Leto II. Poštnina plačana n gotovini. Ljubljana, petek 4. junija 1920. Štev. 125. Cena po pošti: za celo lefo . H &r— za pol leta . H M*— za četrt leta. H Zl— zal mesec. . H 7*~ Za Inozemstva mesečno R ir— Uredništvo in npran: Hopitapjeoa ulica št. G flredn. telefon štev. 5& posamezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Špekulanti izgubili miliione. Tuje valute padajo. ^fzi je^*fBrad' 3unija. Na današnji da Proda Vsied8 ■ se^aj» dokler so cene vi-111 ie Velike Ponudbe nepremičnin ■, LDu a .a cena zelo padati. ?anes vsied 0rad’ ^ junija. V Belgradu je T4 curigjjj k na.8l.e^a dviganja naše krone izvoz« »■ *n vsled dovolitve ogrom-02 ^oiSlo d0 1Veža središni zadrugi za iz-Uenadnega padanja tujih va- Blaga |e dovolj na trgu. lut, tako da so posamezniki izgubili milijone, ki so špekulirali na tuji denar. Tako so n. pr. francoske franke ponujali daleč izpod kurza ter so prodajali 100 frankov za 170 dinarjev, kar bi odgovarjalo razmerju 100 frankov za 680 K. LDU Belgrad, 2. junija. (Uradno.) Ministrstvo trgovine in industrije objavlja: Ker se obeta dobra žetev in valed naglega padanja cen na svetovnem trgu so se pojavile pri nas velike količine živeža, ki so jih zadržavali kot rezervo. Da se olajša trg, j« začasni finančni odbor sklenil, da pripravljalni odbor središne zadruge za račun te zadruge izvozi do 4000 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov koruze in 10.000 prašičev. Ječmena in fižola sme zadruga izvoziti v neomejeni količini do konca tega meseca. Ustaši preganjalo Italijane iz Albanije. Italijani se umaknili do Valone, »Progres« po- Slf ,1 luni)3- o_____r - $. Ostaja proti vladi traja fi ,v&v s e*aterimi dnevi so imeli vstavi’ Pri 2 vladnimi pristaši pri lif i aan*rerem je bilo mnogo mrtvih. Premet*,? tu<^ Italijane. Ko so I-ta-ia« 80 te (Ji11 nekaj svojih čet iz Skala!/* toTv. • napadli vstaši pri Bušk?’ 2 lUsir. /e Padl° 37 italijanskih vo-Oplenil•r,em na čelu. Razen tega so I1)alai 11 mnogo masti in vojnega ma- dl^: Ve^.°^sv .objavlja to-le vest iz Bel-^tirajo n ^itnejša je namera vstašev, talijane iz Valone in drugih krajev, ki jih imajo še Italijani zasedene. Oddelek vstašev je napadel Italijane pri Tepeleni, hoteč zavzeti to mesto. Italijani so začeli streljati s topovi in so se Arba-nasi morali umakniti. Nato pa so ponovno napadli in res izgnali italijanske čete iz Tepeleni, Ujeli so 400 italijanskih vojakov, zaplenili nekoliko topov in vojnega mate-rijala, potem pa so zavzeli Premeti in Brožo in prišli do Valone, kamor so se umaknile vse italijanske čete iz okolice, Italijani z mrzlično naglostjo utrjujejo postojanke okoli Valone z bodečo žico in z okopi. Ml^li ^unist, k! pride poroto, f ,ana, 2. junija. Kazenski senat * ' Pod 626 sodnije, v katerem je sto ^redseti j -™ delavcev, marveč je bi-n/vZayi naperjeno komunistično katerim se je name r" Početje tOipv-? Suo ‘»t |c uujut- ^Ial nOCiti nasilni prevrat ob- v ka*a ,dežejn ‘ ,a ,Se to početje vduši, je v‘lo so -Vlada v Ljubljani v kraje, ^^ke^^štv ,n^e stavke, večje šte-^idp V°jaštv.-.a' ??iroma posamezne od-V Žart^elek , je Grabec slišal, da 5°dei®0rje, je , °>akov ali orožnikov tudi .. b v^e, da j roditelj stavke pozval k tale1 orožnike razorože, 0t hudSTx j^uju se torej kvaU-elstvo zoper domovino V smislu § 90 srbskega kazenskega zakona, — Po končani razpravi je razglasilo sodišče sodbo, da se izreka za nepristojnega, keT obsega § 90 srbskega kazenskega zakona veleizdajo, kakor jo ima v mislih § 58, kaz, zak, in ker je sodstvo glede slednje kazenske določbe pridržano porotnim sodiščem temeljem člena VI, uvodnega zakona h kazenskemu pravnemu redu. Proti sodbi je priglasilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo, KONEC MIROVNEGA SVETA. LDU Berlin, 2. junija. (DKU) »Vo9-sische Zcitung« javlja iz Ženeve: Kakor poročajo francoski listi, namerava Lloyd George sam prevzeti zastopstvo Anglije v svetu zveze narodov; to bi imelo za posledico splošni razpust vrhovnega sveta. Lord Robert Cecil, da jo s to namero popolnoma zadovoljen, ker smatra nadaljnji obstanek vrhovnega sveta za škodljiv in za veliko oviro za polno delovanje zveze narodov. BEDA NA ČEŠKEM. LDU Praga, 3. junija. (DKU) »Bohe-mia« javlja iz Ascha, da je ondotno prebivalstvo že šest tednov brez kruha in da tudi ni dobilo nobenih nakaznic za moko, tako da so se ob zadnjem sejmu dogajale plenitve in drugi izgredi. Orožništvo in vojaštvo je moralo nastopiti z orožjem. Položaj v asehkem industrijskem okraju je jako kritičen in bati se je resnih dogodkov, ako se nemudoma ne uvede dovažanja živil. POLJAKI ZA TEŠINJSKO. LDU Berlin, 2. junija. (DKU) »Deutsche 'Allgemeine Zeitung« poroča iz Varšave: Stavkujoči poljski redarji ostrovsko-kar-vinskega okrožja so poslali odposlanstvo k Pilsudskemu v Varšavo in naprosili, naj Poljska nemudoma nastopi. Pilsudski je odposlanstvu odgovoril, da poljska vlada z največjo pozornostjo opazuje dogodke y glasovalnem okrožju. Na velikem shodu v Varšavi se je sklenilo, odposlati prostovoljne oddelke v Tešin. Prijavilo se je baje mnogo akademikov in delavcev. Nekateri oddelki so sklenili, da že sedaj z&gedejo karvinskp-premogovno okrožje. .< Obsojene Iraze. V zadnjih dneh smo objavili troje člankov, v katerih je po pričevanju nemškega socialdemokrata dr. Bauerja ugotovljeno, da komunistična diktatura ne pomeni osvobojenja proletariata, marveč novo zasužnjenje. Sicer tako radikalni socialist, kakor je ravno dr. Oton Bauer, je čutil potrebo, da avstrijsko-nemškemu delavstvu pove jasno besedo o diktaturi, ki je začetek in konec komunističnega programa. Tudi slovenskim, hrvatskim in srbskim socialistom bi bilo treba moža, ki bi znal in si upal izreči v tem oziru odrešilno besedo. Tega pa ni. Mase social-demokratično ter komunistično organiziranega delavstva so vse do danes izročene raznim voditeljem, ki s pocestnimi »šla-gerji« ter psovkami vtepajo delavstvu v glavo socialistične »ideje«. Da pri tem igra veliko vlogo terorizem, nasilje — o o tem smo morali že večkrat poročati. Ko bi »ideje«, ki jih širijo sedanji voditelji socialdemokratičnih in komunističnih organizacij, bile res ideje, bi tudi naše delo bilo čisto drugačno. Socialistična misel živi v masah in bo ž njimi prodrla. Gre le za način njenega uresničenja in za njeno podlago, ki naj ji da zmožnost obstoja. Tu je bistvena razlika med krščanskimi in materialističnimi socialisti. Toda ugotoviti moramo, da je v Vrstah levih in desnih voditeljev materialističnega socializma danes doma velika brezldejnost, ki jo pa v ogromni meri nadomešča fraza. Ko bi bili komunistični voditelji ob zadnjem puču meseca aprila dosegli svojo vlado, bi bili že drugi dan vstali z moralnim mačkom. Niti enega moža ni danes med njimi, ki bi bil zmožen organizirati novo gospodarstvo. Kakor povsod drugod, so tudi naši komunisti bili veliki v besedah, a so majhni v delu. Da pa desničarski socialdemokrati niso dosti boljši, to so pokazali s svojim delom kot ministri. Obojim cvete pšenica le ob času gospodarskih zadreg, v časih nezadovoljnosti mas, ki so dostopne velikim obljubam in frazam svojih voditeljev, To ni le slovenski ali jugoslovanski pojav, Ta pojav je doma prav tako med Nemci kakor med Francozi in drugod, Samo ta razlika je med našimi in ostalimi, da ni pri nas med socialnimi demokrati nikogar, ki bi hotel to priznati in si svojim ljudem to upal povedati, drugod pa je mož dovolj, ki imajo ta pogum. Na to pot je stopi sedaj radikalni dr, Bauer. Po tej poti hodi že dolgo stari nemški socialdemokrat Kauitsky, tako so govorili že dolgo nemški socialni demokrati. Tako je nemški socialdemokrat in državni tajnik Miiller že lani tožil, da zgodovina še ni videla tako brezidejne revolucije, kakor je bila ta, ki jo preživljamo, Vsaka revolucija je še spravila na površje velike može z velikimi idejami. V vsaki revoluciji je bila doma požrtvovalnost in herojstvo. Sedaj pa ni niti enega, niti drugega S plahkimi frazami mrtvi-čijo razni govorniki mase, ki se jim vnema strast sebičnosti, mesto da bi se vzgajala v požrtvovalnosti. Podobno je govoril socialist Spielberg v berlinskem »Vor-wartsu«, ko je dejal, da razni voditelji s Izraznimi »šlagerji« strahujejo mase, a ideje jim ne dajo nobene. To nevarnost uvidevajo sedaj social-demokratični voditelji sami. Fraz, ki so jih sami vcepljali delavstvu, se boje sedaj sami. Gnali so delavstvo le za materi-jalnim dobičkom, norčevali so se iz duševnih dobrin človekovega uma in srca. Danes pa tonejo sami v nevarnosti materialističnih fraz. Ti dogodki, besede Bauerjev, Miiller jev in drugih so pa krščanskemu delavstvu v dokaz, da le ono je na pravem potu. Socialno osvobojenje pride po krščanskem socializmu, ki zahteva, da bodi proleta-rijat deležen gmotnih dobrin, ki so mu doslej bile odtegnjene, da pa bodi deležen tudi duševnih dobrin, srčne kulture, ki je doma v morali, v krščanstvu. Materialistični socializem se obsoja sam. Krščanski socializem pridobiva na »eljavis • • V - - NOVE PROMETNE ZVEZE Z ITALIJO IN ČEŠKO. LDU Ljubljana, 4. junija. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Od 8. junija dalje se otvori brzovla-kovni promet med Prago in Trstom, odnosno Zagrebom in Belgradom, in sicer vozi ta čeh osi o vaški brzovlak iz Prage preko Budjejovic, Linča, Selzthala, St. Mihaela, Leobna, Brucka, Gradca, Spilja, Ljubljane v Trst in obratno- Del tega vlaka se odcepi v Zidanem mostu in vozi v Zagreb in Belgrad. Ta brzovlak vozi trikrat na teden, in sicer iz Prage vsak torek, četrtek in soboto ter pride torej na slovensko ozemlje vsako sredo, petek in nedeljo. Iz Trsta vozi vsak torek, četrtek in soboto in pride v Prago vsako sredo, petek in nedeljo. Iz Prage odhaja ob 17.55, pride v Špilje ob 10.16 naslednjega dne, odhod iz Špilja ob 10.26, prihod v Maribor 10.50, odhod 11.40, prihod v Celje 12.52, odhod 13-, prihod v Zidani most 13.29, odhod 13.49, prihod v Ljubljano 15.01, odhod 15.19, prihod v Logatec ob 17., odhod ob 17.40, prihod v Trst 19.05. Iz Trsta odhaja ob 11.45, prihod v Logatec 14-45, odhod 15.30, prihod v Ljubljano 16,12, odhod 16, 32, prihod v Zidani most 17, 39, odhod 17.59, prihod v Celje 18.33, odhod 18.38, prihod v Maribor 20,, odhod 20.20, prihod v Špilje 12.45, odhod 12.55 in pride v Prago naslednjega dne ob 11.45- Kontrola potnikov in carinska revizija ročne prtljage se p jugoslovanskih organih vrši med vožnjo od Špilja do Verda. Čehoslovaški brzovlak ima vozove vseh treh razredov. Potniki plačajo normalno vozno karto za brzovlake dotičnega razreda. Vstop je dovoljen na vseh postajah, na katerih vlak ostane, po razpoložljivosti prostih sedežev. V zvezi z uvedbo češkoslovaškega br-zovlaka stopijo nastopne izpremembe na progi Zidani most—Zagreb v veljavo: Na mesto sedanjega vlaka št. 502, ki odhaja sedaj iz Zidanega mosta ob 13.10 in prihaja v Zagreb ob 15,38, bo vozil od srede dne 9, junija dalje vlak Št. 502 b, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 14. in prihaja v Zagreb, južni kolodvor ob 16.32. Zaradi češkoslovaškega brzovlaka se izpremenijo tudi obratni dnevi ekspresnih vlakov Dunaj— Trst št. 3 in 4, in sicer bo vozil od ponedeljka dne 7. t, m. dalje brzovlak št. 3 z Dunaja v Trst vsak torek, četrtek in soboto, v nasprotni smeri iz Trsta proti Dunaju pa ekspresni vlak št. 4 vsak ponedeljek, sredo in petek. Izjemoma vozi ekspresni vlak št. 3 Dunaj—Trst tudi to nedeljo. Direktna vozova češkoslovaških brzovlak o v Praga—Zagreb in Praga—Belgrad odideta iz Zidanega mosta proti Zagrebu z vlakom št, 502 b, ki odhaja ob 14. uri v Zagreb. Belgrajski voz odide iz Zagreba dalje z brzovlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 23. uri 30 min. V nasprotni smeri iz Belgrada pride spalni voz Belgrad—Praga v Zagreb z brzovlakom ob 2- uri 10 min. in gre naprej iz Zagreba, južni kolodvor, z vlakom št 509 a ob 8. uri 22 min. in se priklopi v Zidanem mostu češkoslovaškemu brzo-vlaku. Polltline novica. '+ Novinski odsek in »Narodna Politika«. Novinski odsek je izdal dementi, v katerem izpodbija poročilo »Narodne Politike«, tičoče se izjave reškega župnika Kukaniča glede delokroga vatikanskega delegata Constantinija na Reki, kot izmiš-ljuno. Na to odgovarja »Narodna Politika«: »Slej ko prej trdimo, da smo prejeli dopis o informacijah dr, Kukaniča od popolnoma verodostojne osebe, kateri verujemo kljub dementiju novinskega odseka. Obenem trdimo, da Reka dejansko ni odcepljena od senjske škofije. Besedo ima zopet novinski odsek.« 4- Izključeni reški kapucini. V re- škem kapucinskem samostanu se je bil nedavno izvršil čin nepokorščine nasproti predstojniku, in sicer v zvezi z reformističnim gibanjem med delom hrvatske duhovščine. Uradni list zagrebške nadškofij« objavlja sedaj odlok sv. kongregacije za redovniške zadeve, s katerim se izključujejo iz reda: o. Jerolim Tomač, o. Filip Ži-ger, o. Herman Benko, o. Aleksander Smerdel in klerik f. Štefan Ferengja. ;+ Prestolonaslednik v Sarajevu. Dne 31. maja je prestolonaslednik Aleksander nenadejano obiskal Sarajevo. Obiskal je izvir Bosne, kopališče Ilidže in Koviljačo, Bjelino in druge kraje. Ljudstvo ga je spoznalo in ga povsodi prisrčno pozdravljalo. Prestolonaslednik je izjavil, da uradno obišče Bosno okolu 1, avgusta, ko bo posetil tudi Zagreb in Ljubljano- -f- Jugoslovanski škofje za katoliški tisk. Jugoslovanski škofje so o priliki svojega sestanka v Zagrebu izdali na duhovščino okrožnico, ki se med drugim tiče katoliškega tiska. Okrožnica poudarja veliki pomen tiska za brambo in razširjanje katoliške misli in opozarja, da je vsak dober katoličan dolžan podpirati katoliški tisk. Zlasti pa bodi praznik sv. Petra posvečen propagandi za katoliški tisk; po ,vseh cerkvah naj se ta dan vrše govori o tem predmetu in se pobirajo darovi. Tudi zunaj cerkve naj se po društvih ali v druge mokviru vrše predavanja in druge prireditve na korist tisku; razen tega naj posebni odbori pobirajo darove po hišah. + Protižidovsko obrambno gibanje na zagrebški medicinski fakulteti, V I- letniku zagrebške medicinske fakultete je vpisanih 43 odstotkov Židov. V Jugoslaviji je po mestih že sedaj prekomerno število zdravnikov; židovski zdravniki gotovo ne pojdejo na deželo, saj je znano, da se Židje povsodi vsiljujejo na lahka in dobra mesta. Tako preti našim zdravnikom po mestih neznosna židovska konkurenca- Zato je gibanje, ki se je začelo med zagrebškimi medicinci proti židovskim slušateljem in ki gre za tem, da se število židovskih medi-cincev primemo omeji, čisto naraven in zdrav odpor. -j- Nove občinske volitve v Osjeku so razpisane na dan 14. julija t. 1. -j- Delavski sveti v Avstriji. Na Dunaju zboruje te dni socialnodemokratični državni delavski svet, ki je odobril organizacijski statut za delavske svete. Glasom tega statuta so delavski sveti razredna organizacija proletariata, ki naj predstavlja voljo in moč razrednozavednega proletariata, ki smatra za svoj cilj odstranitev kapitalističnega produkcijskega načina in razredni boj za sredstvo svojega osvoboje-nja. Delavski sveti so instrument skupne organizacije proletariata vseh smeri socializma. Razprav se udeležujejo tudi komunisti. -j-j Izpremenjen notranjepolitični položaj v Avstrijk Spričo note pariške repa-racijske komisije, s katero se Avstriji zagotavlja obsežen kredit za obnovo gospodarstva, toda pod težkim in ponižujočim pogojem tuje kontrole, se je notranjepolitični položaj v Avstriji očividno bistveno izpremenil. Krščanskosocialni listi, ki so do zadnjih dni pisali proti koaliciji, nagla-šajo, da gornja nota ne more ostati brez učinka na stališče strank v vprašanju oddaje premoženja in ustave; priznavajo, da je sedaj najnujnejša potreba ureditev finančnega položaja temeljem dalekosežne finančne reforme. Na velikem shodu v Doblingu se je oglasil sam načelnik kršč. soc. stranke poslanec Kunschak in izjavil, 'da kršč. soc- poslanci nikakor ne smatrajo, da Je že prišel čas, da se razbijeta koalicija in narodna skupščina. Nasprotno so pripravljeni vzdržati koalicijo in narodno skupščino pod najtežjimi žrtvami, dokler se ne izvedeta gospodarska in finančna sanacija potom oddaje premoženja in politična sanacija potom ustave. Samo ako bi socialna demokracija na vsak način hotela drugače, bo našla krščanske socialiste pripravljena PRIPRAVE ZA NOV PUČ V NEMČIJI. LDU Berlin, 2. junija. (DKU) »Berliner Tageblatt« poroča: Od predvčerajšnjega dne se v okolici Erknerja in Fangschleu-tena koncentrirajo čete, ki se zbirajo iz ostankov dobrovoljskega kora. V Potsdamu se zbirajo menda bavarske čete in tam igra princ Avgust Wilhelm Hohenzollern-ski posebno vlogo. Prihodnjo nedeljo nameravajo izvesti akcijo, pri kateri, bi aretirali vse pacifiste. Izpred porotnega sodišča. OBSOJENI VLOMILCI, V pozni večerni uri so bili v sredo _ ojem znam nevarni vlomilci in sicer ranče Kosič na 8 let, Janez Vodopivec £a ' J®**. Moržek na 6 let in Josip Ferlehč tudi na 6 let težke ječe. Vlomilci so zdaj pokazali vso divjost svojega značaja: preklinjali so porotnike in divje gledali po občinstvu; pazniki so jih hitro uldenili in odvedli v zapore. Danes vodi dve porotni razpravi podpredsednik deželnega sodišča gosp, dvomi svetnik Regally, obtožbo zastopa državni pravdnik dr, Ogoreutz, Prvi slučaj je; IZ ZNANE TATINSKE RODBINE. Viktor Jurič, rojen 1. 1899 v Št, Jakobu ob Savi, je iz znane tatinske rodbine v Pačniku št, 18. On sam še ni bil kaznovan radi tatvine, bil je pa zajedno s svojim bratom v preiskavi.Medtem ko so bili drugi obsojeni, se je postopanje proti njemu le vsled pomanjkanja dokazov ustavilo. To ga pa ni spametovalo. Brez dela je lenaril in rezal sem in tja vrbice in jih prodajal, težko delo mu ni dišalo. V noči med Velikim četrtkom in Velikim petkom (od 1. na 2. aprila letos) so neznani storilci vlomili v shrambo Janeza Trtnika in odnesli blaga v vrednosti 6401 krono, iz kozolca Marjete Kokolj pa eno rjavo krilo vredno 50 kron. Na velikonočno nedeljo zjutraj ob 5. uri 54 minut so videli ljudje, da je neki golorok in bosonog človek na savskem produ z lopato zelo naglo kopal. Fantje so šli popoldne pogledat in so tam našli Trtniku in Kokaljevi ukradeno blago. Po natančnih poizvedbah se je dognalo, da sta Jurič in Peter Primc izvedla vlom pri Trtniku. Jurič je dolgo tajil vsako krivdo, končno je pa tatvino priznal. Primc je pobegnil. Obtoženca zagovarja dr, Jerič. Jurič pri razpravi priznava, kar mu očita obtožba. Na vprašanja, katera mu stavlja g. dvomi svetnik, odgovarja hitro in pripoveduje, kako sta se s »smetanco« dobro imela in kako sta zakopala lonec z mastjo in nekaj mesa. Dvomi svetnik Regally pokaže porotnikom skico, ki kaže, kje sta Jurič in Primc zakopala ukradeno blago. Porotniki so na stavljeni jim dve glavni vprašanji odgovorili z »da«, nakar je porotni kazenski senat obsodil Juriča na 18 mesecev težke ječe, TATT/INA V MESTNI KLAVNICI. Precej na to se prične razprava proti mesarskim pomočnikom Jožetu Jagru, Alojziju Dimicu, Francetu Rozina in Jožetu Avblju, kateri so obtoženi, da so v noči od 17. do 18, aprila letos iz zaklenjene mestne klavnice ukradli tri polovice prašičev v vrednosti 12.150 kron, katere so prodali za 7550 kron Francetu Anžiču na Karlovški cesti. Alojzij Dimic se mora pa tudi zagovarjati, ker je 28. februarja letos grdo ozmerjal državnega varnostnega stražnika Jožeta Vidmarja. Jagra zagovarja dr, Švigelj, ostale tri pa dr. Krejči. Razpravo posluša zelo veliko mesarjev. Jutri sta razpisani ena tiskovna pravda in se bo sodila tudi zelo nevarna tatinska družba, katere člani so bili Zmagoslav Šivic, Anton Ravnik in Franc Svolj-šak. ■ : v, č Dnevn« novic«. f f— Belgrajska mladina za Koroška Narodni svet za Koroško je prejel od bel-grajskega akademika g. Djukanoviča sledeče iskrene besede: Znaj, Koroško, da bije i Beograd siko srce za Tebe z isto ljubeznijo, kakor za svoje Kosovo polje in za svojo Reko, Tebi se zakunemo, da černo iči za Tvoje oslobodjenje i u smrt, ako treba, i radičemo za Tvoje blago, dok nam srce ne prestaje da kuca- — Posebni vlaki k vseslovenski manifestaciji v Žrelec dne 6. VI. 1920. vozijo: Maribor—Grabštajn odhod ob 4.50, prihod ob 8.30. Za ta vlak veljajo polovične cene-Priključki Celje—Dravograd, Lab ud—Dravograd in Železna Kaplja—Sinčaves. Na progi Ljubljana—Vetrinj vozi pomnoženi turistovski vlak, nato v presledku 10 minut vozi posebni vlak v isti smeri s priključki: Kamnik—Ljubljana, Tržič—Kranj, Boh. Bistrica—Jesenice, Kranjska Gora— Jesenice, Blače—Pod Rožčico, Borovlje— Svetna vas. — Tatvina na magistratu v Mariboru, Ukraden je bil na magistratu v Mariboru pisalni stroj »Underwood«. — Zaplenjeno kolo. Orožniki v Domžalah so zaplenili Ivanu Burovcu kolo, katero je v Ljubljani ali pa v ljubljanski Okolici ukradel. Kolo je črno, znamke Puch št. 59.010, Lastnik naj se zglasi v Liibljani pri j>olicijskem ravnateljstvu, kriminalna razvidnica, — Saharin v kavarnah, Ker nedosta-je sladkorja, ki stane v verižni trgovini 120 K kilogram, bodo v zagrebških kavarnah poslej stregli gostom s saharinom. — Zadružni tečaj za akademike se vrši v Zagrebu. Med slušatelji je največ članov katoliškega akad društva »Doma-goj«. — Izguba graškega tramvaja. Graški tramvaj je imel lani 2,590.649 K izgube. — Nov kmetski strah na tirolskih gorah. Pred leti se je pojavil na štajerskem Golovcu velik star volk, ki je dobro klal živino, ne da bi mu mogli priti do živega. Končno so ga pa le zasačili in mu napravili konec. Sedaj poročajo listi o novem »kmetskem strahu« na gorah ob dolini reke Aniže. Topot je velika, 6 metrov dolga in kakor moška roka debela kača, ki davi živali in širi strah med ljudmi. Kača je morala biti že lani na planinah, ker se je ponesrečilo več konj, ne da bi bili mogli ljudje najti pravi vzrok; sedaj si razlagajo stvar tako, da so konji iz strahu pred kačo planili čez skalovje. Kačo je videlo že več verodostojnih oseb; nekateri so jo videli na drevesu. Lovci jo zasledujejo. Listi menijo, da bi utegnila biti kaka vrsta belouške, ki more doseči dolžino dveh metrov in je debela kakor roka v zapestju, a jo strah povečava. Še verjetnejše je pa, da je novi strah — stara »morska kača«, ki se redno pojavlja o poletni vročini, Uubllansk« novico. Ij Prometna zveza. V nedeljo 6. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši odborova seja »Prometne zveze« v prostorih J. S. Z., Kopitarjeva ulica 6, II. nadstropje. Vsi odborniki so vabljeni, da se seje gotovo udeleže! lj Tclovo v Ljubljani se je včeraj silno slovesno slavilo. Najveličastnejša je bila procesija sv. Rešnjega Telesa v stolnici, katero je vodil presv. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič sam. Bila je naravnost velikanska; ko je odkorakal zadnji oddelek naše vojske, kateri jo je zaključil, skozi Stritarjevo ulico, se je že vračal prvi del procesije: šole, proti stolnici. Društva in bratovščine so bila s svojimi člani prav dobro zastopana. Med zastopniki oblasti smo opazili dež. predsednika za Slovenijo dr. Brejca z generalom Smiljaničem, poverjenika B. Remca in dr. Gosarja, šefe raznih državnih oblasti z deputacijami, županovega namestnika dr. Trillerja z mnogimi občinskimi svetovalci in zelo veliko častnikov. Vojaki so po vsakem blagoslovu ustrelili. — Procesijo v Trnovem je vodil preč. gospod župnik in pisatelj Finžgar. Bila je zelo lepa, posebno veliko je bilo žensk v narodnih nošah z avbami in s pe-čami. Vojaška godba je pridno svirala, po vsakem blagoslovu so izstrelili vojaki pozdravni strel. Kot zastopnik patronstva se je udeležil procesije g. župan dr. Ivan Tavčar in častniki kot deputacija častniškega zbora. Prvi blagoslov je bil letos prvikrat Pred konjušnico, zato je pa odpadel blagoslov pred križansko cerkvijo. — V resnici veličastna pa je bila šentpeterska procesija, katero je vodil šentpeterski župnik preč. gospod Petrič. Šentpeterčini so se res izkazali. Okoličanke so šle za procesijo pod banderi šentpeterskih podružnic v Šmartnem, Tomačevem, Bizoviku in Stepanji vasi v pečah, zavodi: Marijani-šče, Lichtenthumov zavod, šole in veliko Šentpeterčanov in Šentpeterčank je šlo za procesijo, svirala je salezijanska godba; posebno so pa povzdignili procesijo šentpeterski Orli, ki so korakali v kroju pred Najsvetejšim. Najkrasnejše je bilo pri tretjem blagoslovu pred cerkvijo Srca Jezusovega na trgu Tabor: gospodje lazaristi so postavili pred cerkev krasen oltar v go-tičnem slogu in pogled na to pestro pobožno množico je očaral vsakogar. — Ljubljančani so se obnašali zelo dostojno ob procesiji; le tu in tam je kdo skrival ptiče pod klobukom, ko se je neslo Najsvetejše mimo njega. Na Križevniškem trgu se pa neka surovina ni niti med blagoslovom odkrila. lj »Revčka Andrejčka« bo uprizoril Ljudski oder v nedeljo dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer. Opozarjamo slavno občinstvo na to zanimivo igro in pripominjamo, da bo to zadnja predstava Ljudskega odra v ti se-ziji. Predprodaja vstopnic se nahaja v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Nesreča pri konjski dirki. Včeraj popoldne se je ob krasnem vremenu vršila konjska dirka na vojaškem vežbališču. Pri prvi tekmi se je konj enega izmed jezdecev, ki je bil med prvimi, že blizu cilja, spodtaknil ob zadnji oviri. Konj in jezdec sta padla na tla. Konj je vstal, jezdeca pa so nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v garnizijsko bolnico. Ponesrečeni je narednik žrebčarne na Selu Anton Gliha. Kakor smo izvedeli, je Gliha danes že pri zavesti, že govori ter je izven nevarnosti. lj Samoumor železničarja. Včeraj zvečer sta dva dijaka našla v gozdu pod Rožnikom blizu kopališča »W6rishofen« obe-šenca. Obvestila sta policijo, ki ga je dala prepeljati v mrtvašnico. Star je 23—24 let. Pod nosom ima male brčice. Pri sebi je imel plačilni list južne železnice, glaseč se na ime Karl Jareš. Iz tega bi bilo sklepati, da je to ime samomorilca. lj Zastrupljenje ali nesrečen slučaj? Mirne prebivalce delavske kolonije za Bežigradom je razburila v sredo ponoči alarmantna vest, da je brezposelni kovač Slavko U. zastrupil 20 letnega fanta Alojzija D. Zadeva je res zagonetna. Slavko U. je izučen kovač, bil je v vojni, tudi na koroški fronti. Ko je zapustil vojake, je bil nekaj časa financar, toda službo je pustil, ker se je hotel poročiti in res se je poročil z dekletom neke občespoštovane rodbine, katera stanuje za Bežigradom. Očetu ženin sicer ni bil všeč, sam je boljši delavec, ženin pa je skozi in skozi »moderen« človek: verižnik manjše vrste, ki si je »prislužil« kakih 20.000 K. Slavko pravi, da je iskal dela na državni železnici, prt Ran-zingerju in drugod ,da ga pa ni dobil- Iz ljubezni sklenjeni zakon ni bil srečen, di mož ni lepo ravnal z ženo m tudi otrokom, ženin oče je bil zato veckra na njega in bili so hudi nastopi, tako parkrat morala tudi policija posreco , enkrat ga je tudi kaznovala. Lojze ■ ob neki priliki iztrgal ženo Slavko u, je bil »preljubezniv« z njo, fantje so , Slavkotu nekoliko prešteli kosti, zvečer je srečal Slavko Lojzea ib ®j , vega prijatelja P. Če tudi so bili sp > oba povabil na pivo na kolodvor, 1 šel, P. pa ne; pivo Jc Plačal,SlaV*|°’0kus, je rekel, da je imelo pivo zelo cud . spil ga je le pol vrčka, na to je o^ . ^ mov. Med potjo je na Dunajski ces i P., kateremu je tožil, da ga žge v c Ko je prišel domov, so poklicali p • ker je vse mislilo, da mu je Slavko, ^ ^ maščuje nad njim, zavdal. Piti so mleko in »žajfnico«, nakar je brunu, J šilnim vozom so ga odpeljali v bo kjer so Lojzetu izprali želodec m_Je ^ vsake nevarnosti- Če je kaj resmon^ ^ domnevi, da je šlo za zastrupljenje, gnala preiskava. Slavko U. ostane ru, dokler se ne doieae, ravano zastrupljenje ali za nesreče ali morebiti le za neslano maščcva s kakim sredstvom, ki povzroča _ lj Zastrupljena sem! Kje je ' j5- Kje je moj Bojko!« je klicala v sr ^ letna gospodična Angela Š. * * v . cj mannovem drevoredu; zgrudila se ^ travo. In zbralo se je okoli nje vse ^ ljudi, kater i so jo oblivali z voda ^ gometne tekme je prišla. »0 ti šunka!« je klicala, »zakaj sem te Ker so ljudje, katerim tičita v mozg , ^ steh slučaja Avbelj in Perko, so so je Angela res zastrupljena. In Prl v j/ rešilni voz, ki je odpeljal Ang« nišnico, kjer so gospodje zdravnik1 j, li, da ni zastrupljena, pač je pa r«v j|s —------------------------- - - - placOjr- • mca navezana na mesečno že lodec in jedla šunko, toda nesrečni njen je ni prenesel. V bolnici so Angeh P ,, f{. in zdravnik ji je po končani 0P^ra_ojcft{ kel; »Gospodična, zdaj pa kar »e šunko, kolikor je še niste!« r, prt' lj Tatvina v Zidanem ®osVu0 uk13' ljažne shrambe (garderobe) je bi pri deno 5 m platna. Okradena l35 nj p»' orožniški postaji v Zidanem 01 0ja, znanila svojega imena in se napr u v ga naznani pri policijskem ravnate Ljubljani, kriminalna razvidnica, lj Cerkvena tatvina. Učenec j, Jenko, 9 letni fantiček, je našel n ^ vi-nem zidu pri mostu sv, . j kri*3 soko cerkveno svetinjo v p®® , . pek* Dognalo se je, da je ukradla sveti® približno 13 let stara deklica. fi' 1][Če se pijače ne dobi. ^ Nrfjgj vi- njen na policijo, kjer se je prit°z“' j(pr ie mu niso dali v hotelu Tivoli plfc ' l.0 p°' bij -_____________, ■ • IJubezn*’ •J ~ ~ wUV ryfl£/L* bert R. je prišel v sredo ob 1L P -ej( tja n ion na rvn 1 i r*i 10 trio** m 10 orllO^ 1 ot 1^ pijače mož precej vinjen, so mu ljubez v,. vedali, da gostilničarji že vllli?!Vinrta R- ie ne smejo dati nobene pijače. A*rtfel pa ta pouk tako razgrel, da )e P. ji ^ bavljati čez policijo in ji g1"0?"1 nj h<>te (namreč policiji) že pomagal, Kf pf°' zapustiti stražnice, če so ga tudi ^ ^ zašili, jih je minula potrpežljivost iu a[ it' prli radi pijanosti in ker je nauteS žavno varnostno stražo- UprevizacSia a »Vnovčevalnica za živino i° ([pe oddala za v soboto in nedeljo, t- ' jft t« in 6. t. m. sledečim mesarjem jjat'11' leta v prodajo: Prepeluhu, B3 pilit® Ham Mariji, Javorniku, Petrl ’ a®Či‘ 1 ml., Rihtar star., Prezelju, jk{akov? ' Žganjar Jožetu, Žganjar Ant0113’ cu, c Škorjancu, Jesihu, Kočarju, 1 tfaBi9?*,! šeku, Dolničar Jožefi, Anžiču, . A Cuzaku, Smetu, Smoljanu, Zn t« linu, Kastelicu, Breceljniku, P° pol11 Ocvirku, Kocjanu, Selanu, laneZl’-arU, Francu, Novaku, Černivcu, SkraI g tel6. Ivanu, Lebnu in Zagmeisterju P jjF le Janežič je dobil 3 teleta Kil°^ gO velja: sprednjega 19 kron, zadnjofc Vsaka stranka dobi največ mesa Narodno gladil Drama: Petek, 4. junija: zaprto. Sobota, 5. junija: Dvoboj, D- .. C> Nedelja, 6. junija: Pritožne b , . V Opera: ]pl^ Petek\ 4. junija: Pagliacci. Les Sobota, 5. junija: II JroV.at°^f wia^5° Nedelja, 6. junija: Vesele n Sirite »Večerni