAI 3 slovenski program © RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II nipote picchia-tello (kom., ZDA ’55, i. J. Levvis, Dean Martin) ||^ Aktualna oddaja: Verde-■ mattina |I$i Dnevnik |2 j Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Smrtni akordi (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Aktualno: Test (vodi Se-bastiano Somma) Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Aladdin Nan.: Lassie, 17.30 Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme in dnevnik Nogomet: Poljska - Italija (kvalifikacije za SP) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai Educational Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori (vodi Gi-gi Marzullo) Film: I figli dei moschet-tieri (pust., ZDA ’52, i. Cornel VVilde, Maureen 0’Hara, R. Douglas) Variete: I tre moschettieri i RAI 2 Videocomic Variete za najmlajše Nan.: Lassie lo serivo, tu serivi Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perchš? - Zakaj? D Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.15 dnevnik M Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve H Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje B Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri, oggi... e domani 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: Piedone 1’ africano (kom.. It. ’78, i. Bud Spencer, B. Dahile) Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik in vreme, knjige, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Nočni šport lo serivo, tu serivi RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Inženir Bober Film: Non e vero... ma ci čredo (kom., It. ’53) Rai educational Dnevnik . Rubrika: Telesogni Rai educational Deželne vesti, dnevnik, 14.40 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik, 15.05 Fratelli d’ Italia Športno popoldne, vmes IP v košarki, biljard Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 0.30 Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer Aktualno: Italians Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme 1.10 1.15 2.10 Variete: Fuori orario Šport: biljard Nad.: La scalata (4. del) §3 RETE 4 ITALIA 1 Nad.: Angelica Nan.: Christine Cromvvell Nad.: Kassandra Nad.: Zingara, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd.: Es 1’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Chi 6 senza pecca-to... (dram., It. ’52) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Tootsie (kom., ZDA ’82, r. S. Pollack, i. D. Hoffman, Teri Garr) Film: Drum - Zadnji mandingo (dram., ZDA ’76, i. Ken Norton, P. Grier), 10.5 pregled tiska CANALE 5 6.00 9.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 18.00 18.45 20.00 20.30 22.50 23.00 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani, vremenska napoved Dok. oddaja o naravoslovju Galapagos TV film: Donna d’ onore 1 (dram., It. ’89) Aktualna odd.: Forum -SodišCe (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia (vodita Paolo Villag-gio in Massimo Boldi) Aktualno: Amici di sera -Prijatelji zvečer (vodi Maria De Filippi) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: A-Team, 10.20 Ma-gnum P .L, 11.30 Mc Gy-ver Aktualno: Planet Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke, 14.25 Ciao Ciao News Variete: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete za najmlajše in risanke, 17.25 Bartroberto Nan.: primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio in vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills Variete: Edizione straor-dinaria (vodi E. Papi) Film: Virus mortale (pust., ZDA '93, i. S. Zimba-list, B. Richmond) Film: Impatto pericoloso (pust., ZDA ’93, i. M. Pare) MjM Aktualno: Fatti e misfatti M Italija 1 šport Aktualno: Planet Nanizanka: Star Trek Film: II mistero deli’ iso-la maledetta (It. ’65) # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Košarka lige A2 Verde a nord-est Oddaja o živalih Presente innovativo Aktualne teme: Zoom Aktualno: II supplemen-to Nogomet: Ponsacco -Triestina i Zoom (•) MONTECARLO 12.15 10.30 13.15 14.00 16.00 20.10 20.30 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi Variete: Strogo osebno Film: Piccoli attori (kom., ZDA ’39) Variete: Tappeto volante Aktualno: Check Point Film: La settima profezia (fant., ZDA ’88) fr* Slovenija 1 Slovenija 2 Vremenska panorama Euronews Včeraj, danes, jutri Videoring Otroški program: dok. serija: Oglejmo si (VB) Tedenski izbor: nan. Vesoljska policijska postaja (132. epizoda) Ciklus filmov Louisa Bu-nuela: Dnevnik sobarice Dok.: Žive legende iz daljnih dežel (Fr.) Poročila TV igrica: Kolo sreCe (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Podarim dobim Poljudnoznanstvena serija: Kronika afriških živali (5. del) EP Videostrani Obzornik Otroški program: kviz Male sive celice Po Sloveniji TV prodaja TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2, vreme Šport TV drama: Politikova žena (P. Milne, i. J. Steven-son, T. Eve, A. Lesser) Made in Slovenia Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Humoristična nanizanka: Posadka (ZDA, i. Rose Jackson, Kristin Bauer) Film: Vesela padalca (kom., ZDA ’52. i. D. Martin, Jerry Levvis) Made in Slovenia Videoring TV jutri, videostrani Euronews Tedenski izbor: Svet poroča, 10.35 Volja najde pot Film: Aleksander Nevsky (Rusija) Obiski Nanizanka: Visoka družba (ZDA, 13. epizoda) Japonska dokumentarna serija: Življenje na zemlji Studio City Nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (Nemčija, r. R.W. Fassbinder, i. G. Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukovva, G. John) Avstralska nanizanka: echo Point (44. epizoda) Ameriška nanizanka: Ca-roline v velemestu (zadnja epizoda) Koncerti za mlade (L. Bernstein, 25. oddaja) Domače obrti na Slovenskem: Lončarji Avstralska nanizanka: Echo Point (45. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Nogomet: Hrvaška - Slovenija (kvalifikacije za SP, prenos iz Splita) Včeraj, danes, jutri Tok noč tok - TNT Koncert Simfoničnega orkestra BBC (iz Manchestra, 1. del) I Domače obrti na Sloven- ] skem: Lončarji (ponovitev) 11 Koper 15.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 19.50 20.10 22.00 22.15 Euronews, 15.10 Košarkla: Stefanel - Smelt Olimpija (Evroliga) Pogovorimo se... Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru) Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanemo prijatelji (1.) Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Baba Malu Fulmi, ki jih snemajo otroci: Oscar junior Nogomet: Hrvaška - Slovenija (kvalifikacije za SP) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Piranski glasbeni večeri: Slov. ljudsko izročilo Vsedanes - TV dnevnik r "N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Rin-ga-raja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, TO.OO, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Spet oživljene opere; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; >0.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8,15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govork mo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin- gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 19.30 šport. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, Interpr. T. Gogala); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Čez morja proti obzorju, nato Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9,00 Glasbena mavrica; 21.04-22,00 Večerna. PrimrsM dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 06f-1684456, fax 061-345285A45289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 16 Sreda, 2. aprila 1997 —f. . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA \ (^) 66 d6 I Ml DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.29. Dolžina dneva 12.41. PLIMOVANJE Danes: ob 1.05 najnižje -7 cm, ob 6.28 najvisje 18 cm, ob 13.07 najnižje -35 cm, ob 19.55 najvišje 32 cm. Jutri: ob 1.58 najnižje -19 cm, ob 7.37 najvišje 26 cm, ob 13.56 najnižje -42 cm, ob 20.29 najvišje 42 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............13 1000 m..............8 1500 m..............3 °C 2000 m..............0 2500 m ............-3 2864 m.............-5 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE__________ Svetovno časopisje si je za 1. april privoščilo tudi nogometnih navijačev in pisateljev KOBENHAVN, LONDON, MOSKVA -V včerajšnjem svetovnem časopisju je kar mrgolelo prvoaprilskih šal. Posebno posrečeno si je privoščil danski dnevnik Ek-stra Bladet, ki je objavil vest, da bo od leta 2000 posamezne državne nogometne reprezentance nadomestila skupna evropska nogometna ekipa. Kobenhavnski dnevnik je vedel povedati, da bo te dni evropska komisija obravnavala strogo tajen dokument v tem smislu, in je vest zabelil tudi z izmišljenimi komentarji visokih evropskih funkcionarjev, po katerih naj bi evropska nogometna reprezentanca predstaljala nov kvaliteten skok v evropskih integracijskih procesih. Sala Ekstra Bladeta je zadela v živo, saj so Danci navdušeni nogometni navijači, v zadnjih časih pa se med njimi precej širi t.i. evro-skepticizem. Literarnih sladokuscev pa si je privoščil londonski dnevnik Straits Times. Včeraj je namreč priobčil vest, da so v nekem hotelu v Singapouru našli neobjavljen rokopis angleškega pisatelja in dramatika Wil-liama Somerseta Maughama. Časopis je vest opremil z mnogimi podrobnostmi, da je bil problem dopovedati nekaterim bral- cem, da je šlo za izmišljotino. V skladu s tradicijo pa so se s prvoaprilskimi šalami dobesedno razpištolili ruski dnevniki. V njih je bilo mogoče včeraj brati res najbolj neverjetne stvari. Tako je npr. Rosiskaja gazjeta priobčila vest, da so nekateri znanstveniki odkrili sistem, kako prižigati nebo, tako da naj bi si odslej petičneži lahko po mili volji nabavljali severni sij ipd. Niti sicer resna tiskovna agencija Itar-Tass se ni mogla odpovedati prvoaprilski šali. Med drugim je razširila vest, da bo ruska avtomobilska industrija Moskvič rešila belgijski Renault. V jumbu ie en potnik LONDON - Na redni progi britanske letalske družbe British Airways med New Yorkom in Londonom so v ponedeljek zabeležih negativni rekord v številu potnikov. V letalu, ki sicer sprejme 400 potnikov, je namreč veliko lužo prepotoval en sam potnik, 3 3-letni londonski borzni posrednik Stuart Pike. Pike je bil edini, ki je premogel dovolj vztrajnosti in počakal, da so pred vzletom odpraviti manjšo napako na letalu. Ostati potniki so izkoristiti ponujeno možnost in leteti z drugimi letalskimi prevozniki. Pike je bil nemalo presenečen, ko mu je osebje ob vstopu v letalo ponudilo, da si izbere kateregakoli od 400 praznih sedežev; razumljivo se je odločil za prvi razred. Po pristanku je povedal, da je bil let izredno prijeten, saj je samo zanj skrbelo 17 članic in članov posadke. (STA/Tanjug) Zaklad čez balkon TOKIO - 34-letni Japonec je zaman iskal osem milijonov jenov, ki jih je skril v perilu v kopalnici svojega stanovanja v Osaki. Mož je dvignil vsoto v protivrednosti 65.040 ameriških dolarjev, da bi kupil nov tovornjak za svoje gradbeno podjetje in denar skril doma, pozabil pa je na najpomembnejše - o tem namreč ni seznanil svoje žene, ki je perilo oprala v pralnem stroju in šele med pranjem ugotovila, da je v njem denar. Zmočene bankovce je soproga nato preložila v manjšo kad na balkonu stanovanja, da bi se osušiti, čez čas pa je ugotovila, da so izginiti. Starša sta prepričana, da je za skrivnostno izginotje denarja poskrbela njuna dveletna hčerka, znana po neustavljivem nagnjenju, da vse, kar najde na balkonu, zmeče na cesto. Obupani "razlaščenec" je na stene bližnjih stavb kasneje sicer razobesil prošnjo morebitnim najditeljem, naj mu vrnejo denar... japonski tisk pa ne poroča, da bi bil doslej po tej strani uspešen. (STA/AFP) V Hondurasu prepovedana tanga TEGUCIGALPA - Predstavnik lokalnih oblasti v Hondurasu Cortes Eloy Page je prepovedal, da bi ženske med velikonočnimi prazniki na plažah nosile "nevarne" kopalke tanga, saj naj bi s tem "podžigale strasti moških". Senskam, ki prepovedi ne bi upoštevale, je Page zagrozil s kaznijo, ni pa povedal, kaj jih čaka. "Zenske ne bi smele nositi bitinijev te vrste, ker se moškim ob njih razvnamejo strasti, še posebej, če so pred tem kaj popili." tako pa je Page utemeljil svojo odločitev. (STA/Hina) Kako brezplačno do doma WINSLOW TOVVNSHIP - David Middleton, voznik avtobusa iz ameriške zvezne države New Jersey, si je v zgodnjih jutranjih urah domislil, kako brezplačno priti domov. Odločil se je, da si bo "sposodil" avtobus mestnega prometa. Na poti domov je nesebično ustavil še na nekaj avtobusnih postajah, "pobral" potnike in jim seveda zaračunal običajno ceno vozovnice. Vse bi se morda drugače končalo, če avtobusa ne bi ustavili policisti. Voznik jim je skesano pojasnil, da avtobusa ni mislil ukrasti, ampak je potreboval samo prevoz. (STA/Hina) V Evropi sonce, v ZDA nevihte... Ob velikonočnih praznikih je bilo vreme Evropejcem zelo naklonjeno (levo posnetek iz Pariza, dokaj manj pa Američanom (desno nevihta v Seattlu).