215. številka. Trst, v četrtek 20. septembra 1900. jivriji!i:x o f ?: i: v Tečaj XXV : i■.' ■ i - *« i';. . t .i I M..' , .J, i » J J ] V .OfIEV O[< >7< V OP' t* ==C7= ,,Edinost I shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6, uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za Četrt leta........ 6 .. za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ce ozira. Po tobakarnali v Trstu se prodajajo posamezne številke po f> atotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 atotink (4 nvč.) Telefon StT. S7[ s .primasuiiu popuno«! Poslana, osmrtnice in javne zahvale Naročnino, reklamacije in oclase jema upravništvo. Naročnino in oglas«? je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Garintia Štv. 12. tJpravutStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molil* piccolo šiv. II. njulstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Stadler. V Zagrebu, dne 17. sept. 1900. Biskup Stadler sledi v svojem delovanju geslu lusk u na Strossmaverja: Vse za vero in za domovino ! On ni nikdar skrival svojih načel in svojili teženj. Mnogo se prigovarja načinu, kakor on identificira katolištvo in hrvatstvo. Morda v tem identificiranju sega nekoliko predaleč, ako pomislimo, da v hrvatskih pokrajinah živi tudi Hrvatov pravoslavne vere. No, na drugi strani grejo še dalje od njega — in to v nasprotni, a isto tako pogubni smeri — toliko katoliki, kolikor pravoslavni, ki pozabljajo na svoje krščanstvo, da le vabijo k sebi — Mohamedane! rNaj se le prelista vsa naša zgodovina, naj se prelista vse ono, kar se je pisalo po naših novinah tudi povodom zadnjega ustanka v Bosni in Hercegovini, ki je dal povoda vsem zapletajem po avstrijski okupaciji, vedno bomo videli, da smo se mi borili — kakor se tako lepo pravi — za krst častni i slobodu zlatnu ter smo povdarjali vedno, da med koranom in evangelijem obstoji zapreka. Nikdo ni tega smatral ni kakor intolerancijo, ni kakor fanatizem. V takem umevanju naše borbe je jedini Starčević delal izjemo. No, tudi civilizirana Evropa sploh je vedno tako umevala našo borbo. Danes, ob rezultatih momenta se pozablja, kakor je pri nas sploh navada, na stari pomen borbe in ne mislimo na veliki problem, ki se vsled dogodkov v Kitaju ravno sedaj usiljuje svetu. Ljudje, ki se hranijo z frazo, menijo, da je čas religijoznih borb že minol. In ko pravijo tako, mislijo, da so povedali že vse. V nekem pogledu more biti to resnično; ali ni resnično v vsakem pogledu. Ni v vsakem, kajti krščanstvo je element kulture, a dokler se bo širila kultura, se bo širilo tudi ono. Veliki francoski zgodovinar Ernest Lavisse vidi že, tla se nahajamo v očigled gorostasnim spopadom med Zapadom in Vztokom, med koaliranim krščanstvom ter koaliranim budizmom in mohamedanstvom. A Lavisse ni, — zapomnite si to ! — kakor se pravi: kakov klerikalec! Bog ne daj, da bi jaz hotel s tem odbijati Mohamedane, ali s kakoršnjimi-koli prisilnimi ali politiškimi sredstvi zaletati se v njih vero. Ne; oni so Hrvati kakor mi in vera ne sme motiti našega narodnega hrvatskega bratstva in naše skupne borbe za hrvatstvo. V njihovo vero ne smemo siliti, ampak prepustiti moramo kontaktu, da vrši svoj proces. Kar sem hotel reči, je, da oni, ki oporekajo Stadlerju, da sega predaleč, ko identificira hrvatstvo in katolištvo, — da oni T -H* Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta gredo še dalje, kakor sem rekel, v protivni smeri, ter da so mnogi njih, da bi zadovoljili .Mohamedance, pripravljeni tudi žrtvovati nekoliko svojega krščanskega prepričanja. A to ne sme biti. Mohamedanci so Hrvatje kakor mi; ali, kakor se misli, da oni ne smejo v ime Hrvatstva nič odnehati od svojega verskega čut-stva, tudi mi se svoje strani ne smemo dajati njim izgleda verskega nehanja jn indife-rentizma. smo žnjim, ostareli smo in oslabeli smo — na, je on tu, jednako čil in nezlomljiv. Biskup Strossmaver je genij, duša naroda. On je predmetom spoštovanja in ljubavi, a on je tudi predmetom zlobe in napadov, vse jedno: ali povzdiga glas in roko na delo ali molči za trenotek in počiva. Ekscelenea ! Ko smo pred dvanajstimi leti o proslavi 50-letnice mošnji m duhovniškim krogom.'došla iz Rima — in sicer od zanesljive strani — vest, da bo biskup Strossmaver v- pril$odhjem konzi-storiju imenovaa kardinalom. „.Od madjarske strani da se sicer živo tlela proti takemu imenovanju, ali nadejati se je, da vsa ta prizadevanja ostanejo brezvspešna. Madjari so se svojedobno istotako trudili, da bi preprečili imenovanje Posiloviča nadškofom zagrebškim vašega svečeništva tu v tej dvorani izrekli željo, da bi z vami videli današnji dan, j in imenovanje Voršaka — tega tesnega so-nismo verovali, da ga bomo videli". Bog je i mišljenika Strossmaverjevega — namestnim Bilo temu kakor drugo: nadbiskup j osramotil naše slaboverje. Došel je ta zlati j škofom v Djakovu, ne da bi se jim bilo to Stadler je človek globokega prepričanja in [jubilej biskupstva vašega. Sedaj pa že veru- posrečilo. Kronskim kardinalom — to je po apostolskega duha — globoko uverjen, kakor jemo, da ste dobili od Boga misijo in obljubo, predlogu krone — Strossmaver seveda brž-Hrvat, globoko uverjen kakor katolik. On da svoj ljubljeni narod dovedete v Kanaan kone ne bo imenovan, ampak le rimskim kar-je uverjen, da, širč katolicizem, širi tudi Hr- slobode, dostojne imena hrvatskega. In za to dinalom, to je, brez predloga krone. Sicer pa vatstvo ; istotako je uverjen, da, šire Hrvatstvo, širi tudi katolicizem. Na hrvatski ka- delo vam želi povračila bolni narod slovaški ! da menijo v Zagrebu, da od strani dvora ne podtatranski in njegove želje se spajajo v ta I bo prigovora proti imenovanju Strossmaverja toliški kongres je došel on kakor Hrvat in radostni vsklik, ki odmeva danes po vsej ! kardinalom. V tem pogledu so pristaši sivo-kakor katolik. Da je samo Hrvat, ne bi bil Hrvatski: Živio veliki biskup Josip Juraj, i lasega biskupa popolnoma pomirjeni. Dejstvo došel, a istotako ne bi bil došel, da je samo živio! katolik. In bržkone ne bi bil došel, da-si je I Hrvat, niti tedaj, ako bi bil biskup v kaki nehrvatski pokrajini. On je prišel kakor hrvatski biskup, kakor biskup hrvatske zemlje. J Vsaka njegova beseda je bila beseda hrvat- je, da je Strossmaver vedno in na eminenten način zaupnik Vatikana v vseh jugoslovanskih stvareh, čutudi prizadevanj za združe-I nje obeh cerkev — rimske in pravoslavne — ne vodi več osebno, ampak je radi visoke zahtevi prošlosti. (Zvršetek pride.) Politični pregled. v trstu, dne 20. sept. 1900. H krizi. Nemci jubilirajo, ali se vsaj starosti svoje prepustil vodstvo nadškofu skega biskupa. Je-li moglo biti drugače? On delajo, kakor da jubilirajo. »Neue Freie Stadlerju. Kakov ugled uživa Strossmaver v ni ni kriv, niti nima zasluge na tem, da je Presse« pretaka kar v treh kolonah svoje Vatikanu, priča pač dejstvo, da je papež iz- Bosna hrvatska zemlja. Hrvatska je od Boga veselje na tem, da se ohrani nemška gemein- rekel željo, da bi še enkrat videl Strossma- in od prirode ; ona je hrvatska po prošlosti, burgschaft. Samo slepilo, kajti ta radost nima maverja. Pokorč se tej želji, pojile Strossma- Ta prošlost ne izhaja od nadbiskupa Stadlerja. — vsaj za sedaj še ne — nobene realne ver začetkom prihodnjega meseca v Kim. On, katolik in duhovnik, le pritrja onemu, kar podlage. Zdaj so se bili sestali še le načel- K dogodkom v Kitaju. V hip, ko je Bog dal, on hoče, da se v interesu Cerkve, niki klubov, ki so se izrekli v načelu za to, so brzojavke sporočale, da Rusija in Frane- Hrvatstva in monarhije bodočnost razvije po da se ohrani nemška gemeinburgschaft. A cija nikakor ne odstopiti od sklepa za umak- kje je še le veljavna beseda strank in volilcev ? ! njenje čet iz Pekinga, ker smatrati, da ta ko-V tem pogledu zadoščuj konstatacija, da kr- rak potrebnim v povspešenje pogajanj s Ki- ščansko socijalni listi pišejo jako rezervirano, tajem, je razglasil nemški kancelar Biilo\v a manifest Sckonererjancev ne omenja ni z nemškim poslanikom v prestolnicah brzojavno jedno besedo potrebo take vzajemnosti, ka- okrožnico, v kateri označa stališče Nemčije, Strossmayerjev jubilej. Sa sveča- mo-li da bi jej pritrjeval. - Nemška vzajem- oziroma pogoje, pod katerimi more Nemčija nem banketu sta govorila tudi prof. Sandic v nost brez soglasja s temi radikalci je pa vstopiti v pogajanja. Prvi pogoj je ta, da se imenu Srbov in e v a n g e 1 i š k i župnik Via- fikcija, mamilo. In denimo tudi, da se večiua izroče one osebe, o katerih je dokazano, da dimir Hurban v imenu Slovakov. bodočih nemških poslancev izreče za gemein- so v prvi vrsti krive na zločinstvih v Pe- Prvi je rekel, da se na Strossmaverjevi burgschaft, bi to got-ovo veljalo le za nega- kingu proti mednarodnemu pravu. Številu slavi poleg bolgarske in slovenske besede cijo, za boj proti Slovanom in eventuvelno onih, ki so izvrševali zločinstva, in oivilizi- mora čuti tudi srbska. Strossmaver je prvi proti vladi, za pozitivno delo pa bi ne dr- rani včsti bi se protivila eksekucija v raa- bojevnik za slogo med Srbi in Hrvati. Tej žala niti za en dan. sah. Razmere so take, da niti vseh vodite-slogi napija v nadi, da se kedaj uresniči. j A kaj je parlamentarna kombinacija brez ljev ni možno prijeti. Zastopstva vlasti v Pe- Župnik Hurban je izustil diven govor, pozitivnega programa in brez zmožnosti za kingu naj poskrbe veljavne dokaze prvih poln vznešenega slovanskega patrijotizma. pozitivno delo, kombinacija, ki zna reči le ne, provzročiteljev in voditeljev. \ lada računa Rekel je med drugim : Biskup Strossmaver ki pa bi, čim bi morala povedati, kaj hoče, j na soglasje med kabineti v tej točki. Kajti je vzvišen pojav, dan od Boga narodu hr- razpadla v atome! S tako kombinacijo se ne! brezbrižnost do misli pravične kazni bi po- V Trstu, dne 20. sept. 1900. vatskemu. V spremembah sveta predstavlja da vladati nobena država. O tem se osve-ou nadčloveško moč in stalnost. Okolo njega dočijo tudi avstrijski državniki, ki hočejo z se dvigajo, omahujejo in padajo zopet mo- fikcijami vladati nad resnico. Samo gledajo gočnosti in zistemi. On stoji kakor skala v razburkanem morju. Pokoljenja odstopajo naj, da ne pride spoznanje prepozno. Strossmayer — kardinal. Iz Za- mesta pokoljenjem; bili smo mladi, jubilirali j greba poročajo v »Information«, da je ta- PODLISTEK 6 Zbesnelec. (Spisal Svatopluk Čecli; preložil G. B.) Da. Dolgo je imel vanj neomejeno zaupanje, nazadnje je pa tudi njemu pošla nit potrpežljivosti. Cul je, da imate razsežno prakso« — dr. Horlivv je lahko zarudel — ter je poslal po vas«. »Ne smete obsojati zaradi pojedinca cel stan. Naš poklic je vzvišen, njegov cilj je blagor človeštva. — V tem slučaju je jedno samo sredstvo : pošljite svojega očeta v zavod za umobolne.« Deklica je odstopila za korak, oči so jej zaplapolale, bleda lica so jej zažarela temne rudečice. O kako je bila krasna v tem plemenitem srdu! — »Gospod!« je vskliknila, »ne dovolim, da se v moji navzočnosti tako govori o nesrečnem očetu !« »Gospodična !« »Nikdar se ne bi bila nadejala od vas, gospod, tako brezobzirnega postopanja. Ako uvidevate neuspešnost te pravde, ali ne bi morali mesto cenenih dovtipov svojo zgovornost raji v to porabiti, da bi ga pregovorili, naj jo konča ? Jaz mu ne smem že dolgo odkritosrčne besede reči. Glejte, za ta košček zemlje, za kateri se pravda z mestom, je .žrtvoval že skoraj vse svoje posestvo in skoraj deset let pokojnega življenja. Živel je brez radosti v neprestanem mrzličnem razburjenju, sebi in svoji okolici v nadlogo. Niti med ljudi v mesto ni zahajal; preživel je ta čas kakor kaznjenec med to mapo, med temi spisi. Cel ta čas mi ni pokazal prijaznega obraza, samo zadiral se je name, in mislim, da je to spravilo mojo ubogo mamo pred časom v grob.....« Od joka ni mogla dalje govoriti. Mlademu doktorju se je na jedenkrat v glavi zasvetilo. Spomnil se je sedaj, da so se vse te dogodbice Cešinskega graščaka tikale njegove velikanske pravde z mestom, spomnil se je doktorja Zalohe. Vse mu je bilo jasno. Njegov prvi pacijent se je razpočil kakor prazna pena. »Gospodična«, je dejal čez malo časa z zarudelim obrazom in negotovim glasom, »zgodila se je velika pomota. Jaz nisem doktor prava«. »Kaj !«, je vskliknila ona začudena, »ali niste vi odvetnik dr. Zaloha?« »Nisem. Jaz sem doktor zdravilstva, Stanislav Horlivv. Kočij«ž je prišel po novega doktorja in jaz sem tudi še - le malo časa v L.« Po tem pojasnilu je stopil k postelji, kjer se je bil pacijent ves ta čas za Čudo mirno ponašal, razvezal pacijentu robec na ustih ter,-ga osvobodil osodnega jopiča. »Menda ste čuli, gospod Drtina !« mu je rekel v zadregi. »Zgodila se je velika pomota !« »Hvala lepa za tako pomoto!« je zago-drnjal Drtina, skočil s postelje ter korakal nekaj časa trdo po sobi, pregibaje in prete-zaje na vse strani osvobojene roke, o čemer so se mu obrvi jako grozilno ježile. Ali naje-denkrat se je ustavil pred samim doktorjem ter spustil v tako odkritosrčen, buren smeh, da je potegnil tudi doktorja Horlivega za sabo in še celo gospodični se je obličje zjasnilo. Dr. Horlivv je moral ostati v Bešinu na večerji. Ko so v prijetni toploti zažvenketale vitke čašice punča, vsklikuil je gospod Dr- menjala brezbrižnost do ponovljanja zločin-stev. Nemška vlada predlaga torej, naj bi se zastopniki v Pekingu pozvali, da označijo tiste vodilne kitajske osebe, o katerih je izključen dvom, da so bili provzročitelji in voditelji zločinstev. tina v veselem smehu : »Na vaše zdravje, gospod doktor! Danes ste zvršili nevero-jetno ozdravljenje. Da bi bil poslal po vas in po vaš jopič že pred mnogimi leti....« Pozno zvečer so letele sani iz Besi na proti L. Jožek se je utapljal nad ojesom v globoke misli; zastonj se je trudil, da bi našel kak smisel v dogodkih današnjega dne. Njegov gospodar mu je zapovedal večno molčati o njih : sicer bi mu ne bil itak ni kdo verjel, ako bi bil pripovedal to čudno, pre-čudno dogodbo. Doktor Horlivv se je oziral iz svojega kožuha po trepetajočem snegu in brzo mu je splela iz njega vsemogoča domišljija krasen sen: videl je bel hram, v njem mnogo, mnogo svetilk. Kragulci konjev so zveneli vmes kakor zvončki ministrantov, on sam pa je stopal prot". altarju na strani vitke, dražestne neveste, bele in tihe kakor golobica, modrih oči in rušili las. In stare žen ice so si šepetale: Kak parček ! In kako lepo prakso ima on ! — Ako se ne motim, se je spolnil gospodu doktorju ta sen. Ali to ne spada k stvari...... (Zvršetek.) Torej — maščevanje zahteva nemška vlada. Vendar se nam dozdeva, da je Nemčija vlila dokaj vode v svoje vino, ako primerjamo to zahtevo z gromečimi grožnjami, ki jih je nemški cesar dajal kakor popotnico vojakom, odhajajočim v Kitaj. Pred so zahteva H krvavega zadoščenja za vsako nemško glavo in se je predstojeća akcija pod vodstvom Waldersee-ja označala kakor boj, v katerem se ne daje pardona. Sedaj pa se že zadovo-ljujejo, ako maščevalna nemška roka zadene le prve voditelje in sicer one, o katerih krivdi se dobe nedvomni dokazi. Zadnje brzojavke zatrjajo, da so kabineti v Rimu, na Dunaju in v Londonu že pritrdili nemškemu predlogu. Iz Petrograda še ni nobene izjave v tem pogledu. Tržaške vesti. Državnozborska volitev za peto kurijo. Na mnoga prihajajoča vprašanja nam je dolžnost podati nastopna pojasnila : Rok 8 dnij za priglaševanje onih, ki zahtevajo volilno pravico v tej kuriji, a niso vpisani v imenik volilcev za občinske volitve, prične z dnem, ko magistrat razglasi razpis volitev. Ali povdarjamo, da to bo le doba za priglašanje, da se s tem oblasti olajša sestavljanje imenika volilcev; pravo reklama-cijsko postopanje prične še le potem, ko bo ta imenik gotov in izložen v upogled. Opozarjamo pa, da naj vsakdo že o priglašen j u prinese seboj kakov dokaz — delavsko knjižico ali kak drugi dokument —, iz katerega bo razvidno, koliko časa že biva tu, koliko je star itd. Na vsaki način pa naj ima vsakdo pripravljene te izkaze za reklamacijsko dobo. Slednjič čujemo, da bo okoličanom zglašanje bržkone olajšano s tem. da jim ne bo treba hoditi na magistrat, ampak, da se bodo insi-nuvacije vsprejemale v posamičnih vaseh. Jlestni svet tržaški. Sinoči je bila XIV. javna seja tržaškega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. pl. Sandrinelli ; vlado je zastopal namestniški svčtnik Viljelm pl. Jettmar; navzočih je bilo 34 svetovalcev. — Prečitali in odobrili so zapisnika zadnjih dveh sej ; župan je priobčil dopisa namestni-štva, s katerim isto mestnemu svetu sporoča najvišjo zahvalo za f)0.000 K, podarjenih v »zaklad cesarja Frana Josipa« in zahvalo za čestitke o priliki cesarjevega rojstnega dne. Nadalje je župan naznanil, da je železniško ministerstvo javilo, da se je sestavilo vodstvo za gradnjo železnice Trst-Gorica: to vodstvo da nemudoma prične svoje de-vanje. Na dnevnem redu je bil predlog delegacije, naj se odobri dogovor z vlado glede razširjenja tržaškega pristanišča. Predlog se razločuje od predloga, vsprejetega že poprej v isti stvari, v toliko, da občina prispeva za ta dela enkrat za vselej 1,000.000 K, namesto da bi dala, kakor se je glasil prejšnji predlog, vladi posojilo 12,vK)0.000 K. Vlada pa se je obvezala, da razširjenih obali ne zagradi ter da na istih ne postavi poslopij. — Po daljši debati, v katero so posegli dr. Mazorana, asesor pl. Verneda, dr. Gairinger, Doria in Benussi, so sprejeli predlog delegacije z dodatnim predlogom dr. Mazorane, tla vlada na obulih ne sme postaviti zgradeb, ki bi segale čez sedanjo črto !iiš ob kanalu. V zaupni seji, ki je ob 8. uri in pol sledila javni, so imenovali dr. Humberta Vittorija profesorjem italijanščine na občinskem višjem gimnaziju. V nevarnosti smo ! Neki rodoljub nam piše: Kadar je človek na robu propada, ne izbira sredstev, s katerimi bi se rešil. Isto-tako smemo mi primorski Slovani gledati na kakovost sredstev za svojo rešitev le v toliko, da ista niso v navskrižju z zakonom. Mi smo v nevarnosti se svojo ekzistenco in nikdo nam ne more šteti v zlo, ako se poslužujemo vseli dovoljenih sredstev. Jedno tako sredstvo nam je nasvetoval gosp. dr. Rybaf na predzadnjem shodu pri sv. Jakobu. Ista sredstva je priporočal tudi neki dopisnik iz tržaške okolice. Dovolite mi, da tudi jaz spregovorim svojo v tem, za nas tržaške Slovence vitalnem vprašanju—vitalnem zato, ker iščemo pomoči v najvažnejem, v šolskem vprašanju. Gospod dr. Rvbaf je nasvetoval, da bi se z obupnim klicem obrnili do vsega slovanskega sveta, da bi nam isti pripomogel, do česar nam noče pripomoči lastna država, katere podaniki smo. Kdo nam more zameriti, akt) izvršimo ta nasvet dra. Rvbafa ? ! Saj s tem posnemamo le vzglede Nemcev in Italijanov! Nemci donašajo kar očitno pruske marke v ponemčevanje slovanske mladine! Lahi se kar natecajo v podpiranju irredentarskih društev, katera imajo namen poitalijančevati naše otroke ! Mi in le mi smo trpeli do sedaj in gledali, kako nam neavstrijski novci tujčijo naše sinove ter uničujejo našo bodočnost! Dovolj je bilo, da je kedo izustil ime Rusija ali besedico rubelj, in že je bil zapisan v črno knjigo ! A to ne le na oblastnijah, ampak obsojali so ga celo lastni bratje in sinovi istega naroda ! Dokler je avstrijskim Nemcem in Italijanom dovoljeno vsprejemati marke oziroma lire, dotlej tudi mi ne moremo biti nevarni revolu-cijonarci, ako iščemo materijalne pomoči od svojih bratov — pa bili isti, kjer hočejo. — Dovolj dolgo smo odlašali s tem korakom, vedno nadejaje se, da vlada stori svojo dolžnost nasproti nam. Ali ko vidimo, da je prazna ta naša nada in da se misli zanemarjati nas še naprej, smo prisiljeni misliti na samopomoč. Če se torej obračamo do svojih bratov, storili smo to v skrajni sili ! Po 1G-Ietnem brezuspešnem boju za eno samo slovensko šolo; potem, ko smo izkazali in dokazali, da imamo nad 500 otrok, godnih za šolo, in potem, ko se nas povsod vodi — za nos : nam ne more živa duša zameriti, ako stopimo pred vse Slovanstvo, proseči, naj nas pomaga rešiti! Umreti, in to, ko je človek še mlad, čil, je grozno, a najhujše "je, ako mora gledati smrti v obraz! V sličnem položaju je vzlasti tržaški Slovenec. Mi smo čili in zdravi. Imamo trdno voljo živeti, ob enem pa moramo gledati, kako naš narod hira, kako ga grize črv tujinstva, in bati se moramo, da to tujinstvo uduši naš miljeni narod, zapuščen od vlade in držav, ako ga ne rešijo krvni b r a tj e !! Da se to ne zgodi — na delo! — Slovan: pomozi! Nekoliko podrobnosti o Econoinu in njega bivših delavcih. Pišejo nam iz delavskih krogov: Včeraj so bili povabljeni vsi delavci, uaj se predstavijo gospodarjem (oče in dva sina), da jim naznanijo, kaj in kako da bo za naprej. Delavci so si izvolili deputacijo petih mož, katera se je podala k gospodarjem. Deputacijo je sprejel siu gospodarjev, gospod De meter. Iz pogovora smo posneli, da se za ta teden plača vse delavce popolnoma in da se do sobote določi, kako in v koliko se bo iste podpiralo za nadalje. Gospodarji se še niso odločili, bodo-li zidali nov mlin alt ne. (Kako je pa mogel «Piccolo» včeraj pisati, da opuste zidanje ?) Gospod Demeter Economo je izrazil prisrčno zahvalo vsem delavcem, ki so ga tako pridno in pošteno služili za dobo 28 let, ter je, na prošnjo enega delegatov, obljubil, da stori vse mogoče, da nesrečnim delavcem pripomore zopet do kruha. «Moja vrata so odprta vsakemu mojemu delavcu, ki bi potreboval kakoršnjega si bodi priporočila od mene!» — Tako nam je izjavil blagi mož. Delavci upamo, da nas naši priljubljeni gospodarji ne zapuste, ter da bodo vsaj deloma tudi materijalno podpirali vsaj one reveže, ki ostanejo dlje časa brez dela. Izrekamo pa že danes prisrčno zahvalo za vse prejete dobrote, kakor tudi za one, ki imajo slediti. Hvaležni delavci. Slovenski napisi. Tujci sodijo navadno o narodnosti kacega mesta po napisih, ki jih vidijo na javnih uradih, šolah, trgovinah itd. Ako bi hoteli to merilo vporabljati tudi na našo okolico, morali bi reči, da je ista skoro popolnoma italijanska. In za tako se ista tudi res prikazuje tujcu. Neverjetno je, koliko grešijo v tem pogledu naši trgovci in obrtniki v okolici. Koliko vidiš tam italijanskih napisov in koliko zaslediš slovenskih ! Celo take vasi najdeš, kjer ne vidiš enega poštenega slovenskega napisa. Človek bi mislil, da potuje po Kalabriji ali da živijo ti trgovci in obrtniki izključno le od laških odjemalcev. A kako bi se začudil vsaki tujec, ko bi izvedel, da so toliko trgovci, kolikor tudi njihovi odjemalci skoraj izključno Slovenci ; da bi morali vsi ti trgovci lakote umreti, ako bi hoteli živeti le ob italijanskih groših. In vendar, kako prezirajo in zanemarjajo jezik svojih odjemalcev in — svoj lastni jezik. Da, cel<5 »narodnjakov« je mej tistimi, ki se odlikujejo z laškimi napisi in laškimi krstnimi imeni. Za sedaj nočemo še objaviti imen, da-si so nas od več strani naprosili /.a to ; no, odlašali tudi ne bomo dolgo, če bomo videli, da prijazen opomin ne pomaga. Ali smo res tak suženjski narod, da bi 1900. zalepka še ni prišla v roke naslovljene*, morali vsakemu priseljenemu tujcu na ljubo Dne 13. septembra 11*00. je ista oseba na zatajevati svoj jezik in falsificirati narodni zna- ravno isti naslov vložila na poštni nabiral-čaj svoje domovine? Ako niso slovenski oPiecolo« in njegove »slike«. Od benemu nič žalega, ako se ga pusti pri miru. nekaj dni sem je postal »Piccolo« ilustrovan | A glej, da-si je ta mož Slovenec, niso list: prinaša namreč slike obtožencev. ; dostavili *un sloveno« — kakor je njih na- Kako se tako glorificiranje hudodelnikov vada —, ampak molčali so o njega narod- vjema z javno moralo in s toliko hvaljenim nosti, ker je — junak ! javnim izobraževanjem našega ljudstva potom Porotno Sodišče je zaključeno. Zadnjo italijanskega Časopisja, to naj sodijo poklica- razpravo smo že površno omenili. Vršila se nejši faktorji, zlasti tudi mazi Ij en i »Pic- je proti 27-letnemu kmetu Ivanu Tomašiču colovi« prijatelji v raznih za kri- iz Poreške okolice, obtoženemu za vratnega igtijah. umora po ijij 134 in 135 kaz. zak., kaznji- Nam bodi dovoljeno le izraziti svoje za- vega po £ 136 kaz. zak. Obtožba je temeljila čudenje, da glasilo tržaških bab in »Ami- na sledečih dejstvih: Dne 2. decembra 1895. covcev« prinaša sicer slike popolnoma nežna- je bil za v ratno ustreljen cerkovnik Martin nih zlikovcev, da pa ni prinesel slike junaka Busič v Vilanovi. Zaprli so več oseb, ki so naših dni, veleučenega g. odv. dra. d'Angelija pa dokazale, c.a so bile o vprašavnem času in njegovega soproga Žerjala. drugod: na zadnje so zaprli IJušičevega ne-G. Maver, ki radi »kšefta« portretira. čaka, Ivana Tomašiča, s katerim sta bila v vse hudodelnike, bi napravil najlepši »kšeft«, prepiru zaradi nekih premoženjskih vprašanj, ako b: nam prinesel tudi sliko tega poslanca na- Dne 13. maja 18(J8. je okrožno sodišče v ših uradnikov in podpredsednika italijanskega Rovinju obsodilo Tomašiča zaradi tega čina državnozborskega kluba. j na vešala, a cesar ga je pomilostil v '20- Mi mu lahko jamčimo, da bodo dotično letno težko ječo. Med pričami, ki so se proti j šte vilko kupovali ne samo vsi d'Angelijevi njemu neugodno izrekale na tej razpravi, je klijenti, temveč gotovo vsi tisti, ki so na bil tudi 60-letni Hieronim Terzollo iz iste I priporočilo slavnega »Progressa«, poštenega vasi, kije izpovedal, daje Tomašič že eno »Piceola« in strogo moraličnega »Indipen- leto pred umorom povedal, da hoče Hudiča j dente«-ja oddali svoj glas za tega uzor-pa- umoriti. Pozneje je prišel tudi Terzollo za- j trijota, in ki bi jo hranili kakor drag spo- radi goljufije na pet let v kopersko kasen i l- min na moža, ki je tako nesebično in s niče. Tomašič, ki je zatrjeval, da je nedolžen takim samozatajevanjem zastopal njih koristi, ter je zahteval tudi obnovitev postopanja, je Celo mi bi priporočali našim okoličanom, , smatral Terzolla krivega svoje nesreče ter je naj si omislijo to sliko, da spoznajo, kakega sklenil, da se maščuje. Delal se je na videz krasnega moža so jim progressovski prijatelji prijaznega, dajal Terzollu skrivoma duhana njihovi priporočali svoje dni za mestnega ter ga o taki priliki dno 15. avgusta t. 1. ; zastopnika. A tudi slavna vlada bi dela naj- j smrtno ranil z neko iglo in potem z neko I brž v okvir sliko tistega moža, ki je ne samo železno posodo. Po svojem činu je tak«j ob- vžival polno zaupanje njenih u r a d n i - vestil nadzornika, rekel pa je, da je vršil kov, ampak, ki je s svojo elegantno postavo silobran. j poveličeval tudi nastop vladnih organov sa- Obtoženec je na razpravi skušal doka- mih, zlasti kedar so hoteli napraviti mir mej zati, da se mu je o prvi obsodbi zgodila »trmastimi« okoličani in »dobro gospodo« v krivica ter da se je le branil, ko je ubil | Trstu. Terzolla. Porotniki so soglasno potrdili uboj- G. Maver! Nasvet je dober. Na delo stvo, brez zavratnosti, ter je bil Tomašič, ka- ; torej in »kšeft« bo izvrsten! smo že javili, obsojen na v deset let težke Slavnemu ravnateljstvu pošte in br- .ieč'e* P<*»strene s temnico in s postom vsa- zojava na znanje. Dne 15. t. m. odposlal keSa četrtletja in postom 16. avgusta vsa- sem svojega sina oziroma varovanca v Kranj keSa *eta- v 8. razred v c. kr. Frana Josipa g-imnazijo. Nezgoda Llojdovega parnika. Llov- Ker pa omenjeni dijak — radi katerih vz- dovemu parniku »Apollo«, ki se je prošli rokov, to mi ni znano — ni bil vsprejet, torek odpeljal v Carigrad, se je v bližini napotil se je v spremstvu moje žene v Ljub- Malega sela strla os ter so ga potegnili v ljano in je bil vsprejet v 8. razred tamošnje Malo selo. Poskrbelo se je za to, tla pot- višje gimnazije. Da bi mene rešil velikih n^ki in blago laliko pridejo, kamor so na- skrbi, ki sem jih imel med tem časom, mi menjeni. je dne 16. t. m. ob 12. in pol uri popoludne Najdeno. Na policijskem inspektoratu oddal v Ljubljani tu priloženo brzojavko,! pri sv. Jakobu je shranjen zastaven listek katera pa mi je bila uročena še le dne 17. tuk. zastavljalnice, j katerega je nekdo našel t. m. ob 8. uri in 15 m. predpoludne. na ulici. To dajem na znanje slavnemu ravna- Samomor ali nezgoda J Včeraj popo-teljstvu pošte in brzojava. hidne so ob pomolu Sv. Karola potegnili iz In zopet ta pošta. Pišejo nam: Kako morja mrtvo truplo 52-letnega dninarja Maje pri isti vse v najlepšem redu, evo sluča- tevža Orožna od sv. Alojzija, doma iz Poje v : Dne 15. avgusta ob 7. uri zjutraj ulo- stojne. Truplo so spravili v mrtvašnico pri žila je na glavni pošti v Trstu neka oseba sv. Justu. zalepko, naslovljeno na g. Hrabroslava Dražbe premičnin. V petek., dne 21. R a ž e m a v Bazovici pri Trstu, a septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsle-i do danes popoludne, to je dne 18. septembra naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v Barkovljah št. .">9, voz; v ulici Chiozza št. 53, hišna oprava ; Passeggio S. Andrea št. 28, hišna oprava : v Rocolu št. 77, prešič; na trgu S. Cate:ina št. 1, hišna oprava; v ulici deli' Istituto št. 5a, hišna oprava ; v ulici S. Giacomo št. 102, oprema v zalogi, gnjat in salami* v Rocolu Št. 100, vol. Vremenski vestuik. Večeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 20.0, ob 2. uri popoludne .23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.0 — Danes plima ob S.O predp. in ob 7*42 pop.; oseka ob 1.30 predpoludne in ob 1.48 popoludne. Nas a šolska mizerija. K včerajšnji naši notici o pripravnici v Rojanu nam ^je opomniti, da prizadetih starišev, kateri so se Vesti iz Kranjske. * Nevarno bolan je kanonik dr. Frančišek L a m p e, mej drugim urednik leposlovnega lista »Dom in Sveta«. * Odlikovanje. 45. potovalno zborovanje avstrijskih in ogrskih čebelarjev v Celovcu pripoznalo je čebelarski tvrdki Bile & Znidaršič v II. Bistrici za razstavljeni med — kolajno in to vkljub temu, da je imela pri Rvojem medu izključno samo slovenske napise. To je jako pouČljivo za one strahopetce, ki se v javnosti nikdar ne upajo narodno nastopati, boj <5 se zamere ali škode. * S o l s t v o v Ljubljani. Na I. državnem gimnaziju je vpisanih 630 učencev, od katerih pa jih bo moralo vsled pre- ijavili včeraj do časa, ko se je zaključil j "»Pojenja prestopiti nekaj na II. drž. gimnazij. Spomina vredna je značilna okolnost, da se je na I. gimnaziju vpisalo v nemški oddelek I. razreda 21, v slovenski oddelek pa 88 učencev. Na II. drž. gimnaziju je vpisanih 336 učencev. Ta zavod zelo trpi vsled pomanjkanja definitivnih učnih moči inje res čudno, da se temu nedostatku ne pride v okom. — Na viojo realko se je vpisalo 480 učencev. * Sezona slov. gledališča v Ljubljani se otvori v soboto dne 22. t. m. 7. opero »A i d a«, v kateri nastopijo prvikrat novoangaževani členi. — V nedeljo dne 23. t. m. bodo igrali Anzengruberjevo igro :>D o 1 s k i župni k«, v torek, 25. t. m. bodo peli drugikrat v sezoni »Aido«, v . . . . oi i i - - Četrtek 27. t. m. pride prvikrat na sloven- mešani zbori, poje »Slov. pevsko društvo«, i. . . , ... . , . .„ . , . ™ __ , _ , ! ski oder (jrrniparzerjeva klasična ;gra »San- Kupleti. 8. Ples. — Začetek točno ob 81/?- , - . ^ ,. , , pr naš list, ni bilo v našem uredništvu tako, da še ne vemo kaj se je ukrenilo. Pozivamo jih torej, naj ne odlašajo ter naj se oglase čim prej. Mi smo pripravljeni jim iti na roko. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« vabi na svečanostno otvoritev nove društvene telovadnice (ulica Coroneo št. 15.) in na zabavni večer, ki bo v soboto, dne 22. septembra. Vspored : 1. Jos. Vašak : »Slovan«, možki zbor, poje »Slovansko pevsko društvo«, i?. Nagovor staroste. 3. Telovadba na drogu, izvršujejo predtelovadci. 4. Mozart: Duet iz opere »Don Juan«, za sopran in bariton s spremljevanjem glasovirja. 5. »Povžejada«, pravi Jaka. 6. Hubad : »Narodne pesmi«, uri zvečer. — Vstopnina 60 st«t., vstopnica s sedežem vred 1 K. — Členi v sokolski obleki so prosti vstopnine. Cisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja, vsled česar se preplačila. , , T . „ , „ . .. ' . i predsedoval župan Hribar, ter je poročat mej hvaležno sprejemajo. — Na obilno udeležbo i , . . ' 1 ... . . ! (rugim, da je profesor tir. Požar od učne p h o« in v soboto dne 29. t. m. peli bodo prvikrat Zajčevo hrvatsko narodno opero » Z r i n j s k i«. * Občinski svet ljubljanski je imel dne 18. t. m. svojo sejo, kateri je govor o ustanovitvi kolesarskega lista. 6. Razgovor o sprejemu kolesarskih društev in posameznih biciklistov v Z. S. K. 7. Razgovor, kje naj se vrši prihodnji občni zbor. 8. Volitev novega odbora. 9. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi : odbor. Razne vesti. Doprsen kip cesarja Trajana. O gradnji novega velikega mostu v Nišu v Srbiji so del avci, ko so izkopavali zemljo, v globočini šestih metrov naleteli na glavo bronastega kipa z sledom pozlačenja. Dalje so izkopali jedno zlato iglo z verižico ter tudi zvezdo z dragimi kameni. Kip so takoj poslali srbskemu narodnemu muzeju v Beligrad, kjer je srbski stari noslovec prof. dr. V i tko vic spoznal, da je ta kip rimskega cesarja Trajana. Tudi ostale dragotine so še iz rimske dobe cesarjev. Premoženje mesta Pariz. Pariško magi-stratsko vodstvo je ininole dni obelodanilo izvestje, ki se tiče premoženja pariškega mesta in iz katerega posnemamo, da obsega to premoženje neštevilo spomenikov, neprimičnin in drugih stavb v skupnem vrednostnem znesku 2.437.610.937*27 frankov. — Nepremičnine največje vrednosti so cerkve, in sicer jih je 63, ki so cenjene na 197.176.782 f.; potem šole v vrednosti 148.047.689 fr., razni trgi 119,818.902 f., vodovodi in hidravlični elevatorji 50,189.300 fr., pokopališča 65,940.160 f., mestna skladišča in brodarnice 119.818.012 f. itd. Nemčija in avstrijski delavci. Kakor javljajo iz Hamburga dne 18. t. m., je vlada izgnala vse gališke delavce, ki so delali v česalnici volne v AViihelmsburgu. Loterijske številke, izžrebane dne 19. septembra : Brno 77 60 22 50 26 vabi uljudno o d b o r. Zavarovalnica za govejo živino v Trebcall priredi dne 23. t. m. ob 4. uri pop. na dvorišču konsumnega društva javno tombolo, katere čisti dobiček se porabi v društvene namene. Dobitki bodo : terno kokoši, činkvina j jagnje, 1. tombola junica in 2. tombola! prašič. Kartele stanejo po 40 stotink. uprave dobil zopet dopust, da more voditi višjo dekliško šolo ter da je južna železnica predložila načrt za nov kolodvor v Ljubljani; ministerstvo je ukazalo neke premembe in odredilo, da se mora premenjeui načrt pred-1 i ložiti do 15. sept. t. 1. Nato je podžupan dr. vit. Bleiweis iz- [ mošnjega katedralnega kapitelja. Minister-rekel željo, naj bi župan, ker je na vladi j pred8ednik kakor voditelj ministerstva za Pq videti dobro voljo v tej stvari, a ne tako pri |notranje stvari je imenoval okrajna komisarja Brzojavna poročila. Imenovanja. DUNAJ 20. (K. B.) »Wiener Zeitungc priobčuje: Cesar je imenoval stolnega dekana Karola Mechio v Kopru proštom ta- končani tomboli bo v prostorih »Kons. dru- iuŽni že}*™ici> in ker Je tei'mia t15- j Rudolfa Lobmayerja in Filipa pl. Reinleina že minil — vso stvar zopet podrezal, kar je j namestniškima tajnikoma na Primorskem, župan obljubil. štva« svirala godba. Z ozirom na veliko važnost takih zavarovalnic se nadeja velike udeležbe od strani bratov-okoličanov in rojakov iz bližnjih kraških vasi Odbor zavarovalnice. Opomba. \ slučaju slabega vremena se tombola odloži na dan 7. oktobra. Izlet v Ljubljano. Posebni vlak, ki se Dunajski občinski zastop pri cesarju. Nujno so razpravljali o zadevi kmetijsko- ! DUNAJ 20. (K. B.) Cesar je danes kemiškega preskusevališča ter sklenili dolo- j predpoludne sprejel predsedništvo občinskega čiti kakor zastopnika občine v kuratoriju tega sveta z ŽUpanom dr. Luegerjem na čelu, ki je vest, da je nemški poslanik \Vecker-Gotter tukaj sprejel obvestilo, da ga odpokličejo iz Belegagrada, kajti baron \Vecker-Gotter je že več tednov odsoten. Nesreča v rudniku. DUCHOVCOV 20. (K. B.) Za časa včeranje eksplozije je bilo 83 rudarjev v do-tičnem rovu na delu. Od teh jih je 28 uteklo. Dosedaj so spravili dva lahko ranjena in 18 (teško ranjenih na površje, med poslednjimi je I prometni vodja. 5 oseb je umrlo. 30 mrtvecev so našli v rovu, a jih niso mogli spraviti na dan zbog nevarnosti požara. Se 5 na-daljnih rudarjev pogrešajo. MOSTI 20. (K. B.) Namestnik grof Coudenbove je prispel semkaj ter se nemudoma podal v Duchovcov, kjer se je pripe-! tila nesreča. Ustaja na Kitajskem. LONDON 19. (K. B.) »Dailv "Tele-j graph« piše o okrožnici nemške vlade, da Anglija in večina velesil sprejmejo nemški pretilog. Na velesile, ki bi odklonile predlog, bi padel sum, da igrajo za svoj račun. Na srečo pa da imamo vzroka verjeti, da an-gležka in nemška vlada postopata v popolnem sporazumljenju. PETROGRAD 19. (K. B.) Sinoči se je na krovu angleškega parnika »Siziliaii« odpeljal iz C)de«e v vzhodno Azijo kombiniran bataljon novoustanovljenih treh sibirskih strelskih polkov. LONDON 20. (K. B.) »Standard« javlja iz Shanghaia dne 18. t. m. : Dne 9. t. m. je prišel neki višji raandžur iz pokrajine Hunan z 8000 mož iz iste pokrajine v Ta-tungfti v pokrajini Shansi ter je javil <*esa-rici- vdovi, da je še več čet mej potoma. Cesarica* vdova se je podkraljem in guvernerjem zahvalila za dokazano zvestobo. Vojna v južni Afriki. HAAG 19. (K, B.) Brzojavka nizozemskega Konzula iz Lourenzo Manjueza pravi, da je Kruger sprejel ponudbo nizozemske vlade, da ga prepeljejo na vojni ladiji na Nizozemsko. LONDON 19. (K. B,) »Dailv Tele-graph« javlja včeraj iz Lourenzo-Marcjueza : Med Cap-Muidenoui in Hectorspruitom se je vršila prava bitka. Zgube Burov so velike. V Lourenzo Marquezu je vse polno Burov. Nizozemska ambulanca je prispela v Lourenzo Marquez, od koder se povrne v Evropo. Na meji so burski raztreseni strelci ustrelili nekega Portugalca. Ena portugalska baterija se je podala na mejo, a pri kilometru 63 so jo napali Kafri iz zasede. Bitka s Kafri še ni končana. zavoda mestnega fizika dr. Koprivo. Obe. svet. Prosenc je poročal, da je obč. svet sklenil, da bo v prihodnje pobiral državne davke in priklade samo, če se ob- izročil cesarju o priliki 70-letnice umetniško izdelano spomenico dunajskega mesta. V spomenici pozdravlja zastopstvo prestolnice z velikim veseljem 70. rojstni dan cesarjev, ki mu je nudil dobrodošlo priliko, da izrazi čutstva 1 čini povrnejo dotični stroški ter se je finanč ima najeti za izlet v Ljubljano dne i. oktobra, ! . . , ,, ... , ». ■ - , »emu ministerstvu predlozda obširna spome- nespremenljive zvestobe in udanosti ob naj- -odide iz Irsta ob 5 /„. uri zjutraj innei. , . . . , . . . , , i " J J , , . _. niča, na katero je isto ministerstvo odgovo- vJžJom nroet^ln ob 4. kakor je bilo naznanjeno. Kdor se ' . . ... , . . , višjem prestolu. — rilo, da ne prizna nobene odškodnine ter da j Spomenica naglaša, kako je dunajsko se je sklenilo, da z novim letom državna I mesto vsled naklonjenosti cesarjeve napredo- davkarija prevzame pobiranje davkov v vaIe ter oklepa z besedami : Ljubljani. misli udeležiti izleta, naj se zglasi vsaj do sobote pri dotičnih društvih, a odposlanci društev naj pridejo v nedeljo ob II. uri pred-) Trgovina in promet. Uvažanje goveje živine je prepovedano iz vladnih okrajev Magdeburg, Merseburg in Arnsberg v pruskem kraljestvu in iz velike vojvodine Saksonsko-Weimarske. Uvažanje prešičev s Primorskega v Nižjo Avstrijo je zopet dovoljeno. poludne v »Slovansko čitalnico« na pogovor, ■eventuvalno naj dopošljejo upisovalne pole. Ta odgovor fin. minist. je vzel obč. svet. na znanje, pričakujč, da bo država pobirala Pevsko društvo »Kolo* nam javlja, da L j. J . , , T« 7 . _ . j tudi deželne in druge davke. A ne razpošilja posebnih vabil na svojo veselico, ki bo prihodnjo nedeljo. Prosi torej, naj ozirom na «Dasi je marsikateri spomenik starih časov moral se umakniti pred zahtevami napredka, vendar so si sinovi nove dobe ohranili nekaj kot drago dedščino: ljubezen do pozor: POZO K Domača obrt. to, da so bili neki mestui uradniki nastav- j oe8areke hiše, kateri, kakor tudi državi, osta w n.mH„i9t am4h. M* * xr i1^1" le za P°sle PobiranJa davkov —so sklen; nemo vedno udani. Najvišji naj čuva in se vsaki narodnjak smatra povabljenim. Vi- ... , j i j i i j j j - - ■ i ob enem prositi, da vlada prevzame dva ohrani Vaše Veličanstvo še mnogo let v bla- najmlajša uradnika mestne blagajne.— Gledč gor vse domovine in pre3tolnice naše mo- Velika zaloga raznovrstnega pohištva. Iz odlikovanih tovarni Solkana in (lo- nce napisov na nemških ljudskih šolah je bil soglasno in z odobravanjem sprejet predlog, da naj obč. svet z ozirom na odredbo dež. šolsk. bila stanejo mnogo, in bi provzročile velikih stroškov, kar bi bilo — vzlasti v slu--čaju slabega vremena — društvu v veliko škodo. Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu sta darovala gg. A. Ružička in njegova soproga mesto ■ . , . . , ,. , , , tt Ar ,i - o i . r, napravi dvojezičen napis i vkljub temu, da iz venca gosp. H. Mailv-u iz Spodnje Idrije! , , , . , , ., k j ^kona sploh ne izhaja, da bi na solskih po- slopjih moral biti kak napis, ali da bi moral Antona Černigoj-a narhije.» Stavka v Ameriki. NE\V-YORK 19. (K. B.) Število stav- sveta, naj se namesto dosedanjega samoslo- ^ujo^.jh delavcev v antrasitskih rudnikih za venskega napisa na mest. nemški ljudski šoli j premog raste neprestano. Predsednik združenih rudarjev ceni število delavcev, ki so dosedaj stopili v stavko, na 126.000 mož. Na Popravek. O priliki poroke sta daro-177™"' T"~.......- --------7— stotine železniških .lelavcev je brez zaslužka, vala - mesto konfetov - gg. X. in M. 50 "U - P"'le na3Pro" 10 , ker ne privažajo nič premoga. „ . r - i, i . - i -T , • i naj se sklene, da se dovoli kredit za napravo | K m ne I. in i>., kakor je bilo objavljeno v , . .v . .. .. ., •> •> 1 dvojezičnih napisov na nemških mestnih so- .zadnjemu izkazu »Edinosti«. Vesti iz ostale Primorske. Odlikovanje nadškofa. BUDIMPEŠTA 19. (O. B.) Uradni list lah, kadar vlada na realki in na učite- |javlja podelitev velikega križa Leopoldovega ljišču napravi dvojezična napise. I reda nadškofu Juriju Czaszki-ju za zasluge, ObČ. svet. Senekovič je poročal o prošnji pridobljene na polju cerkve in v javnem de-družbe Siemens & Halske za podaljšanje roka,! lovanju. do katerega ima otvoriti električno železnico, j Iz bolgarskega miilisterstva. t. j. od 1. marca 1901 do 1. julija istega SREDEC 19. (K. B.) Minister za tr- leta, ker so nastale na vladi, kakor tudi pri g0Vjn0 ju poljedelstvo, Načevič, je sinoči sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. pri X Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Logu (III razred, 4. stopinja), okr. glavarstvo „ _ _ Tolmin, je razpisano proti pogodbi in kavciji j a,l>inskl ug°(l,tl teJ ProšnJK | in mu je ta korak nasvetoval neki dunajski klada 100 K, uradni pavšal 140 K in pavšal * »Zveza slovenskih kolesar- zdravnik. j e v» vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, Iz beligrajskih diplomatskih krogov, dne 23. septembra 1900. 1. ob 10. uri do- j BELIGRAD 19. (K. B.) Vest, da je za slugo 252 K za dvakratno pobiranje pisem iz nabiralnika v Spodnjem Logu ter dostavljanje poštnih pošiljatev v Logu, v Spodnjem Logu in v kraju poštnega urada. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. poludne v novozgrajenem pavilonu «Narod- kralj podpisal ukaz, s katerim je bil general nega doma» v Ljubljani. Sava Grujič imenovan poslanikom v Ca- Vspored: L Nagovor predsednika. 2. rigradu, je glasom poročil iz verodostojnih Poročilo tajnika. 4. Razgovor o dirki. 5. Baz- krogov neresnična. Istotako neresnična je > fl Ji Ti iITM "I ~T~ OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC sertti Sy. Pena (Piazza Rosario pol lliflsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStnp naročbe se izvrSe v tistem dnern. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe »e priporoča Josip Stantič čevlj. mojster Velika zaloga solidneo nMn in tanecari] od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Glovanni hšt. 5. (hiša Dlana). BV Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donc9e srečo. Fran Willielmov laioei u od Frana lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. a v. vel j. Pazin, 14 septembra 1BOO. Oglas natječaja. Razpisuje se natječaj na sistemi-zirano mjesto obćinskog nadredara n Pazinu uz godišnju plaću 900, devetsto, kruna, izplat.ivili iz občinske blagajne u mjesečnih postecipatnih obročih. Kod nastupa službe dobiva nadredar na porabil odjeću [službenu odoru] u naravi, a sliedećih godina 100 kruna godišnjih za nabavo iste. Molitelji imati će dokazati da su već bili namješteni i dobro vršili oru-žničku ili redarstvenu službu, imaju biti kriepkoga zdravlja, muževne dobe, te poznavati hrvatski ili slovenski jezik u rieči i pismu a po mogućnosti i italijanski u rieči. Molbe neka so šalju ovom obćin-skomu glavarstvu do konca tekućeg mjeseca. I)r. KureJić v. r., občinski glavar. Proda se štacuna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. Več pov.e upravništvo tega lista via Molino piccolo št. o, IT. nadstrop. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673 84 Premije za poterjati v naslednjih letih..................„ 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . „ 169,929.625 03 Plačana povračila: a) v letu 1894.......„ 9,737.614-48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894......„ 292.401.706-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanj-na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via deli a Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. 100 do 300 goldinarjev za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavaujem zakonito d^.tMjemii državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, Vlil Deutshegasse, 8. ^ Naznanila • Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel dobro poznani restavrant pri „Ogrskem kralju" ulica Commereiale št. ">. Prostori so vsi popolnoma prenovljeni. Kegljišče bo kaj posebnega. Točil bodem izborno pivo, fina vina in cviček dolenjski, istrsko in dalmatinsko in vipavca. V soboto 22. t. m. odprem ta restavrant. Nadeja m se mnogobrojnoga obiska. Zagofcovljajoč to slavno občinstvo, da bode moja glavna skrb ^ I za točno postrežbo beležim t oillićn i m čjio.što vu njeni Fran Biinel restavrater. Zahvala onim. Podpisana izrekam tem potem najiskrenejšo zahvalo vsem < ki so prihiteli od blizu in daleč v velikem številu, da spremijo truplo našega pokojnega, predragega soproga in očeta gosp. IVANA MOŽETA k zadnjemu počitku ter naju tako taloži jo v neizmerni žalosti. Posebno se zahvaljujeva prečastitemu gosp. dekanu, ki je v najhujšem dežju ob asistenci gospoda kapelana spremljal rajnkega v cerkev in na pokopališče ter njemu v čast — in sicer njemu prvemu v vipavski fari — razobesil veliko črno zastavo na cerkvenem stolpu. Zahvaljujeva se ob enem gasilcem, bralnemu društvu, županstvu, c. kr. uradnikom, učiteljstvu, sploh vsem, ki so nama skazali svoje sočutje. Konečno izrekava zahvalo vsem onim, ki so se udeležili včeraj sv. maše za dušo pokojnega. V Vipavi, dne 14. septembra 1900. Alojzija Može. soproga. Ivan Može. sin. W Mršavost. Lep život se zadobi z našim orijental-skim prahom. Jamči se, da se teža pomnoži v 6—8 tednih do 30 engl. liber. Priporočen od zdravnikov ter ni nikaka prevara. Mnogo zahvalnih pisem. Cena škatljiei z navodilom 2 kroni 50 stotink proti povzetju ali predplačilu. Higijciiičen zavod D. FRAN STE1NER & C. • BEBOLIN. Glavno zastopstvo za Trst. Istro, Dalmacijo, Bosno-Hercegoviuo ima: KAROL FRANZ v TRSTU ulica Acquedotto, nasproti gledališču Rossetti. One naše gosp. kupee k! pošiljajo po Masko z vozom, prosimo naj opozorijo voznike (la smo se preselili v ulico Commereiale štv. 3 (v bli- žini dobro poznane k a v a r 11 e F a h v i s.) J. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih j cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. z» , besedo ; za večkratno insercijo pa »e cena pihnemo- zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo h po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih i obrokih. Najmanja objava 80 nvč. _V Trstu. j I Zaloga likerjev v sodeih In buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rphnr PfttftF ul'CS Riborgo št. 2b. Velika nctlal rOlDI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladeičarne. HC.-|_- I Piazzetta S. Giaeomo št. 3 [Corso) . OMDI6I tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen Hn in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. V sprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. „SLAVI JA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6'42 zaostalim svojim K. 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine- IzplaČana dividenda..................K 716.541.28 Beserve in fondi....................K 20,579.494-88 Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „S lavi je" v pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. X K x X X X X x IX X X X X X X X X I* X X Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše oilličen trgovec. i;os|>4 K».(XM>-— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . 333.822*42-Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca 113} _ 243.331-83-Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 500.1XX)'— Občna reserva dobičkov . . l,187.1