Stev. 62. O LJubljani, o petek, dne 16. muren 1906. Leto xxxiv. Velja po pošti: za telo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec ,, » 220 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ pol leta „ „ 101 za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Debata o volivni reformi v državnem zboru. (Sesti dan.) D u n a j 15. sušca. V zbornici so stvarne, akademične razprave in predavanja o volilni reformi, v kotih, na hodnikih in sobanah barantajo za mandate. Tako se zopet čujejo resni glasovi, da hoče vlada dodati še 18 mandatov, ki si jih bodo razdelili Nemci, Poljaki, Cehi in Italijani. To so le glasovi, ki niso brez odmeva. Drugi zopet barantajo za mandate v odseku, od katerega usoda in bistvo volilne reforme sta največ odvisna. Mladočehi dobe sedem mandatov, od katerih odstopijo dva češkim agrar-cetn in radikalcem. V zbornici pa je do 30 »divjakov« poslancev, ki niso v nobenem klubu. Ti zahtevajo kar štiri zastopnike v odseku. Ker ta »kravja kupčija« ni še končana, bode zbornica še bodoči teden dva ali tri dni nadaljevala splošno razpravo. Dr. Kramah Prvi današnji govornik je bil dr. Kramaf. Bavil se je najpreje z govorom grofa Sylva-Tarouca, kateremu prizna, da zna lepo umreti kot parlamentarec. Sylva-Tarouca je priporočal zastopstvo stanovskih zadrug in zbornic. Prvič je stanovska organizacija v Avstriji še v povojih, drugič je taka organizacija dobra v gospodarskem, ne pa v političnem oziru. Dokaz temu je sedanji parlament, izvoljen po kurijah. Ako se veleposestniki pritožujejo, da jih vladni načrt vrže iz zbornice, ie to deloma res. Kot privilegovani stan izginejo iz zbornice, a morejo kot pravi 1 j u d -zastopniki še vedno priti v zbornico. Ponižajo naj se do ljudstva, zaslužijo in pridobe si zaupanje njegovo, in ljudstvo jih bode volilo kot svoje zastopnike. Ako morajo mnogi poslanci med ljudstvo, ki so tudi dovršili višje nauke, zakaj ne gredo tudi grofje in drugi visoki gospodje? Nova zbornica utegne dobiti tudi več vpliva na vnanjo politiko, in ta je politika mirn. In z ozirom na to ni treba trodr-žavne zveze, še manj pa je potrebna neinško-italijanska večina v zbornici, da bi vzdrža-vala zvezo z Nemčijo in Italijo. Dr. Kramar ni zadovoljen, ker je vlada na Češkem ločila mesta iz kmečkih občin. To je socialna nevarnost. Tudi z narodnega stališča ne more hvaliti vladnega načrta, ker dobe Nemci raz-merno preveč mandatov. To dokazuje s številkami. Pergeltu odgovarja, da niso samo Nemci ustanovili države. Češke zemlje so bile in so temelj državi. Nemška kultura je Avstriji dala Bacha in Šmerlinga, provzročili so leta 1849 in 1866. Slovani niso protivniki opravičenim nemškim kulturnim zahtevam. Bodoči parlament dobi nalogo, da napravi premirje med narodi in premeni državno ustavo. Govornik konča: Z novo volilno reformo se prične nova doba dela in ravnopravnosti. Če- ški narod je za splošno in enako volilno pravico, toda odločno se bode boril proti vsakemu ponižanju. (Živahna pohvala.) Abrahamovicz. Poljski poslanec Abrahamovicz odgovarja na včerajšnji govor barona Gautscha. Očita mu, da ni dosleden. Dne 6. oktobra 1905 ie baron Gautsch še govoril proti splošni in enaki volilni pravici, češ, da je taka volilna pravica mogoča le v državah, koder biva le en narod, ne pa v Avstriji. A včeraj je trdil, da je volilna reforma sreča in blagor za vse narode in državo. V oktobru je trdil, da splošna volilna pravica ni mogoča v Avstriji, dokler se ne doseže narodna sprava ali vsaj premirje. Včeraj je zatrjeval, da bode volilna reforma pospeševala narodno spravo. V oktobru je navajal, da se je v Franciji razvijala volilna pravica pol stoletja v revoluciji in krvi; včeraj pa ie bil mnenja, da je v Avstriji volilna reforma nujno potrebna brez boja in krvi. Cemu? Saj so konservativne stranke doslej obračale svojo pozornost tudi na široke sloje prebivalstva. Toda razlika je med mirnimi delavci in teroristi. In le teroristom se je udala vlada, ko jc izdelala svoj načrt. Posebno hud pa je Abrahamovicz, ker je včeraj naglašal baron Gautsch, da je bila država vedno hvaležna Poljakom, ki so glasovali za državne potrebščine. Tako govori morda gospodar s hlapcem, ne pa minister z veliko stranko. To je nezaslišano! (Poljaki ploskajo.) Državo sostavljajo dežele, zato mora država tudi podpirati posamezne svoje dele. Sicer pa so Poljaki od leta 1873 do leta 1879 podpirali vlado, ki je odklanjala vse njih zahteve in zanemarjala Galicijo. Poljaki so podpirali vsako vlado iz hvaležnosti do cesarja, ki jim je podaril narodne pravice. Poljaki so hvaležni državi, ker so srečnejši, nego bratje v Rusiji in Prusiji. Nadalje govornik polemi-zuje proti Daszynskemu. Ta je, pravi govornik, socialni demokrat, a tudi poljski narodnjak, ako mu kaže. Kot Poljak pa greši proti svoji domovini, ako tukaj opisuje svoj narod kot divjake, Galicijo kot azijatsko. Takega rodoljubja ne pozna poljsko plemstvo, ki je mnogo trpelo in žrtvovala za svoj rod in domovino. Brata kneza Sangusko sta morala peš v Sibirijo, knezu Sapiehi in Czartory-skemu so Rusi pobrali vse imetje, ker sta zagovarjala pravice svojega naroda itd. Ce pa sedanji parlament ni deloval, vzrok je edino le češko-nemški prepir. In ravno Poljaki so vedno posredovali med Cehi in Nemci. Dobra posledica je bila, da so Cehi in Nemci se zbližali, vrgli Korberja in ugladili pot baronu Gautschu. Narodna sprava je mogoča tudi brez volivne reforme, treba je le dobre volje in poguma proti tistim, ki najraje v kalnem love ribe. Parlament pridno dela že dobro leto. Ce pa ni rešil proračuna, je največ kriva prejšnja vlada, ki je za mnoge milijone prekoračila kredite za železnice in zgradbe v Trstu. Govornik konča: Vlada se je zbala ra- dikalcev in soc. demokratov, zato je predlo- i žila tako radikalno volivno reformo. Ni mi | treba dokazovati, da razlogi gospoda Abra-hainovicza šepajo na eni nogi, nekateri celo na obeli. Dr. Lecher. Ta govornik je znan še iz nemške ob-strukcije. Njegov glas je sicer nenavadno visok, toda vsak svoj stavek soli s sarkazmom in duhovitimi dovtipi. Kedar govori, ima mnogo zvestih poslušavcev in smejalcev. Najprvo se je bavil s suhoparnim poslovnikom. Prizna, da je sedanji poslovnik slab in treba dati predsedniku več oblasti in veljave. A to naj stori novi parlament. Sedaj imamo dovolj dela z volivno reformo in drugimi nujnimi načrti. Nikdar pa ne sme in more biti poslovnik tak, da bi zadušil obstrukcijo. Ta jc politična mrzlica, znak bolezni, in bolezen se ne ozdravi s takimi umetnimi sredstvi. Dalje zagovarja volivno svobodo. A ta ne sme biti le na dan volitve, ampak tudi na shodili. Kdor skliče shod, ta je gospodar v hiši za časa zborovanja. Terorizem na shodih naj se omeji, ako ne zabrani. Dostojen človek je nemogoč med kričači, ki imajo trde pesti in močna pljuča. Govornik obžaluje, da vlada ne predloži tudi reforme gosposke zbornice, kakor jo je že pred desetletji Bisinarck priporočal svojemu kralju. Gosposka zbornica je danes le I u n a, ki dobiva svetlobo iu gorkoto od s o I n c a , in ta je poslanska zbornica. Ako ta dela, zgane se tudi gosposka zbornica. Ako poslanci uganjajo obstrukcijo ali pasejo lenobo, je gosposka zbornica mrtva. Kdo pa sedi v gosposki zbornici? Največ je visokih aristokratov. Ti imajo mnogo znanja, ki pa gnije brez sadu. Ako so duševne ničle, proč ž njimi; ako niso, zakaj postavljajo svojo luč pod mernik? Drugi so upokojeni ministri in visoki uradniki. Ti največ nagajajo vsaki vladi in tudi sedanji iz same zavisti. Užaljeni so, če katera vlada več stori, nego so sami. In tretji v tem visokem zboru so stari učenjaki in umetniki. Ti pa molče, kakor oskubeni orli v železnih kletkah v cesarjevem Schonbrunu. (Splošen smeh.) Naj pride v gosposko zbornico več mladih mož, da požive staro gospodo. Nasproti Poljakom naglaša dr. Lecher, da solze in tožbe ne pomagajo. V Aziji se vlada, ako se kričačem režejo glave; v Evropi mora vlada računati z duhom časa in o pravem času odnjenjati moralni sili. Ako pa Abrahamovicz vladi očita nedoslednost in oportunizem, potem je v poljskem klubu visoka šola za oportunizem. (Stneh.) Poljaki se navdušujejo za avtonomijo, a v parlamentu so vedno podpirali stari birokratski centralizem. Poljsko plemstvo je zanemarilo deželo in narod v gospodarskem in kulturnem oziru. Niste »morituri« — pravi Lecher — ampak »resurrecturi«, ako ste z narodom za narod. Bavi se nadalje tudi z govorom grofa Sylve. Obžaluje, da tako izvrsten mož, kakor je Sylva, sedi doma s svojo uče- nostjo in zgovornostjo. Osamljeni ste, g. grof, le vsled privilegija, ki vas loči od ljudstva, vi želite, da naj stanovske organizacije volijo poslance. Zakaj pa jih nista ustanovila grofa Taaffe inThun? Da se niso razvile te organizacije je kriv kapitalistični z i-stem in ta je močnejši od vsake vlade. A tudi ta zistem se bode preživel in tedaj se morda izpolnijo želje grofa Sylve. Zato je grof Sylva — žal bil za nekaj desetletij prerano, a tudi prepozno rojen. (Smeh.) Srce vaše je še v starih časih, a glava v modernem. Ce hočete pomagati narodu, dajte mu glas, volivno pravico, da se mora sam zagovarjati. Govornik je odločen zagovornik splošne in enake volivne pravice, zato mu ne ugaja vladni načrt, ki so ga sostavljali razni duševni očetje. Zato ima to politično dete češki nos, štajerski vrat (krof), gališke (židovske) lase in kmečki apetit. (Velik smeh.) Toda sklenimo volilno reformo sami, sicer jo vlada uveljavi brez nas in proti nam. (Živahno odobravanje.) Konec seje. Končno sta danes govorila še konservativni veleposestnik grof S e r e n y i ki je govoril za splošno a proti enaki volivni pravici in dalmatinski poslanec dr. I v č e v i č, ki je pozdravljal volivno reformo. Z dalmatinskega stališča se govornik ne more pritoževati, pač pa more s splošnega avstrijskega stališča ugovarjati protežiranju Nemcev. Govoril je proti italijanskim zahtevam na Primorskem in dejal, da se število italijanskih mandatov na Primorskem sme pomnožiti le, ako se ondi pomnože tudi slovanski mandati. Konec seje ob sedmi uri zvečer. Afera Prosenc - Hribar. (Poročilo izpred okrajnega sodišča.) Včeraj popoldne se jc pred ljubljanskim okrajnim sodiščem nadaljevala obravnava o znani tožbi župana Hribarja proti občinskemu svetniku Prosencu. Nabralo se je poslušalstva toliko, da je bila mala soba okrajnega sodišča premajhna. Takoj ob pričetku razprave konstatira dr. T r i 11 e r , da je razprava javna, da se jc zato nabralo tudi veliko občinstva, in da je v interesu župana, da o razvoju razprave izve najširša javnost. Protestira, da se vkljub opetovanim prošnjam ni dala na razpolago večja dvorana. Tudi dr. Hribar in dr.Eger se pridružita temu. Gospod sodnik izjavi, da bo gospod predsednik sodišča, ko pride, gotovo ukrenil, da se dobi večja dvorana. Nato prebere sodnik dve ovadbi; prva ovadba, ki se je prebrala že zadnjič, sc glasi, da se je Prosenc v pisarni dr. Voduška izjavil, da vloži proti županu Hribarju in njegovemu sinu ovadbo radi krive prisege. Druga ovadba pa je bila vložena že pozneje in sc tiče dogodkov v znani klubovi LISTEK. Služkinje v Ameriki. Nikjer na svetu ne uživajo ženski posli večje svobode in pravice, kot v Zedinjenih državah severnoameriških. Le v večjih mestih Avstralije je navada, da dobe hišne in kuharice o Božiču, ki jc tam i poletu, ob največji vročini, po štirinajst dni dopusta, zato pa morajo mnogo več delati, kot njihove vrstnice v Ameriki. Služkinja tam, bodisi katerekoli vrste, dela kolikor mogoče malo, zahteva pa zato prav dobro plačo in da se ž njo posebno lepo ravna. Zlasti zahteva to od strani moških j družinskih članov, v prvi vrsti od gospodarja samega. Dobe se pač tudi izjeme — marljivi in vestni posli — a malo jih je. Služkinja v Ameriki ne bo nikdar snažila črevljev ali obleke, najinanje pa kakemu mož-kemu. Tega ne stori v A meriki tudi nobeden hotel, sluga, o čemur se je prepričal marsikateri evropski potovalec, ki je postavil zvečer črevlje pred vrata svoje sobe, a zjutraj, če jih je sploh našel, — našel vedno nesnažne. Cestokrat so mu bili pa tudi ukradeni. Sicer jc pa v Ameriki pred vhodi v hotele in ob vseh cestnih voglih polno snažilcev črevljev, ki za par centov opravijo ta posel. Ženski posli pa v Ameriki tudi v hiši in kuhinji nimajo toliko opravila, kot pri nas. Perilo preskrbujejo kitajski pralni zavodi, kuriti jim tudi ni treba, ker imajo vse boljše hiše centralno kurjavo. V kuhinjah imajo pov-sodi po dva vodovoda: enega za mrzlo, drugega za gorko vodo. Ameriške kuhinje so urejene na najprak-tičnejši način in bogato preskrbljene z mnogo in raznovrstnim orodjem. Za izvršitev vsakega dela imajo ondi lastne stroje. Ameriškim kuharicam ni treba na trg hoditi, ker donašajo prodajalci in trgovci blago in živila navadno na dom. O kuhinji nima ameriška služkinja niti najmanjšega pojma, a se tudi ne potrudi, da bi se priučila kuhanju. Vsaka gospodinja kuha sama, ali pa ima svojo posebno kuharico, ki pa se mora seveda drago plačati. Toda taka kuharica je nad vse oblastna in komodna. Več kot devet ur ne bo nikdar delala, a če je to potreba, bo za vsako nada-lnjo uro zahtevala posebno plačilo. Točno ob šestih zvečer odide iz kuhinje in potem je prosta cel večer. Pri nakupovanju na trgu ameriška kuharica zna obrniti vse tako, da precejšen del »dobička« pripade njej. Nadejamo se pa vkljub temu, da naše kuharice zato ne bodo zavidle svojih ameriških koleginj. V manjših mestih in na deželi, kjer ni centralne kurjave, bo moral opravljati posel kurilca vsepopred hišni gospodar ali pa domači sin, kot ženski posel. Ameriška služkinja ne biva v tesnih in zaduhlih sobah,ampak ima vsaka svojo, lično opravljeno sobico. Obiske sme sprejemati v salonu (»Parlor«) svoje gospodinje. V Zedinjenih državah je še sedaj nad 600.000 več prebivalcev možkega nego ženskega spola, zato ni čudno, da sc služkinje zlasti na zapadnih krajih tako težko dobe. Prejšnje čase so gospodarji in družinski očetje kar na kolodvorih pričakovali posebnih vlakov z evropskimi izseljenci ter vse ženske takoj ob prihodu vdinjali v službo. Močno konkurenco gospodarjem pa so delali sinovi farmarjev, ki so obetali izseljenkam takoj tudi ženitev in nemalokrat se je na ta način zakon tudi sklenil. Hčere najubožnejših Američanov sma trajo za nečastno »služiti« ter raje gredo delat v tovarne. V Vzhodni Ameriki služi navadna služkinja po 100 do 130 kron, kuharice celo čez 240 kron mesečno. V hotelih so plače še boljše. V Vzhodni Ameriki zasluži navadna služkinja 130 do 240 kron na mesec celo v privatnih hišah, kuharice pa tudi po 480 do 600 kron. Največ služkinj prihaja v Ameriko iz Skandinavije, iz Irske, Nemčije in Švice; nc manjka pa tudi Cehinj in Poljakinj. Kar se nam bo posebno čudno zdelo je to, da revne dijakinje in učiteljice med počitnicami gredo v kopališča služit kot natakarice, med tem ko sc ameriške deklice sramujejo vstopiti v službo. Napitnina sama, kakor-šno da bogat Amerikanec natakarici koncem sezone, je večja kot kaka celoletna ustanova evropskega dijaka. Kakor vidimo se ameriškim služkinjam pri delu ni treba ravno pretrgati. Pri snaženju sob in pohištva sc razbije marsikaka dragocena vaza, svetilka, razne posode, a vkljub vsemu »korenitemu snaženju« ostane v vseh kotih polno nesnage. Nek iz Amerike vrnivši se Francoz pripovedoval je, da so sobe po snaženju take, ka-koršno je bilo rimsko cesarstvo, ko so vdrli tja Goti z vojsko. Ce so vkljub temu ameriška bivališča snažna, jc to zasluga praktičnih in previdnih gospodinj. Vsako nedeljo celo popoludne in cel večer, vrh tega še eno popoludne v tednu ima služkinja v Ameriki popolnoma prosto. Delo seji, češ, da je Prosenc tu grozil, da bo dokazal, da jc župan krivo pričal. Prosenčeva izpoved. Obtoženec Prosenec opisuje zadevo sledeče: Zupan Hribar in on sta kupila skupaj radeško grajščino leta 1902. Bila sta sicer v kompaniji, a delal je večinoma 011 sam. V nekem pismu ga pooblašča župan in mu je kmalu za tem pismom poslal tudi pooblastilo, ki se ga pa ni nikdar poslužil. Prepira med njima ni bilo nobenega. Zakonska Grebene iz Trbovelj sta nameravala kupiti del grajščinskega sveta. Ker pa nista imela dovolj denarja, bi ga bila rada dobila na posodo. Trboveljska posojilnica denarja ni dala, zato je Grebene rekel Prosencu, da bi sicer rad kupil, a nima dovolj denarja; če mu ga preskrbe, bo kupil. P rosen c je dejal Grebencu, da mu bosta že šla na roko in je pisal županu o tej zadevi. Zupan je Prosencu sam dejal, naj gre Grebencu na roko. Prosenc je naredil pogodbo z Grebencem in mu obljubil, da mu bo Sel na roko, da dobi posojilo. Gotovo bo dobil posojilo, če bo le prosil. To je povedal tudi županu. Iz pisem, ki so priložena aktom, sledi, da se je tudi gospod župan dogovarjal z Grebencem. V pismih, ki jili je pisal župan Prosencu in ki se vsa prebero, župan pravi: »Dogovoril sem se tudi z Grebencem.« V pismu, ki ga je pisal Grebene županu Ivanu Hribarju, se glasi: »Prosim, naznanite mi radi tiste kupčije, za katero sem pripravljen skleniti pismeno pogodbo po n j i-liovetn dogovoru. Pri pismu plačam 2000 K, o božiču 1000 K in drugo vsoto mi bojo v ljubljanski posojilnici preskrbeli, kakor sva se z g. Prosencem dogovorila. Ako so s tem zadovoljni, naj mi naznanijo določeni dan; ako niso s tem zadovoljni, naj mi precej odpišejo nazaj, ker potem nisem več kupova-lec.« Na to pismo je župan odpisal Grebencu, da je zadovoljen, ako ostanek 4600 K plača Grebene najkasneje do L aprila I. 1903. Pisal je tudi, naj sc oglasi pri Prosencu v Radečah, da napravita pogodbo. Osebno se je razgo-varjal z županom glede posojila, ki bi se naj preskrbelo Grebencu. To se jc zgodilo že večkrat, da sta 011 in župan komu preskrbela posojilo. Cisto verjetno je torej, da se jc župan tudi ustmeno razgovarjal z Grebencem glede posojila. Ko pozneje ni plačal Grebene ob določenem roku, sta ga oba tožila po dr. Tavčarju, a je tožba obakrat bila ustavljena, ker se je Grebene pritoževal, da ni dobil posojila, ki sta um ga obljubila preskrbeti. Skupaj sta Prosenc in župan napravila dne II. oktobra 1904 prošnjo na »Kmctsko posojilnico« radi posojila Grebencu. Meseca novembra 1904 sta se pa kompanjona razdružila in Grebenčeva tirjatev je na njegovo željo ostala županu. Pri tem pa je župan izjavil, da ne reflektira na t o, d a bi posojilnica prevzela dolg, ter je naročil P r o s e n c u, naj p r o š n j o v z a 111 e 11 a-z a j, kar se jc tudi zgodilo. Še istega meseca pa je župan po svojem sinu dr. Milanu Hribarju tožil zakonska Grebene za plačilo. Vsled tega je Grebene prišel v Ljubljano in sc pri Prosencu pritožil nad takim ravnanjem. Prosenc je šel ž njim v »Kmetsko posojilnico«, kjer je tajnik Bayer ob navzočnosti obeli izjavil, da ie bilo posojilo v znesku 5000 K dovoljeno. Isto, da je povedal tudi dr. Hribarju, ki ie bil v tej zadevi pri njem. Zato se jc Prosenc začudil, kako j c mogel 11 a eni strani župan izjaviti, da r a j • š i čaka, na d r 11 gi pa vlagati tožbo. Ker Grebene ni mogel plačati dolžne vsote, se je začel pogajati z županom, češ, da bi rad prodal zemljišče nazaj, a je župan po svojem sinu to odklonil. Zupan je nato tožil Grebenca v Novem mestu. Ker ni toženec prišel, je izgubil pravdo in župan ga .ie eksekviral. Nato pa sta zakonska tožila Prosenca za odškodnino. To pravdo, v kateri je tožnika Grebenca zastopal dr. Sušteršičev koncipijcnt dr. Le-skovar, ie Prosenc izgubil. Tožba je bila prvotno naperjena proti županu in Prosencu, a iz »pravno-političnih« razlogov se tožba proti županu ni vložila. V tej pravdi jc pa na- je vsak dan med 6. in 7. uro zvečer končano; potem sme služkinja delati kar hoče: brati knjige in časnike, plesti in vezti; gre sc tudi za urico ki pa šteje navadno več kot šestdeset minut sprehajat, in to v najelegant-nejši toaleti. Nekoč je prišel v Cikago v uredništvo ameriškega časnika nek sluga prašat po naslovu v Čiakgi izhajajočega češkega dnevnika. »Ali razumete tudi češki?« vpraša ga začudeni urednik. »Jaz ne, toda moja kuharica jc iz Prage doma. Prihodnji teden je njen god, zato jo hočem presenetiti s tem, da ji plačam letni abo-nement na češki časnik.« Velika pozornost od gospodarja! Pa celo večje pravice uživa služkinja v Ameriki, kot gospoda pri kateri jc v službi. Dekla sme kadar hoče zapustiti službo pri najmalenkostnejšemu povodu, gospoda pa mora imeti že jako tehtne vzroke, da odslovi služkinjo. Na potovanju ravna Amerikanec z deklo kot s članom svoje rodbine. Sicer ji pa mora še vsako postrežbo posebej z zlatom plačati. Zato pa marsikaka ameriška rodbina biva po cele mesece rajše v hotelih, kakor bi imela sitnosti s tako dragimi in razvajenimi posli. stopil kot priča župan Hribar, ki je izjavil, da Prosencu nikdar 11 i dal n o b e - , nega pooblastila, da sezGreben-c e 111 u s 111 o n i d o g o v a r j a I, pač pa sta si pisala pisma. Tudi je izjavil župan, da mu ni znano, zakaj Grebene ni dobil posojila. Tudi je župan rekel: Nikdar nisem pooblastil Prosenca v preskrbitev posojila in 011 me tudi ni prašal. Grebene mi je nekoč po sklepu pogodbe pravil, da 11111 je toženec (Prosenc) obljubil preskrbeti posojilo. Da mi jc tožili k t o žu preje s p i s 111 o 111 11 a z 11 a-11 i 1 se ne s p o 111 i 11 ja m. Dr. Hribar pa je izpovedal, da ni dobil odloka posojilnice, s katerim je bilo posojilo dovoljeno in da je g. Prosenc govoril, da se je zavezal dobiti posojilo. Izjavil je tudi, da 11111 je Baycr rekel, da posojilo ni dovoljeno. Vse te izpovedi so napravile na Prosenca vtis, da objektivno niso resnične. Tajnik Bayer je Prosencu pravil, da je Hribarju povedal isto kot njemu, namreč, da je posojilo dovoljeno. Tožbo je torej izgubil Prosenc. Dne 5. februarja je šel k svojemu zastopniku dr. j Vodušku, da se posvetuje ž njim. Bil pa je pri ! tem silno razburjen posebno radi županove j izjave, da se ne spominja, da bi mu bil kedaj Prosenc pisal o posojilu. Bil je tako razburjen, ko je to slišal, da mu je postalo slabo. Grebenčevima bi moral plačati veliko odškodnino in ravno isti dan je dobil od dr. Šuster-šiča pismo, da bodeta zahtevala visoko svoto. Dejal je tu med štirimi očmi svojemu zastopniku, kako bi mogel priti županu do živega, ker je on zakrivil celo pravdo s tem, da je eksekviral Grebenca. Morda bi se dalo na ta način obnoviti civilno pravdo, da ovadi župana. Sklenil je prositi dr. Susteršiča, naj počaka 8 dni, da sc premisli, kaj stori. V tem pa je stopil v sobo dr. Leskovar, in temu je ponovil svojo misel in ga prosil, naj počaka S dni, da bo na jasnem, kaj stori. O dr. Hribarju se ne spominja, da bi govoril, le dr. Leskovar jc dejal, da je pravdo zakrivil dr. Hribar. Ce jc kaj rekel, obžaluje. Ko je dr. Leskovar odšel, je Prosenc prosil dr. Voduška, naj študira, kako bi bilo civilnim potom priti županu do živega, ker nerad vlaga ovadbo. Nato je odšel. Sodišče se seli. — Klubova seja. Medtem je prišel v urad predsednik deželnega sodišča, ki je odkazal drugo dvorano in sodišče se je preselilo v prvo nadstropje v dvorano dež. sodišča. Tu sc je razprava nadaljevala. Glede dogodkov v klubovi seji pravi obtoženec, da so ga povabili li klubovi seji, 011 jc prišel, ne da bi vedel, zakaj se bo šlo. Takoj je začel brati župan one izjave in notice v listih. Prosenc je bil ves zmešan, ker je vse prišlo tako nenadoma, in je dejal, da župana sicer ničesar ne krivi, pač pa je zmota mogoča. Vse naj sc presodi mirno. Predlagal je, naj se izvolita dva moža, ki naj preštudirata dokaze, da ima on prav in ne župan. Izjavil pa je opetovano, da je to storil župan gotovo le pomotoma. Ker pa se je zahtevalo, naj dotična dokazila prinese takoj v sejo, tega ni hotel storiti, češ, da pisma ne spadajo v klub; pač pa naj ona dva moža klubu poročata. Tega pa klub ni hotel, in jc izključil Prosenca. Prosenc je odšel in rekel, da bi bil rad videl, da bi sc bilo vse lepo poravnalo, sedaj pa ni odgovoren za poslcdice. Dr. Triller je povedal tudi, da je dr. Tavčar klical Prosencu: »Jaz si pustim glavo odrezat, če je župan zmožen le eno neresnico pred sodiščem povedati.« Prosenčeva verodostojnost. Po raznih formalnostih stavi dr. Hribar predlog, naj sc rekvirirajo akti izpred celjskega sodišča o znani pravdi dr. Suster-šiča proti »Domovini« radi razžaljenja časti. Iz teh aktov naj sc razvidi, kako verodostojen je Prosenc. Nadalje naj sc dožene, na kak način je spravil Prosenc svojega tovariša P c r h a v c a od »Phonixa«. Prosenc in Per-havc sta bila skupaj na čelu »Phonixovega« zastopstva v Ljubljani. Prosenc bi bil pa rad sam postal ravnatelj. Nekega dne sc je odpeljal na Dunaj in rekel Perhavcu, da gre o neki osebni zadevi. Sel pa je gori, da je pri vodstvu tako očrnil Prhavca, da ga jc isto odslovilo. Z Dunaja je pisal tovarišu Perhavcu, da se 11111 je vse dobro obneslo, domov ženi pa je pisal, da ie izposloval, da bo Perhavc odstavljen in da bo kmalu 011 sam ravnatelj. Pri tem pa je Prosenc imel smolo in je Per-liavčevo pismo dal v kuverto naslovljeno na svojo ženo, ženi namenjeno pismo pa je oddal pod Perhavčevim naslovom, in tako ie Pcr-liavc izvedel, kaj ie počel proti njemu Prosenc. Zupanova verodostojnost. Dr. Triller predlaga, naj se prečita izpoved župana'in naj se župan eventuclno tudi sam povabi. Tu pa vstane dr. L g e r iu stavi devet predlogov glede nevero-dostojnosti župana Hribarja. Zasliši n a j s c dr. Ta v č a r i 11 d r. pl. K o r b e r, ki bosta potrdila, da je Hribar izposloval na Dunaju koncesijo z a 11 o v o tiskar 110, češ, da jc to p o s t u I a t n a-predne stranke, kar pa je bilo v š k o d o »N a r o d n i tiskarn i«. Naj sc konštatira, da je ponujal župan r a d e š k i grad radeški občini za 50.000 K, češ, naj le kupi hitro, ker ima že boljega kupca, akoravno ni 11 o b c 11 e g a i m e 1 in je grad nato prodal za 31.000 K. Referat o 11 o v o 111 e š k c 111 vod o-vodu je oddal dr. Papežu; na odgovor poklican jc izjavil, da ga je ponujal dr. M a-j a r o 11 u, kar pa ni res. O p i s a 111 c 111 stroj u. ki ga je ponujala neka tržaška tvrdka, se je v občinski seji izrazil, da ni ponudba nič ceucjša, akoravno > jc bila precej cenejša. Prosencu jc pisal, naj odda s t a n o-vanje u a radeškem gradu dr. Kai- serju, sodniku pa je pisal, naj reče Kaiserju, da 11 a j ne gre v to stanovanje, ker Prosenc nima pravice oddajati stanovanje. Za župana so ga zadnjič volili le, ker je obljubil, da odloži predsedstvo »Kreditne banke«, ki konkurira »Mestni hranilnici« o b 1 ju b e pa še do danes ni i z-polnil. Odpovedal je Prosencu takoj, ko sta se oseb n o sprla, kredit p r i »K r e d i t n i bank i«. V znani zadevi Hmelj je Hribar pogorel, ker je sodišče Hmelju verjelo več, kot Hribarju. Hmelj je ob tej priliki spravil na dan take obdolžitve p r o t i ž u-panu, da je dr. Hribar zagrozil, da bo tožil dr. Susteršičevo pisarno, kar se seveda ni zgodilo. Slednjič dokazuje neka zadeva z družbo L e y k a 111 županovo nevero-dostojnost. Dr. Triller pravi, da je dr. Eger pred obravnavo rekel, da tega ne bo spravil 11 a dan, in razteza obtožbo proti Prosencu tudi glede teh žaljenj. Ako pa bi sodnik ne dovolil teh dokazov, si pridrži rok za vložitev tožbe. Dr. Hribar izjavlja glede Hmelja, da je on delal na svojo roko, da oče ni o tem nič vedel. Dr Eger odgovarja dr. Trillerju, da je 011 vložil predloge zato, ker so bili tudi proti Prosencu vloženi taki predlogi. Ce jih Triler umakne, tudi 011 lojalno umakne predloge glede župana. Nato je sodnik zavrgel nekaj predlogov, nekaj pa si jih je pridržal. Izpovedbe prič. * Priča dr. Božidar Vo d u š e k opisuje dogodke dne 5. februarja v svoji pisarni. Prosenc je takrat rekel, da bo Hribarja ovadil radi krivega pričevanja; to pa mora storiti, sicer je 011 lažnik pred svetom. Med tem je prišel dr. Leskovar in Prosenc 11111 jc povedal svojo namero. Rekel je, da se bo skliceval na dr. Voduška in dr. Papeža. Pri slovesu je izjavil, da bi rajši videl, če bi stvar prišla na civilno pot, ker nerad poseže po ovadbi. Priča izpove, da mu je brat dr. Konrad V o d š e k prejšnji dan pravil, da meni Prosenc ovadbo vložiti proti županu. — Konštatira sc, da se ovadba Kraljeva tudi sklicuje na dr. Voduška in dr. Papeža. Priča dr. Leskovar izpove isto glede pogovora v pisarni dr. Voduška. Rekel je, da jc pravdo povzročil dr. Hribar z eksekucijo. Prosenc pa jc rekel, da bode ovadil župana in dr. Hribarja. Priča izpove tudi, da je Grebene prišel v pisarno in zahteval, naj se napravi tožba proti Prosencu in županu. Priča jc tožbo proti županu tudi sestavil, a šef je rekel, da ni dovolj pravno utemeljena, zato se ni vložila. V »Slovenca« 011 ni pisal tiste notice, pač pa je pravil nekaterim osebam, kaj bo naredil Prosenc. Priča B a y e r, tajnik »Kmet. posojilnice« izpove, da je bilo posojilo dovoljeno in da je to tudi Prosencu povedal. Ce je o tem govoril z dr. Hribarjem, s e 11 e s p o 111 i 11 j a več. Priča Ravni ha r, uradnik »Km. pos.« izpove,, da je tajnik Bayer rekel dr. Hribarju, da posojilo ni dovoljeno. Obtoženec Prosenc izpove, da je šel Bayerja, ko jc slišal, da je Hribar rekel, da posojilo ni dovoljeno vprašat, kaj je na tem resnice. Bayer pa 11111 jc rekel, da je Hribarju povedal isto kot Prosencu, t. j., da ie posojilo dovoljeno. Zopet klubova seja. Priča dr B 1 e i \v e i s p 1. T r s t e 11 i š k i opisuje dogodke v klubovi seji. Prosenc da je v klubu trdil, da se je župan zmotil, da bo to s pismi dokazal. Priča jc kot predsednik dvakrat pozval Prosenca, naj zapusti klub, ker tu nima nič več opraviti, ker je izključen. Klub 11 i smatral nič za dokazano. Dr. K g.e r: To je bila o b s o d b a, 11 e d a b i 11111 b i f a d a 11 a prilik a, da do k a-ž e svoje trditve. Kako se v klubu »razsodbe« delajo. Dr. Eger izjavi, da bi klub ne bil smel Prosenca kar tako izključiti. Tudi sodniku se zdi to čudno. Dr. Trii i e r : Zupanu cel klub brezpogojno zaupa in mislim, da 11111 tudi še bo. Priča Ivan S 11 b i c izpove, da je župan prašal, če moreta 011 in Prosenc še biti oba člana kluba. Klub je izrekel, da nc, in jc izključil Prosenca. Priča je imel utis, da hoče Prosenc p o v e d a t i , d a i m a dokaze, da je župan neresnico g o v o -r i 1. Polagali so 11111 na jezik izjavo, da bi vse preklical, a ni hotel. Priča S e 11 e k o v i č izpove, da je Prosenc izjavljal, da je župan to storil v z 111 o t i ter da bo to tudi po sodniji dokazal. Na vprašanje dr. Egra se dožene, da gg. občinski svetniki 11 i t i vedeli 11 i s o, kako j e ž upa 11 priča I. Zato bi tudi nc bila pomagala Prosencu vsa pismena dokazila, ker ni nihče vedel položaja. Dr. Hribar: Na podlagi njegovih lastnih besed jc klub izrekel uničujočo razsodbo nad Prosencem. Dr. T r i 11 e r (hud na dr. Hribarja); Prav nobene obsodbe ni izrekel. Edina k 1 u b o v a napaka ie bila, da županu vse b r e z p o -g o j 11 o v e r j a 111 e. Priča nadsvetnik Svetek je imel vtis, kakor bi Prosenc niti sam nc bil na jasnem o tem, kar hoče dokazati. Priča nadinženir v p. Žužek izpove že znane stvari. Za lase privlečene priče. Sedaj se začne z zaslišavanjem prič, ki naj bi potrdile, da je Prosenc okoli govoril, da bo ovadil župana. Dr. Eger protestira proti temu, ker nobena teh prič ni slišala besed iz ust Prosenčevih, ampak vse temelji le na govoricah, in torej iieniorejo ničesar jasnega povedati. No, priče so sc vse eno zaslišale. Priča Ivan Stefe protestira proti temu, da bi se ga zaslišalo, ker je on kot časnikar dolžan varovati uredniško tajnost. Tako so sklenili vsi časnikarski shodi, tudi pri nas na slovenski zemlji. Čudi se, da ravno zastopnik svobodne misli, g. dr. Triller tako rad tira časnikarje k pričevanju, dasiravno je bil tudi dr. Triller navzoč na časnikarskih shodih. Dr. Triller je torej prvi v Avstriji, ki tako postopa. Na vabilu se je pričo vabilo k pričevanju kot člana »Slov.« uredništva, zato se mora postaviti na absolutno uredniško tajnost in se sklicuje na S 153. Ko sodnik izjavi priči, da tu ne bo zaslišan o uredniški stvari, ampak o stvari, ki se je dogodila zunaj uredništva, se zakrohota ves napredni mob med poslušalci, ki ga mora sodnik ostro opozoriti, da ima priča pravico zahtevati, da se ga ne zasliši v uredniških stvareh iu je na podlagi naslova na vabilu to priča tudi lahko mislil. Po teh izjavah je dr. Trillerja minilo vse veselje vprašati pričo kaj o uredniških zadevah. Nato vpraša sodnik pričo, ali kaj ve o tem, da je g. Prosenc okoli govoril, da je župan krivo pričal. Priča izjavi, da je magistratni uradnik g. Svetlin govoril, kakor bi mu 011 (priča) kaj takega na gostilničarskem plesu v družbi g. Dachsa pripovedoval. Na kaj takega se nc spominja in ne ve. Resno bi kaj takega sploh ne mogel govoriti, ker 011 nič ne ve o tem, da bi g. Prosenc kaj takega okoli govoril. (i. dr. Trillerju se zdi izpoved priče nejasna, priča pa vztraja pri svoji izpovedbi. Dr. Eger opozarja na nejasno županovo izpoved v civilni pravdi, ko je o važni stvari izpovedal: »Se ne spominjam več.« Priča Ivan Dachs, gostilničar, se čudi, kako da je pozvan za pričo, ko vendar ničesar ne ve. »Jaz bi le rad poznal onega, ki me je naznanil kot pričo.« Dr. Triller: »Jaz! Sem bil pa napačno informiran.« Dr. Eger konštatira, da je priča prišel k njemu vprašat, zakaj ga je naznanil za pričo, ker nič neve; razvidno torej, da priča res nič neve. Priča Ivan Svetlin, magistratni uradnik, izpove, da sc jc na veselici gostilničarske zadruge dne 15. febr. razgovarjal z g. Štefe-tom o Prosencu in Hribarju. Prašal je Štefeta, če je Prosenc njemu kaj rekel o tem. Stefe pa jc dejal: Direktno proti meni ne, pač pa proti osebam, ki so z nami v dotiki. - S tem je bilo zaslišavanje prič končano. Zopet preložena obravnava. Dr. Triller predlaga, naj se prebere še županova izpoved. Dr. E g e r pa predlaga, naj se zasliši Grebene tudi o razgovoru z Bayerjcm. Sodnik sklene, da se zasliši župan Iv. Hribar kot priča; zasliši sc tudi Grebene, če se je z županom pogajal kaj ustno in kaj se je takrat ob njegovi navzočnosti v »Km. posojilnici« govorilo. Rekvirirajo se tudi sodnijski akti iz Laškega trga v zadevi tožbe župan Hribar proti Grebencu radi razžaljenja časti. V ta namen se je obravnava preložila na soboto popoludne Vs6. Parlamentarni položaj. Včeraj sta se sprla zbornični predsednik Vetter in načelnik poljskega kola grof Dzie-duszycki. Govoriti je hotel poslanec Cha-miec, dasi se je črtal iz liste govornikov, kar pa Vetter z ozirom na poslovnik ni dopustil. Grof Dzieduszycki je bil tako jezen, da je za-klical Vettru: »Mislili boste še name.« Razprava o volilni preosnovi bo končana šele prihodnjo sredo ali četrtek. Glavni protigovor-nik bo grof Stiirgkh, za pa poslanec dr. Ebenhoch. Gautsch se je pogajal o novi porazdelitvi volilnih okrajev z nekaterimi nemškimi in italijanskimi poslanci. Poostril se jc narodni spor med Gautschem in poljskim kolom zaradi zadnjega Gautschevega govora. Odsek za volilno preosnovo bo izvoljen koncem prihodnjega tedna. Za načelnika bo najbrže izvoljen Mladočeh dr. Začek, ker je izjavil poslanec Kaiser, da ne sprejme izvolitve. Svobodni Vsenemci nameravajo predlagati v odseku za preosnovo volilnega zakona, naj se preosnuje tudi gosposka zbornica in naj veljajo določila za stalno bivanje za volilni okraj in ne za kraj. Ta duševno popolnoma propadla stranka brez talentov in idej zahteva dalje, da se odtegne k a t. duhovščini aktivna i 11 pasivna volilna pravica, dokler rimski škof ne prizna določil avstrijskih zakonov za katoliško duhovščino.« Tudi bi radi, da se porazdeli Zgornja Avstrija v 7 mestnih in 13 kmečkih volilnih okrajev. Zahtevati hočejo seveda tudi .kancelparagraf, kakor njihovi bratci pri »Slov. Narodu«. Nemška napredna stranka je izjavila, da ne podpira Wolfovcga predloga za samostojnost Galicije. Minister za notranje stvari je predložil zakonski načrt otiskarskih strojih i u p o m n o ž e v a I n i h aparatih. Odpraviti namreč namerava S 327 spi. kazenskega zakona, ki prepoveduje last pomnožc-valnili aparatov brez posebnega oblastvenega dovoljenja. Zdravstveni odsek jc razpravljal včeraj dopoludne o z a k o n u za lekarne. Nebogatov v preiskavi. Admirala Nebogatova so izključili svoj čas iz ruske mornarice, A posrečilo se mu jc povzročiti preiskavo o zadevi: Nebogatov izjavlja, da je admiral Roždestvenski sam kriv poraza. Nebogatov zahteva, da zaslišijo tudi admirala Toga in Deva. Anglija ob času vojske in njena zveza s Francijo. »Moiningpost" prinaša dopis nekega Angleža, ki roti angleška ljudstvo, naj vendar že opusti svoje dvoumno stališče v maroškem vprašanju ter naj izjavi, če hoče t slučaju vojske z orožjem podpirati Francijo Anglež piše: »To je življensko vprašanje in vprašanje, v katerem moramo brez odloga priti do trdnega sklepa. Kajti, da prizramo odkrito, naša armada js danes nezmožna bistveno podpirati Francijo v voj ski z Nemčijo. Francosko brodovje je tudi brez nas močnejše k j nemško. Nemčija ne more upati da bi dosegla oblast na morju ter bo zadovoljna na morju z defenzivo. Zadnji čas se je govorilo, da namerava angleški admiralat pojačiti svoje brodovje ▼ Severnem morju. To pa bi bilo brez koristi za Francijo. Odločitev v bodoči francosko nemški vojski bo padla zopet na su hem in ne na morju. Moč obeh armad bo tako velika, da tretja oblast ne bo mogla vplivati, ako ne bo vrgla v boj saj 250 000 mož. Največje brodovje bi ne koristilo ničesar ; kajti ne moglo bi preprečiti; da ne bi nemške čete korakale v Pariz, ko bi zmagale na suhem. — Zgolj zunanja pogodba nam sicer pušča proste roke, toda narodne izjave so od sklepa pogodbe naše razmerje s Francijo razvile v prijateljstvo, ki nas sicer ne sili brezpogojno zgrabiti za orožje, pač pa zahteva, da popolnoma odkrito povemo svoje namene. Naša čast zahteva, da si izvolimo eno pot: Mi moramo Francijo informirati, da jo v maroškem vprašanju ne moremo drugače podpirati ko diplomatično, ali pa moramo odle žiti ves strankarski prepir ter posvetiti vso svojo energijo in vse pripomočke narodove organizaciji armade, ki bi mogla igrati vlogo v vojski na celini". Štajerske novice. š Požar je upepelil dne 9 t. m v Potnem vrhu pri Rogatcu hišo in gospo darsko poslopje Ivana Koraša. Ogenj je nastal v noči in ni bilo mogoče ničesar rešiti. — VStarošincih p r i C i r -k o v c i b so zgorela dne 7. t. m. gospo darska poslopja in mlin posestnika Jožefa Napasta Zažgali so najbrž otroci. š Ogenj v Vojniku. V srede 14. t. m. je začelo goreti v gostilni »pri Krohotu". Zgorela so vsa gospodarska poslopja. Hiša in pivska lopa nista zgoreli. Posestnik je bil zavarovan za 2 600 K. Zažgal je baje neki šolar. š Iz ptujske okolice. Dajmo zaslužka slovensuim umetnikom 1 Na severni strani za veličastnim in starodavnim ptujskim gradom, ki je last konservativnega češkega grofa Herbersteina, se dviga ob mestni meji tik okrajne ceste, ki vodi iz Ptuja v divni in senčnati Vurberg, impo zantno šolsko poslopje Ptujske okolice, v katerem je nastanjena 5razredna deška in 4razredna dekliška ljudska šola župnije sv. Petra in Pavla v Ptuji. Na pročelju te stavbe, katero krasi okusna antika z uro, iz kovinastih črk narejen ponosen napis »Narodna šola", edin slovenski napis, besede slovenskega pedagoga Antona M. Slom-šeka in eden nemški napis, besede Anastazija Giiiaa, ste se dali leta 1899 meseca avgusta s pomočjo in požrtvovalnostjo ptujskih rodoljubov napraviti v .slepih" oknih prvega nadstropja 2 dobro pogojeni sliki v naravni velikosti predstavljajoča sloveča pedagoga in pisatelja Slovenca Slomšeka in Slovana Komenskega. Sliki je izvršil slovenski slikar Ivan Gosar, ki je baš takrat prenovil historiški refektorij minoritskega samostana v Ptuji in slikal kapelico sredi novoustanovljenega slovenskega pokopališča daleč vsem Ptujčanem dobro znane in kaj priljubljene gostilne Josipa Treff. Sliki sta jedva bili štirinajst dni okras šilskega po slopja, kar so jo v noči od 7. do 8. septembra 1. 1899 pomazali z oljnato barvo ponočni lopovi. Poškodovani sliki sta ostali do današnjega dne nalašč nepepravljeni, češ, naj kažeta in pričata tujcem, ki tod mimo hodijo na ptujski grad, odkoder uživajo prekrasen razgled daleč naokrog, na kako nizki stopinji kulture se še nahajamo v Ptuji in njega okolici. Dne 2. februarja 1906 pa je sklenil v seji krajni šol. svet Ptujske okolice dati iznova napraviti obe zgoraj imenovani sliki, ter prepustil izvršitev sklepa podpisanemu šolskemu voditelju. Ta bi rad že prihodnjo pomlad dal sliki napraviti po kakem slovenskem umetniku. Proti mogoči poškodbi se bosta sliki zavarovali že vnaprej, zavarovalnino plače vati je sklenil krajni šel. svet. Ker je mesto Ptuj zelo potujčeno in kaže tudi na zunaj s svojimi nemškimi napisi in izveski slučajno se tu mudečim tujcem, nemško lice, zahtevata slovenska čast in narodpi ponos, da preskrbimo leta 1906, kakor se je to zgodilo leta 1899, s prostovoljnimi darili na pročelju šol. poslopja Ptujske okolice kolikor mogoče krasni in umetao izvršeni sliki Slomšeka in Komenskega z napisi, ki naj svedočita tujcem, da stoji šola na slovenski zemlji in biva tod slovenski rod. Popolni seznam p. n. darevateljic in darovateliev se bode svoječasno objavil v slovenskih listih. Prostovoljne prispevke v gorenji namen pa sprejemata č. g. o. Peter Žirovnik, minoritski kapelan v Ptuji in Ivan Kaukler, nadučitelj v Ptujski okolici p. Ptuj. š Slovenska zmaga v Polj-Čanah. Prepozno za včerajšnjo številko smo iz Poljčan dobili naslednjo brzojavko: Pri občinskih volitvah v Poljčanah so vkljub skrajno silovitemu naporu domačih in zunanjih odpadnikov Slovenci v vseh treh razredih sijajno zmagali. — Slovenski zavedni vnlivci. š Človeško okostje so izrile svinje pri posestniku Gr. Podgoršeku pri Zajckloštru. Okostje je bilo v pesku ped neke pečino in zraven so se našli neki starinski predmeti, kar spričuje, da je iz davnih časov. š Trtna uš je okrog Spitaliča pri Konjicah nas kakor tudi po sosednih Dram-ljah že velik del vinogradov pokončala. To zimo so vendar nekateri pričeli z rigola-njem. š Nabori v okrožju 87. pešpolka se vrše po sledečem redu: Celje (mesto) 29. marca; Celje (okolica) 24.-28. marca; Laške 30. in 31. marca; Sevnica 2. in 3. aprila; Brežice 4 do 6. aprila ; Rogatec 22. in 23. marca; Šmarje 20. in 21. marca; Kozje 9.—11 aprila; Vransko 17. in 18. aprila; Mozirje 20. in 21. aprila; Šoštanj 23 in 24. aprila; Slovenji gradeč 25. in 26. aprila; Mirenberg 28. in 30. aprila; Ptuj (okolica) 15—17. marca. š slovensko _ katol. delavsko društvo v Žalcu priredi dne 25. t. m. svoj letni občni zbor ob 3, uri popoldne v gostilni g. Franc Virant v Žalcu s sledečim vsporedom: Pozdrav predsednika, govor: Splošna volilna pravica in delavstvo (govori g. Moškerc iz Ljubljane), društveno poročile, plačevanje letni ne in vpisovanje udov, volitev novega odbora, predlogi in nasveti. K obilni vde-ležbi uljudno vabi vsa prijateljska društva, zastopnike in prijatelje delavstva odbor. š Obsojen je bil radi sleparstva bivši trgovec v Brežicah Henrik Košir v domesečno ječo. š Zaročil se je g. Ivan Zemljič, avskultant v Mariboru z gdč. Alojzije Dru-ž o v i č , hčerko hišnega posestnika v Mariboru. š Slovensko pevsko društvo na Ptuju priredi letos 15 julija svojo običajno veliko pevsko slavnost v Rušah. š Umrl je v Brengovi kmet in gostilničar Franc F r a s , vrl mož. š Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu izvolila si je za upravno leto 1906. sledeči odbor : iur. M i -1 o š S t i b 1 e r : predsednik (»Tabor"); iur. GustavCokl: podpredsednik (»Tabor"); phil. Franjo Robar: zapisnikar (»Tabor"); iur. Vilko Pfeifer: blagajnik („Taborfc); iur. Mat ko z,orjan: namestnik (.Tabor"). š Samoumor vsled sramote. V Radencih je 5. t. m. pogorela neka koča Jožefa Matiašiča. sodišče je sumilo, da je Matiašič sam zažgal in ga je zaprlo, a kmalu zopet izpustilo. Ta sum ga je tako bolel, da je skočil v vodo in utonil. š Poštna vest. Službo poštne eks-pedientke v St. Vidu pri Ptuju je dobila gdč. Rafaela Cesnik iz Brežic. Roroike novice. k Slovenska zborovanja na Koroškem. Prihodnjo nedeljo 18. t. m. bode koroški Slovenci v zadevi volilne reforme zborovali na devetih krajih in sicer: Dobrlavas, Galicija, Vogrče, S va b e k, S k o ci j a n , Djekše, Mizica, Črna, Veliki Strmec. k Slovensko kršč.-soc. pevsko in delavsko društvo za Bistrico - Podsinjovas in okolico ima svoj ustanovni shod dne 18. marca ob pol 1 uri popoldne pri Gašparju v Pod-sinjivasi. K obilni udeležbi vabi vse somišljenike sklicatelj. k Angleški kralj na Koro škem. Angleški kralj Edvard pride baje po leti na Koroško na grad Stenice, ki leži sedem kilometrov severnozahodno od Celovca in je last angleškega državnega zakladnega kancelarja lorda Goešena. k Izseljevanje Podkloštrom vedno narašča. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu polovica kmečkih posestev v najemu, ali pa upravljana od žena in otrok. k Lug namestu žganja. V Mi-zlivesi je gospodinja Lanker zlila lugovo esenco v steklenico, v kateri je bilo poprej žganje. Njen mož je hotel po noči vzeti požirek žganja, a je izpil lugovo esenco. Le hitra zdravnikova pomoč ga je rešila. k Ustrelil se je v Beljaku poštni pomožni uradnik iz Celja Edvard Wal-t e r. k Umrla je v celovškem uršulin-skem samostanu redovnica Marija Ana Mar- gareta, rojena Bergmayr, stara 72 let in v 49 letu redovniškega žMienja. k Modrasov pik in alkohol. Modras je pičil 8. t. m. pri Pliberku ne kega kmeta v roko. Hlapec je kmetu od rezal pičeni del in kmet je hitel k zdravniku. Na zdravnikovo povelje je moral kmet piti žganje ter se drugi dan zopet oglasiti. Po noči je kmet dobre spal in brez bolečin, le roka je bila še zatečena. Iz trga se vidi, kako strupeno je žganje, da zamori še kačji strup. Dnevne novice. Tržaške deželnozborske in občinske volitve v IU. volilnem razredu so se pričele včeraj ob osmih zjutraj in trajajo še tudi danes. Volilcev jc 3973. Izid bo znan šele danes zvečer ali pa ponoči. Volitev se udeležujejo narodni liberalci, dve opozicijonalni in socialno-demokraška stranka. Slovenci se ne udeležujejo volitev sami, dali so pa svojim volilcem svobodo, da glasujejo za katerokoli opozicijo-nelno stranko. Včeraj ob tričetrt na 4. popolu-dne so volilci ogorčeni opazili, da so prinesli na nosilkah iz bolnišnice nekega bolnega vo-lilca. Psovali so agitatorja Valleja, ki je segel po tem skrajnem agitatoričnem sredstvu. Pričel sc je pretep s stoli in palicami. Državna policija jc prijela nekaj oseb. V tem trenotku se jc pa pojavilo nekaj občinskih stražnikov, ki so s sabljami udrli na množico, ker so mislili, da jih hoče množica napasti. Občinski stražniki so ranili pristaša ljudske stranke Ca-lattija na glavi in socialnega demokrata Ste-ncca v trebuh. Narodno - napredni stranki dajejo zdaj v »Narodu" nauke, kaj mora skleniti njen zaupni shod. Da bodo sklepali pri tem o izdanju »na rezultatih moderne znanosti sloveče ljudske enciklopedije", še ni tako nevarno, če se pomisli, kakšne znanstvene korifeje so »Narodovci". Bolj zanimivo je to, da zahtevajo, naj bodo v vseh šolskih instancah samo pripadniki slovenske narodnosti". In vendar so ravno liberalci spravili v deželni šolski svet grofa Barbeta! Dalje izjavljajo, da nima cerkev v šoli nič opraviti in da hočejo iz šole odpraviti vero-nauk. In vendar je g nadučitelj Dimnik izjavil g. deželnemu predsedniku, ko je obiskoval ljubljanske šole, da hočejo on in njegovi tovariši vzgajati šolsko mladino za dobre katoličane in zveste državljane. »Slovenski Narod" pa zahteva, da se mora iz šole in iz mladinske literature odpraviti kle-rikalizem in patriotizem. Tudi »Akademija" je dobila hud nos od narodnonaprednih reformatorjev. — „Narod" pravi: Imamo pač druStvo, ki se bombastično imenuje »akademija", ali to diuštvo se ne more prav raz viti, ker svojega dela ni primerno začelo. »Narod" pravi, da ta akademija še ni priredila nobenega predavanja, ki bi ljudstvo kaj zanimalo. To bodo liberalci zdaj na zaupnem shodu bolje naredili in napovedujejo veliko akcijo za razporoke. Zdaj smo pa res radovedni, kdo bo prišel na ta zaupni shod! Šolske vesti. Za učiteljico v Planini je imenovana gdčna Friderika K a 1 -m u s. defiaitivne učiteljice so imenovane gdčne Amalija V a r d j a n v Gribljah, Amalija V r e z e c v Dvoru in Ana D e t o n i v Rovtah. Nov voditelj sloven. umetnikov. V .Narodu" priobčuje g. Cvetko G o 1 a r oklic, naj se slovenski umetniki združijo v novo društvo »Slovenska Lada". Ker ta oklic priobčuje samo »Slov. Narod" vemo, da imamo od teh »umetnikov" pričakovati samo »Narodovih" fiaes. G. Cvetko Golar meni, da je slovensko umetnost doslej najbolj podpiralo »Narodovo" uredništvo, zato bomo poskrbeli, da se bo te res vsaj v bodoče moralo zgoditi glede tistih gg. umetnikov, ki se zbirajo pod takim okriljem in se kažejo bolj strankarje nego umetnike. Sicer je pa že samo na sebi zanimiva osebnost novega »voditelja« slovenskih umetnikov, ki je menda umetnik samo pri litrih. Konfuzna jugoslovanska politika g. dr. T r e š i č - P a v i š i č a je te dni pognala svoj najbujnejši cvet. Gosp. Trešič Pavišič se je svoje dni pogajal s pustolovskim sinom starega Garibaldija, kako naj bi se ustanovila neka romansko slovanska zveza na jugu, seveda v škodo monarhije in drugih realnejših interesov Riccioti G a r i b a 1 d i pa je poslal na Trešičevo inicijativo v Trst nekega profesorja Raca, ki se je pogajal z dvema odličnima slovenskima advokatoma. Tema pa romansko-slovanski načrti Garibaldijevega agenta niso nič kaj ugajali in g. profesor se je vrnil v Rim, spremljan ed vzdihov Trešič-Pa-v i š i č e v i h. — Mleko neodvisnih kmetov. V Cerkljah na Gorenjskem kmetje že dalje časa nameravajo ustanoviti mlekarsko zadrugo. Saj bo tudi dobro uspevala, ker se ljudje zelo pečajo z živinorejo in naravna lega sama je zelo ugodna za zadrugo. Ta namera je pa prišla na uho našim »neodvisnim kmetom" in mislili so si: »Ako še mlekarno klerikalci sami ustanove, potem smo izgubljeni v Cerkljah za vse večne čase". Sklenili so ustanoviti proti kmečki mlekarni svojo in so skrpucali odbor zelo modro. Načelnik je brez posestva Babi-č e v fant iz Zg. Bernika. V odboru je tudi neposestnik Josip L a p a j n e , učitelj in veliki nekmet Kmet Andrej, nadučitelj v Cerkljah. Toda te nam ni nič mar. Zakon pa tudi dopušča združevanje in ena blamaža v knjigi liberalcev bo več. Mi ne ugovarjamo temu, da se 8 (reci: osem) »neodvisnih kmetov" ki so pri zadnji deželnozborski volitvi glasovali za liberalnega Jože Novaka, združi v mlekarski zadrugi. Protestiramo pa najodločneje in obsojamo nesramnost naših par liberalcev, da se protestirali na dež. vlado v Ljubliani, češ, kaj bode z njih mlekarno, ako potrdi klerikalne. Dobro vedo da bode propadla, ker vsi »neodvisni kmetje" v Cerkljah ne spravijo 100 1. mleka na dan skupaj. Ta strah jih je pri-vedel do tako nizkega orožja, da so poslali protest na dež vlado, naj ne potrdi naše »mlekarske zadruge", do katere imajo ljudje zaupanje, ker se odborniki trdni posestniki in ugledni možje, tako da bi prišle v »mlekarsko zadrugo" na dan čez 1000 1. mleka. In taki ljudje, katerim ljudstvo nič ne zaupa in jih tudi ničesar ne vpraša, pa hočejo poštenega kmeta ovirati pri napredku iz izboljšanju svojega bednega položaja in protestirajo. Mi se nič ne bojimo za svojo mlekarno; strah v liberalnih vrstah pa dokazuje, da so za svojo v skrbeh. Nad nesramnim protestom »neodvisnih kmetov" se pa pravi k m e t j e vsi oeorčeni. š Srbski pevci v Debrecinu. Kakor mažarski listi javljajo, pride v De-brecin srbski dvorni pevski zbor 14. aprila t 1., kjer priredi v mestnem gledišču dvoje koncertov. Zbor sestoja iz 50 oseb in dobiček obeh koncertov je namenjen fondu za zgradbo visoke šole v Debrecinu in spomenika Košutu. — Iz Črnomlja. Naša mestna hranilnica je napravila že v prvih devetih mesecih 649 147 K 76 v. denarnega prometa in je imela, prištevši od mestne občine nakup-Ijeni inventar, vsega dobička 3566 K 14 v. — Na Predilu je zmrznil 37 let stari zidar Andrej Cebokli iz Tolmina. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenia s tvrdko A d o I f i n Aleksander Jacobi na Dunaju (VIII, Piaristengasse 17) jako ugodno pogodbo glede izdelovanja, zalaganja in razprodaje sval-čičnih papirčkov in ovitkov, kakor tudi cevk. Ker bode ta tvrdka, ki je ena izmed prvih te vrste, izdelovala le dobro konkurenčno blago in bode zdatno prispevala od razprodanega blaga naši družbi, vabimo vse cenjene kadilce, naj zahtevajo odslej povsod le te blago,ki je naši družbi v korist, ter rabijo le druž-bine svalčične papirčke in ovitke, kakor tudi le druž-bine svalčične in smodkine cevke. Blago se naroča pod zgoraj navedenim naslovem direktno na Dunaju Navedena tvrdka je pred kratkim plačala družbi za začetek dosti znaten prispevek 200 K. — Vodstvo družbe sv. Cirila i Metoda. — Živnostenska banka na Dunaju. Šefu eskontnega oddelka dunajske f 11 i a 1 k e Zivnostenske banke, gosp. Begumilu Novaku je upravni svet podelil prokuro. Persenal te f i 1 i a 1 k e obstoji sedaj z ravnatelja, njegovega namestnika, 5 prokuristor, 92 uradnikov in 19 slug. — Iz Aleksandrije. P. Engel-bert Pollak je pričel tu sv. misijon v nedelje, 4. t. m. Udeležba slovenske naselbine je jako povoljna. — Nadvojvoda J o ž ef je dospel v Egipt 6. t. m: — Don C a r 1 o s je prisostvoval s soprogo pri sv. maši v torek ob '/.12. uri v cerkvi sv. Katarine in obiskal samostan ; dne 7. t. m. se je odpeljal v Evropo s parnikom »Schles-wig". — Dva samoumora. V Trstu se je utopil 50letm Josip Z o 1 f a n e 1 1 i. — 20 etni težak Marij Kolman se je zastrupil predvčerajšnjim popoldne. Umrl je v groznih bolečinah. — Smrt v tujini. V Indianopelisu je umrl Franc Kalin, doma iz Mokrega polja na Dolenjskem star 20 let. — Požar v Krminu. Dne 10 t. m. je gorelo ob 1. uri zjutraj v Krminu v Novi ulici. Zgorela je tovarna za pohištvo tvrdke Cernetič, Vizintin in Zorzut. Škode je okoli 20.000 K; zavarovana je tvrdka pri „Generali". — St. Vid nad Ljubljano. Ci-t a 1 n i c a priredi na praznin sv. Jožefa popoldne ob 3 javen gospodarsko podučen shod, h kateremu se vabijo vsi gospodarji in posestniki. Govorila bosta dr. Lampe o zadružništvu sploh in stud. iur. L. Pogačnik o rajfajznovih hranilnicah. Na ta shod vsi, ki se zanimate za zadružno življenje! Shod bo v Cebavovi dvorani. — Nesreča z automobilom pri Postojni ? Poročajo, da se je včeraj popotudne zgodila pri Postojni nesreča z automobilom. Zadel se je v neko kočijo, ki je šla proti Postojni. Pri tem je bil ubit kočijaž. — Namen , Krožka sloven skih abstinentov na Dunaju1, ki se bo shajal vsako soboto popoldne v brezalkoholni restavraciji nVolksbeima", XIV. K< flsrplatz, je, seznanjati udeležnike s protialkoholnim gibanjem v praksi in teoriji in dobivati pristaše ab tinence med Slovenci. Sredstva: Predavanja in razgovori, brošure in razglednice. Zadnje se že tiskajo. Slovenci na Dunaju, udeležujte se v kolikor mogoče velikem številu. Dopise sprejema gosp. M. Stekar, Dunaj, X. Land-gutgasse 22 lil. 23 — Smrt pod kolesi. V Gorici je neka kočija povozila dečka Izidorja Si-liča s tako silo preko prsi, da je deček v par urah umrl. — Vtonil je 72 let stari gluhonemi Anton Brecdj u £ipuš Sel je zajemati vodo k studencu pri „Brecljih" in ker ni izključeno, da je bil mož malo vinjen, je pri tem strmoglavil in pal v pliUo vodo, ker se je zadušil — Najden dinamit. Iz B»h. Bi strice, dne 14. marca 19^6 Železniški ču vaj Boltar našel je v bližini Lepenje pri 26. kilometru v skalo skritih nekaj d i na mitnih patronov, ko je hodil po železničnem tiru. Najbrže so jih skrili kaki laški zlikovci še ob času grajenja želez nične proge, da bi ž njimi nbs v Savi omamili in lovili. Nekaj takih tičov so namreč zasačili; bili so z zaporom ojstro kaznovani. Minolo leto igral se je šolar Urban Mencinger pri mostu na Pozabljenem ter pod mostom našel nekaj takih patronov. Deček m poznal nevarnosti, prižgal patron, ter si roko tako razstrelil, da so ga morali peljati v bolnico. Pač je ondi okreval, a prste na desni roki ima vendar pohabljene. — Občinske volitve v Starem trgu, okraj Črnomelj. V naši občini so se vršile volitve dne 10. oktobra. Deželna vlada jih je razveljavila. Dne 11. decembra je okrajno glavarstvo v Črnomlju vsled te deželnovladne odredbe vrnilo volilni spis županstvu v Starem trgu z naročilom, da se morajo izvršiti nove volitve natančno v smislu paragrafa 17, obč. volilnega reda, ter se mora vse potrebno ukreniti in o storjenem glavarstvu poročati. Toda svobodomiselni župan Peter Majerle ni hotel ničesar ukreniti. Vsled pritožbe volilcev na glavarstvo, čemu se ne razglasijo nove volitve, se je glavarstvo šele toliko ojunačilo, da je dalo županu nalog, da mora takoj razglasiti volitve. Ta nalog je dobil župan še pred 28. januarjem; obenem se mu je zapre-tilo z globo 20 K. ako ne stori tega takoj. A zeleni Peter ni uklonil svojega tilnika precej tej odredbi; šele 11. februarja, ko ste bili vmes dve nedelji in en praznik, je dal oklicati nove volitve. A zopet ni ravnal po paragrafu 17., ker ta pravi, da mora biti naznanjena tudi neprestopna doba osmih dni za pritožbo zoper volilne imenike. Bržkone je hotel dobiti tu vratica, čez katere bi se bil pomagal pri zopetnem rekurzu, ako nove volitve zanj ugodno ne bi izpadle, kakor je bilo pri prvih. A voliici so se pritožili na glavarstvo in moral je dati dne 25. februarja oklicati v drugič volitve. Najlepše je pa bilo 14. februarja, ko se je sklicala seja, v kateri se je volila nova zaupna komisija. Na oblasti se je izgovarjal, da volitve ne razglasi, ker se pripravlja nov volilni imenik, a predloži pa starega, na podlagi kojega so bile ovržene prvotne volitve. Voliici so se pritožili nato na glavarstvo radi starega imenika, a kakor kaže vodi ali Majerle za nos glavarstvo, ali pa hoče iti na roko ljubeznivo črnomeljsko glavarstvo županu Ma-jerletu. Naš poslednji sum potrjuje zlasti to, da glavarstvo le na vedno dreganje volilcev šele kaj ukrene in da pa samo ne poseže vmes odločno, da bi se napravil red enkrat za vselej. Po našem mnenju so vendar politične oblasti poklicane gledati na to, da se spoštujejo postave. Radovedni smo, če bode zahtevalo glavarstvo zažugano globo, ker je župan tako točno izvršil njegovo odredbo. Povrh pribijmo še tudi javno tajnost, da sta Majerle in Sertič, tajnik glavarstva, precej dobro poznata med seboj po potnih listih, da več ne zapišemo. Treba torej, da poseže v te volitve višja oblast in da vzame Majerletu vse volitve zadevajoče akte. Obračamo se zato na deželno vlado, da naj ona krepko nauči okrajno glavarstvo pri postopanju teh volitev tega, kar je izraženo v besedah: pravična nepri-stranost. S tem bodemo že zadovoljni. — Poulične demonstracije v Zagrebu. Predvčerajšnjem je bil obsojen urednik so-cialnodemokraškega časopisa »Svobodna ri- ječ«, Stjepan Battu po § 65 na osem mesecev ječe. Delavci so priredili demonstracije. LlabllonsKe novice. Leonova družba. 14. t. m. je predaval prof. dr. M. O p c k a o italijanski poeziji pred Dantejem. Bili so pred vsem sinovi sv. Frančiška Asiškega (sveti Frančišek sam, Giacotnini da Verona, Gia-coppone da Tadi i. dr.), ki so v ljudskem narodnem jeziku dali izraza svojim pesniškim čuvstvom ter tako umetnost in poezijo zopet približali umevanju ljudske duše. Predavatelj je podal več zgledov te preprosto-naivne, a globoko čuteče poezije, kako je skušala je-cati v ljudskem jeziku, in kako ji je to bolj in bolj uspevalo. Silno zanimivo je, da Tadi (poprej advokat, potem tercial, nato frančiškan), se je poleg lirike poskusil že tudi v narodni dramatiki; zlasti pa je bičal z bodečo satiro sodobne napake in zlorabe. Ti sinovi sv. Frančiška so pripravili tla velikemu Danteju. Dante je započel svoja »Divina Coninic-dia« še v latinskih verzih, a začasa se je premislil, po zgledu le teh (bil je tudi sam tercial) porabil ljudski jezik ter tako ustvaril eno največjih del svetovne književnosti, a obenem tudi italijanski književni jezik in italijansko književnost. — D r. La m p e je pojasnjeval, kako je bilo dejanje sinov sv. Frančiška rešilno za cerkev v družbi, ker je premagalo aristokratizem, dvignilo ljudstvo v kulturi in napravilo zopet stik med inteligenco in njim, med njim in cerkvijo. — Dr. J e 1 i č (profesor iz Zadra) pa je kazal, kako je imel ta po-kret analogije v vsem stremljenju 12. in 13. stoletja ter da je izšel iz križarja romanstva s krepkim življenjem novopokristjanjenih barbarskih narodov. ij 25 let zdravnik. Danes praznuje pri-inarij dr. Emil B o c k 25-letnico, odkar je postaj zdravnik. lj Poizkušeui samoiimor. Včeraj popolu-dne ob polu peti uri si je z nožem prerezal vrat v svojem stanovanju na Radeckiga cesti št. 2, finančni paznik v pokoju, g. Franc G 1 i n š e k in si zadal kakih 10 cm dolgo rano, a se k sreči ni smrtno nevarno ranil. Glinška so prepeljali v deželno bolnico. Uzrok poizku-šenega samoumora je neozdravljiva bolezen. lj Ubeglega kaznjenca Josipa Sprocharja, ki jc pobegnil iz Celja, je orožništvo v Slovenjem Lozovcu prijelo. »j lj Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca L.bruaria pričeli s» v L ub ljani izvrševati ob<-t: Josip Pokorn Mitel kove ulice 9. čevljarski obrt; Ivpn Senica in Fran Zupan Selenburgove ul ce 3 trgovino z galanterijskim in modnem bi?goro; Alojzij Zvan Selenburgove ulice 6 likanje perila s strojem; Mariia Bečan. Posačarjev trg, prodajo lanene moke; Viktor Korzika, rimska cesta 5, trgovsk« vitnirstvo: M^ija Verbinc Pogačarjev trg, prodajo moke; Ru dolf Geier, Hilšerjeve ulice 12, kliučavni-čarskt obrt; Karol Seliškar, Turjaški trg 1, trgovino s prekaienim mesom, južnim sadjem in zelenjavo; Edvard Ubach. Dunaiska cesta 2, industrijsko slikarski obrt, prodajo barv in v to stroko spadajočih potreb^č n; j »sipina Zelezmkar, Gorupove ulice 3 žen sko krojašUo; Ivana Petek, Stari trg 9, prodajo čevljev: Marija Kovač, Pogačarjev trg, Prodajo lanene moke; Peter Pieltck, Pogačaijev trg, prodajo živil ; Frančška Ravnikar, Florijanske ulice 38 prodajo Ion čene posode. — O'glasili, oziroma f ktično opustili pa so obrt: Alojzij Zvan, Poljanski nasip 12 krojaški obrt; Ivan Markič, Florijanske u> cc 24. pekovski obrt; Ivan Vid mar, Dunajska c;sta 11, strusarski obrt; Anton Mach Sv. Petra nasip 23, ključavničarski obrt ; Marija Z an, Poljanski nasip 12, likanje peni«; Ivan Zupan, Valva*orjev t/g 16, brivski in fr>zerskt obrt; Iran Schrey, Z dovske ulice 5, branjevski obrt. lj Redni občni zbor,deželne zadruge brivcev, fnze-iev in lasni-čarjev v L|ut>l ani", se bole vršila v torek, dne 20. marca 1906 ob 3. uri popoldne v mali dvorske ulice 21 li Posredovalnica za službe zadruge gostilničarjev, kavar-narjev i. t. d. je v preteklem meocu izposiovala v 32 slučajih. Sedaj dobe službo 2 natakarici, 2 markerja z\ kavarno, 1 sluga za kavarno. Službo iščejo 2 natakarja, 1 kuharica, 1 kavarnarski postreiček. — Zglastla se spreiemajo v zadružni pisarni, Gradišče št. 7. prvo nadstropje. lj Umrli so : Stanko B u c h, posestnikov srn, 10 mes cev K » r o 1 i n a R a z i n g c r , naredtukova hči, 2 liti. K a-tarina Sfver, delavčeva žena, 41 let. Marija Žetina, strežnica, 61 let. Marija Rudolf, branjevka. 73 let. Adam Huba, piskrovez, 45 l«-t. Fran S t e r n i š a , dninar. 39 let U r š a P 1 e š k o , delavka, 33 let. Marijana Noč, delavčeva vdova, 85 let. Leopolda Gorjanc, črevlj^rjeva hii, 15 mesecev Fran Aber, delavec, 58 let Radeckega cesta 11 Marija Kopač, delavka 72 let LovroAvštč, kajžar 48 let M i hael Tomič, mestni ubožec 72 let. Pavla Lenarčič, stroinega pomnč-nika hči meseca. Jožefa Robida, šivilja, 73 let, K^rlovska cesta št 8. J e r a K u t n a r , delavčeva žena, 62 let. M a • rija I a n e ž i č. delavka. 75 'et. dvorani Hotel „Ilinja", Kolo- Ij Novo delavsko drufttvo v Ljubljani. V »obuto zvečer ob 6 uri je bil v Polsakovi gostilni na Martinovi cesti ustanovni shod »Podpornega društva za delavstvo ljubljanske tovarne za lep". Zborovanje je otvoril ustanovitelj tov. M e h a r , ki je v lepem nagovoru poživljal delavstvo k požrtovalnosti in edinosti, da bo imelo društvo lepo bodočnost. Dr. K r e k je na glašal v svojem govoru, da mora storiti delavstvo vse, da se združi. Prvi pogoj usptš nega društvenega delovanja je, da drži delavstvo skupaj in da premaga največjega sovražnika delavskemu združevanju: neza-upnost. Nasprotnike združevanja moramo s poukom in ne s silo pridobiti za društvo. Moškerc je govoril o potrebi društva, ki je podporno. Mala sedanja bolniška podpora zahteva, da skrbi delavstvo s skupnimi močmi po društvu za podporo svojih članic in članov. Potem je govoril o dolžnostih članov in društvenih odbornikov. V odbor so bili izvoljeni: Tov. M o h a r (predsed nik), Jožef Herfort (podpredsednik), Jožef Si mve nc, Jakob Borovne, Leopold Železnik, Ivan Selič, Jožef Železnik, Marija Kuš-ler, Helena Zepič; pngl dovalci računov pa Miroslav Grgurjevič, Lovro Jenko in Neža R e m ž g a r. Mlademu društvu želimo obilo sreče in uspeha Naročnikom ,Bogoljuba( naznanja upravništvo, da tekom ugi meseca ponatisne 2. številko „Bogoljubovo". Vsi, ki jo žele dobiti, naj nam to na kratko javijo na dopim-C' Razne stvari. Najnovejše. Poboj med ogrskimi vojaki. V Šopronjti so se v noči na 14. t. m. stepli liuzari in honvedni pešci. Honved je iztrgal huzarom sablje; dva huzarja sta smrtno nevarno ranjena. Pretep v španski zbornici. V šjDanski zbornici je bilo predvčerajšnjim veliko razburjenje, ker je polkovnik Primo Ri-vera udaril poslanca Soriana po obrazu. Republikanska manjšina je zapustila zbornico. Verska vojska na Francoske m. Poročnik Reze 9. dragonskega polka ni hotel dati vojakov za inventuro cerkvenega premoženja v Luneville. Roparji v Mandžuriji. »Daily Telegraph« poroča iz Tokia, da mrgoli roparjev v Mandžuriji. Neki kitajski polk namerava napasti roparje pri Kinčovem, kjer hočejo Kitajci ustanoviti važno vojaško postajo. S p 1 oš n a stavka vseh premogarjev izbruhne, kakor poročajo iz Londona, v Severni Ameriki gotovo 1. aprila. Vsi delavci se že pripravljajo. Njihov fond za stavko znaša 14 milijonov kron, a mislijo, da naraste do 1. aprila na 25 milijonov. Te stavke se misli udeležiti okoli 600.000 delavcev. Premoženje v o m n i b u s u. Sprevodnik nekega parižkega omnibusa je našel v svojem vozu omot, kjer je bilo shranjenih 183.000 frankov. Oddal je denar ravnateljstvu, a dosedaj se še ni zanj nihče javil. Po najnovejšem ljudskem štetju šteje Anglija 398,401.744 prebivalcev, od katerih jih stanuje 41,609.091 na Angleškem, Škotskem, Irskem in po bližnjih otokih; drugi pa na kolonijah. Indijanci so »izkopali bojno sekiro«, lrokezi so se baje dvignili na vojsko in pričakovati je v kratkem krvavega ustanka. ^ Londonska »Tribune« poroča iz St. Louisa: Šest mož broječe odposlanstvo ameriške vlade so Indijanci v njih ozemlju zvabili v zasedo. Po obupnem boju so padli trije vladni uradniki, dva pa pogrešajo. Telefonsko in tajam poročilo. Dunaj, 16. marca. V današnji seji državnega zbora je najprej odgovarjal predsednik Vetter S t e i n u radi razdelitve mandatov odseka za volivno reformo divjakom. Konferenca načelnikov klubov je sklenila, da ključ ostane stari. Vodja trgovskega ministrstva Auersperg je odgovarjal na interpelacijo poslanca Rizzija in S p i n č i č a v zadevi izboljšanja luk ob istrski obali. Zbornica nadaljuje debato o volivni reformi. Govorili so Trautmannsdorf, dr. S t r a n s k y, S k e n e, grof B a r b o in Poljak P e t e I e n z. Budimpešta, 16. marca. Košutovo zdravje se je danes nekoliko zbgljšalo. Budimpešta, 16. marca. Vlad izjavlja, da se je danes nekoliko zboljšala. Inoinost, 16. marca. Tirolski cesarski namestnik Sch\varzenau odstopi. Namestniške posle bo začasno vodil danes imenovani dvorni svetnik Spiegelfeld. Govori se, da postane tirolski cesarski namestnik sedanji vodja notranjega ministerstva B i e n e r t h. Zagreb, 16. marca. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je v I. razredu zmagala vladna narodna stranka. Od 409 volilcev je glasovalo 300 volilcev, kandidatje neodvisnega meščanstva so dobili po.,93 glasov. Bukarešt, 16. marca. Bolezen rumunskega kralja Karola se je jako nevarno poslabšala. Tokio, 16. marca. Ruski car je naznanil mikadu, da v kratkem pošlje v Tokio veliko posebno odposlanstvo generalov in admiralov, da tako obnovi in utrdi prijateljstvo z Japonsko. Na čelu deputacije bo neki veliki knez. Mikaao na isti način vrne obisk. Algeslras, 16. marca. Položaj je nepre-menjen. Nc ve se, kedaj bo prihodnja seja. Pariz, 16. marca. Štrajk rudarjev se širi. Rudarji v Courrieresu bodo zahtevali, da jim ravnateljstvo plača dneve, katere prežive vsled jx>žara brez dela. V rudniku še gori. Pariz, 16. marca. Na shodu, na katerem je bilo 6000 osob, se je včeraj ustanovila »liga katoliškega odpora«. Na shodu je govoril Cojiee. Nancy, 16. marca. Tu je aretiranih več mladeničev, ki so z 200 tovariši opustošili prostore prostozidarskega kluba. Berolni, 16. marca. Jutri bo v Berolinu in v predmestjih 105 soc. dem. shodov proti pruskemu razrednem vol. sistemu z dnevnim redom: »Meščanska revolucija leta 1848.« Dunaj, 15. marca. Danes so tu otvorili razstavo avtomobilov. Tiflis, 15. marca. Prebivalstvo v okolici se je pojiolnoma udalo. Morilcc generala Gri-zanova je bil danes umorjen. Listnica uredništva. Izjava. Vsem onim, katere bo gosp. Anton Brce, bivši župnik v Sori, morebiti še žugal tožiti radi razžaljenja časti, ako mu v našem listu ne izrečejo „čast in zahvalo", naznanjamo, da takih preklicev ne bomo sprejemali, razun, ako se dokaže, da je dotičnik g Brreta žalil z dopisi v našem listu. V vseh drugih slučajih smo pa mnenja, da bo čast g. Brceta rešena, ako se preklic izvrši v ..Narodu" in „Gorenjcu". - To na znanje g. Brcetu in vsem njegovim sedanjim in prihodnjim žalivetm. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 15 16 Čm opa-iovao|a 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. Srednja Stanje baro* metra T mm 741 9 739 8 738 5 T.rapa-ratnra po Celzija 07 -12 11 2 v.troTi sl. svzh. sr. szah. moč. zah. Hab« jasno pol obl. del. obl. iM U* 0-0» včerajšnja tomp. 2 9>, norm 3 5" Borzna poročila Ljubljanska fKreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurzl dunajske borze 15 marca 1906. Zaloibenl papirji. Denar Blago 4*/. majeva renta...... 99 55 99-75 4*/, srebrna renta..... 99 65 99-75 4•/, avstrijska kronska renta . 9? 80 100-— 4*/. , zlata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... ll7 95 11815 94 90 96 90 4*/. , zlata , ... 112-9/,*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 10050 4V,*/, obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 4*/. prior. Trst-Poreč lok. . . 9990 4•/, prior. dol. žel...... 99 50 100-— 3•/. . juž. žel. kup. V,1/, • 315 90 317 90 41/«*/. avstr. pos. za žel. p. 0. 100-30 10120 Breike. Srečke od 1. 1860'/,..... 195 25 197 25 28fi 25 288 25 lf 8 60 1 0 60 „ zem. kreditno I. emisije . 78^ 25 299-25 H * . » • 291 — 301-- , ogr. hip. banke .... 267 — 273 50 „ srbske i frs. 100-— . . tno- 107 70 „ turške ....... 150 85 151 85 Basilika srečke . ... 23-75 26 76 Kreditne , ... 472 - 482-— Inomoške , ... 78 - 84 — Krakovske , ... 91- 97-— Ljubljanske „ ... 60 - 63- Avstr. rud. križa . ... 50 75 52 75 Ogr. , , „ ... <1 50 33 50 Rudolfove , 66 - 60 25 Salcburške , . . 71-- 76- - Dunajske kom. , ... *27- 637 50 Delalo« 123 90 124 90 Državne železnice ...... 673 75 674 75 Avstr. ogrske bančne delnice 1635 - 1644 ~ Avstr. kreditne banke . . . 670 — 671 — Ogrske , ..... 790 50 791 50 Zivnostenske ..... 24 50 246 60 Premogokop v Mostu (Briix) . 654 - 668 — 540 25 54t-25 Praške žel. indr. družbe . . . 2643 26M- - 63" 25 538 26 Trbovljske premog, družbe . . 272 - 275 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 661 — 665 — Češke sladkorne družbo . . . 165 — 166— Valut«. 11-32 11-36 19 13 19*16 2349 23-57 23 9« 24-06 117-425 117 625 96 65 95 85 261 — 252" — Dolarji . 4-S4 8.— Rezbarji, mizarji, pozlafarji dobe trajno delo pri Petru Rutar, slikarju v Osilnid pri Kočevju. 569 2-1 Po ceni se proda še skoro nov 3 m dolg prodajalniski pult (pudelj). Ogleda se lahko na Tržaški cesti št. 21. Cena se izve istotam. 571 6-1 Priloga 62. itev. „Slovenca" dnč 16. marca 1906. Položni u Stori Srbiji. Peč, 7. marca. Peč in njena okolica so mesta stalnih nemirov. V zadnjem času so oblegali Arnavti Peč in hoteli tako prisiliti turške oblasti, da izpolnijo nekatere njihove želje. Prišlo je do hudih in krvavih pobojev in na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Šele ko jc prišla tja večja vojaška četa s topovi, so se Arnavti razkropili in zbežali. Odnesli so seboj vse mrtvece in ranjence. Tega boja se ni udeležil noben kristjan in ni bil tudi noben ubit ali ranjen. Peč je zdaj oblegovalcev prosta, a vendar vlada po njej velik strah. Razun vojakov ni videti na ulici nikogar. Vzrok vsemu obleganju in boju so nove turške odredbe, po katerih morajo plačevati davek tudi Arnavti, ki se do zdaj niso menili za to. Poročilo, kjer sem poročal o ubojstvu dveh katoliških duhovnikov v bližini Nove Varoši, je točno v toliko, da je bil ubit samo eden. Vsled strahu pred avstrijsko garnizijo so se turške oblasti trudile na vso moč, da dobe ubijalce v roke. Zaprle so štiri nedolžne Srbe, da bi se tako opravičile pred Avstrijci. Veliko število Srbov misli prositi Sulej-man pašo v P.levju, da izpusti po nedolžnem zaprte. V zadnjih dveh tednih so ubili Arnavti v raznih vaseh pet Srbov. V vasi Batljiku so ubil Arnavti ago iz Novega Pazarja. Ve se natančno za ubijalce, a vendar so zaprli Turki deset Srbov, ker se boje Arnavtov. V vasi Nerodimlju so zažgali Arnavti tri srbske in eno turško hišo in v vasi Oravici eno srbsko hišo, kjer je zgorelo dvoje otrok. V vasi Draževici je zalotil Srb Stevan na svojem imetju nekega Turka pri tavini. Turek je Srba ubil in bil za to zaprt. To je tako redek slučaj, da vzbuja splošno začudenje. Taki dogodki napotujejo Srbe, da se selijo iz Stare Srbije. Na njihovo mesto stopijo Arnavti in za Srbe, ki še žive po domovinah svojih dedov, je stiska večja in večja. Priština, 7. marca. Srbi in sploh kristjani v Turški žive v veliki nesreči in bedi. Položaj je neznosen. Narod si ne more niti v toliko pridelati, kolikor potrebuje neobhodno sam, da se preživi. Srbi morajo plačevati turškim oblastim zelo velike davke; zato se brigajo Turki, a za drugo za življensko varnost posameznika jim ni mar. V zadnjem času so Srbom povišali dvoje vrst davka in to »bedel« (vojniški davek) in »zam«. Obenem pa sc je izdala naredba, da plačajo Arnavti, ki niso dosedaj ničesar plačevali, nemudoma vse zaostale davke. Srbi so se temu postopanju uprli in v prištevski kazi je zborovalo 37 vasi. V imenu vseh srbskih vasi je podpisalo v vučitruskij kazi 7 narodnih prvakov odlok, kjer se narod povišanju davka zo-perstavlja, in ga izročilo tarnošnjemu turškemu oblastništvu. Ko so Arnavti zvedeli za to odločno srbsko postopanje, so se zavzeli za Srbe in se še sami, ali dosti bolj na divji način, uprli plačevanju davkov. Tako je prenehalo začasno veliko klanje Arnavtov nad Srbi. Malo pred tem dogodkom so ubili Arnavti meniha Sergija iz samostana Daviča. Ubili so ga v vasi Ludoviču in pri njegovem sprevodu napadli tudi ostale menihe. A to pot sO morali bežati. — V vasi Drenovici so ubili nekega nedolžnega Srba in oropali njegov dom. Dobro oboroženi Arnavti (do 1000 da jih je) oblegajo Vučitra. Zasedli so že vsa pota in prete turškim oblastim, da pobijejo vse skupaj. Mislijo namreč, da so baš te povzročile naredbo, po kateri morajo plačati davek. Vu-čitruski mute sarif je brzojavil valiju v Skop-lje po pomoč. Valij je pa brzojavil Sernzi paši v Peč, da naj se takoj odpravi s topovi Vuči-tru na pomoč. A Semzi paša ima najbrže še posla s tistimi Arnavti, ki so oblegali Peč, in če je obleganje že popolnoma odpravljeno, se bo gotovo ponovilo, ko odidejo turške čete. Turške oblasti bodo najbrž prisiljene opustiti med Arnavti davek. V Prištini se nahaja ruski konzulat, tako tudi v Mitrovici. Ker ni nikjer blizu srbskega konzulata (najbližji je v Prizrenu), se Srbi v vseh težkih položajih obračajo do ruskih konzulov, ki se vedno zelo zavzemajo zanje. So pa tudi slučaji, da se to ne zgodi, in takrat se obrnejo do avstrijskega konzula v Mitrovici. Tak slučaj je hotel izrabiti mitroviški avstrijski podkonzul v zadnjem času in je pozval k sebi več Srbov in jim stavil razne predloge. S temi niso bili Srbi zadovoljni in so rekli, da se morajo prej o tem posvetovati z ruskim podkonzulom v Mitrovici Orlovom. Avstrijskemu podkonzulu seveda ta slučaj ni bil ljub. Slovenci na Dunaju. Malo smo imeli Slovenci na Dunaju še takih večerov, kot je bil zabavni večer v »Straži« v nedeljo, dne 11. t. m. Govor državnega in deželnega poslanca g. dr. Ign. Žitnika je privabil toliko Slovencev v »Stražo«, da je bila prostorna dvorana polovica premajhna. Po zadnjega prostora je bila napolnjena, veliko jih je poslušalo kar stoje, nekaj jih je pa moralo pa oditi, ker niso dobili več prostora. Takega slovenskega govora še ni kmalu Dunaj slišal. Sam prepojen do zadnje žile z vročo ljubeznijo do ožje domovine, do svojega naroda, je tudi nas navduševal s krasno zbranimi besedami in verzi naših pesnikov, ki so nam pred davnim in bližnjim časom kot proroki opevali domovino in prorokovali njeno bodočnost. Društveni mešani zbor je zapel Foersterjevo: »Domovini«. Velik jc bil aplavz, ki ga je žel zbor, a še večji, še bur-nejši je bil oni, ki jc takoj nato pozdravil gospoda poslanca, ko je nastopil. Lep zbor so nam zapele vrle pevke, vrli pevci, tudi jaz sem ga že pel, zdavnaj že v letih svoje mladosti. Peli smo takrat veliko, a peli smo brez srca, »čutili nismo, razumeli nismo besed, ker smo bili doma. To pa čutimo in umevamo tembolj sedaj, ko smo ločeni od doma, ko srno v tujini. Sedaj umevamo naše pesnike, ki so vedno in vedno opevali naše krasne planine, naš mili slovenski dom. Prvak naš, Vodnik, se je že nasrkal na krasni Gorenjski narodne poezije in zapel je: »Kranjc glej, tvoja zemlja je zdrava, — za uk si prebrisane glave, — pa čedne in trdne postave; veliko doseže Slovenec, ker je marljiv, in le malokomu veljajo besede: »Polje, vinograd, gora, morje — ruda, kupčija, tebe rede, — le žal, da je danes že drugače. Kupčija je v tujih rokah, sovrag nas je izpodrinil. Poglejte Jesenice — kdo se bogati ob neizčrpnih zakladih? Ali ne naš smrtni sovražnik? Vzel nam je goro, vzel celo polje, rudo, vse! Pustil le kamen in pesek. Poglejte zeleno Štajersko, gorato Koroško, lepo Kranjsko, Istro, Goriško, celo Ogrsko in Tirolsko! Povsod je bival naš rod, povsod se dobe še dandanes imena in sledovi, ki jih je pustil naš rod. A sovrag nas ie pregnal, Slovenec nima več doma kruha, iskat si ga mora iti v tujino, v daljno Ameriko in drugod. Morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko, a čegavo si sedaj? Kie so naše ladje, kie naša mesta ob morju ? Da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč. Tudi morje morje nam je vzel sovrag, ker je dobil od drugod podpore. Sovrag nam je vzel vse: kupčijo, trgovino, polje, — vse, ostalo nam je le dobro, pošteno slovensko srce. Res se človek tujini kmalu prilagodi, zlasti Slovenec, saj je tudi tujina lepa: tud' tukaj solnce gre okrog, doline vidim, hrib' in in log, — a solnce naše bolj blišči in hrib naš lepše zeleni. Zamisli sc v samotni uri na dom in vzdihne s pesnikom: Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš, kjer znanci moji še žive, prijatlji moji v grobih spe?... Tuje ljudstvo, tuje šege, so prijatlji, bratje ne! Po bratih, po rodni zemlji se mu toži. Spominja se, da je vzel, ko je šel prvič z doma, kamen s ceste s sabo in ga vtaknil v žep, rekoč: tam si doma, kot jaz. Otročja ljubezen je bila to, a take ljubezni nam manjka, manjka zlasti pri inteligenci, ki zataji svoj dom, svoj rod, jezik za košček kruha. Kdor izda domovino, ga ustrele, kake kazni je vreden šele, kdor izda svoj dom, svoj rod, svoje brate, svoje starše?... Zato si moramo vzbujati narodno zavest, narodni čut. zato se moramo združevati.Složno dajmo si roke: naj je Soča nas rodila, ali Save bistri tok, bratje smo vsi, rodni, krvni slovenski bratje. Malo nas je, a treba, da smo možje, treba, da varujemo svoje pravice. Zato se moramo boriti vztrajno. Naša deviza bodi: prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! Ze Grki, Rimljani, Nemci in drugi narodi so se združevali in si ustanavljali svoje »Straže« .Zelo srečna, zelo potrebna je bila misel, da se ustanovi tudi tu »Straža«, ki naj zbira zavedne Slovence trdnega katoliškega prepričanja pod svojim okriljem in jih vzbuja in navdušuje za narodno delo. Bodite čuječi, ne odupavajte, bojujte se za pravice milega slovenskega naroda. Težko stališče imate pač tu na Dunaju, a krepi naj vas misel, da se i nam ne godi bolje, ki živimo doli v domovini, krepi naj vas trdno katoliško prepričanje, krepi upanje v lepšo bodočnost,krepi lepa sloga. Bodite na straži čuječi, da vas sovrag ne prekani! Zastonj bi se trudili, ako bi hoteli popisati velik vtis, ki ga je naredil krasni govor na poslušalce. Večkrat ga je pretrgal gromo-vit aplavz in končno viharne ovacije, ki so se skončale v trikratnem živio-klicu gospodu govorniku. Vsi smo bili navdušeni, kot še nikdar prej. Zastonj bi se trudili, če bi hoteli napisati dobeseden govor. Neki mož, ki je stal poieg mene, si je obrisal solzo in dejal: »Gospod teh besed pa ne zabim celo življenje. Tu-le v srcu so, nihče mi jih ne izbriše.« V imenu vseh »Stražanov« gospodu poslancu iskreno hvalo, da nas je počastil s svojim posetom in navdušenim govorom. Vsi smo ž njim ene misli. Beseda sladka domovina, ne prideš več nam iz spomina! Pri večeru smo se spomnili tudi našega vrlega pesnika in pisatelja, ki praznuje letos svojo 701etnico, gospoda Jos. Stritarja. Gosp. phil. Dolenec je orisal v vznesenih besedah njegove glavne zasluge in velik pomen, ter opozoril predvsem na to, da je družbi svetega Mohorja, ki ima med nami toliko članov, zelo naklonjen in zanjo spisal že več knjižic. Zopet smo se nasrkali enkrat slovenskega petja. Pomnoženi društveni zbor jc zapel več krasnih pesmic. Posebno nam je ugajala Sattnerjeva: »Nazaj v planinski raj!« Glasila se je pač kot najlepši refren slavnostnega govora, ki nam je donel šc po ušesih. Vsi smo si želeli: nazaj v domači kraj! A tudi druge točke so bile krasne; Skrbinškov »Snežec« je tako krasna skladba, da bi jo radi še kmalu slišali. Nastopil je tudi ženski zbor v dveh točkah in zapel z dovršeno sigurnostjo Foersterjevo»Zalost« in narodno »Ti-ček«. Čast vrlim gospodičnam! Moški zbor je pel pa veliko narodnih in ponarodelih pesmi prav priprosto hartnonizovanih, da se nam je zazdelo, kot bi zapihljal sveži gorenj-' ski vetrič od Triglava. Končno moramo omeniti še društvene tamburaše, ki so igrali med drugimi točkami tako marljivo in fino, da so bili burno aklami-mirani in jih občinstvo kar z odra ni pustilo. Zelo ste napredovali, fantje, le krepko naprej do popolnosti. Ves večer je bil tako lep, zabava tako neprisiljeno domača in animirana, da moramo vrlemu odboru iskreno častitati na taki prireditvi in takemu vspehu. Predno sklenemo, še omenimo, da se je društvo sedaj preselilo, kot smo izvedeli pri zabavnem večeru, v nov lokal, VI., Linien-gasse 38 k gospodu Petermannu, kjer se bodo vršile redne tamburaške in pevske vaje vsako nedeljo — izvzemši vsako drugo v mesecu — predavanja in izposojale društvene knjige. Društvo vrlo deluje, med člani pa se vzbuja vedno večja medsebojna bratska lju-dav. Prav tako! Naprej pod našo zastavo! V slogi je moč! Četrti izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem. Blagorodne gospe: Val. Riharjeva; D. Stepišnikova; Fr. Riharjeva; I. Briceljnova; P. Rožmarjeva; A. Peklajeva; Ana Nartni-kova in Zalaznikova iz Polh. Gradca, zbirko obleke. I. Zibelnik od tam 1 K. Leopold Neu-mayer, Schrick na Niž. Avstrijskem 2 K. Jak. Pavlič, Sv. Lovrenc nad Mariborom 2 K. Franc Mrak, Sežana 6 K. Ivana Božja, Ljubljana 10 K, Tomaž Miklavčič Idrija, vrečo obleke; Eliza Doberlet, Ljubljana, 2 zavitka obleke; Ter. Prcširen, uradn. vdova, Kranj, zavitek obleke. Obe. urad Breznica 100 K. A. Vengar, fotograf v Radoljici 20 K. Omizje pri Hudoverniku v Radoljici 12 K 70 h. Zbirka v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani 52 K 86 h in velik zaboj obleke. J. Štele v Šiški 10 K. BI. Zabret, Britof pri Kranju, 1 vrečo kaše in 1 vrečo obleke. I. Kocelj iz Škofje Loke, zavitek manufakt. blaga. Peter inMarija Mejač, Maribor, 30 komadov in še posebej en zavoj obleke. Dohodek tombole pri Ferd. Sekova-niču na Bledu 200 K. Marija Rank, Franzens-bad 4 K. Lovrenc Rebolj, Kranj, zavoj obleke. Marija Faltus, Deutsch-Reichenau (Češko), zavoj obleke. Jakob Mesar po dom. Ratečan, Jesenice na Gorenjskem 10 K. Dr. Silvin Kra-šovec, c. kr. sodni pristav vKrškem po »Slov. Narodu« 10 K. Lovrenc Aljančič, Bistrica pri Tržiču 20 K. Minka Pretnar, Radoljica, zavoj obleke. Paar, Jesenice, zaboj in vrečo obleke. K- P. v Ljubljani 5 K. Marija Teuerschuh, Lokev pri Divači, zavoj obleke. Gasilno društvo Stari trg pri Rakeku 85 K. Dr. Fr. Jur-tela, advokat Ptuj 10 K. Ant. Bradaška, železniški uradnik v pok., Škofja Loka, zavoj obleke. Gospa Mally, Belapeč, zavoj obleke. Gdč. Julika Hribar, Kranjska gora, mnogo obleke. Jak. Črne, posestnik in gostilničar, Kranjska gora, vrečo moke. Županstvo Jesenice 200 K. Gospa Amalija Ribitsch, tačasno v Kranjski gori, nogovice. M. E. Supan, Ljubljana 10 K. Fr. Dimnik, Begunje pri Cirk-nici 2 K. Val. Jallen, St. Salvador pri Frie-sachu 10 K in zavitek obleke. Aleš Lap, Devica Mar. v Polju 2 K. Jos. Jeglič, Ljubljana 20 K. P. Klobovs, Gor. Vas nad Škofjo Loko, vrečo obleke. Feliks Urbane, Ljubljana, novo blago. Simon Pogačar, Ljubljana, obleko. Iv. Glastovec, kovač in Franc Jankovič, tovarniški delavec ter Donavitz vsak 1 K. Janko Zeleznikar, Ljubljana, več nove obleke. Jelka Peršic, Zagreb, obleko, čevlje, živila in zbirko 50 K. Ivan Kunšič, Mirna na Dolnjskem 5 K. Posojilnica v Kranjski gori 100 K. Gašp. Lav-tižar, Kranjska gora, razna živila. Terezija Haslinger, c. kr poštarica, Belapeč, obleko. Jožefa Fiillcy, Jesenice, zavoj obleke. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 28 februarija 1906 poslale prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo »Slovenski Narod« 570 K 28vin.; upravništvo »Slovenec« 42 K 30 v. Podružnice: Gorje pri Bledu 50 K; Kot-maraves in okolica 30 K; Ruše in okolica 125 K; ženska v Novem mestu, prebitek Svet-čevega večera 130 K; ženska Žalec 150 K; Kozje in kozjanski okraj 94 K; ženska v Sežani prebitek veselice 220 K, ženska v Radovljici 144 K 17 v.; na Vrhniki 82 K; ženska v Logatcu iz nabiralnika 10 K. Občine: Radomlje 10 K; Dekani v Istri 50 K; Št. Andraž na Goriškem 25 K; Bočna pri Gornjem gradu prilikoin izvolitve novega župana 5 K. Posojilnice: na Dolu 20 K; v Šinčavesi na Koroškem 50 K; v Žužemberku 50 K; v Ribnici 50 K; v Litiji 30 K; Mohorjani: v Draž-gošah 3 K; na Vidmu 3 K; v Tomajski župniji 20 K. Razni: Dr. Fran Sedej, knez-višji-škof v Gorici 50 K; Avguštin Jeršek imenom »Dobrodelnega kluba poštnih slug« v stari gostilni pri g. Alojziju Zajec na Rimski cesti št. 4, 21 K 75 v.; Josip Lončarič, kapelan v Trbovljah za na gostiji pri Durnikovih liciti-rano smodko 6 K 16 v. ter za na »Svetčevem večeru« razprodan »družbin blok« 20 K; Josip Premelič v Zupelevcih pri Brežicah za na gostiji Berstovšckovi na dražbi prodan 1 liter vina 7 K; Anton Bučar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani ob fantovščini 20 K; Josip Moli iz Trbovelj v imenu prirediteljev dobiček zabavnega večera v Trbovljah 55 K; Divški di-letantje na Gorenjskem 14 K; Ludovik Grilc, akad. slikar v Ljubljani preostanek venca prijateljskega omizja umrlemu Ivanu Ahlinu 7 K 40 v; Marica Posega, učiteljica, nabrala na Lukmanovi gostiji pri sv. Miklavžu (Ormož) 7 K 01 v.; vescla\družba v Dragatušu 3 K; Josip Tušak ml. od sv. Antona v Slov. Goricah, skupilo dveh dobitkov, darovanih po veteranskem društvu 23 K 82 v; Diletantje na Dovjem 8 K; I. Žirovnik v Gorjah po gdč. Re-ziki Zumer v Zumrovi gostilni v Spod. Gorjah nabranih 6 K 57 v.; Andrej Vesel v Ljubljani ob priliki svojega jubileja 20 K; Konrad Els-bacher nabral v Laškem trgu ob odhodu gosp. Leva Franketa 14 K; Borštnik Matevž nabral na zlati porok i Stuccljnovih na Dobrni pri Celju 20 K 60 v. Za narodni kolek: 79 K. Za mladinske spise 1 K. Za 145 družbinih koledarjev 255 K 60 vin. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Po svetu. Kaj vse ljubosumnost stori. Pred kratkim je pred dunajskim civilnim sodiščem v II. okraju neka služkinja tožila svojo gospodinjo, ker jo je odpustila iz službe brez 14dnevne odpovedi. Stvar pa je imela to le zanimivo predzgodovino: Gospa je silno ljubosumna na svojega moža. Ko je hodila po kosilu spat, je vedno mislila, da njen mož gre med tem v kuhinjo, kjer se zabava s kuharico. Ta misel jo jc mučila vedno bolj. Nekega dne pa, takoj po kosilu smukne v kuhinjo in se skrije v zaboj za smeti. Težki so ji bili trenutki čakanja v ne ravno prijetni poziciji. Naposled se vrata vendar le odpro in kuharica prinese iz obednice posodo ter začne pomivati in pometati. A soproga še vedno ni. To jo je seveda jezilo, da je morala toliko časa čakati. Toda prišlo je še hujše. Dekle je zagrabilo nekaj ostankov jedi in jih nič hudega sluteč, vrgla v zaboj, pokrov le na lahko prizdig-nivši; potem je vrgla notri smeti, tem je sledil pepel — to pa je bilo ženi že preveč. Pokrov se je dvignil in kakor duh se je milostljiva gospa dvignila iz zaboja. Deklica je zakričala, gospa ji je velela molčati, — a že je prišel v kuhinjo soprog. Zaključek celega dogodka je bil, da je dekle moralo iz hiše; odšla je takoj in tožila za poravnavo zaslužka za 14 dni. A sodišče ji ni ugodilo, ker ji je bilo odpovedano, kakor trdita gospod in gospa, na 14 dni, ona pa je odšla takoj. r Poroka kralja Alfonza se bo vršila tako na sijajen način, kakor se to do sedaj na Španskem še ni zgodilo. Sam kralj nadzoruje vse priprave in skrbi tudi za vse malenkosti. Svatje se bodo vozili v starinskih, historičnih kraljevskih kočijah, ki jih hrani španski dvor iz davnih časov. Pripravljenih jih jc že 34, a kralj upa, da se jih pripravi do dneva poroke vsaj 40. Ti gala-vozovi nadkriljujejo baje po lepoti in po vrednosti vse druge take zbirke evropskih dvorov. Tako je n. pr. »Concha-kočija« vredna 400,000 mark. Istotako imajo tudi španski plemiči sli— ene dragocene kočije, v katerih se bodo udeležili slavnostnega svatovanja. Stolp sv. Marka v Benetkah. Novi stolp zidajo natančno tam, kjer je stal stari. Tudi se trudijo, da bo novozgrajeni stolp staremu popolnoma enak. Konstrukcija novega je seveda boljša. Del stolpa, kjer bodo viseli zvonovi, bo tehtal 8.892.988 kg, t. j. 3.088.263 kg manj, kakor pri starem stolpu. Nov zrakoplov, ki se da voditi, snuje major pl. Parseval v Avgsburgu. Zrakoplov misli poskusiti meseca aprila ali maja. Poslopje, ki bo štelo 36 nadstropij, grade v Nc\v Yorku. Poslopje bo 594 čevljev visoko in temelj obsega 150,000 kvadratnih čevljev. Vsa zgradba bode stala 300.000 funtov. Žene v M a r o k u žive pač kakor druge vztočne žene zelo samotno in enolično življenje. Celi dan ne sme nobena na svetlo, na zofi leži brez dela in brez zabave. Tudi čitati ne sme ničesar, ako je tudi sedanja maroška literatura zelo pusta. Pusta enoličnost sc moti samo s tem, da bero sužnje svojim gospem vztočne bajke. Kadar se stori večer, smejo žene na ravno streho, kjer se navžijejo svežega zraka. Zabave nimajo nikakoršne, veselic se smejo udeleževati samo ob družinskih praznikih, ob svatbah in krstih. Obiskovalcev nimajo razun čarodejk, ki prerokujejo iz kart bodočnost. Poslopja, kjer stanujejo, pa so polna lepotičja. Maroške žene zlasti ljubijo drago kamenje in imajo zato tiste, ki so premožne, ž njim okrašeno vso obleko in obutev. Srebrno brodovje je prejela v dar ob priliki 25-letnice nemška cesarska dvojica. To brodovje sestoji iz 8 ladij, ki so po 50 cm do 1 m dolge. Posamezne ladje kažejo razvoj od historijske jadranke do današnjega parobroda. Cesar se še ni odločil, ali bi dal srebrno brodovje muzeju, ali bi ga obdržal sam. A n g I e ž k a svetovna država. Angleži so sedaj gospodarji petine vse zemlje. Od I. 1861 do I. 1901 se je povečala angleška država od 8 milijonov pet sto tisoč štirjaških milj na 11.908.378 štirjaških milj; prebivalstvo se je pa pomnožilo od 259 na 398.4 milijonov. Angleška sama meri le 121.089 štirjaških milj in ima 41.6 milijonov prebivalcev, angleške naselbine v Aziji pa merijo 1.9, v Afriki 2.6, v Avstraliji 3.2, v Ameriki 4.2 milijonov štirjaških milj. Angležkih podanikov pa je v Aziji 300, v Afriki 44, v Avstraliji 5.2 in v Ameriki 7.5 milijonov. V angleški svetovni državi je 187 mest, ki imajo nad 56,000 prebivalcev. Poleg Londona je največje mesto Kalkutta z 848,000 prebivalci. Kristjanov je med angleškimi podaniki le 57,5 odstotkov. Hindov je pa 203.8, mohamedancev 69.2, budistov 11.6, poganov 8.9, siksov 2.2 in janiov 1.3 milijona. Iz slovanskega sveta. sl Prebivalci ruskih vasi In državna duma. Volitve v državno dumo se bližajo, a kakor ruski listi iz gubernij poročajo, prebivalci ruskih vasi obnašajo sc nasproti njim jako malomarno. Vzrok tega je, da kmetje so premalo podučeni o važnosti državne dume; državna duma jim je nekaj tujega, iz-vanrednega. sl V peterburskem zemljepisnem društvu je P. I. Sokolov predaval o S i b i r i j i in n j e-n e m pomenu za izseljevanje. Po besedah govornikovih nahaja se v zahodni in vzhodni Sibiriji 300 milijonov desjatin (1 de- sjatina = 2400 štirj. sežnjev) prostega neob delanega sveta. Ako se odračuni kakih 90 mil. desjatin, ki so prikladne za obdelovanje, vendar Se ostane 210 mil. desjatin sposobnih za naselbine. Le-to ogromno prostranstvo je Sc premalo preiskano, četudi v prihodnosti more imeti velik pomen. Radi tega je predavatelj predlagal, naj se sibirski kraji natančno in znanstveno preiščejo, da bi prihodnji naseljenci že vedeli, kaj naj sejejo in kakšne poljske pridelke naj pridelujejo. sl V Parizu sc je nedavno ustanovilo že drugo društvo »Obščestvodruzej r u s-s k a g o naroda i narodov p r i s s e-dinennyh« (Societe des amis du peuple russe et des ptieples annexes). Predsednik društvu jc znani francoski pisatelj Ana to le F r a n t e. Namen društva je natančno in vsestransko poučiti ude o vsem, kar se godi na Ruskem; ud društva more biti vsak, kogar zanima usoda ruskega naroda ter narodov živečih v ruski državi. sl Slovak 1. Kvačala, profesor jurjevske univerze na Ruskem je izdal zelo zanimivo študijo: »Pos lan i e P. K a m p a n e 11 y k vel. k n jazu M o s k o v s k o m u. .Jurjev 1906.« — Profesor Kvačala podaja v ti knjižici latinski izvirnik poslanice T. Campanelle, ki ga je našel v Rimu. T. Campanella (pravzaprav Giovan Domenico) dominikanski menih in filozof, (rojen 5. septembra 1568 v Ka-labriji, umrl 21. majnika 1639 v Parizu), je spadal k onim vnetim duhovnikom, ki so se trudili za združenje celega krščanstva pod vrhovnim pastirstvom rimskega papeža. Zanimivo je, da Campanella je prvi povedal, da naloga Rusije je podjarmiti Turke, za kar kot nagrado dobi Carigrad. »Prostranstvo tvoje države — piše v poklanici Campanella moskovskemu vel. knezu — je veliko, nobena država v Evropi iu Aziji je ne prekosi, razprostira se od Finskega in Livonije do Kaspiške-ga morja, meji se Svedijo in Perzijo, od morja črnega do izvira Tanais. Ako boš svoj kraj izomikal, ne bode večjega vladarja na celem svetu.... Tudi nebeška znamenja iu stara prerokovanja pričajo, da je Moskvi vnaprej določena velika naloga.« Kakor sc vidi, objavil je profesor Kvačala v ti knjižici zanimive vesti iz davnih časov. sl Mariaviti. O mariavitski sekti dohajajo vedno bolj žalostna poročila. Veliki nemiri so bili v Sgeršu in Strikovu. Nekaj duhovnikov - odpadnikov s svojimi pristaši je pometalo v Jerugalu iz cerkve vse inašne obleke in cerkvene posode, nakar so zaprli cerkev. Skof Ruškevič potuje po krajih, kjer se razširja mariavitska sekta. Mariavitska Koslovska je poslala v Peterburg odposlani-štvo, ki naj bi izposlovalo priznanje novi veri. Mariavitski duhovniki se hočejo vsi oženiti in ie izmed njihovih glavnih naukov odprava celibata. Mariaviti se nočejo podvreči papežu in škofom, drugače pa hočejo obdržati katoliške nauke. Ustanoviteljica Koslovska ima en milijon premoženja. si Ruski knjigotržci, zalaga-telji in pisatelji so u>ian»vili ar ust* o poi na5lo»um „S«jUZ knjigoprodavcev, iz datelej in avtorov". Nt men društva je podpirati razvoj iuske književnosti, uravnati razmere med pisatelji in zalzgatdji, in poravnati spore med istimi. Društvo bede izdajal« svoj glasnik in razne kataloge. sl Zlato na oeškem. Grof Beos-Waldek je dobil pravico iskanja rude v okraju horaždoviškem; naznanil je uradom, da bode na ozemlju občine Kotcun kopal zlato rudo. sl Anketa češkega pisateljskega društva »Maj«. Uiedmstvo lista ki je glasnik združenih čeških pisateljev („M£jtt), je začel anketo v stvari, ki je za vse Slovane važna in danes tako nujna, v stvari skupnega slovanskega delovanja. V tem pogledu uredništva »Mdja" predlaga vseslovanski javnasti dve vprašanji, na kateri more edgovoriti vsak Slovan kateregakoli mišljenja in prepričanja, naj je publicist, učenjak, politik ali zasebni pod jetnik, umetnik ali obrtnik, literat ali trga-vec. Vprašanji se glasita: 1. Ali je megoče skupno delovanje med slovanskimi narodi v naši državi in v kateri smeri (v kateri stroki)? — 2. Kako bi se moglo skupno delovanje najprimerneje uredti in ures ničiti ? sl »Sto let poljske misli«. Marliivo poljsko založništvo Gebtthner m Wolff (v Krakevu in v Varšavi) bode izdalo 10 zvezkov vel.kega dela pod naslovom ^Stoletje XIX. Sto let poljske misli. Značaj pisateljev, vsebina njih del in citati**. Delo so spisali: Ig, Lhrzanowski, Henryk Galle in Stanislav Krzeminski. Prvi zvezek bode v kratkem izšel. s Voditelji slovaške kmečke stranke so zborovali te dni v Silleinu, da se dogevore o postopanju z volivno re fjrmo. Sklenil« se je ustanoviti »Slovaška ljudska stranko" in opozoriti slavaške vo lilce, da v tistih okrajih, kjer ne more biti izvoljen kandidat ^Slovaške ljudski stranke" glasujejo izključno za pristaše splošne volivne pravice. sl Pisatelj 27 let v ječi. N A M i r o z o v , ruski pisatelj, je bil te dni izpuščen iz ječe po 271etnem zaporu. V krat kem bode izdal obširen, velik spis, ki ga je spisal v ječi sl Pomiloščeni ruski železničarji. Pomiloščeni bodo vsi železničarji v Rusiji, ki so se vdeležili revolucije in so zdaj zaprti, kakor poročajo, v najkrajšem času. sl Srbski tehnik odlikovan. Na tehniki v Dr«ždanib je odlikovan srbski tehnik Peter Zebič s tretjo nagrado iz fonda za p»moč in napredek nemške indu strije. Napravil je neki železniški projekt, o katerem se je ocenjevalna profesorska ko misija sil«o pohvalno izrazila. sl »Ruski klub« v Belgradu je imel svoj redni shed 6 t m. Na njem je bil izbran upravni in nadzorni edbor. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen general Sava G r u j i c sl Bolgarski zgodovinar Ma rin Drino v, profesor narkovske univerze je težko obolel. __sl Petrolejski viri v Dalmaciji. Kakor p .rocajo iz Zadra, je kmet l»an Radie iz Imotskega odkril v vasi Do liane pri Meikoviču bogate petrelejske vire. Te je kupila neka ogrska akcijska družba za 100000 kron. sl Ruski glasbenik Korsakov je zlož 1 novo opero, ki se bode v nrat ktm vprizorila v Moskvi in Peterburgu. Kritiki trdijo, da je to ena izmed najboljših ruskih oper, ki so se v zadnjem času zložile. sl Pojavi novega življenja med Malorusi. Se ms« se izpolnile obljubi, hi jih je car dal v svojih zadnjih manifestih, še se ni zbrala državna duma in že se začenja novo narodno življenje zlasti med Malorusi (Ukrajine) na Ruskem, ki se največ trpeli pod samodržno vlado rusko. Ukrajina se prebuja iz dolgega spanja, v katero jo je zazibal nasilni absolutizem ru ki. Zavedni maleruski rodoljubi se sedaj zbirajo ter marljivo delujejo na prosvetnem, naučnem, polit čnem in socialnem pniju. V Moskvi, v samem starodavnem središču ruskega carstva so je ustanovil „Sejuz im Sevčenka", katerega namen je združiti vse Maloruse in skibeti za ustanovljenje vse-učilišk.h stolic za malorusko zgodovino, je zik in slovstvo v Moskvi, izdajati knjige, brošure in časnike za ljudstvo ter podpirati malorusko učečo se mladino. V Odesi se ustanovlja druStvo „Procvita*, ki bode skrbelo za us'anovljenje maloruskihšol in čitalnic, izdajanje maloruskih dnevnikov, meseč nikor in knjig. V carski prestolnici v Pe v terburgu se je ustanovil »Ukrajiaskij nacionalno pelitičnij kljub", ki bede zedinil Ma loruse na podlagi širokega demokratičnega političnega programa, da bi zavaroval ma-loruskemu narodu njegove narodno poli tične pravice ter utrdil njegove duhovne in ekonomične moči. Ta klub bede imel tudi svoje podiužnice tudi na deželi. — Univerza v Odesi je nedavno sklenila ustanoviti uči teljsko stolico maleruskega jezika in slovstva z maloruskim učnim jezikom.— Razun tega so Malorusi začeli naenkrat izdajati celo vrsto političnih in lept slovnih listov. V Lubnah je začel izhajati ,Hlibor«b", v Kijevu sta Lučickij in Naumenko dobila do voljenje za izdajanje dnevnika ^Svoboda i pravo" z naredno demokratičnim programom. Tudi g. C kalenku se je dovolilo izdajati dnevnik „Hromadska Dumka" in literarno naučni mesečnik „Nova Hromada". Kakor listi poročajo, bodo se tudi tše v drugih maloruskih mestih ustanovili novi listi. — Hersonska zemska uprava je po daljši debati sklenila potegovati se za uvedenje maleruskega jezika v šole; isto se je sklenilo pri shodu poltavske skupine vseruske učiteljske zveze in pri shodu narodnih učite ljev zveze in pri shodu narodnih učiteljev v Katerinoslavu. Poleg tega se tudi politično življenje zelo živahno razvija v celi Malo-rusiji. V dnevniku »^ridniprovski Kraj" je bil objavljen članek pod naslovom „Shema sojuznago ustrojstva Rossit", v katerem se odločno zahteva avtonomija Ukrajine. sl Število srbskih dijakov na Dunaju. Dunajske višje šole obiskuje 261 srbskih dijakov. Od teh je 70 iz Srbije, 2 iz Črne gore, 80 iz Bosne in Hercegovine, 63 iz Hrvaške in Slavonije, 19 iz Ogrske, 26 iz Dalmacije in 1 z Nižje-Avstrijskega. sl V Bosno mesto v Ameriko. „Hrvatski dnevnik" predlaga, naj se osnuje v Dalmaciji odbor, ki bo delal na to, da se Hrvatje ne bodo podajali za poslom v Ameriko amoak v B sno. sl Za svobodo tiska in zborovanja v Hercegovini. Mestarske meščanstvo m sli poslati te dni skupnemu ministrstvu za Bosno in Hercegovino me morandum za svobodo tiska in zborovanja. Podpisani so najuglednejši meščani, kakor škof Paškal Buconjic in vladika Peter Zi-momc sl Bolgarski profesorji po-setijo Belgrad. Bulgaisko pr< fesorsko društvo se je obrnilo s pismom na upravo srbskega profesorskega društva z vprašanjem, če bi bilo to zadovoljno s poset m bolgarskih srednješelskib prtfdsorjev. Cilj tega cbiska je zbližanje med profesorji obeh narodov. Poset je določen na Veliko noč sl Marin Drinov, znani slavist, bivši bolgarski naučni minister je včeraj v Harkovu umrl. Zidarji in deiauei se takoj sprejmejo pri stavbeniku F. Trumlerju, Pred škofijo št. 3., I. nad 567 3—2 Tojrebna bratovščina sv. Jožefa" vabi na redni občni zbor ki se vrši M19. t. m. na praznih sv. Jožefa po popoldanski službi božji v Konferenčni sobi tukajSnteja frančiškanskega samostana h kateremu uljudno vabi vse moške ude bratovščine Odbor. 560 2-2 1164 81-41 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družb«. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz i« Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarn ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18 v novi hisi »Kmi;tskp. posojilnic e«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. Otročje VOZiČlfG raz,ičnih cen »na vedno --v zalogi 502 10-b Dragoiin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18. Naravni dobri brinjevec 2487 9 se dobi pri L. Sebeniku v Sp. Šiški. to OJ je najboljše in najfinejše čistilno sredstvo. r -d Brez konkurence oJB» jig- Borzna naroSUa. "feKi Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali ua vložne knjižice »roti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. 1 Menjalnična delniška družba 150-27 I. Wollieile 10, II. Taborstrasse 4, III Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wie-dner Hauptitrasse 12, V. SchOnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlahiferstrasse 76, VIII Lerchenfelderstrasse 132, IX. Alsersirasse 32, X. Favorllenitrasse 59, XVIII. W&hringerstrasse 82, XXI. Hauplstrasse 22. MERCUR 44 Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 12,000.000. Beaer zaklad K 6,000.000. Majkulantnejši nakup in prodaja im vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. m- Zamenjava in cskomjitirarije _izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.