pcšbnina plačana v gotovim Le«o 2 L ubliana 5 d^cemora 1927 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zlutral. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din — V Ljubljani Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno I Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knatljevu ul 5- telefon št 2034 2072 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova ul 5#„ telefon št 2036 1NSERATNI ODDELEK v Ljubljani Prešernova ul 4. telefon št 2492. Stev a Bolgarski komifaši so snooi Strumica, 4. dec Nocoj je bil v Strumici izvršen zopet nov atentat bolgarskih komitov ki dokazuje da vsi naši protesti pri bolgarski vladi niso ničesar zalegli in da bolgarski korniti nemoteno nadaljujejo svojo napovedano akcijo. Je pa tudi dokaz, da uživajo podporo vplivnih krogov ne samo na Bolgarskem, marveč tudi v onem inozemstvu ki je zainteresirano na tem, da med Jugoslavijo in Bolgarijo ne pride do tesnih prijateljskih odnošajev. Vest o atentatu se je bliskoma razširila po vsei okolici in je vzbudPa med prebivalstvom nepopisno ogorčenje. 0 atentatu samem doznava vaš dopisnik Bledeče podrobnosti: V kavarni »Srbski kralj« v Strumici te ob nedeljah zvečer običajno zbira najuglednejše meščanstvo in oficirski ebor. Tudi nocoj so se zbrali tam skoraj vsi oficirji med njimi komandanta brigade in v Strumici štacioniranega ooika Db 19.30 ie pred kavarniškim vhodom cenadoma eksplodirala bomba. V ka- in revolverji v Južni Srbiii z bombami in revolverji napadli naše oficirje v Strumici - Neka žena in njen otrok sta bila ubita, mlad oficir pa smrtno ranjen varni je nastala nepopisna panika. Vse je drvelo pri stranskem izhodu na prosto. Oficirji in nekateri meščani pa so planili na cesto, da bi ugotovili, kai se ie zgodilo. Koma; pa so se pokazali, so počili s treh strani streli Občinstvo k? se ie sprehajalo pred kavarno, je nato zbežalo v sosedne hiše. Napadalci pa so v temi izginili. Šele ko se je razburjenje nekoliko poleglo. so opazili da ie bil poročnik M'a-den Jeftič težko ranjen, neka renska in njen otrok, ki »a ie držala v naročju, pa ubita. Oficirji so takoi stekli v vojašnico in a'armirali posadko istočasno pa ie tudi orožništvo raznoe je vrnil leta 1925 iz Bolgarske. kamor se ie izselil še za časa svetovne vojne, in so se odločila, da izvrfte preiskavo v Stambolijevičevem stanovanju Preiskava se je izvršila sinoči in je bil ajen zaključek presenetljiv. Orožniki so našli skrinjico, v kateri so bile shranjene štiri bombe, bolgarska vojaška puška in pas -' 4(1 naboji Stambolijevid. ki je ves čas prisostvoval preiskavi, je pri odkritju skrinjice in voja §ke puške strašno prebledel Orožniki so ga takoj aretirali m pričeli z zasliševanjem Osumljene« je po več neuspelih poskusih, da zavede orožnike na napačno sled, pri znal. da je imel od bolgarskih komitaše« naročilo da izvrši ret atentatov na našem teritoriju Stambolijevič je podal še zelo važne izjave o katerih pa ne dado oblastva v interesu nadaljne preiskave nobenih informacij. finančni minister odšel v Franci io Po splošnem prepričanju se na svoje mesto ne vrne več. — Radikali lorsirajo za njegovega namestnika zooet dr. Stojadino- vi Beograd, 4. dsc. p. Nocoj ob 6 30 je odpotoval finančni minister dr Bogdan Mar-kovič z oriientekspresom v Nico. Kakor znano, mu je bil dovoljen dvomesečni dopust v svrho zdravljenja Na kolodvor ga le spremi! njegov pomočnik g Protič z fcsobiem finančnega ministrstva Za časa odsotnosti, ga bo nadomestoval minister za trgovino dr Spaho ki mu ie dr Markovič eoslal pred odh-odom ibširno pismo, v katerem mu ie. obrazložil smernice svoje fcnančne politike in osnovo, na kateri je lesfavlien proračun. Kljub temu da se utemeljuje odhod finančnega ministra uradno z niegovo bo- leznijo, vlada * političnih krogih prepričanje da se di Bogdan Markovi ne vrne več na svoje mesto in da ie nieffov odhod v inozemstvo le pr *d era meeove ostavke Politični krogi ugoravliaio. da ie to že drugič slučaj, da odha'a tinrnčni minister v trenotku. ko pride v razpravo državni proračun ki bi ga mora' bran-'f orP(i fi-nančniin odborom in Narodno skup*č'no r">e;stvo. da se v vidnih krogih že govori o nasledniku finančnega ministra ter da frrsirajo radikali imenovanie dr Milana Sto;ad:nov'ča smatrajo opo7;o>>"i'ni krobe'< klubov se br- vršila, čim bomo vedeli ali se Narodna skupščina še pred Božičem sestane ali ne V Zagrebu nameravamo prirediti veliko ma nifestacijo. ki bo imela 5e širši značaj nego ga ima nameravana skupna seja obeh klubov.« Politična situacija Beograd, 4. dec Današnji dan ie minul hrez važnejših političnih dogodkov Ministrski predsednik g. Vukičevid ie sinoči odpotoval na lov v Vinkovce. Prvotno ie nameraval odpotovati v Slovenijo, kamor pa se bo podal šele prihodnjo nedeljo Jutri popoldne nadaljuje zakonodajni odbor razpravo o zakonu o sodnikih Kljub temu. da se pojavljajo velike težkoče. upa vla da, da bo zakon še tekom tega tedna sprelet. tako da bi ga mogla skupno z zakonom o ustroj-stvu sodišč predložiti Narodni skupščini V torek se sestane plenum finančnega odbora, ki bo razpravljal o računskem zakliučku za I 1924/25 Glavna kontrola le ugotovila, da le prosvetno ministrstvo znatno prekoračilo dovoljene kredite in bo morala Narodna skupščina sedaj naknadno izdati odobrenje. Gobava premoga za naše železnice Beograd. 4. dec. Zadnje dni so se vršila med prometnim ministrstvom in zastopniki rudarskih podietij pojjaianja za dobavo premoga na oodlaei zadnje licitacije. Dosežen je bil sjporazum. da se bo v bodoče dobava premoga vrši'a na osnovi kalorične vrednosti premoga. Pogaiania potekaio ugodno in je upati, da bodo sredi tega tedna zaključena, nakar se bo v vseh rudnikih slasti tudi v Sloveniji obratovanje vrši'o zopet v povečanem obsegu. To ie bila kakor znano prva licitacija na podlagi novega pravilnika glede dobav premoga železnicam. Delavstvo za reforme državne Beograd. 4 dec Danes dopoldne sc ie vršil protestni shod beograjskih delavcev v delavskem domu Na shodu je poročal tajnik združenih sindikatov g Krekič Na shodu jt bila sprejeta resolucija ki zahteva oovišame eksi stenčnega minimuma na nalmani 10.000 Din let no Ta znesek nai bi bil »proščen vseh nepo srednih davkov in doklad tako s strani države, kakor tudi s strani oblasti in občin V resoluciji delavci nadalje zahtevajo temeliito eformo dav čnega sistema in vseh virov državnih dohodkov v tem cilju da se uvede sistem neposrednih progresivnih davkov, ker sedanli sistem posred nih davkov podražuje Živlienskt ootrebščine Končno zahteva resolucija znižanle predložene ga proračuna in črtanie neproduktivnih izdatkov ter povišanje izdatkov za polledelstvo tet v so cialne m kulturne svrhe Končno ie bilo sklenjeno. da se hodo tekom tega tedna priredili slični protestni shodi proti prevelikemu obdavčenju delavstva v vseh beograiskih ikraiih Na shodu so govorniki zlasti ostro ibsoiali početle ministra za socialno politiko dr Oosaria in ga naziva« za ministra za demontažo socialne politike. Milijonsko posojila v Angliji Beograd, 4 dec Iz vladnih krogov se zatr-lule. da bo te dni sklenleno v Angliji večie po-soiilo Pogajanja, ki iih ie po instrukciiah vlade vodil naš londonski poslanik dr Olurič. stoje tik pred zakllučkom Gre baje za posoiiln v znesku 25 do ?0 milijonov funtov Sterlinzov (7—S milijard Din). Slos/eški odpadnik najvišji ma-dfurski cerkveni dostojanstvenik Politična afera radi imenovanja dr. Szeredyja za madžarskega prinaša. — Szeredy je sin slovaškega očeta. — Vatikan se še vedno drži navodil Franca Ferdinanda Br a t i s 1 a v a 4. dec. Imenovanje dr. Justinijana Szeredya za knezoškofa v Rabu in obenem za primasa Madžarske ie povzročilo v madžarskih v'adnih krogih veliko nezadovoljstvo. Opozicij namerava zadjvo. ki jo smatra kot neuspeh Madžarske pri Vatikanu, spraviti pred parlament, kar pa ne bo mo-g'o spremeniti imenovanja. Kakor se izve iz dnbro informiranega vira so madžarski p'omenitaši stori i v Vatikanu vse mogoče intrige, da 'v bil imenovan za primasa čistokrvni madžarski plemič, toda Vatikan se >i oz;iai na niihove želie. Dr. Szeredv ?i\ i že več let v P i mu ter uživa oopo'ro zaupanje Vatikana njegov nrodrtik kar^'n?M Oerrocb M-0 ie tudi f zere-'v t>o rrv»n Slovak. !Vr<*ovo nr?vo ime le Srrnček ter je sin ^o^aši-h sttrš^v. %'i^gov oče 'e b" n?s''rove7. ror.neie pa Se j« ^reselM v clov^šVo vas DI?kov'co nr? H»f i" b'l n^a^me kro- vec. Mati in sestra novega primasa živita še vedno v tej slovaški vasi. kjer ju je sin doslej redno vsako leto obiskaL Mat in sestra ne znata n*t< beSed'ce ma-džarski, sin pa ie popoln Madžar. Iz tega ie razvidno, da se drži Vatikan stareea načela ki ga je sprejel po nasvetu umorienega prestolonaslednika Franca Ferdinanda Po smrti kardinala Csernocha se je namreč ugotovilo, da ie Franc Ferdinand doseeel v Vatikanu, da ne sme biti prrmas Madžarske plemič. ampak mož iz slovanske narodne manjšine. Ta nasvet ie da' Vatikanu Franc Ferdmand po svoiem zaupniku dr Hodži ki ie bil takrat pos'anec v madžarski zbormci. Z i-menovaniem dr. Szeredvia ie Vatikan dokazal da ima dobre skušnie s slovanskimi eneg^ti. obenem pa pomenja to imenovanie tudi nervntrebno izziva nje češkoslovaške re-onbHke. Kcmorcijalizaolja železnic Beogiad 4 leiembra Konferenca dele K»tov gospodarskih korporacij. ki razprav Ijajo o stališ?u. ki naj ga zavznmejo zastop n;ki gospodarskih krofov na julrišnji kon fprenci za komprcijilizncijo drživnih želnz iiit se je nadnlievHa tudi danes ObSirn:« debata se je vrVI.i zl-sti o dol ^itvi komp^ *en<-e projektiranega upravnega odbora v tarifni in kreditni politiki Kakor tudi r> razdelitvi kompet^me med upravnim odb<> rom in e^neralno direkcijo državnih iele/ ni<- Dehnla je trajala ves dopoldne, vendai pa ni prišlo do nikakega sporazuma, ker so mnenia zelo različna Zalo se bo vrSila pre-< itaIncgH Dad.nia zvoza Spomenica nagla da je na Reki gospodarska katastrofa lei/bežua čl vlada ne bo našla ootov in >reds:ev da odstrani vladajočo gospodarsko krizo Podrobno našteva spomenica »ropadanie poedmih trgovskih in industrijskih Panog k; «o pred vojno tvorile iedro blajr trebo kril Razstava traja le en dan. Za popust na železnicah je zaprošeno. Dohodki Lloyda Georgea London, 4 decembra Proti raznim očitkom objavlja Lloyd George izjavo, v katerf ugotavlja, da je ves denar ki ga je v svojem življenju prejel za strankarske svrhe. tudi porabil samo za strankarske svrhe. in da si sam ni vzel od tega niti pare, čeprav ie imel z upravljanjem teh strankarskih fondov veliko dela Lloyd Oeorte povdarja, da mu tega tudi ni bilo treba, ker ie v teh petih letih odkar ni več na vladi, z novinarskim delom več zaslužil neto kot mini* strski predsednik. Tržaška vremenska napoved za ponedeljek Lahni vzhodni vetrovi. Nebo »pretncit-Iji v o, temperatura od 8—II moeto skoraj popolnoma mirno. »Ponedeljek« gt. 3. 2 5. «inr 1927 S policijo proti avtonomiji Ljubliane Morala slovenskih »glavnjačar jev«. — Klerikalci obrekujejo novega ljubljanskega župana dr. Puca. — Ne npajo pa si nastooiti pošteno, temveč se skrivajo za imuniteto svojih poslan- Nibče od njih noče pred sodišče cev. V beograjski Glavnjači, kj je postala panevropskj Škandal prvega reda, se zrcali vsa a-morala in asocialnost beograjskega nasilniškega policijskega režima. Debata, ki se je pred dobrim tednom vršila v Narodni skupščini o Glavnjači ter končala s tem, da je bil od vladne večine zavrnjen nujni predlog, ki je zahteval odpravo glavnjaear-stva. je dokazala da si je sedanji režim osvojil policijski sistem Olavnjače kot svoj g'avni temelj. In preznačilno je, da se je našla tudi parlamentarna delegacija SLS med zagovorn:ki in zaščitniki tega sistema. Poslanej SLS. ki tako rada povdarja krščanstvo in socialnost, so kakor en mož glasovali za Glavnja-čo! Odkar se je SLS zapisala z blejskim paktom srbskrm policajradrkafom. je sploh videti, da je v njeni politiki zavladalo glavnjačarstvo. Kaj zakoni, kaj pravica in poštenje, kaj demokraci;a. Političnega nasprotnika in sploh vsakogar. ki je napoti nenasitni politiki SLS, je treba izročiti v eksekucijo Glavnjači, ker potem sta vsak postopek rednih sodišč, pa tudi vsaka pritožba na vrhovna sodišča nepotrebna in za efekt iluzorna. Klasičen vzgled, kaj se pri nas da z uradno močjo doseči, je Zbornica za TOl v Ljubljani, kjer je SLS z vladno pomočjo tekom enega leta izpremenila dvetretjinsko večino zastopnikov svobodne trgovine in obrti v eno petinko. Sedaj so slovenski glavn.iačarji pridno na poslu. da s policijskim nasiljem zopet zrušijo avtonomijo ljubljanskega mesta. Tisočkrat je SLS že pozabila na svečane obljube, ki so jih dajali njeni zastopniki v prilog ljubljanske samouprave pred volitvami. SLS je s svojim policajradikalskim priveskom po svobodni ljudski volji ostala pri občinskih volitvah v manjšini, a sedaj apelira na ministra policije, naj razžene občinski svet ter podaljša gerentstvo Pustovih svežih tramov. Za 60 milijonov dinarjev je klerikalno gerentstvo zadolžilo ljubljansko občino v enem letu; sedaj pa bi SLS še naprej rada izkoriščala ljubljanske davkoplačevalce in konzu-mente v svoje partizanske namene! In na kak glavnjačarski način naj pride Ljubljana ob svoj občinski svet! Včeraj je »Slovenec« priobčil interpelacijo (upit), ki jo je baje stavil klerikalni Jugoslovanski klub na ministra notranjih zadev; poslanci SLS zahtevajo v tem upitu: 1. direktno, naj se g. dr. Dinko Puca ne potrdi za župana, 2. indirektno. naj se občinski svet razpusti. Dr. Pucu se pred vsem očita, da je takrat, ko je Slovenska banka proda ala svojo hišo (Filipov dvorec), dobil izplačan svoj ekspenzar in pa svojo vioso pri tej banki. Da je bila pri tem oškodovana mestna občina, tega niti klerikalna interpelacija ne trdi. Ali je bila morda oškodovana Mestna hranilnica, kateri je Slovenska banKa prodala hišo? Iz interpelacije povzamemo, da je imela Mestna Hranilnica terjati od Slovenske banke skoro 3 milijone dinarjev, ki so bili v nevarnosti, ker zanje ni imela nobenega jamstva. Z nakupom hiše je Mestna hranilnica rešila svoj denar, ker si je terjatev od kupnine odtegnila. A ne sauio lo. Dobila je s tem v roke najlepši objekt v celi Ljubljani, ki je za denarni zavod kot nalašč. In znano nam je, da je kupila hišo znatno izpod cenilne vrednosti! Saj je bila hiša cenjena na okroglo 6,000.000 dinarjev, kupljena pa za 5,000.000 Din. Vse to je bilo že neštetokrat ugotovljeno in sam dr. Puc je to zadevo pojasnil ljubljanskim zaupnikom že takrat, ko so ga postavili za nosilca liste. Že takrat so namreč klerikalci po gostilnah delali »štimungo« proti dr. Pucu. On je prestrigel vse govorice s tem, da je pred zaupniki javno ovrgel vse očitke. Včeraj je bil dr. Puc iz Ljubljane odsoten in ga nismo mogli naprositi, da bi že v našem listu podrobneje odgovoril na včerajšnjo »Slovenčevo« atako. Da pa ne bo ostal dolžan odgovora, tega naj se klerikalna gosDoda zaveda, če tudi je včeraj ustrelila izza plota imunitete svojih poslancev. Slovenska javnost pozna ta plot klerikalne sramote, ker se spominja, da se j-e za njim skrivalo že vsakojako politično rokovnja-štvo. »Jutro« je baš včeraj poročalo, da se je pred kratkim vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem razprava, ker je nekdo očital dr. Pucu, da je oškodoval ljubljansko občino za 400.000 Din. Do-tičnika je zastopal sam poslevodeči predsednik SLS. odvetnik dr. Natlačen. Nikjer ni bilo kompetentnejšega foruma, kakor je sodišče v Ljubljani, da Se dr. Pucov.a »afera« razčisti. A kaj se je zgodilo? Mesto pričakovanega dokaza resnice, ki bi lahko obsegel vSe. kar treba za razčiščenje nakupa Filipovega dvorca, se |e klerikalni klevetnik s Svojim zagovornikom postavil na stališče, da jnkrlmlniranlfi besed sploh ni govoril. Navzlic temu pa. da so bile klevete pred sodiščem preklicane In obžalovane so se na*li včerai poslanci iste Stranke, katere poslevodeči g. dr. Natlačen te bil pred sodiščem zagovornik klerikalnega klevetnika da pod zaščito svoie imunitete kleveto ponavljajo. To je sedaj že v drugič, da se Imunl-zirani poslanci spravljajo nad dr Puca. ki ne uživa imunitete, a mu imuniteta klerikalnih poslancev jemlje možnost z uspehom gnati klevetnike pred sodišče. Prvič je s svojo imuniteto naskočil dr. Puca g. dr. Korošec in to en dan pred občinskimi volitvami. Sedai pa se je spravil s svojo imuniteto na dr. Puca celokupni klub klerikalnih poslancev. Morala SLS veleva, da treba pahniti dr. Puca v Glavnjačo, razgnati občinski svet. potem pa naj se »afera« razčisti a!i ne. pozabi ali ne. Pristno glavnjačarstvo Za karakterizacijo klerikalne poštenosti navajamo še to. da nam je znano. da se je iziavil k!erika'ni veljak ki mu je nakup Filipovega dvorca v podrobnosti poznan, da je zadeva povsem koreietna. Navzlic temu bnjslca proti Pucu. Ako bi imela SLS poStene namene in bi vedela, da je dr. Puc dejansko kaj zagrešil. kar bi bito proti Javnim interesom aH proti javni morali, bi se mora! najti v SLS vsaj en mož, ki bi s« upal očitke, ki jih objavlja ta stranka le pod zaščito imunitete, objaviti ali izreči brez imunitete! V vesoljni SLS ni niti enega človeka, ki bi imel v sebi toliko poštenja in poguma, da bi klevete klerikalnih poslancev vzdržal in dokazal pred rednim sodiščem. Mesto te^a vidfcno v SLS 'e zaplotništvo. le glavnjačarstvo. To ie morala, ob enem pa tudi tragika SLS. avževa nedelja v Liubtjani Včeraj je stala Ljubljana že docela v znamenju Miklavža. — Bogate in mamljive izložbe. — Kronika ne beleži nikekega pomembnejšega dogodka. Ljubljana, 4. decembra. Ker se vrši pogovor tako mladih kakor starih naiveč okrog Njega, smo prisiljeni, spomniti se ga tudi mi. Četudi ni pod veliko začetno črko skrita njegova srobrna ali celo zlata škofovska kapa, vendar vemo, da so v tem hipu že vsi čitatelji uganili, koga mislimo. Ej, Miklavž! Mnogo tisoč in tisoč mladih oči se zaiskri tudi med maloštevilnimi Slovenci, ki pokrivamo kot narod samo mal košček te božje zemlje. Toda kaj se bomo šteli. Miklavž je naš in mi smo Miklavtževi. Delil bo Miklavž kakor vedno tudi letos po hišah s številno svojo asistenco piškote, rožiče in orehe, konjičke, toplo obleko, fige in druge dobrote, tu pa tam po Luciferju in njegovih pomočnikih pa tudi košček slabe volje. Kakor smo tudi hudobni, se letos nihče noče ogrevati za parklja Pretoplo je še. zato so se ljubljanski trgovci »napravili« samo za Miklavže. Vsa trgovska Ljubljana je prirejema danes za razstavišče Miklavževih dobrot, skratka: Ljubljana je danes Miklavžev sejem Trgovine so vse razsvetljene v rdeči, bledomodri in drugih barvah. V vsej tej čarobni svetlobi so razstavljene stvari, ki mikajo in vlečejo. Po cestah in ulicah valove cele reke ljudstva Ustavljajo se v gručah, tu 'm tam se porazdele za hipec v p-osamezne skupinice im občudovanje se izraža v najrazličnejših . vzklikih Pred izložbami se porajajo flajou- I dovitejše želje, ki obsegajo možnosti realizacije ali pa samo šinejo skozi drobne glavice liki Iskre. O glavni promenadi danes skoro ni bik) mogoče govoriti. Ljudje se niso iskali na Aleksandrovi cesti. Znanec je našel znanca aH znanko pred trgovino, k) vabi s čim orl-gitialnejšo reklamo, ta s komičnimi kinematografskimi slikami, druga z nekam hrešče-čimi glasovi radijskega aparata, tretja z mmijaturo pekla za šipo... Pestra m svetla Je bila danes naša ulica. Toda tudi tekom dneva ni bilo mračno, mračno v dušah, čeprav se ie nebo držalo kislo in }e pozneje popoldne celo nekaj ar rosilo. Popoldne smo obiskavall v stanovanjih vse mogoče tete in strice ter prosili naj ne pozabijo, da bomo Žalostni v torek zjutraj, če ne bo Miklavža. Matere in očetje so Jim že danes podjetno pomežikavali, naj stopijo na Kongresni trg, kjer se Je vsedel Miklavž z zvrhanim košem Kakšna je bila nedelja sicer? Taka kot ie drugače ljubljanska nedelja. Veselje po go-stilnicah. na raznih malih In večjih prireditvah, kjer se je dobri škof in svetnik nebeški zglasil že danes. Kljub čemernemu vremenu je pohitelo na deželski zrak par stotin ljudi. V naših gozdovih In poljih Je pokalo, da je bilo veselje. Zavekalo Je nekaj srn in zajcev na veliko veselje naših nimrodov, izmed katerih je ta ali oni prinesel poleg zajca ali divje race za Miklavža domcnT tudi — mačka... Nepofasnien vzrok sobotne a^edie v Liubtjani Vaclav Držaj !n Ela Piškurjeva sta orisla k zavesti — Zdravniki upajo, da oba rešijo. — O vzrokih usodnega dejanja nočeta povedati ničesar. L j u b 1 ja n a , 4. decembra. Tako je motiv obupnega dejanja slej ko prej nepojasnjen in je tem bolj zago-igral v soboto v zgodnjih jutranjih urah. je vzbudil v mestu kakor na deželi veliko pozornost. Držaj je namreč znan tudi v marsikakem kraju na deželi, kjer je služboval kot učiteij. Stanje obeh ponesrečencev se ie včeraj proti večeru že toliko zboljšalo da sta se oba zbudila iz nezavesti in sta lahko sprejela celo že nekaj obiskov. Nikomur pa nista pojasni'a. kaj se je dogodilo med njima v usodni noči. zlasti pa ne. kai ju je pripravilo do usodnega koraka. Piškurjeva je v bolnici oo-stala tekom današnje nedelje že boljše volje in se je z znanci pogovarjala c vseh mogočih stvareh, a odk!anja'a je natančnejšo pojasnitev o samomorilnem poskusu. Na vsa sočutna in radovedna vprašanja je vedno znova zatrjevala, da sama ne ve. kako in kaj, in da so krivi pač njeni slabi živci. Tudi Drža-jeva pojasnila se glase enako. Tako je motiv obupnega dejanja slej-koprej nepojasnjen in je tem bolj zagoneten ker zatrjujejo njuni znanci, da tudi verzija o Ijubavni tragediji ni točna. Po izjavah znancev sta bila Držai in Piškurjeva res dobra prijatelja, ne da pa se govoriti o ljubezenskih zvezah med nii-ma. O tem ni nihče ničesar opaž«!. Uganko lahko torej razrešita 'e -anjen-ca sama: ako bosta molčala tudi naprej, bo ostala nerazjasnjena. Kakor Izjavljajo zdravniki, bosta Držaj in Piškurjeva. če ne nastopijo spričo njunih težkih notranjih poškodb kake komplikacije, oha ostala pri življenju, čeprav bo zdravljenje zelo dolgotrajno. •Mi - * BAlKtfl Moža, ki razpihujeta balkanski ogenj. Revija naših slikarjev Razstava slovenskega modernega slikarstva v Ljubljani VCeraJ dopoldne le bila otvorlena v ljubljanskem Jakopičevem paviljona razstava slovenskega modernega slikarstva. Razstavljene so slike 20 umetnikov. Razstava je nedvomno prav zanimiva, ker predočuje zelo nazorno razvoj modernega slikarstva pri Slovencih od Janeza In Jurija, Subica preko Jakopiča do na&lh najmlajših. Višek tvorijo dela starejših umetnikov z Jakopičem na čelu, dočlm opazimo pri najmlajših mnogo eksperimentiranja. Razstava, ki lo |e tekom današnjega dne posetllo mnogo občinstva, bo odprta samo do četrtka 8. t. m. Zoološki vrt v Ljubljani Kakor nam poročajo, se snuje v Sloveniji druStv® z namenom ustanoviti in vzdrževati v LJubljani zoološki vrt, ki naj bi golil domače favne m seznanjal na ta način najširše sloje z našim živalstvom Vlada |e prav.la že potrdila in se bo vršil ustanovni občni zbor v torek & t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji hotela Slon. Vsi ljubitelji narave so na ta važen sestanek kar nalprisrčnedše vabljeni. TA NAPREDUJE! Krvava proslava sv. Barbare Pri proslavljanju radarske zaščitnice sv. Barbare se je v Smartnem pri Litiji steola skupina rudarjev. — Dva radarja težko ranjena; eden med njima se bori s smrtjo. DanaSnfe nedelja, god sv. Barbare, je največji praznik rudarjev, ki ga vsako leto proslavljajo z velikimi svečanostmi Rudarji svinčenega rudnika v šmartnem pri Litiji so imeli davi ob osmih slavnostno mašo. kjer so se pri- j poročili zaščitnici sv. Barbari, naj jih j varuje nesreč v rovih. Po maši se je večja družba rudarjev sestala v gostilni pri Robavsu. Na mizo je prišla pijača. kri v žilah je oživela in v gostiln! je kmalu zavladalo živahno razpolo- j že nje. Slučajno je prišel pogovor na obra- j tovodjo rudnika g. Avžmerja. Nekdo iz družbe je obratovodjo napadel, večina , pa ga je zagovarjala. Gospod Avžmer I je namreč med rudarji splošno priljub- i Ijen. Ko se je napad ponovil, je bil s I tem dan alarm za pretep. Mahoma je j bilo kakih 20 rudarjev na nogah in j udarci so začeli padati na levo in desno. ; 2ene rudarjev so zaman skušale pomi- ; riti svoje može. Med tem so že potegnili iz gruče vsega okrvavHenega Rudol- ! fa M a n d r e r a . ki je dobi! po telesu več ali mani hnde poškodbe, najtežjo pa ; na glavi. Nekdo mu je bil namreč odri z j glave kos kože z lasmi vred. Videč j svojega orilatelia ranienega je p'anil na , noge rudar Jože K a s t e l i c in poteg- i nil nož da maščuje svojega pobratima. Kastellc se le zagnal - gručo in je par-krat sunil z nožem Jožeta S k u b i c a , ki je bil posebno bojevit in je tudi baje začel prepir. Skubica je oblila kri in so je nezavesten zgrudil na tla. V tem kritičnem trenutku se je v go-StHni pojavil komandir litijskt orožniške postaje narednik Rebernik. ki je vroče-krvnike razgnal in z odločnim nastopom preprečil nadaljnje prelivanje krvi. Vsega okrvavljenega in še vedno nezavestnega Jožeta Skubica so naložili na voz ter ga prepeljali k dr. Ukmarju v Litijo. Zdravniški pregled je ugotovil, da so nekatere rane globoke do deset centimetrov. a k sreči so se najopasnejši sunki ustavili na močni kosti lopatice, ki je preprečila, da niso bili poškodovani važni organi. Kljub temu je Skubičevo stanje nevarno in bo šele natančna preiskava dognaia ali ga bo mogoče ohraniti pri življenju. Ranjenec je oče več otrok in bi njegova smrt fx>mcni!a za rodbino hudo izgubo. Komandir Rebernik je po kratkem zaslišanju prisotnih prič aretira! rudana Kastelica. ki pa je dejani« zanikal. Tudi noža niso našli pri njem. Vsa zadeva je sedai v rokah sodnika dr. Troje, ki je že začel s poizvedbami gled-e povzročiteljev pretepa. Krvavi dogodek je vse prebivalstvo razburil jn onemogočil nada'jevan:e rudarskega praznika. Udeleženci krvo-prelitja pa bodo morali občutiti neljube posledice, ki iih jim je prinesli nesrečni alkohol. •f* Gabrijel Jelovšek Na Vrhniki je umrl nagle smrti zadet od srčne kapi. Gabrijel Jelovšek, starešina prastare slovenske družine, ki bo prihodnje leto obhajala 5n01etnieo, kar gospodari na posestvu HruSoviei na Vrhniki. Jelov*ek je Ml resnično slovenski patrici in matrnat, čeprav ni nosil plemifkesra naslova. Popolnoma domača in čista rdeča kri ga je vezala s Kalani z Visokeea, ki jih je opisal dr. Tavčar v »Visoški kroniki«, in z vsemi onimi starimi, premožnimi hišami po deželi, ki so s svojim ugledom ob našem narodnem prebujenju v Širokih plasteh na roda zbudile zaupanje v slovensko ime, ki so slovenski pokret financirale in mu po magale do zmage — v čitalnicah in na taborih. Ena veja JelovSkov je sprejela nem*ki plemiški naslov, a mod-a kri je zvo-denela. slovenski JelovSki pa še vedno sede na svoji zemlji trdno kakor pred petimi vekovi. ZADNJA UBA PRT DfLTT ZA VODNIKOVO DRUŽBO. Včeraj je >Jutro< objavilo pod naslovom »čast, komur čast«, kratko pohvalo Gabrijelu Jelovšku kot najmarljivejSemu in najbolj požrtvovalnemu poverjeniku Vodniko ve dmžbe, ker ji je na Vrhniki zbral čez 200 članov. Sam je po bišah raznašal knji g® In zbiral člane. V soboto zvečer ga je Se osorno najmnla neka klerikalna gospodinja, a niena služkinja se je vpisala v družbo, plačala članarino in radostno sprejela lepe kniisre. V narodni borbi izkušenemu in razsodnemu možu je ta nova članica pomenila začetek velike zmage, da ni mogel prikriti svoieira veselja Kakor navadno, je bil tudi včeraj v nedeljo. zgodaj na no?ab. Seveda je zopet rardelieval kn'?a zo^et boliSe ... Pred smrtjo. Navzočim je samo Se naročil, naj bo niefrov naslednik pri Vodnikovi dritžbi g Skvarča. Tako je umrl prvi poverjenik Vodnikove družbe. NJFOOVO ŽIVLJENJE IN DELOVANJE. Rojen je bi' na Vrhniki 10. anrila 1853. Šolal se ie doma. na realki v Ljubliani. kjer je dovrSil tudi Ma^rovo trgovsko m vstopil v pisarno treovine A Krisper. dokler ni orevzel svojega obširnega posestva na Vrhniki Da si iznonolni znanje, si je naročil knjig in časopisov Pa ne samo posnodnrskih, v nieffovi knjižnici so tudi vse slorpnske knii-tre jn relo nalmoderneiSi nemSkj pisatelii in nesniki Tz knjig in revii si je pridobil obSirno znanie na vseh noliih, posebno ga je na zanimalo vse o pri rodi Vsestransko podkovan visoko nad povprečno mero. je kmalu stonil v javno ?fv-lienie Že leta 1fK!) ea je Vrhnika izvolila w» svojeer* župana, sre^i devetd<»«f»t?h let Je bil na izvoljen za poslanca v deželni zbor. Poba pokniVkoveea žui>ano?ania od leta 1889. ^o 1009.. k« fe bil na zahtevo svojera mo>govo delo. Kot ustanovitelj In predsednik Olepševalnem dniStvs je svojemu rojstnemu kraju d»l sedanje prikupno Ho©. Drevoredi ob ceetah, letalilča pri Sv. Trojici ?n v Močil-niku » nfe*ovo delo. Ta prijatelj pri rod« j« kot predsednik Lovskem dru*tv« pe-vsdf**n revirje v okoliH med nalboljSe v Sloveniji, lovcem ps vdihnil pmvesn. plemenitega lovskega duh«. Tn ko j« oredil vrbniSko okolic« nad zemljo, je kot ns-vduSen podpornik Jamskega druStva »čel odkrivati čuda pod zemljo. Globoko je posegel tudi v narodno - gospodarski razvoj domovine s svojimi zmožnostmi in nasveti. Rp je agilnl unravni svetnik Ljubljanske kreditne barke in Narodne tiskarne, katero je pomagal »udi ustanoviti Sodeloval j« v r^li vrsti dniffib go-«podarski»i »rstitncij. Glavno nlegovo delo je pa vrhniSk« železnica, ki i« ** "1° dal inicijativo, jo z največjim trudom in žrtvami I izpeljal, potem pa do zadnjega diha kot j upravni svetnik delal v njen prospeh. Tudi estetsko globoko izobraženi pokojnik ni knjig samo kupoval, temveč se ie tudi že pogajal z literarnimi krogi, kako naj proslavi 5001etnico svoje rodbine. Odločil se je razpisati mecensko nagrado za najboljši spis o Vrhniki. Da ie bil tudi prej eden Izmed redkih naših mecenov, je priča nilvdo manjši kakor Ivan Cankar. Ko je lani »Jutro* pripravljalo Cankarjevo številko, nam je bil najneutrudljivejši vodnik po Vrhniki. Kakor mladenič je letal tudi po Ljubljani, da je zbral najzanimivejše slike za to Številko. !n napisal je sam članek o njem. To so dokazi največje plemenitosti Gabrijela Jelovška, ki je šel včeraj ob 10. dopoldne k počitku, a bo živel. dokler bo stala Vrhnika, Cankarjeva m Jelovškova. Trgovinska pogajanja z V soboto so bila v Beogradu prekinjena pogajanja za revizij) trgovinske pogodbe tned Jugoslavijo in Avst-iji. Ker je Avstrija zahtevala preti.M-o visoke zaščitne carine za svojo agrarm prodiral?-), ki bi deloma onemogočile naš izvoz, so zia-ti r.aSi agrarni krogt z veliko skrbjo zasledovali potek pogajanj. Zunanje ministrstvo je oo tej priliki izdalo komunike, v katerem se nagtaši, ca je bil glede večine tarifnih postavk dose-žčen sporazum. Ker pa glede revizije nekaterih važnih postavk ni moglo priti do sporazuma, so morala ta vprašanja o;uui nerešena. Nerešeno je ostalo meč dragimi tudi vprašanje avstrijske carine na živino in meso ter naših carin na industrijske proizvode. Avstrijski poslantk v Beograda gosp. Hoffinjrer ie na čast članom obsh delegacij priredi' banket. Avstrijska delegacija je na to odpotovala na Dunaj, da o po teku pogajanj poroča svoji vladi. Brzovlak v plamen!! V soboto se je dogodila v Nemčiji železniška nesreča, ki bi bila lahko imela nedogledne posledice. Brzovlak Berlin—Monakovo je pri Muidensteinu blizu Bitterfelda zadel v veliki tovorni avto neke tovarne bencola, ki je ravno vozil čez progo, ker zapornice niso bile spuščene. Od isker iz lokomotive je razbiti tank eksplodiral s strahovitim pokom. Plameni so švigali 20 metrov visoko in zavili vlak v svetel žar. Brzovlak. v katerem se je potnikov polasti;a silna panika, se je takoj ustavil. Na prvi lokomotivi (brzovlak sta vozila dva stroja) so našli trupli obeh voznikov avtomobila, popolnoma sežgani. Pn ka-rambolu ju je vrglo na lokomotivo, kjer sta obvisela kot dvoje strašnih črnih cunj. Strojevodja in kurjač sta tudi za-dobila težke opekline, da so ju takoj morali prepeljati v bolnico. Od silne eksplozije so pri vlaku in tudi na bližnjih hišah popokale vse šioe. Prva loko. motiva je močno poškodovana. Potnikom se ni nič zgodilo, razun da so prestali velik strah sredi plamenov. _ _Svet mi prav n' všeč. Ko bi se še enkrat rodil bi hotel biti opica. — Saj si to ie itak... latim&*!&>* (t X 5i spe-eijalizirak na Cirovira, v ostalem pa se ni napenjal. Dovolj priden je bil Černa?, dočim so Plesa precej uničili. Branilca sta »prva precej grešila, pozneje pa sta se razumela. Kreč je storil dovolj: parkrat pa je imel tudi srečo. Vojaško mcSlvo v postavi: Miklaveič (Ilirija), Kapista (Subotica), Vidic (Primorje), Dokmanovič* (Kragujevac), Doberlet (11.), Kos (Hermes), Ključec (Slovan), Zalokar (H.), Cirovič (S.)," Ursič (P.) in Pevalek (II.) je trpelo predvsem vsled pomanjkanja medsebojnosli. Najbolj je ugajal trio, ki je pod vodstvom čiroviča — do pavze — lepo napadal. Pozneje ja zamenjal Uršiča Doberlet, ki pa se ni več uveljavil. Inke je l imponiral s krasnimi centri; v ostalem pa stvari ni vzel najresnejše. V krilski vrsti ie nekako šlo: Kos je bil najboljši. Obramba r. Miklavčicem ie premalo pazila; zadnji goli bi bili ubranljivi, še proden so bili streljani. Kratek potek: Vojaštvo prične in izsili po par minutah kot, ki ne priuese uspeha. Vojaštvo je dalje v napadu in Ur-Si« v 18 minutah zabije vodilni gol. Dve minuti pozneje zviša Zalokar na 2 ; 0. V 23. minuti zniža Oman na 2 : 1. Do pavze še par prilik za izenačenje, toda brez uspeha. Vsled napak širše obrambe uide šiška in plasira neubranljivo 2 : 2. h 4. kota za II. zabije ŠiSka krasno z glavo 2 : 8. Premoč Ilirije je vidnejša. Kmalu gresta ŠiSka in Oman zopet proti vratom; šiška strelja, žoga od!?ti Omana, ki je že izven oifsidea in plasira 2 : -L Pozneje najde šiška še dvakrat priliko za stre1. Malo pred koncem diktirano enajstmetrovko proti Iliriji spremeni Doberlet in postavi končni 3 : 6. Tik pred piskom drži Miklavčič zadnio bombo Šiške. Koti 7 : 6 zi Ilirijo. v Tekmo je vodil g. Kramaršič —■ v splošnem dobro; napravil je par pogresk, ki pa niso imele težjih posledic za ia 2:3. V vrstnem redu teniških igralcev so uvrščeni na prvih mestih pri Nemcih Froitzheim. pri Angležih Higgs liani na 10. mestu)), pri Belgijcih pa VVasher. — Jan Koželuh. češki amaterski prvak, se Je spozabil; razgrajal je v lokalu in nato prisolil stražniku zaušnico. — Poljak Klein-adel, ki le igral lani za Davlsov pokal, k te dni v Pariza umrl. — Cochet je porazil Angleža Greiga s 6 :1 in o : 1. — Borotra, Brugnoa m Boussus so odpotovuS iz Argentine v Avstralijo. Za Spanca Ftolioa Io kaMjana Bertazzola v boksu se sedaj prepirata Milan in Barcelona in ponujata ogromne vsote; najbrž« bo zmagala Španija. Boj bo hud. Ravno tako zanimiv bo tudi boj za prvenstvo srednje težke teže med Nemcem Scbmelingora in Italijanom Bonaglio; za ta dva se tepeta Milan in Berlin. Nemci vztrajalo, naj se srečata 6. januarja v Berlina. — Phil Soott, angleški prvek težke teže, je tik pred koncem porazil Američana Monte Munna. — 21. t. m. se srečata za naslov prvaka v lahki teži Francoza Vinez in Lecadre. — Umrli Flo-vers Je zapustil 150 tisoč dolarjev. O Italijanskem letalcu majorja De Bernar-diju pišejo, da je prekosil Websterjev hitrostni svetovni rekord (456.522 km na uro), ki je bil dosežen 26. septembra t. 1. na Lida v tekmah za Schoeideriev pokaL Izračunali so mu povprečno hitrost 477.876 km na uro. Italijani so novi rekord že priznali: za drage pa ga bo treba najbrže ponoviti! Mariborsko pismo .Pon&deiiku' Nedeljsko vrvenje — »Fifakerski grob«. — Akademija »Svobode« in druge nedeljske prireditve. Živahni pondeljek Maribor, 4. decembra. Mariborska nedelja. Bila je čemerna, z oblaki in brez solnca. mrzla, vsa v pričakovanju zime in Miklavža. Drobnih snežink, ki so sinoči naletavale. danes ni bilo več. Samo Pohorje je belo, kakor bi za ovilo ivje. Naše ulice pa so poine, živahne in razposajene od jutra do večera; privilegirani dolgčas nedeljskega popoldneva se je moral umakniti vrvenju mimo rdečih izložb od kolodvora pa tja črez most na desni breg hladne Drave. Mestni avtobusi trobijo, kar zoetejo se v ozkih ulicah, dokler ne zdrčijo svobodno po široki Aleksandrovi cesti. Le fijakarji stopicajo čemernih obrazov v zimskih suknjah in čakajo agentov. Samo ti in morda še zdravniki so jim ostali zvesti. Doma pa čakajo žene, kup otrok, skrbi in dolgovL Deset, dvajset, celo štirideset let $0 vozili, čakali in dan. ob dežju in snegu, pasažirje*' aa ko'odvoru na Glavnem in Grajske.h trgu. Vedno je bil težko zaslužen fijakar-ski kruh. aH bilo ga je dovolj. Zdaj je vse minilo... Sredi mesta na Grajskem trgu kopljejo novo, že tretjo jamo za bencinsko črpalko avtomobilom. Komaj teden dni jo kopljejo in betonlraio, pa ve že vsak mariborski paglavec, ki gre tam mimo: To je fijakarski grob! Visok kup ilovnate zemlje, kamenja ln le«ena ograja, okrog pa suhi fijakarski konji s povešenimi glavamt Avtobusi trobijo in dražijo utrujene voznike, na trotoarjih promenada v očeh kramlja-jočih so Miklavževa darila, zavitki s svilenimi trakovi v topli, zakurjeni sobi... Samo mimogrede se ozrejo razposajene oči tudi na fijakarski grob .. Kronist pa je zapisal v mariborsko nedeljsko popoldne: v gledališču »Ro-kovinjači« za ljudstvo, pri »Zamorcu« M;k!avž češke deco. v Narodnem domu popoldne in zvečer sokolsko Miklavževo veselje, v gledališča opereta »Eva«, v Kazini predavanje o misijonih... Za soboto zvečer so napovedovali lepaki telovadno akademijo delavskega kulturnega društva »Svobode« iz Studencev pri Mariboru v dvorani pivovarne Union. Smeli korak daje najlepše spričevalo ambicijoznosti proletarske mladine za kulturno delo. Nastop sam je pokazal, da je studenška delavska mladina zelo marljiva v svoji lepi novi telovadnici. 2a! le. da si ni bolje organizirala svoje akademije in videla pred seboj številnejše publike. Posebno pohvalo zaslužijo članice telovadkinje. ki so žele tudi v polni meri zaslužen aplavz; prav tako pevci bratskega društva iz mesta. Meščanstvo bi moralo posvečati delavskemu gibanju zlasti na kulturnem polju več pažnje. ker potem ne bi bik) tistega velikega, škodljivega prepada med njim in delavstvom. Doslej je veljal v Mariboru ponedeljek počitku celotedenskih prireditev, zlasti sobotnih in nedeljskih, kar je prijalo organizmu meščanov in njihovim žepom. Sčasoma pa nam je postal teden pretesen in najprej si je edini prosti ponedeljkov večer okupirala Ljudska univerza za svoja predavanja. Samo to pot se je umaknila Miklavžu na torek. Zato pa bo v ponedeljek v Unionu velik koncert Zikovega kvarteta. Dopoldne v ponedeljek se bo na okrožnem sodišču začelo zimsko porotno zasedanje. Prva bosta stopila pred ljudske sodnike zaradi obtožbe poneverbe železniška uradnika. Potem bodo sledili umori, uboji, požigi, tatvine in sle-parsiva. običajna pestra kronika iz življenja, i Obenem se pričenja v Maribora vo-| lilna borba za mariborski magistrat. I Osem strank bo 18. t. m. prepričevalo S034 volilcev. Nič manj kakor 656 kandidatov in namestnikov se poteguje za ljudsko zaupanje. Mnogo je poklicanih, a izvoljenih bo samo 41 iz osmih kandidatnih list. Ob 20. uri v pondeljek ima v prostorih tajništva SDS v Cankarjevi ulici Gospodarsko politično društvo za I. okraj sestanek širšega odbora z dnevnim redom: agitacija za občinske volitve in da'jni delovni program. Popoldne ob 17. uri bo imelo celo gledališče svojega Miklavža z mladinsko igro »Divji mož«. NOVA SOCIJALISTICNA OBOJNA PRI MARIBORU. Maribor, 4. decembra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Laj-teršpsr^u pri Mar.boru, ki je imela doslej klerikalnega župana, so zmagali socijalisti. Vloženi sta bili samo dve listi, socijalistič-na m kler.kalna. Prva je dobila 121, drusa pa 109 glasov, tako da imajo klerikalci S, socijalisti pa 9 občinskih odbornikov in s tem tudi župana. Pri zadnjih občinskih volitvah so imeii socijalisti 105, vse druge ssranke pa 169 glasov. KITAJCI V MARIBORU. Včeraj sta se pripeljali iz Avstrije dve kitajski rodbini, ki »ta hoteli v Jugoslaviji prodajati kitajske igrače. Ker pa niso imeli Kitajci za to potrebnega dovoljenja, jih je prijela železniška policija ter jih izročila policijskemu komisarijatu. Ta pa za vzdrževanje Kitajcev v svojem znanem hotelu >Pri grafu« nima potrebnih kreditov ic jih je zato Poslai nazaj v Avstrijo. jfiktavž izbira danes pri tvrdki DRAGO SCHWABf ker ve, da kupi najlepše, najboljše, najcenejše. -Vf' ----- 1 M- mesečno in le nekaj pro vhl e pla am osebam 1a razpečevanje novo Iznsjdnega pre met , ki jo nu no potrefte< pri voakl k 5», pripraven adi za dame. Pomito trni fo Din2 -/narok© na p >Stni pi e-dal Ctov. 6. Ptui. t KRAJEVNA ORGANIZACIJA SDS V BOH. BISTRICI sporoča vsem somiSjen&otn, da jo njen evesti ki mmr/M odbornik, in predstavnik, gospod Franc Ravhekar danes ponoči sa vedno zapustil doHno solz. Značaja sonrlfljeniks, čigar pogreb s« bo vršil v torek 6. t. m ob 11. uri, priporočamo v trajaa spomin. BOH. BISTRICA. 4 decembra 1927. »Ponedeljek« St. 3. i (kcentn ffZT Zlata mreža Na Ježici sem vstopil v večerni kamniški vlak. Iz teme, mraza in blata v topel in svetel kupe, v katerem sta sedela inlad lovec in lepa gospodična. Iz proze torej sem se vsedel naravnost v poezijo. Samo da je imela ta poezija malo napako, namreč da je inladi lovec, zavber fant, sedel na enem koncu ku peja, pri oknu, lepa gospodična pa na drugem, pri vratih, in da se drug za drugega nista nič zmenila. Čudni ljudje, ti Slovenci. Hladni, s trdo skorjo obdani in silno separativni ljudje. Strašno separativni. Prav nič družabni in strašno si tuji. Tako si tuji in prav nič družabni, da se, prosim vas, tu celo mlad fant in mlado dekle že nekaj postaj sama skupaj vozita in se še nista seznanila. Se niti ne pogledata, mlad fant in mlado dekle. Ali se to spodobi, vprašam vas. ali ni dolgčas v taki deželi? Nikar ne generaliziraj, boste rekli Tvoj primer ni merodajen. To sta bili slučajno dve suhoparni duši . . . Kakšni suhoparni duši, prosim vas! Ta mladi lovec, utrujen od lova, ni ne dremal ne zdehal ali pa se zvijal po klopi ampak je čital knjigo. In kaj je čital? Poškilil sem od strani v njegovo knjigo. Cital je pesmi! Pri moji veri — čital je pesmi, ta ljubi fant. In ljuba deklica tam v kotu je pletla zlato nogavico, princezinja v pravljici .. . Ampak ne, ni pletla zlate nogavice. To sem samo jaz tako rekel, da sem začel pogovor z njo. — To bi bile prelepe nogavice! — se je nasmehnila. — In nemara tudi predrage, — sem pripomnil in se zanimal za ceno. — No, to še ni tako drago. Dvanajst dinarjev klobčič, — je povedala. — To res ni drago. Ali pa tudi obdrži zlati lesk? — — Težko. Na zraku bi sčasoma gotovo počrnelo. Imam pa eno tako stvar j 7Q več let pod steklom in tam se lepo ! drži. Kaj je bila tista stvar pod steklom, ni povedala in tudi ne, kaj je tu pletla. Tudi nisem vprašal. Hotel sem to sam uganiti. In mislim, da sem tudi uganil. Na koncu, med gorenjskim in glavnim kolodvorom, ko je gospodična pospravila icrle. spleteni kos pa pogladila čez koleno, da je zalesketalo v temnem krilu. Tedaj sem videl: To bo mreža, zlata mreža, ki jo plete lena deklica in v katero se bo enkrat vjel tak-le mlad lovec. zavber fant. Čisto gotovo se bo vjel. nič mu ne bo nomapalo. nobena puška in noben pesnik. In ne bo več ušel iz te zlate mreže. Počrnela bo sicer sčasoma, ampak držala bo trdno! Kaj ne da sem u.eanil. drage čitatelii-ce? Kako bi ne, saj sem se tudi iaz tako vjel! J. Fr. K. Porcija. uost: Ali je to porcija? To se na krožniku niti nc vidi! Natakar: Saj se;n takoj rekel kuharici, da je to prevelik krožnik. Pofaojeni črv. .Pisar Suša prosti svojega šefa za poviSdnje plače. Ko vidi, da ne bo nič dosegel, se silno razburi in jame kričati. — Vi si preveč dovoljujete! — ga pokara šef. — Oprostite, gospod ravnatelj, — odvrne pisar — tudi pohojeni črv se zvija . . . — Dragi moj, vem, da se zvija, ampak ne vpije. Nesporazum. Sluga: Neki človek vas išče z računom. Gospodar: Reci mu, da me ni doma. Sluga: Če pa ne bo hotel iti? Gospodar: Ga pa ven vrzi! Čez nekaj časa se sluga vrne. Gospodar: No, ali je šel? Slnga: Da. Gospodar: Kaj je dejal? Sluga: Dejal je, da vam lahko drugikrat plača. Upnik in dolžnik. — Zadnjikrat vas zdaj vprašam: Ali mi hočete vrniti denar ali ne? — Hvala Bogu, da bo že enkrat konec tega neumnega vpraševanja! V Soli. Katehet je povedal zgodbo o Jonasu in somu. No, otročiči, ali si morete misliti kaj čudovitejšega? vpraša potem. Oglasi se Mihec: Se bolj čudovito bi bilo, ko bi bil Jonas požrl soma! Dokaz. — Ali verjameš, da more kdo Citati misli? — Verjamem. Zadnjič sem bil predstavljen neki dami, pa ml je kratkomalo prisolila klofuto. Srečal dan. — Ljuba moja, — je dejal stari mož, — danes Je najina zlata poroka, in imam za-te malo presenečenje ... — Kakšno pa? — Je vprašala belolasa žena. Prijel K> Je za roko. — Vidiš ta-le zaročni prstan, ki sem ti ga dal pred petdesetimi leti? — Da — je dejala stara gospa v pričakovanju. — Vidiš, danes sem plačal zadnji obrok in sem srečen, da ti morem sporočiti, da ]e ta prstan zda] zares tvo]. Zakaj ae? Mala Micika se le v šoli učila o prežvekovalcih. Na vprašanje šaljivega strica: Ali bi tudi H hotela biti prežvekovalec? se odreže Micika brez pomišljanja: Pri torti že, pri krompirju pa ne! Oddam v centru mesta ive lepo opremljen; sob električna rszsvttljava. centralna kurjava in kuhinja reSo za I>Un) kjer se lahKo napravi kopaln o Naslov: Trgovina TONI JAGER, L-ubiiana, Dvorni trg 1. : različnega trdega lesa. v najfinejši i/delavi proda 'g* Rrpie, Ljubljana, Poljanska c 21. Ne zamudite si ogledati! &anes ©ž® s 4, 7,8. (Suženj carice.) Največji rusko - poljski film vseh časov, ki se predvaja ravnokar v vseh svetovnih kino-gie-dališčih z največjim uspehom. Borha za osvobojenje Poljske. — Veličastni sijaj dvora ruske carice Katarine II. — Pretresljivi in vzvišeni prizori domovinske ljubezni. — Osveta carice — Veselje. — Žalost. — Ljubezen. - Spletke. - Razkošje. — Sijal- — Sovraštvo. — Vojna. — Izdajstvo. — Preganjanje. — Smrtni kozaški plesi. — Balet i t. d i. t. d Velika senzacija: ŠAH - AUTOMAT V Mmu nastopa armada, ki šteje nad 5000 konjenikov in nad 100.000 drugih sodelujočih. Pri vseh predstavah poje pevski zbor rusko - poljske pesmi rn sodeluje BALALAJKA - ORKESTER. V glavni vlogi najboljša sodobna francoska filmska zvezda EDIT JEHANNE. ELITNI KINO MATICA Kmetska posojilnica na Vrhniki naznanja, da je preminul njen podpredsednik, gospod Gabrijel Jelovšek posestnik na Vrhniki Zvestemu delavnemu tovarišu, ki je bil 42 let član ravnateljstva, trajen, časten spomin. Ravnat* 1 stvo Tč*.-. . As?*- Tel. 2124 •.' 'S. "- . • '• '<■ • '.vf' gpsrati od n 260'- oapre na za osi Foto-mater a! 3ANKO LJUB J a j* A Tav arieva ui 4 MOLlT£V PRIDNEGA CTi^OKA LJUBI SV.MIKLAVŽ ™ KUPI Ml DAROVE JKATESN^TRGOVINI IN BONBONIERL ieot edil nco •pada »ur v e v bil->u pohištva •ui (noti k cob ■ or F ČUDEN Ui'«n- rgiernnv >il ■•stiu oucrebBj (svod. V globoki žalosti naznanjamo, da nas je naša srčno ljubi ena če ka in ses ra, gospodična Pavla Omejc knjigovodinja Ljudske posojilnice v Ljubljani v nedel,o, dne 4. decembra 1927, po kratkem, težkem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti, za vedno zapustila. P greb drage pokojn ce se bo vršil v torek, dne 6. dec* mbra ob 2. uri pcpoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V L u tljanl, dne 4. decembra 1927. v Žalujoči ostali im adio-amaterjii .-jUt_ji_)t_JL_iUUO Ojit le st ndjnove st rad o-aparate in sesiavne deie pr tvrdki FRANC BAS L ob ana. čas m LJUBLJANA gledališka ulica št8 PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVOBA V neizmerni ža'ost» naznaniamo tužno da nas ie naš do ti ljubljeni soprog, s ari oče in brat gospod r mi » KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR m županstvo občine BOH. BISTRICA naznanjata tužno vest, da j« njua požrtvovalni odbornik, gospod Franc Ravhekar danes ponoči po težki in mučni bolezni za večno za tisnil oči. Blagega pokojnika priporočajo v blag spomini BOH BI3TRICA, 4. decembra 1927 SOKOLSKO DRUŠTVO V BOHINJSKI BI. STRICI naznanja tužr:m srcem vsem bratom pretužno vest, da je njegov vrli starosta, brat Franc Ravhekar danes za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb se bo vršil v torek 6. t m ob 11. uri. Vrlega in značaj nega brata ohranimo v blagem spominu. BOH. BISTRICA, 4. decembra 1927. posestnik in bivši dolgoletni vrhnišk župan danes v nede jo ot) 10. dop zadet od srčne kap*, nenadoma v 70 letu svoje starosti za večno zapustil Pogreb blagopok« jnega se bo vršil v torek 6. t m ot> pol 3 pop iz hiše žalosti na farno pokopnhšče pri Sv Pavlu na Vrhniki. Na Vrhnki, 4. decembra 1927. Žalujoči ostali. mm Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Jo«. Fr. Kn.flii, tiska Narodna tiskarna d. d, njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi ▼ Ljubljani.