J
Stav« 353
V Trsta, v nedeljo 28.
fcetnlk XtVI
libaj« vsak dix41 ob nedeljah In prunlMh, a|utr»J. — UrctfnfSvo: iffla •V Fnnčtfka Aafftega itev. 20, i nadstropje. — Dopisi naj se polilMo ote«, fiifivu. — NtfranMraua pisma se ne rprejemfijo, rokopisi se ne vnBtfa — |£d«jaMj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij KsU EoLtorfi. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znata na mesec L pol leta L IS — ia celo leto L 36— - Telefon oredmSva in oprave fiev. 11-57.
EDINOST
Fosamesie Storilke v Trstu In okolici po 10 stcrtlnk. — Oglasi se računajo « flrokosU cm kolone (72 mm\ — Oglas! trgovcev in obrtnikov m/rt po 20 stat; osmrtnic«, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m,it po 80 atot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase vprsjema fnsertbii oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacij« te poSijajo izključno upu vi fdinosti. Uprava ln inseralnl oddelek ae nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2C
Ostr.? francoska obsodba dosedonie italijanske politike.
I/. krog«**' jugoslovenskcga mirovnega odposlanstva smo -prejeli:
Pariz, 23. decembra.
Vedno bolj se vidi, da je potovanje italijanskega ministra za zunanje stvari, Scialojc, na radnjo konferenco v Londonu doneslo laški vladi veliko razočaranje. V Rimu so mislili, da bo glavni namen ic konference ta, da se nasproti vsaki nemški nevarnosti sklene defenzivna pogodba, v kateri naj bi Iialija na dome -slila Ameriko. Kakor je znano, so Francija, Anglija iu Amerika neposredno pred podpisom nemške mirovne pogodbe, 27. junija 1. 1919., sklenile pejodbo, s katero sta se zadnji dve dižari zavezali braniti Francijo proti nepravičnim nemškinj napadom. Vsled odpora ameriškega senata ni ta pogodba do danes ratificirana: Nemci pa nastopajo vedno samozavestne je in kljubujejo konferenci. Napram temu položaju so v Rimu upali, du jih bodo v Londonu proiili za pristop k novi derinzivni pogodbi. Ta pristen je hotela laška vlada, ravnotako kakor I. 1915., prav drago prodati. Prepričani so bili, da se jim sedaj posreči izsilili ugodno rešitev jadranskega vprašanja. Kova londonska pogodba naj fei bila izpopolnila prvo z aneksijo Reke. Ali kupčija se ni posrečila. Italije ui nihče vabil na pristop, in ko je Sclaioja vseeno želel razpravljati o jadranskem vprašanju, sla poklicala Llcyd Gecrge in Clemen-ccau — ameriškega zastopnika. Potem pa fo Scaloji izročili neko spomenico o rešiivi jadranskega vprašanja, ki ga menĆ3 ni posebno zadovoljila, ker je tako; odpotoval. Pred odhodom pa so mu še rekli, da mora Nitti, če hoče priti v Pariz in razpravljati o tem vprašanju, predvsem izgnati D'Annunzija z Reke in potom prinesti s setej polncmoč, ki ga pooblašča za končnovelj&vno rešitev.
Posebno prvi pogoj podčrta vaio vsi francoski časopisi; celo znani iialofilski »Temps« piše v svoji številki od 22. t. m.: G. D Annunzijo je hotel rešiti jadransko vprašanje s tem, da je sivoril dejansko stanje. G. Nitti in g. Scia-ioja je hočeta rešiti s stvaranjem pravnega stanja. Te dvo rešitvi se vzajemno izključujete. V interesu miru, ki je vsem potreben, v interesu lialijc, ki nam je draga, je potrebno, da dejanje začne odstopali mesto pravici. Ali nista v ostalem v tem zmislu g. Lloyd George in Ciemen-ccati govorila g. Scialoji/*
Mnogo ostreie plSefo drcsgt tisti. 'V ttaiij: so 7ačeli umevati, da je treba D'Annunzijadt napraviti konec, in sodeč po zadnjih vesteh, se iim ie to posrečilo.
Trst trgovsko pristanišče za vso srednjo • Evropo?
BELGRAD, 26. »Pravda« .poroča iz Pariza: Iz ;'cv italijanske delegacije doznavamo, da bi s - ltaliia zadovoljila, da se zagotovi Trstu pr-vensUo trgovske luke. Kaljani nudijo vsem novim državam srednje Ev repe možnost za posluže ; an;e trgovske -p _ t i preko Trsta. Tukaj pričakujejo, <ia se v tem -zmislu store od ita-laoske v ladc kcra*ki v Belgradu.
Italijanski zastopnik pri ministrskem predsedniku.
BELGRAD, 26. rPravda« javlja: Vincenzo Galar.ti, upravitelj italijanskega poslaništva, je v nedeljo "dopoldne »poselil ministrskega predsednika Da\idovi-ča. Temu pesetu .pripisujejo poseben pomen, zlasti zato, kerN se je dogodil pred neposredno rešitvijo reškega vprašanja y di se, da je Galanti ste ril korake, ki bi se mo-j-lli smatrati kot koraki za neposredno in sporazumno rešitev našega spora z Italijo.
Za zbližnnje med Jugoslavijo in Romunsko.
BELGRAD, 26. V tukajšnjih pclUičmh krogih sod i jo, da je ministrstvu za presveto Pavlu Ma-rinkoviču, ki je vsled zasebnih opravkov odpotoval v Cukarešt, (poverjena tudi važna misija za /b lizanje ednošajev med našim kraljestvom in Romunsko. Naš upravitelj poslaniških poslov v Bukarešta, Luković, je bH v nedeljo dopoldne pri ministrskem predsedniku Davide viču in je zvečer odpotoval v Bt?karešt._ Govori se pa tudi, da bo v Buk a res t odpotoval v nekoliko t'neli tudi minister za notran'? stvari. Svetozar
P rib: čevič, ki je jako dober osebni prijatelj sedanjega romunskega ministrskega predsednika.
Rešitev jadranskega vprašanja do Novega leta?
BELGRAD, 25. »Pravda« javlja iz Pariza: Jadranski problem je prišel zopet na dnevni red. Zavezniki žele, da ga čimprej rešijo in je sedaj več nego .verjetno, da bo rešen do Novega leta. Nekateri naši ikrogi gledajo na položaj zelo optimistično, in sicer iz razloga, <ker jc opažati na italijanski strani omahovanje, d očim nastopajo Francija, Anglija .in Amerika jako odtočno. Z italijanske strani se -čujejo (glasovi o trajni popustljivosti, vendar se še ne da ugotovili, v koliko se je izpremenila italijanska politika £lede jadranskega vprašanja. Cilj italijanske vlade <je še vedno, ugrabiti ali vsa} zapreti Reko, in-smaitra sedanji čas z a 'to najprimernejši. Dasi se kažejo nacionalistični življi j močni in uperai, vendar se Italija nagiba k
•	»popustljivosti« in predlaga v Istri cnejo, ki 'bi 1 šla cd Labina na Triglav an bi se na ta način j približala Vvilscnovi črti ter dala Reki naše
•	zaledje. Kvarnerske otoke »prepušča* Jugo-j daviji, za Reko pa bi našla posebno rešitev, j Mesto bi ostalo Italiji, luka pa bi prišla pod
Zvezo narodov, ali bi sc v slednjem primeru dovolil Jugoslavenom v njej prost premet. Za Zader zahteva avtonomijo, a od otokov si lasti Vis in Lastovo. To je v glavnem ;poslednii italijanski predlog, o katerem se dosti govori, a o katerem se ne ve, ali ije uraden ali ne. Vsled optimizma naših krogov .je dolžnost povedati, da do povoljne rešitve jadranskega vprašanja ne pride brez težkoČ.
Za odcepitev Boke Kotorske od Dalmacije. BELGRAD, 25. Pravda« javlja uradno: Prošli leden ?je minister za ncLranja dela Pribičević sprejel deputacijo iz Boke Kotorske. V imenu deputacije jc igovoril Ljuba Jovaccsvic, bivši minister, in je izrazil željo prebivalstva, da se Bcka Kcitorska odcepi cd Dalmacije in se proglasi za posebno okrožje, ki bi bilo podrejeno naravnost Belgradu. Navedel »je razloge, ki govore za tako rešitev. Minister za notranja dela je odgovoril, da mu .je simpatična ideja, odstraniti stare zgodovinske pokrajine. Brez dvoma se bodo morale oblasti pri združevanju novih pokrajin ozirati na nova načela, zlasti na živJjenske koristi ljudstva. Stoji na stališču, da v takih primerih narod ne more -čsikati <do ir -n-r-taante. To vprašaje pa je .zelo kočljivo. On mora opozarjati, da bi ločitev Boke Kotorske od Dalmacije mogla iz/rvaLi neverjetne odmeve v vsej .javnosti- Obljubil je deputaciji, da to vprašanje protrči in da ibo vprašal za mnenje tudi pokrajinsko vlado v Splitu.
Dr. Vesnić v Belgradu.
BELGRAD. 2b. V radikalnih krogih -se govori, da bo naš poslanik v Parizu dr. Vesnić preživel večino svojega depusta v i^elgradu. Namerava se udeležiti volitev in Iftmdidirati za narodnega poslanca.
Italija pustila na cedilu Niki to«
BELGRAD. 25. »Pravda« Javlja iz Pariza: Kot posledica novega 'popuščanja italijanske vlade se je rodilo uverjenje, da 6e Crnagora nima bati italijanskega vpada. BivS. kralj Ni-kita ne bo dcbil cd italijanske vlade zahtevane podpore. Niki'ta se mudi sedaj na meji med Francijo u'n Italijo. Ko ^e bil obveščen, da od Italije ne dooi podpore, je to napravilo tranj zelo mučen v.tis. Ljudje iz njegove bližine vedo povedati, da je Ni?k:ta A"sled itali-janske bese-dolcmnosti zelo ogorčen in da v jezi govori: >Ko sem ji bil potreben, tedaj me je iskala, sedaj me pa pušča v stiski!« Tudi -prostovoljci-: bivšega kralja Nški'te se pripravljajo, da ga zapuste, ker ne dobe od njega obljubljenih nagrad.
Po-Janik SHS pri Vatikanu.
BELGRAD, 26. Presbiro javlja uradna: Rimska stolica je dala "odobrilo našemu poslaniku pri Vatikanu, dr, Luju Bakctiću.
Ministri za božične praznike.
BELGRAD. 26. Domov na božične praznike so odpotovali ministri dr. LtJcinič v Karlovac, dr. Kramer v Ljubljano, dr. Krizman v Varaždin, Buikšeg v Zagreb, ministrski podpredsednik Biankini v Bred na Savi.
Dr. Reoner pride v Belgrad.
BELGRAD, 26. Prestaro poroča: Z Dunaja prihafa ve.^t, da bo avstrijski državni kancelar dr. Renner v kratkem prišel v Belgrad, da na-dal/jje započeta pogajanja med avstrijsko vlado in našo državo. Razgovori ;ki se bodo vršili v Belgradu, bodo zanimivi zato, iker hedo dovedli do gotovega zbližanja in ne bodo ostali brez vpliva na politične zveze, dasi ;botdo gospodarskega značaja.	,
Priprave za volitve.
LifiLGRAD, 25. ? Pravda« javlja: V drugi polovici meseca .januarja se bo vršila v Belgradu konferenca radikalne stranke, na kateri bodo izdelali načrt za volihto iborbo. Tudi demokratska stranka se pripravlja za volitve. Občinske vclHve se bodo vršile koncem meseca januarja ur začetkom meseca februarja. Volitve v parlament ne morejo »biti razpisane pred početkom april j. Že sedaj sc vidi velika skrb pri vseh strankah, kake kandidate naj postavijo. Opažati jc težnjo, izbrati za kandidate ljudi, ki ne žive v Belgradu.
Jcgoslavija in Avstrija.
LJUBLJANA, 26. Neki jugoslovenski poslanec socijalističnega mišljenja je imel, kakor poroča Rfječ SHS, sredi decembra v Parizu razgovor 7. nemškim kanclerjem Renr.er.jem. Ob tei ariLki «wa ie Ludi v.:>rašaJ, za-kai idovciitse.
da napada nemško časopisje našo 'državo kot državo, v katera ni reda ch jarvrae varnosti. Renner je na to vprašaje »poslancu odgovoril: Jaz nikakor ne odobravam pisanja nemškega avstrijskega časopisja. Uverjen sem, da bi morali obstojati <med našo republiko ia vašo državo prjateljski odnošaji, kajti vaša država je agrarna zemlja, d očim je naša repub. industri-jalna država Vi potrebujete naših proiduktov, mi ;pa vašili (pridelkov, zato moramo prijateljsko urediti medsebojne odrošaje. Avstrija v današnji obliki ne more bdH Jugoslaviji opasna. Zato ni vzroka za sovražno razpoloženje med nami. Sicer pa, če želite da propaganda v Nemški Avstriji preneha se mora predvsem pobri, gali vaša vlada, ida se izselijodderikaikii in fran-k o Vik i elementi, 'katerih je pri vas še mnogo in kateri rujeijo proti rvam po svojih zastcpnilcih v Avs'tn-ji ia It^lip. Renner ,je pri teh besedah brezdvemno misl^ na šuot- ešiča, Sachsa, Franka, KJcibučariča, Gagliardjga in sedruge, ki so se iz Nemške Avstrije podali.v Rim, da se tam z italijanskimi osebnostimi pogovorijo r	končno
vprašanje, kakšno stališče zavzema Renner v reškem vprašanju, je (kancler iz^av:J, da misli, da ne bi smela pripasti Trst in Reka eni in isti državi, ki .fc-i na ta način absolutno obvladala pomorsko trgovino v severnem Jadranu.
Promet Zagreb—Belgrad skrčen.
BELGRAD, 26. Od 20. t. m. je -ustavljen na zahtevo železniškega ravnateljstva v Zagrebu promet brzcvotznih in osebnih vlakov na progi Belgrad—Zagreb. Med časom, dokler sc ta promet zopet ne obnovi, se ibodo orientekspresom pridevali vagoni za direktne potnike.
Gortan Smith v Belgradu.
BELGRAD, 26. Gospod Gortan Siniti:, dopisnik ameriških in angleških časopisov, ki se je udeleži! umika srbske vojske v Albanijo, je prišel v Belgrad.
Jugoslovanski poslanik v Washingtonu.
BELGRAD, 26. Iz Wash-ingtona je došlo odobrenje imenovanja Jovaina Jovanotviča za poslanika naše države v Wa3hingtcmu
Iz leškoslovaSks.
Minister Tesar o čehosiovaško-madžarskib odnošs-ih.
DUNAJ, 26. Čehoslova=kt ministrski predsednik Tusar je dal dopisniku *Neue Freie Pressaa o čeŠko-madžar?kili odnošajih naslednja pojasnila: Predpogoji liebrlh in trajnih od-nošajev med Čehoslovaško.Jn Madžarsko tičijo v sklepih pariške konference. Načelno pa odklanjamo vsaiko vmešale v nc.tran;e razmere na Madžarskem z na e strani. Madžarska na: si itrodi S"xrie drža jV Gospodarstvo kakor hoče, mi bomo njeno ureditev sprejeli tudi če se ne bo strinjala z našim državnopravnim redom. Trgovinici odnoša^i med Madžarsko in C eho slo vaš k o (lahko postanejo zelo živahni Že iz naše trgovinske bilance v prvem polletju 1919 izhaja, da je Čehoslovaška prodala Mad žarski za 93 milijonov kron blaga, doolm smo mi nakupili v Madžarski za 79 mil. kron potrebščin. To sc je zgodilo v času, ko so bile trgovinske zveze slabe in še ne vzpostavijo ne. £o prično tvornice zopet z delom, sc ibo izmenjava blaga še bolj povečala. Gospodarski položaj po vplival tudi na diplomatske odno-šaje med cbema državama. Kar se Siavašks tiče, je naše postopanje lojalno in jasno. Mi seveda ne moremo dcpustHi, da bi se Slovaki že zdaj po svoje pečali z našimi državnimi načeli. Toda ita stvar ije samo prehodnega značaja. Predsednik naše republike in vlada ne poznata nobenega višjega cilja kakor da sc v notranjosti republike ohranita mir in red. Zato je umljivo, da Kodo Madžar j i v naši republiki deležni vseh pravic, !ki jim gredo po zakonu
K vladni krizL
»PRAGA, 26. Listi od ponedeljka s zadovoljstvom konstatirajo, da je vlada izdala naredbo, ki garantira preganjanim delavcem povratek v tovarne kakor tudi cdšikod-nino po posamezni kih oziroma po organizacijah. Neki narodni socialistični -list od pcnedelj'ka piše da bo narodni socijaisli ostanejo sedaj v vladi in da narod no socijalna stranka tvorila tudi nadalje del vladno večine do prihodnjih volitev. Na la način je kriza koalicije definitivno rešena.
Želje čeških Nemcev.
PivAGA. 26. MinLstrski predsednik Tusar Je sprejel zastopnika nemških meščanskih strank, ki so mu predložili svoje želje in pritožbe. Nji hovc zahteve se tičejo nemškega Šolstva, razpisa volitev ter zopetne nastavitve sveječasno odpuščenih nemških državni I i nameščencev, ki niso hoteli priseči na češko-slovaško republiko. Ministrski predsednik Tusar r,e odgovoril, da bodo volitve razpisane kmalu po novem letu in da bo dana tNemcem prilika, sodelovati pri ustavodajnem delu. Svoboda vseh državljanov je prva rn največja postava češkoslovaške republike.
Čehoslovaska ratifikacija versaiUeske in saint-£r t r	pogodbe.
PRAGA, 24. (S.) Zakasnelo. Čehoslovaški poslanik v Londonu, Ostcki, ki zastopa ministra Beneša <na mirovni konferenci v Parizu, je dobil nalog, <da izroči konferenci spis, s katerim čehoslovaska narodna skupščina ratificira ver-s a il lesko in saintgermainsko mirovno pogodbo. Spis je podpisan od predsednika republike in ministra zunanjih stvari.
Habsburške akcije podonavske plovne dražbe ▼ čchoslovaških rokah.
PRAGA, 25. (S.) »Prager- Taablatt« poroča iz Budimpešte, da <jc čehoslovaska republika kupila akcije podonavske plovne družbe, ki so bile last habsburške družine. Cehoslovaška je tudi naredila iz Bratislave lastno trgovinsko bazo in organizirala neposredno zvezo s Prago. Na ta <ua&n so postavljeni prvi temelji bodeče čehošiovaške podonavske politike.
Iz Pol|sk« . i
Poljski strah pred boljše viki. ^
PARIZ, Estonski listi poročajo, da je general DenjiJldn izgubil povelfništvo nad protiboljše-viSko vedsko v južm Rusiji. Zamenjal ga bo general Wraacgel, ki namerava podvzeti novo ofenzivo proti boljševskcm. Poljski listi kažejo zaraiH lega veliko skrb. Sodijo, da bodo boljše-viki v poletju osredotočili vse sile proti Poljski. Sovjetska vlada organizira tajno oddelke nemških dobrovoljcev in nove topniške divizije. V poljskih krogih 'govore ,da so bolj še viki začeli pogajanja samo zato, da pridobe na času, vsled česar v Varšavi z nestrpnostjo pričakujejo zaključka vojaške in gospodarske konven-ce med baltiškimi državami, Pcljsko, Ukrajino in Romunijo.
»Žičevjec: okoli boljše viške Rusije.
PARIZ, 26. Clemenceau je v svojem zadnjem govoru v francoski zbornici omenil med drugim, da se mora postaviti okoli boljševiške Rusije sžičeMjc«, to je živ zid, ki naj bi bil zidan od vojakov poljsJkih, čehoslovalkih, romunsliih, ukrajinskih in .jugoslavenskih. Kakor piše . Ne\v York Herald«, niso ne Čehcslovaki, ne Poljaki, ne Jirgcsloveni in ne Romuni navdušeni za idejo, da .bi stražili ogenj, -ob ikaterem naj bi se grele zapadne~velevlasti, posebno ker imajo že predobra izkustva iz minulosti ...
Neki srbski vojaški dostojanstvenik se ije baje izrazil, da ^e ta misel imenitna za vse, ra-7.im držav, ki ibi morale ustvariti ta »zid«. To bi pomenilo, da bi morale Cehoslovaška in druge majhne države postati bojišče v svrho obrambe drugih držav. Naš narod se bo pobijal, naše tvornice in naša mesta se bodo pustošila, dečim bodo franccsld, angleški, ameriški (in drugi) nnr.odi mirno sedeli ob ognju, zavedajoč se, da jim je popolna varnost zajamčena potom zidu, Id ga je dvignila spretna diplomacija v centralni Evropi.
Neki član jugostovenske delegacijo je baje izjavil, da mirovna konferenca axe sme pričakovati sodelovanja s trani Jugcslovenov. če sc jadransko vprašanje, ki je za rxje veliko važnejše od iboljševištva, ne reši njim v prid.
V romunskih krogih se smotra Clemen-ccaujev načrt za -smešnega«. Jalesen, bankir in član raznih komisij ije izjavil, da Romunska ne more prevzeti takega bremena v izključno korist velikih držav. Romuni smatrajo, da bi se z organizacijo boja proti ruskemu boljše visi v u zanetil -boljševiški požar na Balkanu. Če si hočejo velike države zagotoviti mirno-in varno življenje, naj se ne zadovoljujejo z načrti, temveč naj se bijejo.
■Nove države ne »morejo misliti na zveze z inozemstvom, a še manje na tako zapleteno konrtrmaorjo protrbuLjše viške z-veze, dokler se ne utrdijo socijalno in -gospodarski.
Is NadiarsVe.
Madžarska noče iz zapadnih župani j.
CURIH, 26. Madžarski ministrski svet je sklenil, da se ne pokori ukazu vrhovnega sveta glede izpraznitve zapadnomadžarskih županij, temveč da ibo poizkušal doseči v mirovnih pogajanjih, da sc pusti to ozemlje Madžarski.
Kazensko postopanje proti grofu Karolviju.
BUDIMPEŠTA 26. Minister za notranje stvari je pooblastil budimpeštanskega mestnega poglavarja, da uvede proti grofu Emeriku Karoly:ju kazensko poslotpanje zaradi javnega obrekovanja in razžaljenja časti.
Is Avstrije.
Umrljivost na Dunaju.
•NAUEN, 26. Statistični podatki izkazujejo v prvih desetih -mesecih leta 1919. na Dunaju 52.016 več smrtnih slučajev in 69.292 manj rojstev kakor v zadnjem mirovnem letu, tako da znaša skupna izguba 121.308 duš.
Prehrana Dunaja.	-
DUNAJ, 25. Kakor poročajo listi, doslej še niso začeli nakladati onih 30.000 ton žita, pripravljenega v Trstu, navzlic temu, da so sc poslale stotine vagonov v Trst. Bati sc .je, da bo množina kruha na novoletni teden pomanjšana. •Državno tajništvo za ljudsko prehrano jc na pristojnih mestih nujno prosilo, da se nakladanje nujno prične. Vzrok zamude doslej ni znan. Vendar po sedanjem prijaznem zadržanju Italije ni domnevati, da je ona kriva te mučne •zakasnitve.
DUNAJ, 25. Sonn- imd Mantagszeitung« javlja, obveščen o skrajno kritičnem položaju v oskrbovanju Dunaja z živili, iki ga ije povzročila zakasnitev odpošiljatve v Trstu se naha-jajočih 30.000 ton žita, da je italijanska misija na Dunaju poslala v Trst brzojavno navodilo, naj se nemudoma prične z nalaganjem in o d,pošilja t vijo žita, tki je določeno za Dunaj. Tudi francoska misija na Dunaju sc je v vrhovnem svetu zavzela v takojšnjo .pomoč Dunaju.
DUNAJ, 25. Vesti, da se še vedno ni začelo z odašiljanjem 30.000 ton žita, ki ga je pariški vrhovni svet zagotovi« Avstriji, je povzročila v dunajskem časopisju in med dunajskim prebivalstvom veliko skrb in strah. Položaj je tako resen, da znabiti prvi teden novega leta ne bo na Dunaju niti moke, niti kruha, ako obljubljena italijanska posili a lev ne dospe. Avstrijska vlada je brezžično naprosila za pomoč pri pariškem vrhovnem svetu in pri italijanski vladi v Rimu. Razen tega so 'bile opozorjene na nevarno stanje tudi zavezniške misije na Dunaju ter naprošene za posredovanje.
Mirovna konferenca.
Sodno postopanje proti nemškim vojnim zlo-
Nevtralizacija Avstrije.
DUNAJ, 26. »Neucs 8-Uhr Blatt < poroča* Kakor doznavamo iz najbolje poniženih diploV matskih Jcrogov, ne pcmenja nota Clemea-ccauja državnemu (kancelarju dr. Rennerju, -vi katari se jamči teritorijalni obstoj avstrijske republike, ničesar drugega, kakor nevtralizaca-jo Avstrije. To noto izdal brez vsakega posredovanja dr. Rennerja vrhovni svet svojevoljno in sicer preden jc našel dr. -Renner pri-* liko, sprožiti v Parizu to vprašajte.
- Poplave v Alzaciji in Loren".
PARIZ, 27. V Alzaciji in Loreniso povzročile poplave velikansko "škedo. V Naocy/j, kjer ni luči ne motorne sile, je zahtevala poplava nekoliko ljudskih žrtev. Ravan med Sirassbur-gom in Kolmarjcm sc je fzpremcnrla v jezero. Prometne zveze so pretrgane.
Zahteve ameriških železničarjev.
\VASHINGTON, 26. Ameriška izveza želez^ ničarjev jc zahtevala iznova tnatno povišanje plač za železničarje. Zahtevano povišanje bi povečalo stroške za eno (milijardo denarjev. Zveza zahteva tudi, da si opi to povišanje v veljavo, še preden se železnico izroČc zopet ur upravo družbam.
v	Proti anarhistom.
AMSTERDAM, 26. Reutenjev urad poroča ve. Washingtona: Zbornica reprezentantov je soglasno sprejela zakonsko predrego, ki sc tiče deportacije vseh ino-zemcev, pripadajočih anar^ histicnim organizacijam.
Draginja na AngleškeoL.
LONDON 26. Kakor se je uradno dognalo, so povprečni gospodini-ki stroški carastli meseca decembra 1919 za 125% cd 14. ji:li,ja 1914. Inozemsko meso je za 250?/. dražje, mleko za 211% in sladkor za 300%.
Nove voliivc.
LONDON, 26. Bonr.r Lav/ je v -.vojetngovoru v Livcrpoclu izjavi!, da so vse vesti o nc>vih volitvah sneseca februarja brez j'odlage.

PARIZ, 26. Državni podtajnik v ministrstvu za f>ravosodje Ignaz, je odpotoval v London, da se posvetuje z angleškimi dblastmi o podrobnostih sodnega postopanja proti osebam, ki }ih ima Nemčija izročiti.
Grčija ia Bolgarija.
ATENE, 26. (S.) Listi priobčujejo Vcnizelo-sov odgovor na pismo bolgarskega min istrskega predsednika Stambulir.skega, ki .;e prosil tekom svojega bivanja v Neuvillu, naj bi se Grčija odrekla zahtevam po Traciji v prid Bol-, gariji proti bolgarskemu prijateljstvu.
Vcaizelos navaja vzroke", ki so mu nasveto-) vali zmerno politiko napram Bolgarski v zadnjih letih, toda zmerna politika tekom voj-ne — naglasa Venlzelos — jc bila zastonj. Enten-ta je hotela vzpostaviti balkansko zvezo in je obljubila Bolgariji koncesije, <00tem katcih ibi bila dobila, kar je izgubila v balkanski vojni. Toda Bolgarija sc je rajši pridružila Turčiji, kert je hotela gospodstvo .nad balkanskimi zemlja-* mi, kjer so drugi balkanski narodi v večin?. Kako mere torej Bolgarija pričakovati, da jč Grčija dovoli zapadno Tracijo, ki jo jo mirovna konferenca izključila iz bolgarskih meja. Že 12 vekov je bilo igrško prebivalstvo v Tra-ciji v večini. Kar se pa tiče izhoda -na motnje, lahko popolnoma upravičeno zahtevamo, klase Bolgarija, ki ima samo 5 milijonov prcbival-ccv, zodovc'ji z dvema lukama na Črnem morju in enim trgovinskim izhodiščem naEgej--skem morju, ko se zadovoljuje Poljsko, s svo-' jinii 30 milijoni prebivalcev, samo z G danskim.
Če hoče Bodgarija pestaiti prijateljica svojih sosedinj, naj dokaže to z dejstvi, in naj ne zahteva v ta namen še žrtev od sosednih držav. Grčija ji bo zelo rada pomagala na t*a} poti, če jo Bolgarija prepriča, da »ne bo ponovila svojci dvorezne politike, s katero je povzročila .'tako nesrečo svojim sosedom.
Is Italija.
Dan odhoda Nittij'a in Scialojc v Pariz
še negotov.	1
RIM, 26. Govori se, da odpotuje Nitti 5. ali! 6. januarja v London, odkoder odide v Pariz, kjer se bo udeležil medzavozniških pogajanj' glede rešitve jadranskega vprašanja. Dan njegovega odhoda pa je na vsak način odvisen crti dogodkov na Reki.
Scialoja ne odide v Pariz jutri zvečer, temveč baje šele 29. t. m. zvečer.
Giuratijev in Rizzijev odhod 2 Reke.
RIM, 26. Govori sc, da je major Giurati o<U šel -na Reko in odpotoval v Zadcr, da prevzar me povcljništvo svojega bataljona.
— Alojzij Rizzo je pedal svojo demisijo in odšel danes z Reke. Ustavil se bo nckol ko časa v Benetkah in prišel nato v Rim.
Odpotovala sta noco^ dr. Salvatcr BeHasicIi in dr. Mini, delegata »Consiglio Nazionalc , ki potujeta v Rim, da se bosta pogajala z vlaJo.
DAnnunzio noče še vedno pcpustMi zahtevi po odobritvi sklepa »Consiglia Nazionale . Izjavil je, da smatra za potreben odpor do skrajnosti.
Vojni svet v Rimu.
RIM, 26. Danes se je sestal v palači Braschi vojni svet. Prisotni so 'bili tNitti, Scialoja, Schanzer, vojni minister Albricci, minister za mornarico Secchi in Badoglio, načelnik vrhovnega štaba. Badoglio ostane v Rimu, a na premimi črti ostane Caviglia, poveljnik 3. armade^
Italijanski senat.
RIM, 27. Ministrski predsednik Nitti ni go«i voril v današnji senatovi seji, vkijub temu-, dl so se splošno pričakovale njegove izjave o re--škem vprašanju. Govorili so pač mnogi drugi govorniki, med temi Tullo, iki je poraibil to priliko, da si ohladi svojo jezo. Spominjal je Reko, DAnnunzija, ameriški Odgovor in podobne stare stvari, iki se iprežveka^o že mesece in mesece. Novo v njegovem govoru je bdio le to, da je naglasa! v nasprotju s trditvijo ministrskega predsednika, da Italija rabi Reko tudi... ic gospodarskih vzrokov, in da je posest Učket
Stran O.
»EDINOST« Štev. 353.
V Trstu, dne 28. decembra 1919.
istrske obali in kvarnerskih otokov "neobhodno potrebna za vojaško obrambo — Pule.
ZaSrtevafl je, seveda, popolno udejstvitev lon-tk-nske pogodbe in obžaloval, da Italija ne dofci ludi ... Splita, Dubrovnika in ... Kotora v s v on o oblast. V 'grozničav em navdušenju ni niti zapazil v kiko kričečem nasprotju s celim tekom njegovih izvajanj stoji njegova trditev, da bi bilo prišlo ;do i t a 1 i ] ansk o-j ugoslov enske-. ga sporazuma, če bi se ne bili vmešali zavezniki.
• -Stari in izkušeni gospodje senatorji so mu, seveda, burna odobravali in mu Čestitali!
j	Italijanske borze.
RIM, 27. — Franc, franki (100) 123'90 Ur; angl funt 50'2<J: Švicarski franki 23S'50; dolar 13*95; 2'ato 199'1&
FIRENZE, 27. — Fr. frank? 123'50; sv. Iranki 239'—; angL fui:fc 50'12; dolar 13'12^. : GENOVA, 27. — Fr. franki 123'90; angL funt 50*25; k: od ar 13*03.
TORINO, 27. — Fr. franki 125'»-; angt. funt 50'25; Sv. irnnki 238'50; dcJar 13'04.
Dr. Ante BfcnRlnl o ©llscna In fimertkl.
Zagreb, 18. decembra. Gospod dr. Ante Biankini, brait našega ministrskega podpredsednika, član ^ugosloven-skega odbora v Ameriki fie dovolil zastopniku »Riječi SHS« razgovor o ednošajih Wilsona in Amerike napram našemu narodu. Iz zelo zanimivega in poučnega iatervijeva posnemamo naslednje:
■Gospod Biankini je izjav*!, da bodo Amerika, WiIson in njegova stranka v Ameriki ostali zvešti ob naši strani. Predsednik Wi!son se je poglobil in natančno proučil naše vprašanje, kakor malo kdo v inozemtvu. Poslal je svoje emisar je u"n poročevalce v naše kraje, da se na licu mesta prepričajo o (razmerah, sam pa je stremi] za tem, da spozna čim največ naših najboljših ljudi in predstavnikov. Wilson ni človek, ki bi se umikal ki ki .bi se dal informirati samo enostransko, marveč hoče sam vse proučiti. Kot arbiter našega vprašanja je zastavil ves svoj osebni vpliv v 'to, da se pravično rešijo naša vprašanja. Wiison je človek, 'ki zamore biti poražen, a umaknil se ne bo s svojega stališča. Republikanska, kakor tudi demokratska stranka v Ameriki stoje s svojimi simpatijami na naši -strani. Naše vprašanje v Parizu na mirovni konferenci je sicer ogroženo, a ni opasno. Tudi drugi zavezniki so sicer z besedami na naši strani, v resnici pa so sproti nam
le Amerika
kaže svoje simpatije napram nam ne samo s besedami, ampak tudi z dejanji. Amerikanci so sicer zapustili mirovno konferenco, kar je nam v veliko škodo, a ko so se pred kratkim vršili dogovori v Londonu, se je čutil takoj vpliv, (ki ga je zastavil za nas tamošnji ameriški poslanik Dawis, ki je deloval popolnoma v zmislu Wilsonovega stališča.
V glavnem imponira ententi odločnost zastopnikov Amerike in odločnost sploh. P-okr zalo se je to Ludi v Parizu.
damo Amerikancem v.uporabo naše radnike, šume, železnice in slape. Interesirati moramo naše izseljence za naše prirodno bogastvo, ker so ti vajeni idela in "bi v domovini mnogo več koristili narodu in sebi. Našo pomorsko mornarico bi bilo treba organizirati po ameriškem vzorcu, odpreti <naše reke ameriškemu bro-dov ju, in industrija, ♦rgovina in obrt bi dosegle kmalu pri nas še nepoznano višino. Treba bi bilo, da uvedemo v naše šole angleščino kot obligatni učni jezik. Amerika bi storila v 30 letih v gospodarskem oziru za naS narod več, nego rimska in beneška Italija v 16 stoletjih. V našem ministrstvu bi bilo potrebno urediti o&ielek za izseljence, sklicati ibi 'bilo itreba anketo trgovcev in industrijalcev, da bi se za-interisiralo našo javnost za intenzivnejše gospodarsko delo. S tem bi rastla naša produktivna moč, maš izvoz 'bi se povzdignil do nepoznanih višin, ker imamo v naši državi neizmerna bogastva, ki leže sedaj mrtva, in izboljšala bi se na ta način naša valuta in naše blagostanje. Mi smo velik narod, a treba je, da s> z vztrajnim delom priborimo med narodi ono mesto, ki nam gre vsi cd naše lege, našega bogastva. Bcdilmo vztrajni, odločni in iščimo naš spas 'le v delu <in slogi.
O odnoŠ2jih med Jugosioveni v Ameriki izjavil je dr. Biankini: Razpoloženje med narodom v Ameriki je za popolno edinstvo države SHS in za narodno državo. Žalostno je dejstvo, da je prišlo pred približno leto dni do poloma v tej solidarnosti in do preloma tudi v Narodnem veču v Washingtomi. Oni, ki so danes Še prisegali na dinastijo Karagjor<>jevičev an na edinstveno državo SHS, so prešli preko noči v tabor separatistov in republikancev. To je vplivalo na jugcslovensko ljudstvo v Ameriki jako sl^bo in ljudje so postali popolnoma apatični. Glavna krivda pri tem dejstvu zadene izdajstvo Radiča in njegove stranke, ki je čin poltičnega desperadera. Njegova brzojavka Italijanom in njegoy memorandum italijanski mas:ji v Parizu, kjer zahteva odcepitev hrvatskega dela od države SHS, njegova poročila o preganjanju hrvatskega ljudstva po srbski soldateski na Hrvatskem in v Bosni, njegova stremljenja s pomočjo Italijanov in črnogorskega razkralja Nakite, zanesti v našo državo raz-por, vsa ta poročila so našla odmev tudi v Artner ki. Pop Grškovič, zagrizen frankovec, je zanesel to idejo tudi med ameriške Jugoslo-
vene.
O gospodarskih cdnošaijib med Ameriko in Jugoslavijo se je izjavil g. dr. Biankini takole: Amerika je silno bogata dežela. Je "bivališče ljudi velikega duha, zemlja inicijative in treznega dela, ne pa eldorado špekulantov in ve-rižrvkov. Delo je princip te države, in kadar Amerika komu pomaga, pričakuje od svoje pomoči tudi prijateljstvo. Umestno bi bilo, da
Vesti Iz jn$oslaolje.
Uspeh poizkusnega glasovanja na Koroškem.
»Mir« poroča: Izvedli smo v coni A poizkus no ljudsko glasovanje. Oddanih je bHo nad 80 odstotkov glasov za Jugoslavijo. Nemci, iki so oddali svoje glasove za Avstrijo, so nam sedaj izjavili, da bedo tudi eni glasovali pri plebiscitu za nas, iker stop Avstrija ob robu propada in je samo vprašanje tednov, da popolnoma razpade. Glasovanje se je vršilo pejpoLnema nepristransko. Ljudski glas je božji glas.
Nemško-korošk a nesramnost Nemški agitatorji širijo po Koroškem te-le letalce: »Pazite Korošci! Kako stoji naš denar. Jugcslovensko sleparstvo. Prekanjeno, zvito so vas lažnivo slepili Jugosioveni, n jih krona bi bOa več vredna, kakor semškoa vstrijska. Zapeljali, prisilili so vas zmeniti vaš denar na .jugoslovenski. Korošcu vam pravijo, da so 100 jugoslovenske krone tkaj vredne kakor 160 avstrijskih. Jugosioveni naenkrat zmenijo 100 avstrijskih kron samo 65—70 jugoslovenskih. To vse .je sle,parija. Vaše aržete mislijo poravbat, ekrasti. Žlaht more stati za Jugoslovene na Koroškem, če mislijo ti pustolovci pri nas že na razpust! Prej pa hočejo portegniti, nam denar iz aržeta, kolikor jim je le mogoče. Pazite rojaki. Na Dunaju je jugoslovenskih kron dovolj! Če bi jih le kateri hotel! Nihče jih noče! V Mariboru in Zagrebu zahtevajo samo aivstrijski denar. Ja, zakaj pa? Ker s tem dobijo dober kup oblek, čevljev in drugih reči. Poglej, poglej Ju-goslveni pravijo avstrijski denar bi nič več -bil vreden v Švici. Imajo vas res za tače trape? Sami poglejte poročila v listih. Natančno vidite, da tam jugoslovenski denar sploh ničesar ni vreden, kagti v Švici se za ta denar ne marajo. Avstrijski je še vensdar zapisan, jugoslovenski pa ne več. Zakaj, zakaj kranjski Janez .povej! Kmetje in mojstri, uradniki in delavci kaj pravite k temu ropu na vaše aržete? Naenikrat imate tričetrt, trafericelce vaša denarja! To je največa oddaja premoženja. Jugosioveni bodo vam vzeli, vam slekli še ????, srajco od telesa. Kranjski trgovci mislijo zdaj z vami narediti kar le hočejo. Žanjejo, Korošec je trap. Janez, pri nas ni več takih tepcev, <ki se držajo Srba. Koroški rojaki! Varujte se pred jugoslovenskim denarnim sleparstvom! Jugoslovenski denar upada zmirej po vrednosti! Torej obdržite« emškoa vstrijski denar!« — Tako sleparijo Nemci naše ljudstvo na Koroškem« a zda se, da se doslej z naše strani nI ukrenilo ničesar, da bi se z uspehom nastopilo proiti tej nemški agitaciji. Ali se ie petem čuditi, da dohajajo s Koroškega vedno bolj .pesimistične vesti?
Dr. šusteršič ni v tuji službi? »Slov. Narod« pčše: »Slovenec« prddbčuje pismo dr. Vladimira (Vladčslava?) Pegana, v katerem nagiaša med drugim, da je dr. Šusteršič že pred prevratom sklenil, da se nikdar in pod nobenim pogojem več ne vrne v politično življenje in da se ne udeleži politične akcije, kaj šele, da bi se spuščal v take pustolovščine, kakor se mu očitajo; dalje da biva dr. Šusteršač ves čas v svojem stalnem bivališču, izvzet je iz tega samo kratek čas, ko je bil dr. Šus-teršič s svojim sinom, tehnikom, iz zdravstvenih czirov na kratkem počitniškem potovanju po Švici; iz tega sledi, da je popolnoma nemogoče, da bi bil dr. šusteršič kdaj po Italiji potoval m iskal dobrovoljcem za samca* bivšega črnogorskega kralja.« Z ozirom na te trditve ugotaivijamo, da fe dr. šusteršič v četrtek, dne 1L decembra ▼stopil ▼ simplooski ekspresni vlak ▼ Briga v Švici in se peljal s tem vlakom preko švicarske meje v Italijo in izstopil v Milana. Kolikor smo informirani, je bival dlje časa v Švici in se mudil tudi v Bernu, katero mesto je znano kot središče habsburške propagande," ki jo vodita princ Windiscbgratz in baron Ghlumetzky. Dr. šusteršič je dobil dovoljenje za potovanje v Italijo kljub temu, da Italija doslej državljanom
j u Neslovenske kraljevine, ki se nahajajo v Švici, ni hotela izdajati - nobenih prepustnic za potovanje v Italijo; takšnega dovoljenja niti ne dobe bolniki v Da vosu, ki bi se radi vrnili v Jugoslavijo. Vprašamo, kako je mogoče, da je debil 'baš dr. Šusteršič takšno dovoljenje, kaj je iskal dr. Šusteršič v Milanu, s kom je imel tamkaj sestanek? Vse to bi bilo zanimivo izvedeti in nadejamo se, da se bo posrečilo, priti na sled tudi temu. Iz teh podatkov je razvidno, da dr. Šusteršič ni tako nedolžen, kakor ga skuša predstavljati njegov dobri prijatelj dr. Pegan, o katerem bomo morda v doglednem času še tudi morali spregovoriti resno besedo.
Žfullii oprooizacilske komisije
za teden od 29. dec. 1919. do X januarja 1920.
(Preščipne se številka 27 živilske izkaznice.)
Testenine: I kg po 1'40 lir kg.
Rlž: 1 k s po 1*40 lir k?.
Kristalni sladkor: 15 dkg po 5'— lir kg.
Kava: 10 dkg po 12*— lir k g.
Prvovrstno olje: 20 d po 7'20 lir liter.
Losos: v posodah po okoli po* kg po 2*25 lir 1 posoda na izkaznico.
Okajena ameriška gnjat po 5'60 lir kg. Tun ▼ oljn po 9'6G lir kg, (trebušni del) po 10 lir kg;
Jezik v konservi po 8 lir kg. Kupovale emt ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo proti predložitvi živilske izkaznice lahko razdeljevala dnevno in poljubno tudi naslednja živila:
Cikorija po L 2'20 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 g, po L 1'50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8'40 kg; trebušmna po L 8*40 kg; kis po L 1*40 1; kondenzirano nesladko mleko marka »Colombo« v posodah po 1 kg po L 3'75; sveče po 30 stot. komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; kakao v prahu po L 14'— kg; Severno-ameriška mast po L 10'40; muškatov! orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsiglia* v komadih po 50 dkg L 2'15 komad; kristalizirana soda po L. 1'— 1 kilogram; sardine v oljčnem olju »Arrigoni* v škatlah po % kg po L l'35t »/» kg po L 1*85 in »Ezcelsior* po % kg po L 2'70 škatla; fileti v olju »Excelsior« po */• kg P° L 130 škatla; marmelada po L 5 50 kg; kitajski čaj po L 20'— kg; poper po L 10'— kg; pimenta po L 9'— kg; kumin po L 8'— kg; zašbela »Tcrregiani« po L 6 kg; hranilna moka za otroke po 60 stot. zavoj; mešano maslo po L 10'40 kg; paradižnikova konserva po L 3*50 kg, v posodah po 1 kg po L 3'40, v posodah po Vt kg po L 1*75 poseda; biškoti (London Facto-ry A. Gatti, Trieste) »Metropolitani« po 8 lir kg, druge vrste biškotov, kakor »Albert«, Petit Beurre«, »Seccession« itd. po L 9'60 kg; biškoti v zavojih po 100 g po 1 liro zavoj; gren-čni biškoti po 16 lir kg; angleško milo »Wat-son« po L 2'60 komad; belo ameriško toaletno milo marka »Ivory« po L 1*20 komad; kanela v prahu po L 15'— kg; dišave po L 10'— kg; vuno Chianti »Ruffino« v steklenicah po 2 litra po L 6'40 steklenica ;_škrob po L 8*50 kg.
Mazilo za čevlje (marka »Lift«) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po L 1*65 škatla; teko&na (»Lift«) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stotink, št. 2 po L 1'45, št. 3 po L 2 80 škatla; mazilo (»Uft«) za kovine v škatlah št. 1 po 40, št. 2 po 55, ŠL 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketirane pode (»Lift«) v škatlah po X kg po L 2'40, v škatlah po % kg po L 4'80 škatla.
Samo na odmerek. 50 dkg fižola na osebo in teden po 2'25 lir kg; 50 dkg fižola »-koks« po L 2'80 kg; kondenzirano sladko mleko marka »Mercurio« do treh odmeitkov 1 .posodica do 6 odmerkov 2 posodici in od 7 odmerkov dalje 3 posodice po L 2'30 posodica.
Živila« ki se razdele posetnikom ubožni-Ških izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti.
Na ribji tržnici: namočena polenovka po L 4 80 kg.
Izdajanje novih petrolejskih izkazale.
V tem tednu se razdele nove petrolejske izkaznice štev. 58 za nakup pol litra petroleja. Pravila glede nakupovanja petroleja z novimi izkaznicami in kontrole izkaznic so ista, kakor je bilo že prej objavljeno.
Razdeljevanje petroleja.
Izkaznice št. 57 so veljavne do 29>decem-bra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka 30. dec.
Cene: za mesto 1'20 lir za liter; za predmestje in okolico 1'25 lir za liter.
Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja.
PODLISTEK
(68)
Zo staro praoflo.
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska
povest iz XVI. stoletja.
-—i
Ujetnik se je zdrznil cd groze, obupno se je prijel z rekama za prsi, da so verige zazvenele, ter je zamolklo zaječal od bolečine, srda in groze — Bog! Bog! t je zaškripal, »sili živ?«
»Petrovič,« jo zapovedal Tahi, »odvedi mi tega gosta v zdei^njo sobico, čuvaj ga dobro ia zapomni si: Ivan noče od mene ne kaplje, ne mrvice, torej mu ni treba nič dati.«
»Lahko noč, nebilis domine,« se je zahohotal Drmačič.
Ujetnik se je spustil na kolena in pogledal k nebu, ali orožniki so ga cdvedli s silo; gospod Tahi pa je vesele velje odšel gori po stopnicah ki je v tepli sebi brbljal z gospo Jeleno, ki mu je povedala, da je bil zjutraj pri nji žup-mk Babic in da je povprašaj, kam da je prišel mladi G j uro Mogaič, kajti ljudje da govore za gotovo, da je bil odšel v Kanižo. %
»Recite mu, gcqpa Jelena,« je odgovoril
Tahi, »pro primo, da so Mogaiča zajeti Turki in so bržkone napravili iz njega kepuna; pro secundo, naj se vražji pop izojgiblje moje hiše, ker ga sicer cvrknem po sveti tonzuri. L je, kmetskega rocu, pes, kakor vsa druga kmetska smet.«
Irutfa če:
Pet dni je minulo od Svecnace. Gospod Fer-ko se je obilneje oslacHJ z zlato kapljico vina, ki so je njegovi ljudje zaplenili v kleti Ivana Sabova v Brdovcu. Lici ste mu goreli, očes* plam teli. Veselo je poskočil pckoncu — bil je vražje volje. Pritisnil si je kapo na levo uho, se spustil po stopnicah in zaklical glasno: »Peter! Ej! Peter! Kje si malopridnež?« V hipu se je pojavil Peter Bošnjak in se priklonil globoko.
sPrinesi ključe kamenite sobice, da vidim, kako se veseli naš gost Ivan Sabov. Da, iudi hlebček belega kruha prmesi! Sluga je ubogal gospodarja in 'kmalu je odšel po zavitih stopnicah, noseč svetiljko, hleb in ključe podzemne sobice, .a za njim gospodar Tahi. Po temnem hodniku ped zemljo sta prišla do železnih vrat. Peter jih je odklenil ter vstopil, za njim Tahi. Ko je Peter privzdignil svetfljko, si si mogel
Nate Sokolsftvo.
Tržaške sokolske žape sela vadMeljskega zbora
«e bo vršila v nedefco, 4. januarja 1920., ob 9, v društvenih prostorih, iti. C. Battisti 21. K sej. so nujno vabljeni zastopniki vseh včlan}en»h društev. — Načelnik.
ogledati to strašno, grozno sobico. Iz te kamenite luknje je udarjal k vratom vlažen in smra-den zrak. Tupatam so bile gole, kamenje ste-^ pokrite z mahom in plesnobo, drugod omo-cene od vode. V kotu na gnili slami je drhtet nekak klanec — menda živo bitje, morda človek. Da, da, to bo človek. Izpod krvavih krp vidiš človeško polt, nogi rdeči m modri, nabrekli, ozebli. Tudi roki vidiš, suhi, beli fa ste se krčevito zakopali v slamo; okoli roke m noge se ovija hladno železje. Morda Je to zver? 2ivo je kajti sedaj pa sedaj drhti, sedaj ječi. Menda je bil to človek. Bo tako, kajti pod črnimi okrvavljenimi lasmi, ki so se prilepili cb čelo, vidiš siv, bled obraz. Kakor da so ga kače izpHe. Modre suhe ustnice so zinile, a izza njih gledajo zobje kot tigru. Temni očesi žarite, kot steklemu .psu, ter se vrtite in vrtite. Sedaj pa sedaj ta klopec vzdiha, ali pa ječi. Ali, kakor da je prikovan ob zemljo. Kako ne H? Ta človek m že pet dni nič jedel ne pil. Tahi se je, podbočivši se, postavil predenj -kot pes pred mrtvo divjačino. Oči so mu zažarele v plamenu mržnje, prezira in zverstva.	*
(Dalje.)
.Rojanski Sokol vabi svoje čjane :n članice v ponedeljek, 29. t. m., cb 20 na zelo važen sestanek v sokolski dvorani. — Načelnik.
Silvestrov večer »Tržaškega Sokola«. Priprave za to, našemu občinstvu tako omilelo prireditev, ki je leto za letom napolnjevala do zadnjega prostora dvorano v Narodnem dontu, so v »polnem ti-ru, in smemo, sod-eč po njih, v resnici pričakovati n&jprijetnejše domače zabave. Kakor že rečeno, bo ta večer tudi šaljiv srečolov, in zato se ponovno naproša občinstvo, da po možnosti daruje kaj za ta sreoolov. Darovi naj se oddajajo vrata-rici v Narodnem -domu. Spore\f večera se objavi pravočasno z vsemi- podrobnostmi, izvzemši morda one, ki bodo pravo presenečenje za občinstvo.
Plesni venček »Vrdelskega Sokola« je danes od 20 do 24. Vstopnina 1 L.
—	V sredo cb 20. »Silvestrov večer« »Vrđel-skega Sokola« z raznovrstnim sporedom. Vstopnina 1 L.
—	Odbor ova seja »Vrdelskega Sokola« bo jutri, v ponedeljek, ob 21. Naj nihče odbornikov in namestnikov ne manka.
VII. vsesokolski zle t priredi »Zveza slovanskega ©okolstva« v Pragi prihodnje leto, 1920., na Vidov dan, 28. jiraija. Prireditev bo v takem, če ne večjem obsegu, kakor ona z leta 1912.
Jugoslovenski Sokoli na praškem zletu. Jugoslovenski Sokoli bodo na sedmem Češkem vsesckolskem izletu na Vidov dan leta 1920 v Pragi izvajali posebno (točko, proste vaje, ki jih je sestavil Fran Hoffiman, nadzornik telovadbe v ministrstvu narodne prosvete v Bel-gradu. Te proste vaje bodo simbolično predstavljale veliko borb o našega naroda za osvo-bojenje «n nedinjemje.
Dar. CL Ernest Pegan daruje L 75*— Tržaškemu Sokolu. Denar hrani uprava listaj.
Domače vesti,
t Viktor Bežek. Iz Ljubljane je aospcki tužna vest, da je tam dne 19. t. m. nenadoma preminul g. Viktor Bežek* bivši ravnatelj slovenskoga moškega uoiteiiišča v Gorici. Bolehal jc že dlje časa na težki ni mukepoini> živčni bolezni, ki je končno pretrgala njegovo plodonosno delovanje na šolskem poJju. Pokojnik je bil rojen 10. julija 1. 1860. v Postojni ter je dovršil srednjo šolo v Ljubljani in vseučiliške nairke na Dunaju in v Gradcu. Služboval je najprej kot suplent na goriški gimnaziji, nato v Ljubljani, a se je zopet povrnil na žerisko učiteljišče v Goric?, dokler ni postal Tavnatelj moškega učiteljišča v Kopru in se ž njim vred .zepet preselil v Gorico. Vse njegovo živtenje je bilo neutrudno delovanje za- povzdigo slovenskega šolstva, ki je bilo za čas njegove mladosti še zelo nerazvito. S Schreinerjem, Hubadcm in Bez'akom pa ga je povzdignil do sedanje nenavadne višine. Spisal je veliko število strokovnih in učnih knjig, ki se po temeljitosti Jshko postavljajo ob stran onim naikul-turne'Ših narodov. BU je šolnik z vso dušo, tz vso 1'jubezTtijo do naše mJadir.e in ji je vzgojil nešteto dobrih učiteljev. Udeleževal se jc tudi nekaj časa literarnega življenja in bil večletni ureciuk »Ljubljanskega Zvona«. Njegovo ime je ozko združeno s kulturnim razvojem našega naroda zadnjih trideset let. Naporno duševno delo )c osiabilo njegove živce, ia sedaj, ga ie smrt odrešita neizmernih -muk Zapušča vdovo iz dvema otrokoma, katerim izrekamo najiskrenejše sožalje. Siovenski naroi pa plaka cb grobu enega svojih najboljših in najzaslužnejših mož! — Pogreb se je vršil v nedeljo ob 16 \'z> mrtvašnice pri Sv. Krištoiu na novo pokopališče. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudi obojega spola^ ki so spremljali sprevod do Martinove ceste, nekateri pa celo na novo pokopališče. Zlasti je bik> opaziti mnogo njegovih znancev in znank iz solnčitc Goriške.
Vsled preobilice gradiva smo mor aH izpustiti velik del za danes določenega gradivi ki ga priobčimo, po možnosti, v priheonirh številkah.
Njegovi ekscelenci, gospodu generalnemu civilnemu komisarju. V mestnem delu Kjadinu ste si sesedinji dve dr užini: ena itaHjcuska, druga slovenska, vsaka s koščkom zemlje za hišama. Jz raznih razlogov prihaja večkrat do navzkrižij med obema družinama. Padajo tudd najhuje žaljivke na rečua slovenske narodnost«. Vemo, da so to za Vas, cksceicnca, malenkosti, .ki nam ne dajejo pravice, da bi Vas nadlegovali. Take stvari naj rešujejo podrejeni organi! Ali, te dni "je prišlo vmes nekaj načelno važnega, kar utegne — tako vsaj sodimo mi — zanimati tudi Vas, ekscelenca, kot vrhovnega irpra\i<telja> dežele. Pred nekoliko dnevi jc prišlo z epe t do navskrižij. Slovenska družina ie poslala človeka na Tedarsko postajo v ul. Rossetti s prošnjo, da bi oblast posegki vmes in napravila mir. Izprva &o biLi nekako pripravljeni; ko pa so čuli, da Jc ta družina slovenska, so se začeli nekako zvijati, češ, da dotična ulica ne spada v njihovo območje, a slednjič so izpregovorili odkrito besedo: da tu gre očitno le za sovraštvo proti Italijanom!! Nasledivesa tfne pa je vendar prišel v slovensko družino redar — pozvan od italijanske družine — ali ne s postaje v ulici Rcssettt, ampak z one pri Sv. Alojziju, fcafkor se je zatrialo. Prvo njegovo vprašanje je bilo (kakor v ulici Rossetti), kake narodnosti da je družina, kako đa Je prišla v Trst in koliko časa da je že tu?! Ko je ifcbll na to vprašanje izčrpen odgovor, je bil za-kiuček že storjen, enak onemu v ulki Rossetti: »2e vidim, tn gre za sovraštvo prod Italijanom!« In dostavil je še: pomarn Slovence; služil sem nekaj časa v Sežani! Vidite, ckscelenca: tu postaja stvar velike načelne važnosti za slovensko Prebivalstvo Trata. Kajti, ako l* se mu imela krojiti pravica, oziroma krivica, po kriteriju narodnosti, ne pa na podlagi objektivnega stanja stveri in dogodkov, bi to prebivalstvo ostalo brez vsake pravne varnosti in zaščite! Kam bi prišlo, če bi n. pr. tudi jsou sodiiiji izpraševali stranko le o nje narodnosti, in če bi po tem kriteriju izrekali tudi obsodbe?! Uverjeni smo, da- bi tud> Vi, ekscelenca. najodločneje zavrnili tako prakso, povsem v svesti si. da uprava, ki bi dopuščala kaj tafcega, ne bi bila več moderna, ne liberalna, najmanje pa
Slovensko gledališče o Trstu.
Danes popoldne točno ob 15
Deseti brat
Narodna igra v 5 dajanjčh in dveh izpremembah, po Jurčičevem romanu dramatiziral F. Gove-•kar. Režiser Mari) Sila.
Zvečer točno ob 20, zadnjič
Anffisa
Drama v likih dejanjih, 6pisal L. Andrejev; poslovenil Iv. Vnuk. Rezišer Marij Sila.
pravna, kakršna gotovo hoče bati italijanska! Zala smo tudi ti ver jeni, da Vam bo, cksceteuca, le ustreženo, da Vas opozarjamo na take r.erc-Jnosti in nepravilnosti, kajti pritrdite nam gotovo tudi Vi ko pravimo, da taka poizvedovanja ne spadajo v kc-mpetenco prdrc'euih varnostnih organov! In ker ste, ekscelenca, gotovo tudi Vi na staKŠčtr, da vsem državljanom, ki morajo (brez razlike narodnosti) vršiti iste dolžnosti do države, greda ti;d3 enake pravice in enaka- varnost in zaščita v vseh stvareh javne uprave, «pričakujcmo z zaupanjem, da podelite, ekscelenca, vsem podrejenim oblastim in organom ukaz, naj -zasledujejo objektivno resnico in noj poslujejo e-ino Ie -na podlagi te poslednje, puščajoč moment narodnosti popolnoma na strani. Ce kemtt, je gotovo ravno Vam. ekscelenca, mi tem, da si uprava pridobi zaupanje vsega »prebivalstva
»Nucleo«. Označili smo že vso nesmiselnost tistega govoričenja, češ, da jc naš živelj v teh pokrajinah le v majhnih skupinah, ločenih drugi od druge. Tudi glede mestnih Slovencev smo se odločno uprli taki trditvi, naglašujoč, da tudi ti ne živo le kot osamljena sku!>ma, marveč da tvore vsesicupno prebivalstvo mesta skupno z drucored-nim življem. Danes pa hočemo še enkrat in posebno ipodčrtari, da mestni Slovenci niso »nticlco«, marveč le nadaljevanje naše kompaktne ma^e v zaledju. In to poslednje je, ki podaja pc-krajiui značaj. Naj se govori, kar hoče, in oporeka, kolikor hoče, dejstvo je vendar — kakor se je posebno pokazalo zlasti v tej vojni —, da ie kmet podlaga, temelj, vsaike dežele. Zato ji kmet podaja pravi značaj. Kmet pa živa v zaledju in ta •zaledje je slovensko! Ne, tudi v Trstu nismo »nucleo«, ampak sestaven del kompaktne mase, k! daje značaj \isej pokrajini To ie cejstvo, na katerem ne morejo nič izpremeniti vse tis-te jzvestn* tržaške »informacije« v Rhn.
Slovensko gledališče. Danes ste dve predstavi Popoldne cb 15 se prvič ponovi narodna igra m petih dejanjih in dveh Izpremembah »Deseti brat«. Naslovno ntago igra g. Terčič, Krjavlja pa g. Siku Naše slutnje nas niso varale, kajti cb prvi uprizoritvi te narodne igre na sv. Štefana dan je bilo gledališče polno do zadnjega kotička in mnogi niso moglr dobiti sedežev. Zato tudi nujno prosimo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, da ne bo navala pri blagajni. Zvečer ob 2fl se na željo občinstva zadnjič ponovi prekrasna L. Andrejeva štirideranska drama ^Amflsa« z gdč. Vovkovo v naslovni ulogi hi g. Silo v glavni moški udct;>. Dejanje se vrši na Ruskem v poslednji derfot Kr.'.Vega carskoga režima. To delo je pravi biser ruske literature in jc obenem najboljša in najgtabckejša ■drama, ki se je igrala letos na našem odru. 'top-nice in sedeži so v predprodaji danes cd 10—12 v veži Narodnega doma.
Podporno društvo za dijako na realki v Idriji. ^Podporno društvo za dijake na realki v Idriji« si ie na občnem 'zboru 19. t. m. izvolilo nov odbor: predsednik Robert Kenda, prof. na realki v Idriji; predsednikov namestnik Dragotfn Lapajue, trRo-vcc v Idriji; tajnik dr. Andrej Budal, reaJčni suplent; blagajnik Ljudevit Mlekar, rcalčni suplent,* namestnika: dr. Milan Papež, nid. nad zdravnik, in Filip Vidic, rud. oHcijal; pre»!cdn:ka račinov: Franc Šinkovec, pod uradni k v pok., in Framc Novak, rcaienl supient. — Ker Je sedaj TeaMca v Idriji edino tovrstno vzgajraiišče iza aikaždjno slovensko •mhidino v zasedenem ozemlju, se društvo obraća do vseh onih, ki ste jim v današnjih težkih raizmc-rah vzgoja in omika naše mladine resnično pri srcu, da z denarnimi prispevki v prid ubožimn in vrednim dijakom pcmsg.ajo iajšati bedo, ki pri nas taiko pc-gostoma ovira mlade duševne moči, da se ne morejo razviti, kakor bi bilo želeti v skupnem narodnem interesu. Vse naše občine, hranilnice, posojilnice, društva, korporacije »td., pat tudi rodo-l:ubni posamezniki naj ee o novem letu spomnijo, da jc v Idriji na realki izbrane mn-ogo slovensko mladeži, ki tvori up in bodočnost našega nareda, a nima čestokrat niti najpotrebnejšega odela in obuvala, da bi mogki uspešno obiskovati šolski pouk. Darujmo z veselim srcem vsakdo po svojih močeh. Kar -žrtvujemo za našo mladino, je najbolje naloženi loapital. Prispevki naj se pošljejo po poštni nakaznici na naslov: Podporno društvo za dijake na realki v Idriji.
Vidlranje potnih listov za potovanje v Jugoslavijo. Delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, g. B. Marković, odpotuje, kakor doznavamo, v kratkem za par dni v Belgrad. Ker se v času njegove odsotnosti najbrže ne bodo vidirale potnice v Jugoslavijo, jc priporočati dotičnikom, ki to nujno rabijo, da si preskrbe visum g. delegata tekem prihodnjih dni do 31. t. m.
Gozdarska služba. Generalni civilni kemis. ri'at poroča: Upoštevajoč težke razmere, v katerih -o živeli gozdarski agenti in asistenti pod prejšnjo vladavino, je predsedstvo ministrskega sveta (ccntrarni urad za zasedena ozemlja) doloCHo, naj se omenjeni uradniki po I. oktobru t. 1. sprejmejo v skupino E državnih uradnikov po pravilih, ki so v veljavi v zasedenih ozemljih; prednost imajo starejši uradniki in oni, ki imačo najmanj 12 let službe. Poskrbelo se je tudi za izboljšanje sedanjih prejemkov gorinavederiili uradnikov, ki še niso dovrš-ili 12. službeno leto.
Zadruga trgovcev s premogom nas naproša, da objavimo: Omenjena zadruga vabi vse gg. konsor-ciste, da oddajo svojo iglasovnico za imenovanje novega ravnateljstva danes, v nedelja v zadružnem sedežu v ulici Caccia 11 cd 9 do 12. — J»rcd-seJntk.
Odborcva seja vodstva Nar. doma pri Sv.
Ivanu, bo jutri ob 20 namesto v sredo.
Iz Ricmanj. Pevsko in braluo društvo »Slavec« v Ricmanjih priredi s sodelovanjem domače godbe Silvestrov večer v dvorani gostilne »Svura«. Začetek točno ob 20. Na sporedu so tri ckamabke predstave, srečkar.je, voščilo k novemu lefcu-ples ter prosta zabava. Na dan novega leta se ponovi izabava z izjemo tsrečkonja. Začetek ob 17.
V soboto, 10. Januarja 1920« sc bo vršil v vseh prostorih Narodnega don>a veliki ples, ki ga priredi ženska podružnica CM D, ter sc zato opozarjajo vsa narodna, društva, da ne prirede ta dan svojih zabav, temveč naj prrhttc vsi pod Kosto-Ijnbno streho Naro.nega doma, kjer jim bo dana prilika, to se v veseli družbi, ob zvokih veselih valčkov pozabavajo ter obenem tudi plačajo narodni davek, kur je dolžnost vsakega zavednega tržaškega Slovana. Ker bo poslovai ta večer tudi butfet, katerega bo treba zek> dobro opremiti, da ,t»o vsak zadovoiien, se obračamo na vse, ki so dobrega srca. da pošljejo darove na narslov gospe Juiijc Ferfoljevcv ulica Fabio f&rf št. 17, I. j*.
»Zbor svečenikov sv. Pavla« bo imel občm zi>or v Sežani v dvorani Mohcrčičcve gostilne 8. ja-
V Trstu, dne 28. decembra 1919.
»EDINOST« štev. 353.
Stran DL
miarja 1920. ob 10 z dnevnim redom: VcKtev novega starešinstva; Slučajnosti. v
Odborava seja ženske podružnice CMD bo v ponedeljek, 29. t. m., cb 10 v .prostorih Glasbene fliatfce.
Angleški in francoski tečaj. V začetku januar a otvori večerni tečaj za angleški in francoski jezCk. Otvori se tudi posebni leča) a® oeco od lo tlo 17. Pouk se vrši potom direktne ia praktične konverzacije ter razumljiv vsakomur. Za ubož-neiše po znižani ceni, in za one, ki so popolnoma brez sredstev brezplačno. Vpisuje se vsak dan od 17'30 do 21 v prostorih Glasbeno Ma*ke v po tCcpj-u Narodnega doma, ulica Galatti 20, I. nadstr.
v hodniku na levo.
Silvestrov večer ® petjem, godbo, šaljivimi prizori in polnočnim govcrcm prirede šentjakobska društva v dvorani *Del. kens. društva pri Sv. Jakoba'. Začetek ob 21, vstopnina L 1'50. CisU do-biJc-k je namenjen v dobrodelne namene. — Šentjakobski Sokol.
Odbor šentjakobske mladine, ki je bit na pone-tJeffkovem sestanku izvoljen, sc vabi k seji, ki so bo vršila jutri zvečer ob 2t> v *Del. fcorcs». društvu
pri Sv. Jakobu«.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da ie sklenilo zvišati podpornino za L 30, bo pobiralo radi tega od januarja naprej na ud-ninl natnesto L 1'— od vsakega člana L 1'50, kar naj blagovolijo člani vzeti na znanje.
Aretirana sta bifa pred par dnevi Kare* Cunoli-iio in njegova ljubica-, ker »so mili na njunem sta-tiovan'u v ulici Anteni Pacinotti najrazličnejše tatinske priprave in nekoliko najnovejšega vlomilec ga orodja.
Tatvina. V prodajano jestvln Gregorja Zidarja v ulici Molin a venlo so vdrli neznani tatovi in ukradli za 5000 lir kave in gnjati-. Pri Sv. Mariji Magd. Sp. št. 574 so orožniki aretira-!: nekoga Marija Turca, ker so našli na njegovem stanovanju 50 kg kave in nekoliko kg gniaU. Smatra se, da ie Turco izvršil tatvino.
Finančni stražnik in tihotapec. Na pomolu »Ve-nezia« je nesel včeraji Jurij Rjcncvič, e-tar 35 let, iz Splita, ped pazduho zavoj in hotel iti numo finančnega strežnika, ki sioji na nabrežju, ne da bi snu na njegovo zahtevo pokazat, kaj ima v zavoju. Ker mu finančni stražnik ni dovoli! Mi v mesto, Še skočil Rjcnovič na stražnika- Ivana Selccia in ga hotel poriniti v morje. Vnela se ie zanimiva borba, v katari je zmagal stražnik, ki je bil precej popraskan po obrazu, in dal aretirati Splićana. V zavoju jc imel 2 kg finega tobaka. Ricnović trdi, <Ia ga je stražnik užalil.
(Rop v ulici Solitario. Ko sc ie s-ncČi Jcs;ip Bres-san, star 70 let, vračal domov v ulico Solitario 19, sta skočila iz neke veže v omenjeni ulici 2 lopova proti njemu in iga vrgla na tla; prvi mu je zamašil usta z roko, idrugi pa mu jc vzel iz žepa listnico, v kateri jc Bressan imel 1300 lir. Nato sta ga lopova pretepla in odšla. Bressan «£C jo vzdignil in šel na. bližnjo postajo javit to, kar se mu je pripetilo.
Oblastveno postopanje se 'c uvedlo proti 27 hišnim lastnikom, ki so bili naznanjeni, -ker niso bile veže in stopnice v njihovih hišah razsvetljene; naznanjena jc bila tiidi uprava ilržwvnrh železmc zaTadi nerazsvetBenih vež v hišah v ulici Ed. d'Amicis št. 2, 4, 6, 8, 10, 12 i:i 21 i:t v ulici GćroJa-sno Muzio št. I, 3, 5 in 7.
Porotno sodišče«
Tat v mreži.
Josip Tarabocchia iz Malega Lošinja, se jc moral včeraj zagovarjati1 zaradi tatvine, ki jo jc izvršil dne 28. avgusta t. L ckoi: 3 zjutraj v skladišču Artura Levi-Minzija v uiici Porporella'.
Orožniki, ki so šli takrat slučajno mimo skladišča, so zapazili, da so vrata v Skladišče ulcml'ena. Poklicali so lastnikav ki je ugotovil, da go ga obiskali tatovi, ki so mu odnesli iz skicdišča precej blaga. Tatov ni bilo več v skladišču, in g. Lcvi-1W i rezi ju nt ostalo družeča, nego uredili razmetane zaboje, vrvi in drugo blago in pri tem z žalostjo ugotoviti, ća. mu nranka 800 lir, ki jih je imel v blagajnici, in za 2097 Ur blaga. G. LevuMinzi je ravno premišljeval, kako bo zopet dobil vse one vrvi in mreže, ki mu jih jc on: drznež odnesel, ne da bi ga prej vprašal za dovoljenje, — ko ie za>-s'išal v skladišču nekak šum in v istem hipu videl neko postavo, ki ?c planila proti izhocat iu izginila v noč. Levi-Minzr ie skočil na ulico in jei kričati na vso moč, naj sc vendar kdo usmiK in ustavi tatu. Josip Tarabocchia (kajti on je bU tista postava) pa jo je brisal po ulici, kakor bi ga lovi! sam hudič. Ustavil sc Šele — v rokah dveh orožni* 'kov, ki sta ga čakala za vogalom.
Na predsednikovo vprašanje, ali sc prizna krivega, ie Tarabocchia priznal, cLu je kriv. toda pripomni! je odgovarja samo za 410 lir »n sveženj vrvi. Pripovedoval je nato o svoji minulosti 4n o vzrokih, zaradi katerih ie" psotal v o:u usodni noči 28. avgusta prvič tat. Bil je vojak pri avstro-cgrški mornarici v Puli, pozneje ujetnik v Rusiji in ko se jc povrnil domov, ni našel nikjer dela. Živeti pa jc merat na kak nočin s svojo staro materjo (oče mu jc 2e zdavnaj umrl). Ko ie tako o-bupan šel po nekoč po ulici, "e srečal dva vojaka, iki sta ga. vpTašala. ali bi jv.n hotel pomagati pri nekem -delu*. Vedel jc takoj, za kakšno »delo« gre, toia misel na staro mater, ki sa čaka lačna dotira, ga je soravila v iak obup, da jc sprejel ponudbo. SpraviU so se na Levi-Mmzijcvo skladišče. Ne ko v a sodruga sta ostala zunaj, on je moral delati. Ko so prišli orožniki, sta oba zbeži'a in iga pustila samega. V smrtnem firahii sc je — zavil v iiire:io in se skril v kot. Čakal je dclgo odrešenja, q ker jc videl, da Levi-MInzi še vodno no namerava zapustiti skladišča, čeravno se ie začelo že skoraj daniti, sc je pečali odvil in jo pobrisal. Bčl jc p- tako nesrečen, da je na svojem bega zadel naravnost v orožnike, katerim ie dal krivo ime. ker ni hotela da bi njegova uboga mati izvedela, ida ej n jen sin tat. Denar. 410 lir, je nameraval povrniti lastniku, toda v z2poru mu ga jc nekdo ukrade>. Kar se pa tatvine tiče, izjavlja, da obžaluje svoj čin, in zagotavlja, da ie naredil ta korak v skrajnem obupu.
Zaslišan jc bil lastnik skladišča, g. Levi-Minzi, ki je izjavah da ne zahteva odškodnine, a nato se Jc prečkala izjava orožnika Karta Dominfcij^', ki so se&aj naha ja na Rek t.
Branitelj dr. Zennero jc naglašal obupni položaj Obtoženca in pretil porotnike, srai sodijo b^agm
Na podlagi porotniškega pravoreka )e bil obtoženec obsojen na 10 mesecev zapora.
Književnost in umetnost.
»Deseti brat« ie na sv. Štefana daA napolnil gledališče do zadnjega prostora. Ta razveseljivi ipojav ima svoj vzirok nekclko v stari tradiciji, da si ta dan marsikdo »privošči luiksus« pogled afti v gledališče; deloma tiči vzrok tudi v priljubljenosti ljudskih iger. Ta okus našega ljudstva .je razumljiv, kajti nobena drama, nobena kemadija se ci letos na našem odru tako vsestransko doibro izvajala kot »Deseti trat«. Medtem ko smo videli izstopati v drugih dramah najmanjše sceni one p o m ankl j L vc o t i kričeče in tako vidno, da jih je tudi iaj-5k zapazil, je dobra igra v s;Des©tem bratu« siknila vse vsenične nedesiatke, tako, da (bi še str oka v-njolka premotilo.
G. Silo je bilo veselje pedali an poslušata. Njegov K rja ve Ij spominja sicer Verovška, a podobnost je :tupaiam tako 'lejpa, da tiči že v tem umetniški užitek. Tudi g. Terčič v Martinu nas je spominjal na Skrbinška, a vtkljub temu je imela njegova igra veliko (priznanja vredne samostojnosti. G. Boleslavski idboren v Dolefu. Posebno je ugajal v mimični igri, med petjem v gostilni in v samogevoru v tretjem dejanju. G. Požarjcv Krivec je bil tudi tip sam zase. Že pri vstopu v gostilno, ko je dvignil klobuk za spoznanje z glave, je (povsem karakterizira! svojo ulogo. Požarjeva kemika ije zrastla na Po-žarjevem zelniku; in v tem tiči njegova vrednost. G. Mikelič je -bil lep, sirmpatičen Lovro, g. Šimenc dober gostilničar. Manica (gdč. Kraljeva) je 'bila predeklasnatoriona in prehlastna v govorjenju. Viprvem dejanju je tčla zaradi nje ljubimska scena, premalo 'topla in premalo naravna. Ko so Lovra aretirali, je (kazala .premalo razburjenosti. Gdč. Kraljevi se mi zde karakterne uloge bolj iprikladne. Boljša ljubimka je bila gdč. Mezgečeva. Istotako gdč. Voukova v Neži. Le zakaj govori s tako višino v glasu? Ostali v splošnem-dobri. Le lovska scena in scena s sodnikom »v zadnjem dejanju bi bili lahko boljši. Gorniik se še zgenrl ni, ko mu je Manica razkrila, da ljubi Kvasa. Čitanje Piška-vevega pisma ije bilo piškavo.
Narodne pesmi (razen »En starček«) bi bolj vplivale, ako bi se ne izumetničile. Narodna pesem je lepa, ako jo zapojemo res tako, kakor jo poje narod.
Popoldne se ]e ponovil »Ekvinoikcij«. To dramo jc prevela gdč. Hočevarjema, (kar se pomotoma doslej ni omenilo.) Prevod je dober.
R.
Gospodinjski koledar, ki ga; fe založila knjigarna Jalte Stoke, je ravnokar izšel in sc dobiva, v rečeni knjigarni. Cena L 4'—■. Ta koledar priporočamo našim gospodinjam, ker je res praktično urejen. Zlasti obiii prostor — za vse leto — zq beležke bo dobro doše!. Je pa v njem tudi razne zabavne vsebine, za katero pa moramo, žal, reči, <!<a ni niti izbrana niti podana najprimerneje. Ona »humoreska« o »Smuku in njegovem Muku« je naravnost neprebavljiva, jezik pa vobče kar mrgoli liairaznovrstncjših napak, med katerimi n> najmanjša »brez da bi*. Koledarji so ravno tisti književni proizvodi, ki v največjem številu prihajajo n:-ed narc<l, in iravno zatw jc S-c tcn« nuincjc potrebno, da sc v takih proiz\*xliIi posveča največja pažnja i vsebini i jeziku. Mislimo, &a nam ni treba •poudarjati, da robatost vsebine in na neolikano ljudsko govorico se naslanjajoča pogrešnest jezika nista predpogoj za tnnljivost kakega spisa. In prav
ZAHVALA.
Vsem onim, ti so na katerikoli način izkazali čast spominu nepozabnega: nam
Mihaelu škerko
izrekamo podprsaro itaHopJejo zahvala. Posebno sc zahvaljujemo društvu s Ljudski c<ier«, železničarjem, soroAiškofii in sploh vsem onim, ki so ^prerasli dragega pokojnika k večnemu počitku.
PRAPROT, 27. decembra 1919.
Žalujoča dražim ŠKERK.
HALI OGLASI
se računalo po 10 sto«, beseda Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stol beseda. Najmanjša pristojbina L T*—.	_
PRODA sc hiša v Rckuiu »Dodici Moreru za 4.000 lir. Več se izvo pri biaga.m kavarne sCcmmer-cio«1.	30
ŠIVILJA se priporoča v eircstu in okolici, vL Bo-scltetto 42, vrata 1L	31
LEPA, novo ZMiana vZa se ipro-da v Sežani- ▼ bližini kolo dvora. Zraven je lep'vr t in obšumo dvorišče. Gene zareme. Natančni pogoji se dobe pri Josipu Gruntarju v Žmarjah pri Staivjelu. 32
NEKAJ litrov petroleja in petrolejska peč se proda, oziroma sc zamenCa za siadkor ali moško perilo. Ponudbe pod »Priložnost« na ins. cdddek Edinosti	33
ABSOLVENTKA slovenske trgovske šote išče iprimerne službe v pisarni tudi na "deželi. Ponudbe pod »Marljivost« na ins. od. Edinosti. 34
FRANC ROŽE, Kazi je št. 42. ima na prodaj eno leto starega, bika. simentafeke patine, fc« tehta nad 240 kg. Cena po dogovoru.	35
• zpSrSS:	• - v- -
ZAHVALA. _
Za vsestransko izkazano sočutje ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, tasta, brala, starega očeta, gospoda
Frančiška Streklja
izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ogromno udeležbo pri pogrebu.	.
Posebno se zahvaljujemo vsem gosp. uradnikom, ki so pokojniku Izkazali zadnjo čast.
TRST, 27. decembra 1910.
Družina Strektli-MaruSi*.
NA PRODAJ jc hiša, 3 sobe, kuhinja, klet in vrt. Naslov pove ins odd. Edinosti	38
. nčž ni ravno -sedaj še tem nujneje potrebno, da iz knjig, ki prihajajo med narod in vsa) idoloma nademestujejo šolski poirk, govori zdrava misel in čim čistejši jezik? Gospodu založniku zato svetujemo naj iskrene je, da v bGdoče, ako »Zveedane« niso sposobne za to, izrcč» taks stvari v pregled komu, ki ima kolikcrtoUko dobrega okusa hi ki tudi pozna naš jezik.	—r«
Gospodarstvo.
Kmetsko razpravljanje, ki se je vršilo minulo nedeljo v Gropadi, ie bilo prilično dobro obiskano. Strovni tajnik je pozdravil navzoče Gropajce rn Pcdričarjc ter pojasnit veliko važnost čiščenja travnikov in pašnikov od nadležnega kamenja, ki p rop reč a vsako unosno kulturo na naših kraških tleh. Nadalje jc govoril obsežno o poboljševanju travnikov potom racijcnalnc gnojitve, o pridelovanju »n konserviranju gnoja kot najvažnejšega činitelja za zboljšanje našali kraških taJ an naše ži vinorejte. Kakor že prej Bazovci m Trebeaioi, tako so tudi naši Gro&ajei m Padričarji izrazili željo, ii'2'j bi se naprosila vlada ki magistrat, da bi se zop-t« kakor nekdaj delile podpore za čiščenje travnikov in pašnikov, iu da bi se našim goniUm okoličanom zopet izročila d»»a popravljanja cest, kakor pod prejšnjo vlado. Ta prošnja da je tembolj utemeljena danes po vojni, ko sc nahaja maša tržaška okolica v tako obupnem gospodarskem stanu kakor šc nikdar .poprej. Slaba tla, velikanska draginja, pcmankanie zaslužka v mestu, že obstoječi davki na vsako malenkost in oni, k» nas še čakajo, da bodo uniči!* vsako možnost kmetovanja v tržaški gornji okolici. — Strokovni tajnik je pojasnil, iia so vse te neugodne okolnosti le mimoidoče neizbežne posledice dolgoletne vojne, 4d se dajo ublažiti le s prluiim delom, skrbnim gospodarjenjem iu štedenjem. Treba jc torej intenzivneje delan"« več proizvajati in manje trošiti.
Na Kontoveliu bo kmeitko razpravljanje na novega leta <km ob 16. v prostorih Gospodarskega društva.
KUPUJEM vreče in cimjc. Fr. Babič, Moirn gran-ide št. 20.	36
GRAMOFON in harmonika na prodaj. Ui. Ferrie-ra št. 21. na dvorišču.	37
STROKOVNJAK pr:>pravlja k sprejemu in odpustnim izpitom v vseh trgovskih predmetih. Ponudbe pod »Redni in vestni učenci« na ins. odd. Edinosti najkasneje do 5. januarja.	39
ZEMLJIŠČE v bližini Boschetta, pripravno za stavbe in hiša 6 stanovanj, kuhinja in soba, vrt se preda po zmernih cenah. Pojasnila ul. S. Cili-lto 541, pritličje, desno.	40
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Fraacesco 15, II kupuje srebro in zlato po najviših cenah. 41
PRODAM vršičke belih majhnih klinčkov, več tisoč, visoko cepljene trte, jablan, dve rumeni vrtnici s krasnimi kronami, smokve ia sajenkc leprh vrst. Nardin, Barkovlje.	14
KROJACNICA Avgust Stolar uL S. Francesco d'Asisi štev. 34, 111. ie edina dobroznaua kro-jačnica v Trstu.	_3367
POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Poviu ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje.	4467
Poziv no novoletna voščilo.
Prosimo vse naše cenjene tesereate. čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta, nai se pravočasno Javijo ustmeno ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe n boao sprejemali ako ae bomo imeli prostora ▼ listu. — Novoletno voščilo za 1. Januar 1920. v obliki vizitke stane IS Lir.	Inser. oddelek Edinosti.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Iia mam mil iL Ima. - lata W-
Dclniika glavnic« in rezerva! zakfcrf K C. SI.
InAjitatainniMai Uradno aro od t.*-«-
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, GaribaJdijevtrg št 3 (prej Barriera.) 3341
FOTOGRAFICNI APARAT, skoro nov. z vsemi potrebščinami, se proda za 250 Itr. Na osled prf ins. odd. Edinosti ut. sv. FrančBka št. 20. (B 101
0. NHO, ziotornlca-urornica
Trst, Corno itnv. IS
Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najvišjih cenah.
Tekom tega tedna se začnejo
PLESNE VAJE
v novi dvorani u!. Sanita. — Dan se pravočasno naznani. —
Za obilna udeležbo se priporoča
VODITELJ
V par dneh
zopetno otvoritev gostilne
AUa Borsa vecchia
L z najboljšim prvovrstnim
PIVOM DREHER
FOTOGRAF a. JERKIC. Trst, nL Roma 24. Gorica Corso št 34 na dvorišču.	P 711
PRODA se ali da v najem posestvo na Krasu pri Dutovljah. Naslov pove ins. iosi odd. Edinosti. (6
m

Bratje Mli ii Krimaonč
iiL Hazzioi 48 (vogal nI L Uarm)
Za prihodnjo sezono:
bogata izber volnenega blaga, barfc enta moAkega blaga, vol*« nenih odaj, zaves in
testno Izdelovanje mm efcJ.

m
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd.
IA Cm I. L BL »n. 24.
rjTBf
Razgled barvah,
t k nrrulu
m iteui nosnem
Trst
!?iuMn!ct v »latiaa. SpccijalitUa: Slik- ▼ barvati. fota«cbkzi. Oabinct, viait. povečanja, it produkcije vsakevwte. Đektr. nusretijava.
MM ifl
i i i
mi

■I
i
Zo&ozdraonttki ombulatorii
prej dr. BODO.
Zobozdravnlkdr. E. Cionffero
- in —
dentist Stanko Perhavec
Trst, Trg Goldoni SI. 11, II. nadslr.
sprejema od 9 do 12 in od 15 do 19.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi
brez neba* reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se Izvršujejo po moderni tehniki.
I
i i
popanrlum;*.
Staj za
Sel det ar Neumann In »Singer* Gast |c Gasser
Tvrdka ustanovljen I.
»v«ako FURBCtlBNUl
Trat vL Canapamlo 19
Plačam za srebrn denar nalolšle cene, Mi vede bot drufii trtoocL ALBERT POVH, nr» bL Manzoni 17. vr. 2. pritL
Shan IV.
»EDINOST« IteT. 351,
V Trata« dna 23. dccembra 1919«,
Ofenziva leta 1911 In povellnfitvo generala Iflvellea.
Od 3S divizij, s -katerimi je razpolagal Hin-deirburg na zapadni faronti 16. aprila, mu je csc al o 22. aprila komaj 16 in 25. komaj dvanajst divizij sia razpolago.
Ako bi zavezniški pritisk ne popusti!, bi bila nemika fronta razbita ali vsaj onemogočena Nemcem vsaka odločilna akcija.
Od 9. do 15. aprila ije pasiralo v napadenih odsekih nič (manj kakor 99 nemških divizij, od teh 11 dvakrat, to se pravi, da je bilo v celoti, po uradnih dokumentih angleškega in francoskega glavnega stana, vrženih v fccj 110 nemških divizij.
Izrr.ba bojnih sil se je izkazala trikrat hitrejša cd one, ki je bila konstatirana v dolgi som s ki bitki.
Ko so Ncmci uporabili vse svoje razpoložljive sile, (jim na. precstajarlo dri/Jcga kakor izmenjava divizij cz mirnih odsekov fronte v napadene dc!c in narobe.
To so zadnja sredstva braniteljev, :n po računih angleškega glavnega stana, bi Ne.nci lahko vzJržali kvečjemu 6 tednov. Ko bi se 'oia ofenziva nadaljevala, bi bila zmaga dosežena v letu 1917.
Cc-.iera! NiveMe je pedai :n tudi vzdržal vse potrebne ukaze za energično nadaljevanje bilke.
Chcmin de Dc.mcs je bil zavzet in š!o .;e za p!a~;£vo ,pred mestcin Lacn.
Ostati na slabo utrjenih višin ah, bi Vlo po-r.ienjalo ispostavljanje pretisunku Nemcev, ki so bili sicer jako izmučeni, a <ne uničeni. Vse je govorilo za encrg:čno nada^evarije ofenzive. Vsako omahovanje ti bilo dalo Nemcem le prepetrebni cdmor in oddih. Ofenz:va se vzlic vsemu ni nadaljevala, on posledica je bila ponesrečena ofenziva Kornilovega v Galieji in poraz italijanske armade eb Soči. Vzrok porazu 27. majnika 1917. je "skali v kafcćnetu gospoda vojnega ministra Painleveja.
Desetaka ina-nrka zjullraj je bil general N--velle, ko je ravno proučeval gibanje X. armade. poklican nujno k vernemu ministru v Pariz,
Sprejet po gospodu Painleveju, je med razgovorom bil kratkemalo obveščen, da je odstavljen kot glavni poveljnik in da prihodnji ministrski svet definitivno cdlcči o tej stvari.
Ne ua. bi b:i general Nivelle presenečen po tej nenadni odločitvi, je v prašal ministra, ali se je p-'?ci:l kak nov dr.gcdek, ki t.i rpravi-če\ al tako postopanje. Vojni minister je odgovoril, da se iti zgodilo n»Č posebnega, šlo je samo za izpremembo fcoiuega načina in se je c dlc čilo za »metodo PeLain nasproti »NiveHe-?4angin .
Na razpolago sem vladi,« je odgovoril general Nivelle. ;.Niscm se nikdar potegoval za tako nevarno čast; nisem poznal ne predsednika republike ne predsednika ministrstva niti krke^a ministra. Ako se mi je izročilo glavno I*; ve); niš t vo, so me gotovo smatrali za Fpo-SG-bnega; če pa zahteva dandanes kerist Fran-c;je, da odstopim, nimam temu ničesar pripomnili.
Tcda laka nesebičnost ni ugajala gosp. Pain-leveju, staremu in prekanjenemu .parlamentarcu. On pač ne bi bil hotel nositi odgovornosti za tako važno izpremetnbo v glavnem povelj-mštvu ne pred voj-ko, ne pred zavezniki in ne pred zgodovino. Zato ^e rekel g. N.velleu v malce zavitih besedah, da bi bilo belje v interesu narcJa, da bi glavni poveljnik odstopil, kot na da bi bil odpoklican. Demisija bi se lahko opravičila s slabim .povelju "-kcvim zdravjem ali z izptemen-ba-iii v glavnem stanu; ker se pa gospod vrhovni poveljnik, po njegovih lastnik izjavah, ni nikdar potegoval za tako visoka mesta, bi sc mu v tem primeru gotovo poverilo kako armadno poveljništvo. »In,« je lcka\ o pristavil Paanleve, > vaš odstc.p, gcip. Nivelle, bi bil dober in lep zgled! *
Na ta malo čudni poziv, ki ga .debe le krivci, katerih nočejo izpostavljati škandalu, je vrit evni poveljnik odgovoril z vsem dostojanstvom, da noče biti predmet političnih kombinacij.
Painleve, pritiskajoč nadalje, ije odgovoril: • Jaz nimam ničesar pristaviti; vi mećete deželo v novo razburjenje -in tako igrate igro sovražnika.«
Še isti večer se je vrnil general Nivelle v Compiegne, kamor so ga klicale nujne dolžnosti.	1
•Drugi dan so ga pričakovali na nekem -drugem bojnem odseku;
Toda g. Painleve se ni priznal za premaganega. Zjutraj ob 11, v zasmeh vsem vojaškim pomislekom, je pozval vrhovnega poveljnika zopet v Pariz.
: Ste se kaj premislili od včeraj?- je vprašal minister, l:o je imel svojo žrtev pred seboj. — >Kaj pa?« —
Da je potrebna vaša demisija.« — : Ne, gospod minister, jaz imam druga skrbi; nikaka premišljevanja ne morejo izpremeniti mojega sklepa.
»Torej dobro, pojdiva skupno v vojni svet.«
Leta se je zbral ob 14. uri 30 minut v Ely-zeeju. Bilo je ob 14. uri 15 minet.
V vojnem svetu se jo že pričelo razpravljati o raznih stvareh. Potem je .vprašal g. Ribat: j.Vladi se očita, da sc meša v vcja&ke operacije. Upam, g. general, da lahko »potrdite, da' to ni resnično.«
Tedaj je general Nivelle, niti najmanje presenečen po tako čudni zahtevi, na dolgo razjasni afero Drimont, lo se pravi dogodke, ki so sc vršili in končali z naslednjim <teiatonskim poročilom 29. aprila, ob 19. uri: »Ministrski svet je sklenil, <la se ustavi operacijo na Bri-mont.os
Na ta jasna in odločna odkritja so izjavili nekateri prisotni ministri, da se Itaj takega sploh nikdar ni sklenilo!
Razpravljalo sc je nadalje o izgubah ipia tel ofenzivi, o razliki številk, ki bo jih podali zdravniki, -in onimi poveljništev, o generalu Mangmu in njegovem iod.pofticu.
Končno ko je vojni svet nadaljeval posvetovanje, rje bil general Nivelle zopet prost.
Toda ko je /bil Nivelle že na potu v Compiegne, ga je dohitel neki višji častnik, ki <Ja je povabil, da se oglasi ob 10 pri notranjem •ministru za notranje stvari, g. M. Maloyju. Naloga tega častnika je bila, da privede vrhov-
nega poveljnika, ako potrebno, tudi iz samega glavnega stana.
Ko je bal poveden ob določeni uri (k ministru, je general Nivelle izvedel, da je vojni svet pustil stvari kakor so in ga zopet potrdil za vrhovnega poveljnika. Po par prijaznih besedah se je vrni! v Compiegne, kjer jc lahko, po dolgem času tekom dveh dni, nemoteno izpolnjeval svoje težke dolžnosti, ki mu jih je nalagalo njegovo visoko dostojanstvo.
Toda že 14. ije d osel ponoven nujen poziv. Treba se je bilo oglasiti drugi dan, 15., cb 9 v Elyseeju.
.Med tem časom so francoski vojaki odbijali nemške napade na Chemin de Damcs.
V Elyseeju se je omejil razgovor na vrhovnega poveljnika, predsednika republike in predsednika ministrskega sveta. Ta je takoj izjavil, da se ima boriti vlada z. velikimi težavami, da gotovo oseba glavnega .poveljnika ni kriva temu, pač pa da misli vojni minister samo nadomestiLi metodo Nrvelie-Manginovo z metodo Pelainovo.
Radi tega je vojni minister ponovno zahteval odstop vrhovnega poveljnika, z grožnjo, da v nasprotnem slučaju otvori veliko agitacijo v parlamentu z že naprej pripravljenimi dokumenti on da odstopi. Grozila bi v tem slučaju ministrska lir iz a, ki bi imela nedosledne posledice.	(Konec prih.)
TRGOVINA JESTVIN ^la Genova (Campanlie) 13. Zaloga: kave. olja,
nii!a, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaia i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah.	Ivan Bidovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Medla 26.
Izdelovanje in poprava strojev ia motorjev. Proračuni.
knjigoveznica.
Pietro Plppan. Trst ulica Valdirivo 19. Artistična težava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posehuega sistema.	_
201
MAJOLIĆNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. S. Giovanni 6 in 12. Naiboliftj izdelovanja in najpcSiAejša vrsta. Cene zmerne.
202
PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lasrne tovarne. Valčki reznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastcne Dollinar. Trst. Via dei
Gelsi 16.	2 56
DAMSKA KROJACNICA A. Rieger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, cbleite za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
— TVBDKJ1 —
tMmzlm Lantsehnei1
v Trstu, Via Roma 23 (bišva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
PoEor!
Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane In rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasničar — Ajdovščina.--
JOSIP STROCKEL
Trst, vejal Via Nuova - S. Calerina.
Vel ka iabt-ra vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — Btego za suknje, žamet, ba-hant, svile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vi»e po znižanih konkurenčnih cenah.
KERHMID TROCCfl, TRST
ul. Barriara vecchia Siv. 8
Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov.
Venci iz porcalanein biserov, vezani 2 medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploičah za grobne spomenike itd. Najnižja konkurenčne rone.
SI
ViolsmRn zavarovalnici!
— v Ljubljani —
oprtzaria s vole Člane, da plačajo zaostalo »zavarovalnino krajevnemu zastopniku ali na naslov: DRAGOTIN STAREC, glavni zastopnik za Julijsko Benečijo v Barkovljah pri Trstu. KCor -ne plača zavarovalnine, izgubi v slučaju požara pravico do odškodnine. — Vsako zavarovance je sedaj v veljavi za toliko lir kot urei kron, če ie zavarovalnina piačssna etla part.
Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 2®. pritličje^ Oglase In. osmrtnice sprejema lnsera^l oddelek
HUtmti ml o cfttfiftahn ii utrnili
HARTino mm—m
CveHKirilve t Ul. Michelangelo Buoaaroti 718. Pradajalu i UL Roma 3. Ztuljiite aa apjapja s Repa^e (Redipuglia) v Furtaniji.
Telefon 12-49	Telefon 12-49
Rogato Izber sateli dreves
Marelice, kostanji, čreŠnje, kutinice, smokve,- maline, japanske nakote (Kaki), margarnni (granatna jabolka), jablani, nešpljc, oreh!, lešniki, liruSkc, breskve, ribez, češplje. Velika izber vinskih trt za namizno grozdje in vino.
Najboljši šparglji in jagodne rastline, vsakovrstna
gozdna drtvtsa
za drevorede, parke in vrtove, vsakovrstno plezajoče grmičje
Cepljene murve za sviloprel&e
Vsakovrstni
rožni grmi Palme In čebule
Velika izber vsakovrstnih semen za cvetitee« zalanjavo in krmo
Cenik na zahtevo.	Cane zmerne.
Rastline sc lahko pregledajo v zavodu v Trsiu in Repnijah
Pozor!
V ulite Udiue (prej Delvedere) štev. '49, sc nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za kro;enje in presivanje (štepanje) zgornjih delov najmodernejše fasone.
Filipčič in drug.
m:

io-ott ii
v Trstu
re-ii.-trovana za.lr, z neomejenim Jamstvom
nI. Cesne Eattisii {mi Stadion) št 21
sprtima iimnllne uloie
od L 1 dalje.
Trgovcem olvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Osle posojila
po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak daa izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
rs
primemo nalboljša zobna Ritma
edina razprodajalna za Jul. Benečijo
AMo schlesiaser—Trst
ulica San Sebastlano štev, 4
I Skladišče vsakovrslnih igrač, 8
I drobnarij, galanterij, dišav, g mila itd. itd.	8
— Razpošilja se na deželo. — I
JADRANSKA BANKA
Deln. gt v/. K 30,m03D, Rtser/e K 3,50^.000 Centrala: TRII
mim «i mirni S - Vil S. HlM:J 3
Podražnlce: Dubrovnik, Dunaj, Kotar. Ljaa-ljana, Metković, Opatija. Split, bibeniic, Zadar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančne stroko spadajala pasla
na hranilne knjižice proti S tA*/tt letnim obra* stim. v baneogiro-prometu proti 3a'o letalna o-bresti m. IJa odpoved navezane zneske sprejema po najtigodnejl h pogojih, ki ae imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
lijev ujm rasutu fuhli (Jifn iijiii?3i?-
Blagajna postaje od 9.30—12.30 ia 14.30—16
~ TI hO SflL
32 g®
S 2. 88 M«

co 3 °
2. 2.
"f ® 9
t/i Ril
O. rf
S 2L
cr fii
^ s
V*
s I
t%mmt išče fefATUBgfŽ
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK TRST
Corso 24, f. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. iti od 3*6 pop.
todtetH IziifHlž zft. HiMrajt jg netil zttji
i
ZALOGU DR IN ZUTRHHE:
na veliko izbero se vdobi pri!
H. POVH v Trstu
IRG GAR1BALDI (J5ARRIERA1* 3.



za kmetijsko rabo In rafiniran «a industrijsko rabo.
mum na jOHN KMITE
Trst — Borzni trg ff. Z — Trst
1
v t
MlSLfOR
Bil eRtm
PER- •
i

H n
|Knjtsoljf8 mazilo m teUE.j
i-	Italijanska tovarna
P8®IZ¥OBO¥ BI53LL
I Peilražnica u Trsiti, ui. M Toro 10
Telefon 3172	J
- Pecfružnfca v Trstu. Centrala v Ljubljani.
Po-Jru;;cice: Celje, Celovec, Uor.ca, Sarajevo, Split. Delniška glavnica: K Rezervni zakladi: K
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na tj hranilne knjižice preti 3v % rvMff0u~,r, I | na žiro-račune pro'.i 37,	h
Za na odpoved vezane vloge plača obre- p j sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge d in daje v najem varnostne celice. |
. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13."ji
m\ mm
ulica Chiozza št. 5, 1. nadstr.
Sprejema cd 9—13 in od 15—17. Izvršujejo se ntnetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom jn brez neba po moderni tehniku
Kr. F. Tdm^ur^r.i
tehnični va^js.
laLlisI A-^tS'J&aS g
H z in brez Čeljusti, zfate krone Jn tudi obrob'a
| viuiM
ga TRST. ul IJU. oktobra (ex Cnserma) l i. II UrJinira od y prcJp. do 0 zvečer.
m BsOPff
L3 c^ i
Genov.a Cam^afiiia) 11 Trs Ponterosso
sanja m Siv
rvezane, čcbulic, cHron, pon aianč, mćindarin itd. itd. V zalogi: rozine, orehi, ?e«n:k> celi in izluščeni, m«ndeljni, sulie smokve, rožiči, paradižn kova konserva, sveža jnjca itd. itd.
Izvršuje naročila in pošiljatve točno in natančno. Telefon medmestni S56.	Brzojavi: DEVORZA.
prepficsjss ss S
se prodaja v lastni veliki zalogi
v Trsta, lalica Giftasflca Sess Fameio} žiev. 9»
Prodaja na drobno in debelo po ivonkurenčnih cenah.--Prepričajte £0!

PELLEORIMO CmCELLI
Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena leta 1823)
KOZE in USITJE za ženske in moške.
Bo* in Chevreau*, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.

najboljše mazilo za obuuaia. se tioiji pri Andreju Urtiich, ul. C. Baitisti šlev. 6 in pri Leopoldu StroKeii, trg GcrMdi (Barriera).
Splošno skladbe: CIUIDIK-f GHERSEL, Trst, u).Tiziano 20.
ČEVLJARNICA FORCESI5N [
TRST — Corso Vitt. Em. 118. $tev. 4 — TRST
NsdboljŠi nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode
in otroke.
Se priporoča ceiij. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je fji
neprekosljive trpeZnosti.	|!|
Stara fn poznana tržaška tvrdka! Ul
31
Postrežba točna.
31