67, štev,
V Ljubljani, nedelja 16. marca 1919.
Današnja številka obsega C strani.
0. leto.
Iz jugoslovanske Alzacije-Lorene.
Italijanske samopašnosti in grožnje. — Italijanska trikolora — simbol jarma slovenskemu narodu. — Slovenščina in hrvaščina pri vseh uradih prepovedani.
Reminiscence.
Ljubljana, 16. marca. — izza demarkacijske črte nam poročajo: V Ivanjem sekt pri Rakeku stanuje neki polblazni italijanski oficir, imenom Ca-millis od 40. ital. pp., III. baon. Ta človek počenja naravnost zverinska nasilstva nad ubogim slovenskim ljudstvom. Z veliko gorjačo in samokresom vedno v roki hodi od hiše do hiše, zmerja ljudi, jih pretepa, jim preti z revolverjem in jih psuje: „Jugoslovanski psi! Sodrga! Zalega! Radi bi nas izdajali vašim psom, da bi vas prišli odrešit, a ne doživite tegal Raje vse požgemo in ra zs ujemo!" Dan za dnem napada Camillis ljudi, enega na cesti, drugega v hišni veži, tretjega v hiši za mizo, nikdo ni varen pred njim.
Ljudstvo je zelo potrto in neizmerno je ogorčenje, ki narašča v njem, posebno, ko se ne more nikomur in nikamor pritožiti.
Zadnje dni so mogočni Italijani pri poveljstvu izobesili italijansko tri-kojorg. Vsakdo mimoidoči sc ji mora prikloniti ali odkriti. Kdor tega ne stori, ga pretepe zraven stoječa straža in odvleče na komando.
Italijanski oficirji mrzličavo pričakujejo izbruha vojne med Italijo in Jugoslavijo. — Časi Viljema Tella so prišli nad notranjsko ljudstvo!
K internaciji kurata Dežmana.
Ilirska Bistrica, 15. marca. O internaciji harijskega župnika, kurata Janka Dežmana poročajo naslednje podrobnosti. Laški vojaki prirejajo plese v harijski ljudski šoli. Nabere se pri tem tudi mnogo nedorasle mladine, katero je skušal župnik odpraviti. Italijanski vojaki so ga prijeli in začeli brcati in tepsti. Na zadevne ugovore župnikove so odgovarjali italijanski oficirji, da italijanski vojaki postopajo vedno humanitarno, dostojno, kakor se sploh spodobi kulturnemu človeku. Drugi dan so ga odvedli v Podgrad in od tu bogve kam.
Rakek, 16. marca. V suženjski nevolji vzdihujočemu narodu so še vedno v spominu prvi dnevi jugoslovanskega prerojenja in vstajenja. Mimo so se vozili prvi transporti bivših italijanskih vjetnikov. Lica so jim žarela veselja in nam so vzklikali: „Evviva Jugoslavia!" Videli smo slovenske zastave in napise na vlakih: „Evviva, Jugoslavil! — I liberatori dei m ar tiri!" (Živeli Jugoslovani! Osvoboditelji mučenikov!) Ti reveži so se prav dobro zavedali, da so bili Jugoslovani oni element, ki so porušili trohneli sestav Avstro-ogrske. Zatrjevali so „nam vedno prijateljstvo! A sedaj? Ce bi se ti bivši italijanski vjetniki povrnili v naše zasužnjene kraje ?
Blazne jezikovne odredbe za urade.
Ljubljana, 14. marca. Iz Pulja poročajo, da je tamošnji italijanski admiral Cagni prepovedal vabo slovenščine in hrvaščine pri sodiščih in v notarskih listinah; kot sodni jezik se sme rabiti izključno le italijanski. V razpravah s slovenskimi in hrvatskimi strankami so mora sodišče posluževati tolmača, In sicer tudi tedaj, ako je sodnik dotičnega slovenskega jezika popolnoma zmožen.
Razmere v Trstu.
Trst, 14. marca. (P. P.) Tržaški poštni uradi ne dostavljajo več pisem s slovenskimi naslovi; vračajo jih pošiljajočim strankam s pripombo, da mora biti naslov v italijanskem jeziku; enako so začeli postopati tudi nekateri poštni uradi na deželi.
Prodajna prepoved, ki jo objavlja uradni „Osservatore Triestino" z dne 19. februarja t. I., ima po informacijah iz verodostojnega vira namen, preprečiti osebam, ki niso strogo italijanskega patrijotičnega mišljenja, nakup nepremičnin in trgovskih podjetij ter
pridobivanje zemljiško-knjižnih pravic. Dovoljevali se bodo le taki prenosni posli, pri katerih bo kupec, oziroma upravičenec, oseba italijanskega mišljenja ali italijanska tvrdka; tudi taki prenosni posli se ne bodo dopuščali, pri katerih sta obe stranki slovanski, kjer bi se torej posestno stanje v narodnostnem oziru sploh ne spremenilo.
Določba, da se tudi pogodbe lahko razveljavijo, ki so bile sklenjene pred objavo prodajne prepovedi, uvaja za slovanski živelj v zasedenem ozemlju tako brezpravnost, kakršna ni bila niti brezpravnost Poljakov na Pruskem v dobi najhujše germanizacije.
Žigosani bankovci v zasedenem ozemlju.
LDU. Šibenik, 15.marca. (LDU.) Ker je italijanska okupacijska oblast prepovedala pod sirogimi kaznimi vsako razširjanje in uvoz žigosanih bankovcev, je nastala tu splošna zmešnjava. Samovoljno postopanje posameznih organov italijanskega povelj-‘ništva presega vse meje. Zaman so vse prošnje in protesti, ker italijanski karabinerji odvzamejo siromašnemu prebivalstvu brezsrčno ves žigosani denar. Nekemu Mihajlu Nikoli iz Livna no uničili 600 K žigosanih bankovcev.
Odpust in izgon.
Ljubljana, 15. marca. Iz Gorice poročajo, da pritiska italijansko društvo državnih uradnikov na slovenske uradnike, naj podpišejo izjavo za mirno sodelovanje z italijanskim življem na temelju enakih pravic in za dober sporazum. V nasprotnem slučaju jih čaka odpust in izgon.
Pripravimo puške!
Včeraj so prišle iz Pariza preko Švice za nas naravnost obupne vesti. Gorica, Trst in Pula so za nas izgubljene, in celo Reka se bo baje inter-nacijonalizirala.
To je vest, ki mora pretresti v dno duše slehernega Slovenca. Kje so sedaj one obljube o svobodi in samoodločbi narodov? Kje so ostale vse one lepe besede državnikov entente? Kje je Wilson s svojo izjavo, da na-
rodi ne smejo brez svojega privoljenja prehajati iz enega gospodstva v drugo? Ali je Amerika poslala zato svoje armade v Evropo, da pripomore ravno nam Jugoslovanom iz enega hudega in strašnega suženjstva v drugo še hujšo in strašnejšo sužnjost? Tako nam hoče krojiti pravico oni zbor desetorice, kjer smo mislili, da sedi deset mož, z modernimi nazori, z razumevanjem nove dobe in njenih potreb, a smo imeli vedno bolj priliko prepričati se, da so to navadni zakrknjeni diplomati, ki se v ničemur ne razlikujejo od slaboznanih diplomatov dunajskega kongresa.
Mi sicer ne verujemo, da bi bila včerajšnja ženevska poročila resnična. Preveč so gorostasna, da bi j im mogli verovati.
Po vseh dosedanjih izkušnjah pa nam vsekakor od tega zbora desetorice ni pričakovati nič dobrega, pač pa moramo biti pripravljeni na najhujše.
Toda mi povemo, da radi tega ne klonemo duhom! Imeii smo do-sedaj kot cilj svojega življenja osvo-bojenje svojega naroda in združenje z južnimi brati. Ta cilj smo po večini dosegli. Zanaprej bomo imeli pred očmi cilj: osvobojenje svojih bratov iz italijanskega jarma. Smo dosegli osvobojenje In ujedinjenje večjega dela svojega naroda, kar se je zdelo te-mogoče in neizvedljivo, dosežemo tudi osvobojenje onega manjšega dela našega naroda, ki ječi pod italijanskim jarmom. Odbor desetorice bo storil slabo uslugo Evropi, ako prizna Italiji naše kraje, a storil bo najslabšo uslugo Italiji sami, Italija se svojega plena ne bo mogla veseliti. To naj ve. In ako tega ne uvidi danes, pride morda pozneje čas, ko nam bo ta plen vrnila prostovoljno. Dokler se pa to ne zgodi, ne bo imela miru ne Evropa, ne Italija. Do tedaj pa bomo brusili nože in sušili smodnik, dokler ne pride trenotek, ko pokažemo pritepencu pot preko Tilmenta in Piave! Poljaki so skoro 150 let upali in se navduševali ob pesmi: Še Poljska ni izginula .. . Francozi so čakali skoro petdeset let na revanš za svojo Alzacijo in Lotaringijo. Tudi mi ne od-
• t.ADLViIR LKVST1K.	48.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Hudimana,« se je čudil Peter dornov grede »kako so se brž poimenitili! Smučiklaslja noče biti več Tončka, nego Antonietta, Češ, mi smo lini ljudje Se v imenih gospoda... Pfej. bahači,* je pljunil na sredo ceste, »da jih le ni sram; sicer pa, kar znajo pri Smučiklasovih, znamo tudi pri nas!« In brez odlašanja je zavil v tiskarno ter naročil sto vizitk z napisom: »Annetta prof. Pohlinova«.
Vsa mrkoba in ^potrtost ga je bila zapustila; zmagoslaven, ponosen na očeta-barona, preizkušeno grofovo naklonjenost in soprogo Annetto, je stopal z mladostnimi koraki proti Gorenjski ulici, zamišljaje v svojo sedanjo in bodočo slavo ter preziraje nežlahtni vrvež sveta. Na ovinku pred »Imperialom« Pa je začutil tujo roko na ramah; zdrznil se je, ozrl se in videl grofa samega.
»Vendar enkrat!« je odgovoril Beaupcrtuis von Kiinnigsbruch na humanistov dozemeljski pozdrav. *Kako se imate, dragi profesor? Tako mi je že dolgčas po vas; nu, hvala Bogu, največjih skrbi Sem zdaj odrešen in spet bom lehko mislil na dobre znance, ki sem jih moral zanemarjati nekaj dni...«
Spustil se je v razigran pomenek, topot brez vsake senčice svetožalja ; Pohlin je moral celo priznati, a je grof najspretnejši šaljivec, kar jih je kdaj poznal. Vez pol ure je spremil profesorja tik do hišnih vrat,
odzdravljaje na desno in levo; vsekako je imel že na kupe znancev med našimi ljudmi. V liričnih izrazih je hvalil prijetnosti novega stanovanja, kjer je prebival že drugi dan, pripovedoval in povpraševal o uglednih osebah vseh krogov in strank, s katerimi je bil slučajno navezal stike, ter povzdigoval vrline ljubkih babšet, ki so prihajala mimo, ne da bi pozabil omeniti Vido.
»In vaša mila hčerka? Oh, veste kaj — izmed dam, kar sem jih tu spoznal, dajem nji prvenstvo; ne, brez šale. S svojo ljubko vnanjostjo in visoko naobrazbo bi bila vsakemu dvoru v čast in ponos...«
»Oho!« se je namuznil srečni Pohlin na znotraj. »To si velja zapomniti; če špekulira dohtar, bom pa še jaz. Nazadnje je vendar res, da se niti Dora ne more primerjati z Vido, kaj šele avšasta Nina; moja kaže na duhu in telesu znake plemenite krvi. Prav čedna grofičica bi bila.«
Jadrno je povabil grofa, naj jih počasti, čim najprej more.
»Vida me zmerom vprašuje, kdaj pridete spet...«
Grof je povesil oči v znak sladke zadrege, ki je profesor ni prezrl.
»Da,« je rekel čez hipec, »od srca rad! Jutri moram k Smučiklasovim — tam se vidiva, kaj ne? Pojutrišnjem, ako vam je prav; ah, veselim se že! Vljudnost veže človeka marsikje in ga sili marsikam, toda res dobro, ljubi profesor, in res po domače se nisem zabaval nikoder razen pri vas.«
»Kaj sin 1«
Svoj svojemu diši,« je pomislil srečni učenjak, bi šele dejal, če bi slutil, da sem baronski
Ko se je vrnil po dolgi krizi tako izpremenjen pred obličje zbegane gospe Ane, bi si bila sirota oddehnila, če ne bi bila vedela, da izvira sleherni obrat v Pohlinovi duši iz novih, pogosto še neužit-nejših muk. Tako pa je zavladalo v hiši namesto veselja zgolj soparno pričakovanje; humanist je čutil napetost in delal tem skrivnostnejši obraz. Izbral si je bil trenotek po večerji ; takrat je položi servet na mizo, popravil naočnike in začel razodevati opazujoč zdaj hčer, zdaj soprogo, kako jima tekne njegova modrost.
'Najprej je podal celotno sliko Smučiklasovih prizadevanj, s ponovnim dostavkom, da je vse, kar smatia odvetnik za svoj uspeh, zgolj njegova milost in zasluga, ter opisal razen političnih zlasti tudi intimnejše, ženske nakane okoli grofa, predstavljaje vsako najmanjšo domnevico kot gotovo stvar; potem je spustil bobnečo filipiko zoper »nehvaležne pur-garje«, kako gledajo njega, organizatorja in diplomata v vsej tej naglavni zadevi, ošabno preko ramen, in kaj si izmišljajo, da bi ga zasenčili s svojim gospod-stvom; v to skrbno pripravljeno panoramo nadute častihlepnosti je izsul mahoma svoj homerski zmagoslavni posmeh.
__________________________ (Dalje.)
Velja v Ljubljani:
celo leto ...	K	56 —
pol leta .	.	.	„	28--
četrt leta .	.	.	„	14 —
*n mesec.	.	.	„	5 —
Velja po pošti:
ia celo leto naprej	K	60-—
za pol leta	„	„	30-—
za četrt leta	„	„	15‘—
ra en mesec	„	„	5 50
Na pismene uaročbo brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 3<>0. Upravništvo je na 31 arij in cm trgu .	štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan s j uti
I^isammia Številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov 1. dr. sc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fraukirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
uehamo in ne bomo odnehali, dokler ne bo osvobojen naš sleharni brat.
To bodi sveta prisega nas vseli. Prisega, katere izvšitev pa ne bomo prepustili svojim otrokom, marveč jo hočemo izvršiti še sami, da bomo mogli zanamcem izročiti neoskrunjeno svojo svobodno domovino!
Naše severne meje.
Nemško letalo nad Ljubeljem.
n L u b 1 j a n a, 15. marca. (Uradno) Dne 14. t. m. je nemško letalo preletelo naše postojanke na Ljubelju. V ostalem je položaj neizpremenjen. — Včeraj so Nemci izročili naši pred-straži deset orožnikov, ki so jih bili ujeli pii napadu na Soboto in jih odvedli v Celovec. Ostale naše vojake, ki so bili pri tej priliki ujeti, pričakujejo danes.
Mirovna konferenca.
Italijani ovirajo končni mir.
k Bern, 15. marca. (Posebno por.) Italijanska delegacija se po navodilih rimske vlade še noče izreči za povspešitev dosege končnega miru. Amerika deluje smotrno za hitro delovanje mirovne konference, pri čemur jo podpira Angleška. Italijani se zanašajo na podporo Amerike, ki naj bi priznala italijanske težnje po spornem ozemlju ob Jadranskem rnorju.
Nujna potreba končnega miru.
k Geneve, 15. marca. (Posebno por.) Kakor znano, so predlagali atne-rikanski in angleški delegati na mirovni konferenci, naj se uvedejo čim -preje razpravljanja v dosego končnega miru in naj sc opusti namera preliminarnega miru z Nemčijo. Ta predlog zagovarja v prvi vrsti Lloyd George. Na mirovni konferenci prevladuje mnenje, da je sklep končnega miru v doglednem času nujna potreba v interesu zapadne Evrope. Ako bi se delo mirovne konference še nadalje zavlačevalo, preti nevarnost, da se razširi boljševiško gibanje tudi v zapadr.i Evropi. Lloyd George se je ob priliki svojega zadnjega bivanja na Angleškem prepričal, da je boljševizem med delavci zelo razširjen. Zato zagovarja potrebo skorajšnjega sklepa miru, ki bo rešil zapadno Evropo boljševiške nevarnosti in preprečil resnejše spore ; med posameznimi ententnimi in : novoustanovljenimi državami na te- ! ritoriju bivše avstro - ogrske monarhije.
Političen pregled.
p Srbski napad na zagrebške časopise. Kakor poroča „Obzor“, je približno pred osmimi dnevi v Bel-radu predaval predsednik Dušan Su-otič ter izrazil željo, naj bi se ustava kraljevine Srbije razširila po vsem teritoriju kraljestva SHS. Vsaka nasprotna agitacija naj se prepreči in ustavijo naj se listi „Dom“, „Obzor" ter „Novo Vrijeme".
p Zakaj smo zadovoljni /. Or-landovim govorom. Zadrski „Nar. list“ piše: Orlando je rekel, da na mirovni konferenci v Parizu vlada duh vzajemnosti, vsled česar je končno izključeno, da seteritorijalne premembe posmotrajo v obliki politične primernosti ter da se v narodih odločuje o narodih proti njih volje ali izven njih.
— Tukaj se torej Oriandove besede popolnoma zlagajo z Wi!sonovimi načeli o samoodločbi narodov. Orlando nam tukaj jamči, da ne sme in ne bo prisvojil niti Dalmacije, niti koščka naše domovine »»proti naši volji ali izven nje.
Toda je še nekaj, ne manj važnega. On je rekel: „Kar se tiče povečanja s pomočjo 'nenarodnih ozemelj, smo dragevolje sprejeli načelo, ki izključuje sistem pokoravanja in podjarmljenja tujih plemen, temveč ga izmenjuje z mednarodno dolžnostjo, tako, da se bolj prosvetljenim narodom poveri naloga, da v izključnem interesu teh naredb skrbe za narode, ki še niso popolnoma sposobni, da se sami vladajo v samostojnih državah."
— Ako torej niti azijska, niti afriška plemena ne bodo pokorjena In pod-
jarmljena, temveč se bo ž njimi upravljalo le v njih interesu, kako bi mogel biti pokorjen in podjarmljen jugoslo-slovatiski primorski naiod, da bi se razporedil in gospodarski izsesaval, narod, katerega prsa, kakor prsa celega jugoslovanskega naroda so skozi stoletja služila kot obramba proti divjini turškim navalom in s pomočjo katerega so se edino mogli evropski narodi povzpeti do današnje stopnje kulture."
Pod tako izjavo pade v vodo cel londonski dogovor, pa naj si je Orlando še toliko prizadeval, da bi to pobil v gozdu retoričnih fraz in za-pletljajev, da nočemo reči položaj svojega ministrstva. ‘Londonski pakt in samoodločba narodov ter izključenje pokoravanja ali podjamljcnja tujih narodov, so si tako protivni pojmi, da resni ljudje o njih ne morejo niti razpravljati.
Orlandov govor je prava Canossa italijanskega imperijalizma.
Dopisi.
d Hrastnik. Razne vloge glede zboljšanja poštnih razmer pri nas so, kakor se iz vsega razvidi, doslej romale pri poštnem ravnateljstvu le v koš. Mi pa no odnehamo. V vlogah smo prosili, tu pa hočemo zahtevati. Izgovor, da se ne bi našlo drugega poštnega sla za dvakratno raznašanje pisemske pošte, če vsled razsežnosti okoliša en pismonoša tega ne zmore, vendar ne drži! Baš to, da obsega hrastniška pošta postrezanje preko 5000 Ijudij, moralo bi biti že merodajno za najmanj dvakratno dostavljanje pisem. Če dozdajnemu pismonoši tega ni mogoče, poskrbite nam še drugega. Preuredite nam pa tudi dozdajno avstrijsko „Postablage“ v samostojni poštni urad. Imamo" težke pritožbe. Tvrdka Bauerheim sama ob sebi je slovenska le v kolikor jej to nese; tu je „Postablage“, tu se zbirajo vsa pisma za obsežno rudarsko naselbino ter za Studence. Če pričakuješ poročil, navezan si, tu spraševati, je li kaj došlo. Brezskrbno lahko prebrskaš po celi došli odprti in zaprli korespodenci. Kie je tu pisemska tajnost. Dan za dnem podijo se pisma istih naslovov odprta iz rok v roke enakih naslovljencev. Prednost vživajo seveda Bauerheimovi somišljenki. Kdor ima časa dovolj, prečita lahko slo-bodno vse, naj bo zanj ali za drugega. Mi zahtevamo torej temeljito od-pomoč Bauerheimove pošte, njeno premestitev ali ustanovitev novega urada v Hrastniku samem, za okoliš pa najmanj dnevno dvakratno dostavljanje pisemske pošte. Kako se to uredi, nam je slednjič vse prav, pa urediti se mora. Poštno ravnateljstvo naj enkrat od-pomore temu kričečemu zapostavljanju Hrastniku za vsako hribovsko vasjo.
d Iz Maribora. Ljudstvo se ra-duje, radujejo se narodni mučeniki, saj vendar smejo sedaj prosto občevati v svojem jeziku. Da se pa ljudstvu tudi ugodi, bi moralo biti, posebno na meji, skozinskoz samo narodno uradništvo. Temu nasproti pa vidimo, kako se semkaj izteka marsikateri uradnik, katerega smo prej pri društvih pogrešali, sedaj pa naj velja kot trdni steber novi narodni državi ? Zakaj bi se tudi pri teh ne zahtevalo kakega potrdila glede narodnosti? Ali velja to samo za sluge? Če se jih sprejme zakaj se jih ne namesti bolj v zaledje ? Na naši meji naj bodo uradniki, ki so delovali za blagor naroda in hočejo še nadalje posvetiti temu svoje moči. Čemu je treba tukaj kazati ljudstvu blaženo nemščino? Čas je da narod očistimo peg!
d Ptuj. Pri kolodvoru stoji skladišče, ki nosi napis: Jurza & Sohne. Stavba je last veletrgovca A. Jurza, ki je bil član, bivšega Narodnega sveta v Ptuju, ki ima še danes precej veliko besedo pri vseh poslih, ki je v svoji hiši sprejemal po prekuciji dan za dnem zloglasnega majorja Franka, ki pa še do danes ni spremenil svoje nemške govorice, in ki je celo pri sejah Narodnega sveta prisilil člane istega, da so ž njim vred udarjali na švab-sko stran. Toliko v vednost naši javnosti.
d Šmarje prt jelšah. Dasi je Šmarje pri Jelšah lep trg, vendar ga pači marsikaj, najbolj pa na severovzhodni strani nahajajočem se griču „Pičke“ stoječa nedograjena bajta. To je lesena, le do polovice z deskami krita in „cimprana“ stavba, ki na vse pretege diči in krasi irg. Čudimo se, da je bivši župan prezrl to „krasno“ stavbo, še bolj čudno se pa nam zdi, da je ne opazi sedanji župan, ki ima celo dalekovidne ščipalnike. Stavbeni pogoji so pri nas — to smo občutili nekateri — zelo strogi. Neumevno nam je torej, da občina trpi kaj takega ,ciganskemu domu" podobnega. Morda pa je to uslugo pripisovati sicer tudi strogemu in vestnemu občinskemu tajniku. Ne verjamemo, da merijo z dvojno mero, zato pa pričakujemo, da bodo poklicani skrbeli, da bo ta koliba dobila človeškemu stanovališču podobno obliko, ali pa, da bo kratkomalo odstranjena in pripeljana na Rudenco, kamor take ,,vile“ spadajo.
Bralcem in prijateljem našega dnevnika naznanjamo, da smo stopili v stik z najboljšimi korespondenčnimi uradi v inozemstvu. Tako nam bo mogoče od sedaj naprej priobčevati še več izvirnih poročil iz Pariza in od drugod potom Švice. Pa tudi naša poročevalska služba iz ltelgrada in Zagreba se je razširila. •Jugoslavija4 bo tako najboljše informiran dnevnik v Sloveniji.
Dnevne vesti.
dn Legijonarji »n javne službe.
Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da pri vseh nameščenjih uvažuje prošnje legijonarjev, ki so se borili za osvoboditev domovine in ujedinjenje.
dn Glavar Schitnik in profesorski krogi. Profesorski zbor razun enega člana na gimnaziji v Kranju jemlje izjavo glavarja Schitnika v „Ju-goslaviji" Št. 64 — ,,Zaprosil sem obenem v posebnem poročilu deželno vlado za Slovenijo, da vpelje zoper mene preiskavo itd." — na znanje in predlaga, da se sigurno zasliši ravnateljstvo kranjske gimnazije in pregledajo vsi dopisi, ki se nanašajo na to zadevo, Ker je pa zadeva tudi v javnosti, se opozarja na akt dež. pred-sedništva z dne 28. avgusta 1914 št. 97/Pr.: Der Gymnasial-Direktion in Krainburg mit dem Auftrage iibermittelt, ehestens anher zu berichten, ob und welche Wahrnehmungen die Direktion, eventuell auch die Mitglieder des Lehr-kbrpers liicksichtlich der im zuliegen-den Berichte der Bezirkshauptmann-schaft Krainburg besprochenen Pro-pagierung grobserbischer Ideen und serbophilen Bevvegung unter Schiilern der dortigen Anstalt gemacht bat und ob der Direktion riicksichtlich der von den im Berichte erw£thnten AuBerungen von Schiilern der dortigen Anstalt be-treffend die Person Seiner Majestat des Kaisers und die Ermordung des Throrfolgers etwas bekannt war, oder bekannt gevvorden ist und \vas die Direktion diesfalls veranlabt hat. Der k. k. Landesprasident flir denselben Chorinsky m. p. — (Gimnazijskemu ravnateljstvu v Kranju Izročim z nalogom, da nas v najkrajšem obvesti, če in kaj je izvedelo ravnateljstvo ev. učiteljsko osobje, kar se tiče priložene objave okrajnega glavarstva v Kranju o propagandi velikosrbskih idej in srbofilskega gibanja med učenci ta-mošnjega zavoda in če je bilo ravnateljstvu z ozirom v objavi omenjenih izjav učencev tainošnjega zavoda, kar se tiče osebe njegovega Veličanstva cesarja in umora prestolonaslednika, kaj znanega oziroma če je kaj izvedelo in kaj je ravnateljstvo tozadevno ukrenilo. C. kr. deželni predsednik za istega Chorinsky 1. r.) S tem je zadeva za nas končana. — Slede podpisi.
dti Nemške vzporednice na gimnaziji v Celju je pokrajinska vlada za Slovenijo razpustila zaradi nezadostnega števila učencev.
dn Usoda slovenskih dijakov na graški trg. akademiji. Gradec, 15. marca. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je na vprašanje so-cijalnih demokratov glede izobčenja
slovenskih dijakov iz državne trgovske akademije v Gradcu izjavil dež. glavar, da toliko časa ni v stanu odrejenega' izobčenja slovenskih dijakov preklicati, dokler niso zopet odprte uein. srednje šole v Mariboru. Ta odgovor so vsi splošno odobravali!
dn Potovalni predpisi. V notranjem prometu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev potne listine niso predpisane. Z ozirom na sedanje vojne razmere je pa vendar potrebno, da vsak potnik nosi s seboj kakršnosibodi izkaznico, s katero se zamore legitimirati. Dohod v državo iz inozemstva in odhod ali prihod v inozemstvo dovoljen je samo s pravoveljavnimi potnimi listi in na mestih, ki jih naprain neprijateljskim državam določi vrhovno vojno zapovedništvo. Potovanje v ne-prijateljske države se prepoveduje. Iz razumljivih razlogov in z ozirom na omejeni in otežkočeni promet omejuje se tudi potovanje v zavezne in nevtralne države. Potne liste v inozemstvo izdajajo okrožna načelstva odnosno uprava mesta Belgrada in županije, a kjer teh ni okrajne upravne oblasti, ozir. za izdavanje potnih listov pristojne policijske oblasti, toda vedno še-le tedaj, ako je to dovolil minister za notranje zadeve.
dri Na Informacije od kompetentne strani popravljamo svojo notico „Koruptna imenovanja pri 'tukajšnji financi" (63. št. od 12.. marca) v toliko, da funkcijohar finančne uprave, ki se zoper njega obrača notica, ne nosi najmanjše krivde, da se imenovanja v nižjih razredih še niso izvršila. Krivda ga more zadeti tem manj, ker tisti dan ko je odposlanec poverjeništva odpotoval v Belgrad, kompetence še niso bile določene in je ministrski svet šele s sklepom od 26. II. 1.1. načelno uredil vprašanje.
dn Porotne razprave pred deželnim sodiščem v Ljubljani se prično dne 24. marca 1919. Vršile se bodo po sledečem redu: dne 24. marca zoper Karla Pirca, zaradi hudodelstva tatvine in goljufije in zoper Božidara Kleina zaradi hudodelstva goljjfije: dne 26. maica zoper Josipa Globočnika zaradi hueodelsiva tatvine in zoper Janeza Pretnarja zaradi hudodelstva ropa; dne 27. marca zoper Rudolfa Grajnerja in tovariša zaradi hudodelstva tatvine in zoper Marijo Knapovo radi hudodelstva detomora; dne 28. marca in 29. marca zoper Katarino Kernovo zaradi kudodelstva umora. Mogoče se odrede še daljne razprave. To je že drugo porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani, odkar obstoji kraljevina SHS.
dn Seja umetniške komisije ,,Narodne galerije” se vrši v torek dne 18. marca 1919 ob po! 5. uri pop. v stanovanju R. Jakopiča, Turjaški trg št. 2, I. nadstr. K seji se vabijo poleg članov umetniške komisije tudi člani odbora.
dn Vlaki za vračajoče se čeho-slovaške rodbine. Rodbine, katere se mislijo vrniti v čehoslovaško republiko, naj naznanijo število rodbinskih članov in težo prtljage, katero nameravajo vzeti s seboj v svrho določitve direktnih vlakov do Češke. Priglasi se sprejemajo pismeno pri uradu voj. plnomocnika Č. S. R. v Ljubljani, Stritarjeva ul. št. 3.
dn Prehodno gospodarski urad v Ljubljani bode imel tekom tega meseca na razpolago nekaj vagonov drva (največ bukovih) po K 900-— za desettonski vagon franco namembna postaja. Prebivalstvo, katero na to blago reflektira se poživlja, da naznani svojo potrebščino ter namembno postajo do 25. t. m. na označeni urad.
dn Umetniški koncert v Slov. Bistrici. V naše tozadevno poročilo se je vrinila pomota, ker se koncert vrši v torek zvečer ob 7. uri, to je 18. sušca in ne 13. sušca. Ooozarjamo torej še enkrat na ta prvi* umetniški koncert v Slov. Bistrici, za katerega že vlada v celem okraju velikansko zanimanje.
dn Izgubil se je na novo potempljani čevelj na poti Krakovske ul. št. 16 do Mirja št. 6. Pošten najditelj naj izroči čevelj proti primerni nagradi na Mirju št. 6.
Velike protiitalijanske demonstracije v Zagrebu in v drugih hrvatskih mestih.
Zagreb, 15. marca. (izv. por.) Proti večeru so se raznesle po mestu alarmantne, iz Švice došlc vesti, da je v Parizu že padla odločitev v jugoslovanskem vprašanju in (la smo Jugoslovani Izgubili Gorico, Trst, Istro, Reko in celo kos Dalmacije. — Nekateri listi so priredili posebne izdaje. Prebivalstva se je polastilo razburjenje in je na večer prišlo do spontanih veličastnih manifestacij za brezpogojno in popolno ujedinjenje vseh delov Jugoslavije. Večtisočglava množica se je zbrala na glavnih ulicah in trgih, manifestirala za Jugoslavijo ter demonstrirala proti Italiji in proti imperialističnim tendencam ria mirovnem kongresu. Velikanske mase demonstrantov so se zbraie na Markovem trgu pred banovo palačo, na Jelačičevem trgu ter pred spomenikom slavnega bana prisegle, da se hočejo boriti za popolno ujedinjenje do zadnje kaplje krvi.
V znak narodne manifestacije so gledališča med predstavami zaprli; zaprta so bila tudi vsa zabavišča, dalje vse kavarne in gostilne.
Razni govorniki so poudarjali, da
Zbor delegatov vsestro-kovnega združenja Narod-no-socijalne zveze
se je pričel v soboto 15. i. m. v Ljubljani in bil zelo dobro obiskan. Po večletnem odmoru je g. predsednik pozdravil zastopnike in zastopnice raznih podružnic in se spominjal padlih članov. Nato je sledilo poročilo tajnika, ki je povdarja!, da je litijska podružnica danes ena najmočnejših, in tudi v Zagorju, kar se vsled pritiska sodjalistov ni bilo nadejati, se je odzvalo nebroj članov. V Trbovljah in Hrastniku se že snujejo odbori, ki bodo v najkrajšem poslovali. Pred kratkim so se najbolj trpeči člani N.
S.	Z., ki so bili vlačeni po ječah in preganjani — organizirali. V toršču socijalistov in nemčurjev —■ v Celju — deluje močna podružnica, ravno-tako se je započelo delo v Mariboru, ki bo v najkrajšem času končano. Na Bledu se je vršil prvi shod podružnice, ki je šlel 66 članov, omenja podružnice v Boh. Bistrici, Kamniku in Kočevju, ki se povsod lepo razvijajo.
V treh mesecih delovanja je priredila N. S. Z. 14 shodov ter 27 sestankov, kjer so se organizirali vsi jugoslovanski sloji v boju proti kapitalizmu. Nato sta govorila delegata podružnice Litije in Zagoija. — Sledi poročilo blagajnika, ki kaže sijajen uspeh štirimesečnega delovanja organizacije in sicer ima zaznamovali zveza K 15.13530 premoženja. — Predlaga se za vestno delovanje blagajniku nagrada, za katero pa se zahvali.
Sledi po listkih volitev vodstva in sicer: kot predsednik Rud. Juvan, prvi tajnik Ivan Tavčar in drugi tajnik Ivan Zupan. Sledi volitev upravnega odbora, kamor je izvoljen kot prvi podpredsednik Dragotin Gobec, drugi podpredsednik Iv. Pohar, drugi tajnik Anton Koder in blagajnik Vckosl. Bloudek. V upravni odbor so izvoljeni sledeči: Mlakar Ludovik, Vavpotič Al., Stohar Dav., Koman Manica, Hladnik Ivan, Medved Ivan, v skupino državnih uslužbencev: Rebolj Ivan, gledališka skupina: Levar Josip ter razni odposlanci iz desetih podružnic. Kot njih namestniki: Mencin Jos., Porenta Peter, Harznaderovič Milivoj, Strniša Anton, Domaiko Matija. Nadzorstvo prevzamejo: Ferant Štefan, Simončič Josip, Rifelj Fran, Kozinc Branko in Pogriah Ferdo.
Predlaga se zvišanje delavskih podpor ter obenem zvišanje članarine, kar se enoglasno sprejme in ustanovi tednik ,.Narodni Socijalist". — Danes dopoldne zboruje glavna skupščina, ki se popoldne ob tretji uri nadaljuje.
Zahtevajte „j-ugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah f
ne smemo še obupati, ker je še dana možnost, da se te švicarske vesti izkažejo za pretirane. Toda pripravljeni moramo biti tudi na najhujše in moramo, če potreba, odločno braniti v danem slučaju svojo domovino — tudi s krvjo.
Zagreb, 15. marca. (Izv. por.) Z ozirom na resne vesti iz Švice je došlo tudi v drugih krajih Hrvatske do velikanskih protiitalijanskih demonstracij, tako v Karlovcu, Sisku, Osjekit in drugod.
Zagreb, 15. marca. (Izv. por.) Splošno je opažati, da razburjenje in ogorčenje prebivalstva proti Italiji narašča. Današnje demonstracije so trajale pozno v noč. Javni mir ni bil nikjer kaljen.
Vtoga temnih Radičevih elementov.
Zagreb, 15. marca. (Izv. por.) Nesrečni Radičevi pristaši so skušali nocojšnje demonstracije zlorabiti v svoje temne namene. Uprizorili so protideinonstracije za boljševizem. Namera se jim ni posrečila in so utonili v valu narodnih demonstracij.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V nedeljo, IG. marca, ob pol 8. zvečer, »Revolucijska svatba", za abonement A.
V pondeljek, 17. marca, ob pol 8. uri zvečer „Tiha sreča", uradniška predstava izven abonementa
V torek, 18. marca, ostane gledališče zaprto.
Operno gledališče.
V nedeljo, 16. marca, ob pol 8. zvečer, „SIovačka princeska", izven abonementa.
V ponddjek, 17. marca ostane gledališče zaprto.
V torek, 18. marca, ob pol 8. uri zvečer „Boheme“, za abonement C.
Kulturen pregled.
ki Dr. Bogumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji. Z
epilogom dr. N.Županiča. Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. Cena 2 K. Knjiga vsebuje historična dejstva ustoličenja vojvodov v Slovenskem Korotanu in opisuje demokratsko in narodno stran slovenskega ljudstva v prvih časih naše narodne zgodovine. Knjiga je okrašena s tremi lepimi slikami iz naše zgodovine. O knjigi izpregovoiimo prihodnjič obširneje.
ki Opozarja o na koncert Cirile Medvedove in L. M. Škerjanca, ki se vrši v pondeljek 17. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Nar. doma, Spored ostane neizpremenjen. Koncert, ki se vrši v prid SHS siročadi in na katerem se bodo izvajale najboljše in najlepše ruske in francoske skladbe, vsakomur toplo priporočamo.
Društvene vesti.
dr Zahtevamo enakopravnost ženskega poštnega uradntštva. Ljubljanski dnevniki so 3. marca prinesli notico, da je občni zbor mariborske podružnice osrednjega društva poštnih adjunktov, oficijantov in aspirantov, dne 23 svečana t. L, od poštnega in brzoj. ravnateljstva kralj. SHS v Ljubljani zahteval tako ..pravično" razdelitev poštarskih mest, da bi se vpoštevalo v bodoče v prvi vrsti moške prosilce. „Osred. društvo poštnih uradnic na slov. ozemlju", smatia ta sklep za jako nedemokratičen in bi videlo v taki razdelitvi poštarskih mest povrnitev starih krivic. Zato je v imenu vseh poštaric in poštnih oficijantk na slov. ozemlju najod-ločuejše protestiralo proti tej neopravičeni zahtevi. Poštarice in poštne oficijantke, ki imajo islo šolsko in strokovno izobrazbo, opravljajo isto delo ter imajo iste življenslce potrebe kakor njih moški tovariši in so se kot poštarice in oficijantke, tako pri državnih, kakor tudi pri razrednih uradih izkazale vedno zanesljive in vestne, z opravičenjem pričakujejo, da se bodo krivice, ki so se jim skozi desetletja delali v stari Avstriji, odpravile in da se jih ne bo še nadalje brez vsake utemljitve zapostavljalo moškim tovarišem. Doslej so imeli moški privilegij do nadpoštarskih mest; tudi ta krivica se mora v bodoče odpraviti in razpisana poštna mesta naj se razdele med prosilke in prosilce res pravično, ne glede na spol, marveč edino le z ozirom na službena leta in usposobljenost. „Osred. društvo pošt. uradnic na
slov. ozemlju" opozarja vse tovaršice, naj se organizirajo in pristopijo kot članice k svojemu društvu, ne pa k društvom, ki ne priznavajo ženski popolne enakopravnosti z moškimi, marveč delajo celo proti interesom ženskega uradništva.
Gospodarstvo.
g Kdaj bo boljše? Staro pravdo narodnega gospodarstva je: Čim večja ponudba, tem nižja cena, čim manjša ponudba, tem višja cena. To pravilo je resnično in preko njega nam ne pomorejo nobene naredbe. To vidimo predvsem v papirnatem denarju bivše Avstro - Ogrske monarhije. Papirja je za pretek in zato nima nobene veljave. Ko bi bilo med ljudmi toliko čistega zlata, kakor je sedaj papirja, bi zlato izgubilo svojo veijavo, a tembolj v našem slučaju, ko se gre za nepokrite bankovce. Toda to še ni vse. Pri nas primanjkuje danes približno vsega: od soli pa do moke, od gumbov pa do klobukov in naravno je, da se morejo za vse te primanjkujoče stvari plačati primerno visoke cene. Saj vidimo isti pojav tudi v vseh drugih vojujočih se in nevtralnih državah, s to razliko, da je pri nas še hujše, ker je poleg drugih kalamitet tudi še valutno vprašanje. Na eni strani mnogo „denarja“ brez veljave, na drugi pomanjkanje blaga, mora konečno dovesti do horendnih cen, ki so dosegle svoj maksimum oktobra lanskega leta. Od tedaj se razmere vidno boljšajo, a v bistvu sc položaj ni mnogo spremenil. — Kdaj bo torej boljše? — Predvsem treba, da vredimo valuto. Potem pa treba, da pride na trg dovolj blaga. Za to pa treba, da pride v Evropo dovelj surovin, da bodo tovarne mogle zaposliti Številne delavce. A' naravno' je, da se tudi ta preobrat ne bo mogel izvršiti preko noči. Vse-kako pa smemo pričakovati, da bodo cene živil že prihodnjo jesen znatno padle. Nam v Jugoslaviji se ni treba bati, da bi trpeli pomanjkanja živil, ker so naše dežele bogate, ako bo le železniški promet do tedaj urejen. Glede drugih življenskih potiebščin pa bo treba vsekako čakati dalje časa, da pridemo zopet vsaj približno do starih cen. Te cene more konečno izravnali le zadostna ponudba. Ko bo dosti blaga, bo tudi blago cenejše. To je železen narodno-gospodarski zakon, proti kateremu je brezuspešen vsak boj.
g Valutno vprašanje. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je sklicala na 13. marca zastopnike denarnih zavodov, trgovine, industrije in obrti iz vse Slovenije na posvetovanje o valutnem vprašanju. Udeležba je bila jako mnogobrojna. Prisotni so bili tudi zastopniki deželne vlade, na čelu jim predsednik dr. Brejc ter zastopnik trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu dr. Vrbanič. Razprave, ki jih je vodil zbornični predsednik Knez, so trajale dve in pol ure ter dovedle do popolnega soglasja udeležencev. Soglasno so se sklenile naslednje resolucije, ki se predlože odločilnim či-niteljem:
1. Preverjeni, da je ureditev našega valutnega problema naše najnujnejše narodno-gospodarsko vprašanje, ki zadeva najvitalnejše interese našega celokupnega piebivalstva, ter z ozirom na to, da je žigosanje bankovcev Avstro-ogrske banke na našem ozemlju tako primitivno izvedeno in tako brez vsake kavtele zoper ponarejevanje, da obstoji nevarnost, da se z drugih ozemelj vtihotapijo ogromne množine takega papirnatega denarja, se izrekajo zbrani zastopniki za takojšnjo izmenjavo žigosanih bankovcev z novim državnim denarje m.
2. Hkrati protestirajo zo^er razširjanje vesti in poizkuse, da bi se že sedaj naredbenim potom brez vsakega temelja in upravičenosti določila relacija izmenjave 1 : 2y2 ali celo 1 :3 ter zahtevajo, naj se novi državni denar z a m e n j a v r a z m e r j u 1:1.
3. Novi državni denar naj izključno cirkulira i,a vsem ozemlju države SHS ; prepove naj se vsaka kupčija z drugim denarjem, bodisi s franki, kronami, dinarji itd., in ustanove naj se
takoj devizne centrale na sedežih pokrajinskih vlad, ki bodo edino smele kupovati in oddajati valute in devize.
4. Stremi naj se za tem, da se notranja vrednost našega denarja na svetovnem trgu zviša z omejevanjem uvoza, zlasti luksurijoznih predmetov in s pospeševanjem izvoza, dajoč impuls pridobitnim domačim energijam k najkrepkejšemu delu, ker more edino naša gospodarska moč in zvišana produkcija ustanoviti ugodno razmerje nasproti tujemu denarju; v notranjosti pa konsolidirajmo svojo uredbo, zlasti kar se tiče naše davčne politike.
5. Ker na našem ozemlju danes kroži nad tri milijarde kron in ta obilica papirnatega denarja povzroča, četudi ne sama, draginjo in gospodarsko letargijo, priporočamo, naj se ob zamenjavi žigosanih kron z novim državnim denarjem del žigosanih bankovcev pridrži kot državno posojilo, s čimer bi se na eni strani znižala inflacija, na drugi strani pa zasigurala poznejša oddaja premoženja pri posestnikih gotovine. Vzporedno s tern naj se takoj ukrene vse potrebno, da se energično pobira davek na vojne dobičke in naj se sklene oddaja premoženja, ki naj v prvi vrsti zadene progresivno vse one, ki so si v vojni in vsled vojne pridobili velika imetja. Zasledujejo naj se z največjo pozornostjo valutarne odredbe vseh držav, ki so nastale na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije in v kolikor se pokaže, da dosegajo svoj namen, naj se uvedejo tudi pri nas.
6. Z ozirom na dejstvo, da v avstrijskih ali ogrskih vojnih posojilih v naši državi naložen denar obsega po večjem delu pupilarni denar, ustanove in vloge pri majhnih domačih denarnih zavodih in bi anuiiranje teh posojil imelo katastrofalne posledice, sedanja negotovost pa pospešuje tudi nedopustno zakotno trgovanje s temi efekti, predlagamo, naj se popiše vse vojno posojilo na našem ozemlju in se interesentje pomirijo glede usode tega posojila. — Dodatno se je še sklenilo, naprositi vlado, naj da uavoeila naši komisiji pri Avstro-ogrski banki, da se prepreči nadaljnje tiskanje bankovcev.
g Državno posojilo. ..Narodna politika11 doznaje iz merodajnega mesta, da bo finančno ministrstvo v kratkem razpisalo 4% državno posojilo.
Zadnje vesti.
Temeljne ideje prestolnega govora.
Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) Daties dopoldne je bila sestavljena v ministrskem svetu vsebina1 prestolnega govora. Regent Aleksander poudarja uvodoma važnost zgodovinskega tre-notka, ko se je uresničila volja naroda po ujedinjeni državi, omenja žrtev, ki so padle za to idejo ter navaja posamezne države, katere so že priznale državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zahvaljuje se zaveznikom za izkazano pomoč ter izraža u-panje, da ostane država SHS ž njimi i nadalje v prijateljskem razmerju in tla bodo zavezniki v sedanjih sporili postopali pravično in korektno lia-pram državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prestolni govor se dalje obširno bavi z notranje-političnim položajem. Predvsem zahteva regent, da se čim-preje izvede agrarna reforma in obnovi zemlja, trpeča vsled vojne. Takoj v jutrašnji seji Nar. predstavništva se otvori debata o prestolnem govoru.
Priprave za slavnostno sejo Narodnega predstavništva.
Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) Jutrašnja seja Narodnega predstavništva bo zelo slovesna. Regenta Aleksandra bo spremljala na njegovem potu iz stanovanja do zbornice Narodnega predstavništva ena četa kraljeve garde z gardno godbo in drugi pešpolk z oddelkom mitraljez ter
vojno godbo. Regent se pelje v avtu v spremstvu min. predsed. St. Protiča. Vojaška godba bo igrala srbsko, hrvat-sko in slovensko narodno himno.
Po končani slavnostni seji bodo na trgu dtfilirale belgrajske čete pred regentom v prisotnosti Narodnega predstavništva.
Demisija ministra Petričiča.
Belgrad, 15. marca (Izv. por.) Poljedelski minister dr. Pelričid je podal svojo odstavko, katero je ministrski svet sprejel. Kakor znano, je dr. Pe~ tričič član ,,Lorkovič-Štarčevičanskega narodnega kluba“, ki je zadnji čas ponovno nastopil ne samo proti sedanji vladi, ampak tudi proti državnemu ustroju kraljevine. Stališče dr. Petričiča je biio že dalj časa omajano. Posle poljedelskega ministrstva prevzame minister dr. Albert Kramer.
Demokratski klub.
Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) Demokratski klub je na današnji seji razpravljal o agrarni reformi. Agrarni odsek kluba je stavil predlog, naj klub zahteva od vlade, da nemudoma izvede v sporazumu z Narodnim predstavništvom nujno agrarno reformo.
Prihodnji teden — odločilen.
LDU Pariz, 15. marca. (ČTU.) Včerajšnja posvetovanja Wilsonova so dokazala, da predsednik Zedinjenih držav doslej še ni odobril dogovorov, ki jih je mirovna konferenca sklenila za njegove odsotnosti. Predsednik kritično premotriva vse, kar se je med tem sklenilo. Dosedanji dogovori imajo nastopni uspeh: 1. Preprečitev združenja Nemške Avstrije z Nemčijo. 2. Vprašanje porenske republike. 3. Nemčija mora plačati 40 milijard vojne odškodnine. 4. Stališče Poljske, ki prevzame dosi danjo vlogo Rusije na severovzhodnih mejah. Splošno prevladuje uverjenje, da so ti dogovori, ki so se sprejeli za njegove odsotnosti, v nasprotju z njegovimi 14 točkami. Američanski pooblaščenci menijo, da se bo predsednik Wilson bavii tudi z vprašanjem tajnih dogovorov, zlasti s tuj n o pegodbo med Francijo in Italijo, po kateri dobi Italija Dalmacijo, Francija pa Sirijo. Govori se, da so porazgovori med Wilsononi, Lloyd Georgem in Clemenceaujem zelo pripomogli do poravnave spornih vprašanj. Upati je, da bodo dne 25. t. m. Nemci že lahko sprejeli mirovno pogodbo. Prihodnji teden bo, kakor vse kaže, odložilen.
Wilsonova prisotnost v Parizu bo vplivala ugodno na mirovno konferenco.
LDU. Pariz, 15. marca. (ČTU) Predsednik Wilson je včeraj ob treh popoldne delj časa konferiral s Clemenceaujem in Lloyd Georgem. Ker je Wilson po izrečni žeji Lloyd Ge-orgevi neposredno prišel v Pariz sodijo, da bo njegova prisotnost zelo ugodno vpiivala na razprave.
Amerika — edina naša nuda.
Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) „Epoha“ javlja iz Pariza: V pariških jugoslovanskih krogih sodijo, da je Amerika še edina, ki zamore rešiti našo stvar na Jadranu. Govori celo, da je bilo jugoslovanski delegaciji od ameriške strani direktno nasvetovano, naj se Jugoslovani naslonijo na Ameriko.
Odlikovanje.
LDU Split, 15. marca. (L.DU.) Včeraj sta bila svečano odlikovana srbski kapitan Stanojlo Stevanovič in narednik Radivoj Djekič z angleškimi odlikovanji za hrabrost. Odlikovanja je izročil mestni poveljnik polkovnik Plesničar ob navzočnosti mnogo naših in angleških mornariških častnikov.
Viljem pride pred sodišče.
P a/ *z > 15. marca. „Havas“ poroča : Komisija za ugotovitev odgovornosti je že napravila sklep, 'ki bo končnoveljaven v dveh ali treh dnevih. Izrekla je, da ima odgovornost za izbruh vojne kazensko praven značaj in da se lahko pokličejo pred sodišče vsi krivci, in sicer tako pred državna sodišča, kakor tudi pred mednarodni tribunal. Tudi Viljem II. ne bo odšel sodbi.
Clemenceau-jev morilec obsojen na smrt.
LDU. Pariz, 14. marca. (Brezžično.) Danes se je pred drugim vojnim svetom pod predsedstvom polkovnika Hiverta pričelaobravnava zoper Emila Cottina, ki je dne 19. februarja oddal 9 strelov iz revolverja na francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja.
LDU Pariš, 15. marca (Dun.KU) „Agence Havas“ poroča: Vojni svet je obsodil Cottina, ki je napadel Clemenceauja, na smrt.
Čehoslovaški transporti živil.
Jesenice, 15. marca. (Izvir, por.) Danes so se zopet pričeli čehoslovaški transporti živil iz Trsta preko Jesenic— Podrožčice—Beljak. Tekom dneva so odpreinili dva velika trenspovta, vsebujoča predvsem mast, slanino in olje. Tekom noči pričakujejo tretji transport. Predvsem vozijo maščobne izdelke za Čehoslovaško.
Atentat na Ljenina.
LDU. Krakov, 15. marca. (ČTU.) Kakor poročajo iz Varšave, so poizkusili atentat na Ljenina. Ljenin se je peljal v avtomobilu, ko je več ljudi oddalo nekaj strelov na njega. Ljeni-nov šofer jc bil ranjen. Ljenina niso zadeli. Atentatorje so aretirali.
Aprovizacija.
a Meso na rdeče izkaznice B se deli v
cerkvi sv. Jožefa: v toiek, 1«. t. m popoldne od 8.	do pol 4. štev. 1	do 200,	od	pol	4.
do 4.	štev. 201 do 400,	od 4. do	pol 5.	št.
401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800- od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto 15. marca popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200. od pol 2. do 2. štev.
J‘201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od
3. do	pol 4. štev: 1801	do 2000,	od	pol	4.
do 4.	štev. 2001 do 2200, od 4.	do	pol	5.
štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca.
a Meso za gostilničarje In zavode bo oddajala mestna aprov. v torek, 18. marca, od 1. do 3. pop. v cerkvi sv. Jožefa.
a Krompir za V. okraj dobe stranke pri Miihleisnu na Dunajski cesti, v ponedeljek, 18. matca popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 150, od 3. do 4 štev. 15i do 300, od 4. do 5. štev. 301 do 450 V torek, IS. marca dopoldne od 8. do 9 štev. <15! do 600, od 9. do 10. štev. 601 do 750, od 10. do 11. štev. 751 do 900, od 2. do 3. štev. 901 do 1050, od 3. do 4. 1051 do 1200, od 4. do 5. štev. 1121 do konca. Stranka dobi na vsako osebo pet kilogramov krompirja, po SO vin. kilogram.
a Kislo zelje za I., II , II!. ialV. okraj.
Stranke prejmejo kislo zelje pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobi na osebo dva kilograma, po eno krono za kilogram. — V pondeljek,
17. marca: dopoldne, za I. okraj, od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do U. štev. 801 do konca. Za stranke II. okraja, popoldne od 2. do 3. št. l do 700, od 3. do 4. štev. 701 do 1400, od
4. do 5. štev. 1401 do konca. — V torek,
18. marca, dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 500, od 9. do 10. štev. 501 do 1000, od 10. do H. štev. 1001 do konca. — IV. okraj popoldne od 2. do 3. štev. l do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 1200, od 4. do 5. štev. 1201 do konca.
Poslano.
Pritožbe zoper poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse slovensko ozemlje v Ljubljani.
(Konec.)
Kakor je razvidno iz tmiradne okrožnice z dne 8. januarja 1919 štev. 394/V—1919 zaukazalo je ravnateljstvo poštnim uradom, naj dajo nemudoma odstraniti nemški del besedila iz pečatov, dokler zbog tehničnih zaprek, pomanjkanja tozadevnega gradiva in delavskih moči itd. ni mogoče napraviti samoslovenskih pečatnikov. Ker so na Dunaju imeli gradivo na razpolago le za 50 pečatnikov, dali smo vsaj za najvažnejše pošte napraviti sauioslo-venske pečate, ki pa se nam še niso vročili. Uradom pa, kateri še niso dali odstraniti nemškega besedila iz dvojezičnih pečatnikov, smo vnovič zapovedali, da to store nemudoma. Marsikateri poštni urad pa bo še torej moral imeti naprej samo nemški pečat, dokler se nam ne posreči, dobiti dobavitelja-graverja.
Telefon slabo funkcijoni ra. Dobro moderno kanalizirajte Ljubljano, potla-kajte ulice in ceste. Dajte potrebno gradivo, strokovnjaško izurjeno osobje in denar, pa se napravijo kabejjui in
napravi automatična telefonska centrala; na vsaki ljubljanski pošti se napravi — kakor bo v nekaj dneh to izvršeno na pošti na ljubljanskem južnem kolodvoru — javna govorilnica, na večjih trgih se napravijo automatične telefonske postaje itd.
Prepričan sem, da bi dobila tudi bela Ljubljana v kratkem času drugo lice, ko bi imel gospod župan dovolj delavnih moči, gradiva in denarja.
Na ravnateljstvo prispe pritožba, češ dopisnica je prišla naslovniku prepozno v roko. — Ljubi moj, prepričaj se na svoje oči, kako delo imajo poštni nameščenci v ambulanci. Poštni voz vozi tik za strojem; guga in maje se vse, delati pa morajo ljudje po 12 ur in čez z mrzlično naglostjo, da izdelajo materijal od postaje do postaje. Ako se prezre pri tisočerih pismih, dopisnicah itd. kakšna dopisnica, se še menda svet ne bo podrl. Blagovolite pomisliti Vi malkontentni ljudje, da je bilo toliko in toliko tujerodnih poštnih nameščencev odslovljenih, da je bilo treba premestiti več sto poštnih uslužbencev na spodnje Štajersko in Koroško, da toraj v ambnlancah vozi tudi dosti poštnega osobja, kateremu nedostaja potrebne rutine. — Konečno pa naj še navedem posebno važen faktor za točno poslovanje v ainbulancah. — Ni električne ali plinove razsvetljave, manjka parafina, nimamo petroleja. — V temi pa ne vidi tudi poštni uradnik čitati naslovov adresatov. — Ambulance bodo torej odslej morale voziti le z vlaki, ki vozijo podnevu. Dajte mi pa petrolej a ali druge svečave, in položaj se takoj spremeni.
Vrednostnic ne dobim nikjer, pritoži se gospod pri poštnem ravnateljstvu. Kako mu naj jih dam, ko pa vendar nimamo v Jugoslaviji podjetja, ki bi nam jih moglo napraviti v zadostnem številu. — Več miljonov kron bi pa država lahko zaslužila, ako bi mogli natiskati in izdati toliko znamk, kolikor jih zahtevajo stranke, zlasti filatelisti. — Iz dna srca mi je žal, da zgubi naša uprava toliko dobička, toda pomagaj si ako si moreš!
„Tiskovine številka toliko in toliko primanjkuje11, poroča in brzojavi poštni urad, ki jili naj pošljem, ko pa nam vse ljubljanske tiskarne, katere so preobložene z drugim delom, ne morejo sproti napraviti dovolj tis. kovin.
„Uradni list poštnega ravnateljstva ne izhaja redno11 udrihne po poštni direkciji v časniku. Seveda saj ga ne more pravočasno natisniti tiskarna, ker ima preveč drugega dela. — Zveza z
nikn. Da sc je denarna zveza s to hranilnico pretrgala, bilo je brezdvomno potrebno, mi menda ni treba še navajati razlogov. — če pa čekovni urad ni takoj že s 1. februarjm 1919 začel s poslovanjem, ima to že tudi svoje
vzroke.	.
Pogodbo z gospodom dr. Egerjem sem lahko šele sklenil, ko se je pripeljal lastnik hiše, v kateri je nastanjen sedaj čekovni urad, iz Beljaka, oziroma Gradca v Ljubljano. Ker je trebalo raznih prezidav in popravkov, zidarji, slikarji, mizarji, ključavničarji in drugi rokodelci izzvršiti vseh popravil, zakasnili smo se z začetkom poslovanja. — Sicer pa tudi ni bilo takoj na razpolago potrebnih tiskovin in drugih pripravnih potrebščin katere smo prejeli šele te dni.	,
Kakor vse druge oblasti in še brezdvomno v večji meri mora se toraj boriti z raznimi zaprekami poštna uprava. Prepričan pa sem, da bomo prav kmalu spravili vse v red s pomočjo, sicer slabo plačanega, že na pol sestradanega in slabo oblečenega toda skrajno marljivega vestnega, vztrajnega in narodno sila zavednega poštnega osobja v	Jugoslaviji,	— ako	nam gredo	se-
veda na roko tudi oblasti in občinstvo in	nam bodo	potrebni	dobavitelji	na
razpolago.
Ako bo	delalo	razventega	vse
naše razumništvo v naprej v resnici smotreno in vzajemno v vseh panogah in	strokah iz	ljubezni	do naroda	in
stroke (ne tri osebe pa že štiri stranke).
bo prinesel sleherni, dobro misleci človek kamenček k zgradbi, naše svete Jugoslavije, ne bo ne le podiral, ampak gradil, in bo nam vsem vzor nas obmejni general vojvoda Maj ste r, uredili si bodemo kmalu razmere in rekli: „0-1 e j bratec, glej sestrica, tudi na najin prag je končno prisijalo zlato solnce.“
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anten Pesek.
Tiska „Zveziia tiskarna* v Ljubljani.
Službe:
a
Brivskega vajenca *T3SS^S*3
domobranske vojašnice.	13
Ifnnfnrktiiiia Z dveletno prakso žeti mesta IVUiHiji laillijtt v kaki pisarni. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod rKontc ristinja“ na upravo lista.	35	3—1
Qnrnjmn p« oženjen oskrbnik, izurjen v Ojj i Oj iti o OS vseli opravilih kmetijstva, katerega žena bi imela gospodinjstvo za opravljati Plačilo po dogovoiu. Pismene ponudbe pod „oskrbnik“.	37
Več eevijarskih pomočnikov
Za hrano in stanovanje preskrbi eno. Lesjak Anton, čevljarski mojster, Kndija 38 -Novo mesto.	3_.j
ct=. Proda se:
a
Sadjevec, vino in kisla v. da gv
Oset, p. Guštanj.
697
Fino vermiit-vino, slivovko, Mii Ulil lil i brinjevec, rum. S. >cci iali tete: Kranjski pelinkovec-liker ia Tini B.'kan-liker. Viljem Spitzer,Ljubljana,Kolizej. : 5-1
PjftfJa pq> godala za popolni orke .er riuuu «tii godbe na lok ia sicer 2 rosli, 1 viola, 1 čelo, 1 kontrabas, 2 C klari.ie 1 flauta, 1 citre (pol Eligi) z rezonančno mizico, I akordon (kromatične harmonike) fino domače ročno delo. Kje pove upravn. tega lista. _________________ _	 25
08 1 vagon suhih metrskih drv, vagon riUUa ou Ljubljana. Ponudbe Zajec, Dunajska cesta 14/1.	20 2—1
Dobra naložitev denarja! gšjfc*;
trgovska hiša v zelo prometnem kraju v Ljubljani. Prevzeti bi moral kupec to hisO po preteku enega leta. Ozira se samo na resne reflektante. Naslov pove upravniitvo.   	__	30 3 -l _
Na debelo!	Na	drobno!
Melike ovratnike
različne'kakovosti priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15.	31 5—1
Pf37PP hjilnPP po 25-60 litrov (er razne MflkliS ufiiultB steklenice od -11/2 litra
ima za oddati Osvald Dobeic, Ljubljana,
Martinova cesta št. 15.	32 5—1
PlTfi2!Tt °bteki in 3 pare čevljev. Naslov rluiifliii pove upravništvo.	12	2 — 1
,ePa> za Špecerijsko trup I (i f u govino se proda. Vpraša se v upravništvu Jugoslavije. 22 5—1
Večja množina
Udmat 13, A^oste.
36 i*—1
Vedno velika zaloga
nega olja, mandelnov, rozin, liža te^ kave pri tvrdki Cernak & Val, Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.
o=-- Kupi se:
P;(fkn 1 Ufničslf na dve kolegi, se kupi. lluulH	Ponudbe na upravništvo*
‘^O 1 vsebine kupim. — Slllo>\S oJUtf Ponudbe na u;.iavništvo pod „Vlnski sodi“.
|AAn se 10000 vinskih buteljk po 7 del in lobu toliko čepov (Flaschenkorke). Kdor ima to naprodaj, naj poSlje ponudbe na ravnateljstvo posestev J. grofa Isoinbeliesa, Opeka, Vinica SHS.
Razno: ,.s>
Ronj/ oziroma stričkovo (Burilo) cikorjo ellft zamenjam za moko ali jajca Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15. 33 5-1
Podplate dam fJKLfgtsas
šifro „1. S\	43	3—i
W\ RVji1* ni št: razkošno razcvelih rož lil uti mišja, __ a p0 goinčnih bregovih se že smehljajo ljubke vijolice, trobentice in zvončki. Lahkokrili citronček, ki je že veselo poletel v svet gleda nanje iz daljave in jih pozdravlja — njihov sladki nektar ga vabi-Ati je kje zanj vijolica ali trobentica, je kje zvonček beli, smehljajoči, v mlado ljubezen hrepeneči, ki bi mu hotel prijazno zazvon-čkljati na upravništvo pod „Maj se bliža"«
Starejši gospod,
Kdor hoče imeti Soc“i”io
prinese v urarsko delavnico Ivan Žagar, Poljanska cesta št. 8, pritličje, na dvorišču, levo; sprejemajo se vseh vrst ure, kakor žepne, stenske, budilke itd. ter zagotavljam, da bodem postregel točno, solidno iti po zmerni ceni.	39	2—i
Pouka v strojepisju,
slovenskem in nemškem jeziku želi mlada gospodična iz boljše hiše. Cenjene ponudbe pod šifro „Dober pouk“	poštno	ležeče
Kresnice, Kranjsko._________________41	‘2—1
miren, se vzame na stanovanje in eventu-elno tudi na hrano. Naslov v upravi. 42
Zenitna ponudba. prijetne zunajnosti,
zmožen trgovskega podjetja, si želi oženiti z gospodično ali vdovo z večjim podjetjem (trgovina, gostilna). Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne ali pa zamenja- Tajnost zajamčena. Ponudbe pod „Sreča“ na upravništvo ,,Jugoslavije".	749	5—1
Zenitna ponudba! hiše, prikupljive zunanjosti, neomadeževane preteklosti. 25 let stara, vajena vsakega domačega dela, z 11.000 K gotovine se želi seznaniti tem potom z gospodom, najraje z državnim uradnikom. Tudi vdovec brez otrok ni izključen. Ponudbe naj se pošiljajo, če le mogoče s sliko na upravništvo pod „Vijolica“.	27	5—1
Zenitna ponudba ' glednik želi znanja z
20—24 let staro gospico, tepe zunanjosti in 2 nekoliko premoženja. Cenjene ponudbe je poslati pod „Mirna bodočnost" na upravo »Jugoslavije".	2	2—1
Zahvala.
Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsem skupaj, kateri so spremili k zadnjem počitku mojega sina, oziroma brata
Prva Jugoslovanska tovarna
PALIC
v Sunji h Hrvatsko
priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
Proda se:
enovprežna kočija
naj novejše vrste.
Cena se poizve na naslov
Franc Perger, gostilničar
Leve pri Celju, m 3_i
Išče se lokal,
srednje velik,
na prometnem kraju v Ljubljani.
Prevzame se eventuelno tudi z opravo in blagom vred.
Ponudbe pod ,,L 0 K A L“ na upravništvo,
približno 100 kg pesnega semena [sladkorne].
Cena za 1 kg 11 K. FRANC SCHMIT, Št. Jernej,
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnteoczy v Ljubljani, zraven rotovža.	6S0
(Dolenjsko).
777
Ivana S Udeležim se s
“ 50.138 Slo 100.000 K
Posebno zahvalo moramo izreči prečastiti duhovščini, Sokolom ter pevskemu zboru, ki mu je v slovo zapel lepo žalostinko „Nad zvezdami se zopet vidimo!“
Zahvalimo se tudi njegovim sošolkam za prekrasen venec, kakor tudi vsem sosednim dekletom za vence, katere so mu darovale.
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom in vsem ostalim navzočim za mnogobrojno udeležbo se najtopleje zahvaljujemo.
Zakot, dne 9. marca 1919.
Žalujoča rodbina
751 Pečnikova,
Preklic!
Podpisana sem gosp. prožnega mojstra Ivana Magdalenca iz Trebnjega z različnimi besedami po nedolžnem obrekovala, to dejanje javno obžalujem, ker mi gospod Magdalene tudi odpušča. — Ponikve, dne 11. sušča 1919. — Katarina Rapuš, žena žel. čuvaja na Ponikvah, Dolenjsko.
Rudolf Rus y Kranju
/'«*>. .. priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni.
Solidna postrežba.
PILE-
ŽAGE ORODJE
vse svrhe v najboljši kakovosti priporoča Koatny, špecijalna trgovina jekle-lne in tehničnih potrebščin, Ljubljana,
kot tiha ali sodelujoča družabnica pri kakem podjetju, najraje v konfekciji ali modni trgovini, eventuelno tudi v kinu. — Ponudbe pod „DruŽabnica“ na upravništvo.
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta st. (» obrestuje- hranilne vloge po čistih
2 01	(359
j O a
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica In je imela koncem leta 1018 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon cnstotisofi kron rezervnih zakladov.
Posojila sc dovoljujejo j»o 1 do 5%.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
jamčene kakovosti, 40 o/o maščobe, na drobno in debelo. — Trgovci, ne zamudite naročiti 5 kg za posknšnjo pri 722
LUD. DOLENCU
Lju1>ljana, Sv. I*ctra cesta št. 8.
JOSIP fUG
stavb, in pohištveni pleskar in ličar
v Ljubljani, Rimska cesta 16
izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Cene primerne.
V skladišču Balkan
na Dunajski cesti 33
se bo prodajalo
v četrtek, dne 20. t. m. ob ■— 9. uri dopoldne
poiom javne dražbe
raznovrstno pohištvo. 50 3.,
paanmnpnnM
Na Lggatovem zasebnem učilišču »Mariboru L,,
tefiaji za slovensko in nemško steuo-grafljo, slovenski in nemški stroj epi«, pravopis, slovensko in nemško trgovsko pismo, račnnstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopis, slovenski in nemški jezik. — Prospekti brezplačno. 766 7—1
Legatovo zasebno učilišče v Mariboru, Vetrinjska ul. 17/1.
Nudim
mr vino
belo, rudeče (cviček), temno-rudeče, črno, letn. 1917 in 1918
MILKO JESIH, LJUBLJANA,
Florijanska ulica 36 .	706
GO
OO
Prav u
bačvama i vagoni m a nudi	735
JOVA GIG O VIČ.
velepecara i trgovina alkoholnim pičem i vinom
Nova Gradiška.
Cn
oo
=3=
GO
flntonCeme
BBSBf5ES2£SftES3B
723
Kolodvorska ulica 37.
Vsakovrstne slamnike
za gospe, deklice, dečke in gospode, od priprostih do najfinejših, priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila
Fr« tl	tovarna slamnikov
t I clII V/Cicti, vStobu,p.Domžale
Cene kakor temu času primerno nizke.
Postrežba točna. 103 7
w milimi iiii hji——miii——
krojaški mojster
v Spod. Šiški št. 22
priporoča 773 2—1
svojo delavnico za napravo oblek po meri za gospode in dame, proti točni postrežbi in zmernim cenam.
®rav eur in izdelovatelj knvCuk-štamplllj
Ljubljana Dvorni trg štev. 1.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbo z navedbo množine in najnižjo ceno na Ljubljana 1., poštni predal štev. 163.	420 30 5
Kupujem do 20. marca 1919 po celi Jugoslaviji vsako množino, tudi cele vagone 748 5—t
W £3
po najvišji dnevni ceni. — Prosim ponudbo pismeno, kakor tudi množino ln ceno.
Jakob Pavčič
Novo mesto štev. 75.
cs>
=c
oo
Svinjska mast, slaninu, suho meso
ječmenu kavu, prženi ječam alo Kneipp poštom i željez-nicom za državu SHS razašilje
Jovo Gigovič, S™”!10,S
Nova Gradiška, Slavonija.
Suho sadje, jabolčne krhlje in suhe hruške
(izvzemši lesnike) samo prvovrstno blago  ......n.,,.,	kupuje	......
trg. sped. in kom. del. družba »BALKAN^, Dunajska cesta 813, v vsaki množini in po naj višjih dnevnih cenah. Ker se bo blago kupovalo samo kratek čas, naj se interesenti požurijo. 759 4—1
a s • •
• •
• •
Zastopnik
inozemske tvrdke
išče za nakup vsakovrsten
= ies, =
bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v gozdu, zlasti smrekov. -----Ponudbe pod „les“ ria 089
l, Jugoslovanski anončni in informafini zavod
Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vlogo po
3°|o	16214“4
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. iunija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijon i kron l Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 191S je bilo stanje hran. vlog nad 0 milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 kron.
1
i*
Semena
na debelo in drobno
priporoča
SEVER k na
Ljubljana
u Ljubljani, Dalmatincua ulica 5
Zahvala.
Podpisani Janez Novak, posestnik v Praprotu št. 3, okraj Črnomelj, izrekam
zavarovalni družbi „Doiiav“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3
svojo zahvalo za točno izplačilo polne zavarovalne svote za požarno škodo.	783
Praprot, dne 12. sušca 1919. T	,
Janez Novak.
Priporoča se tvrdka
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja. ter drugega galanterijskega blaga. Istolam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X184, '20	59X184	in	eno rabljeno 90><162.	13
Ljubljana, Sv. Petra nasip šf.7
ob Ljubljanici,
IVAN JAX in sin, Ljubljana,
= ■	=	Dunajska	cesta	štev. 15.	-	■=
Šivalni stroji in stroji za pletenje. ::
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. — Ustanovljena leta 1867. — Vezenje poučuje brezplačno.
 — Pisalni stroji Adler.
1 Kolesa iz prvih tovaren — Durrkopp, — Styria, — VVaffenrad Ceniki zastonj in Iranko.	784
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7-1
Trgovina z pisalnimi, razmnoževalnimi in računskimi stroji, pisarniškim pohištvom, amerikanskega sistema, ter vsemi pisarniškimi potrebščinami.
Sprejemajo se vsa tovrstna popravila.
Ravnokar je izšla knjižica
Preselitev
Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave In krepke otroke, moraja čitati to knjižico. Pisatelj — zdravnik strokovnjak za otročje bolezni — podaja praktične nasvete, kako je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Cena K 3.—, s poštnino K 3.30. Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje knjižica po povzetju.
i	trda in mehka metrska, drobno klana, kolobarji,
ii KR t&i 13	beške oddaja po primernih cenah na drobno in
A HFfl gl H ®^j|	debelo	tvrdka	769 3—1
l! Ufi F. & A. UHER, Ljublj a na,
W Ii \w lifSaa	Šelenburgova ul. 4. --------
..........—-——-------------——.—————-—   --------------s&a
Modni salon za dame in gospode	[T“
S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1. \
na tehnologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač /'
opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele. I Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov, športnih oblek, renoviranje in obračanje n talarjev in salonskih oblek za prečastijo d uh o vš čin o. — Sprejema ;i naročila tudi iz dežele.
Obračanje in renoviranje salonskih sukenj v najmodetnejše jakete za gospode. Jv Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah.
--------------------------------------------------         9«©
naznanja svojini cenjenim odjemalcem, da je svojo veletrgovino z vinom, žganjem in vermutom
24. februarja 1919 preselila iz Starega trga št. 6 na Marije Terezije cesto št. 13 (Kolisej)
kjer bo vsa cenjena naročila kakor doslej točno Zj	izvrševala.	778	£
svoje nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč itd. poslati v
Ne zamudite!
I. Jugoslovansko
l^rznarnic© in $trejarnieo
obstoječe iz 58 oralov, od tega je 20 oralov vinograda z eno gosposko hišo in tremi hišami za viničarje. Posestvo se nahaja v jako lepem kraju eno uro od Ormoža, ter se vsak dan lahko ogleda.
Natančnejša obvestila daje A. Zorjan, upravitelj v Vinici SHS.	744
Sukanec -im
180 špul po 400 jardov, bel in črn, mešanih številk in
skoro novo, dobroolit anjestto
sar s e d i o -qm
se proda. Ponudbe pod „Št. 2000“ na upravo tega lista.	760 4—1
VOZ
dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15.	76i
Cduetnik
Or. 3©$ip Laurcncic
ima svojo pisarno