POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI R NI K Leto XIV. Štev. 68 r E L E P O N UREDNIŠTVA: 25-GI UPRAVE: 25—07 in 28—07 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 26. marca 1949 NAROČNINA na mesec Prcjeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena | din 1— j Izza kulis diplomatske bitke N*asprotujoca si mnenja o izgšedih za ustanovitev bloka totalitarnih velesil - Velika aktivnost nemške dipSomacife - V Italiji pričakujejo gospodarsko zbližanje LONDON, 26. marca. Excliaiige Telegraph. Tukajšnji listi menijo, da ni tre-iuttno nobenih pozitivnih izgiedov za sklenitev trojne zveze med Nemčijo, Italijo 'n sovjetsko Rusijo. Po njihovi sodbi so diference med posameznimi interesi še vedno tako velike, da onemogočajo uresničenje tega nemškega načrta. Tudi vesti, da bo Molotov prispel za Veliko noč v Nemčijo, se niso uresničile. Na drugi strani pa se v Nemčiji še daljo zatrjuje, da se razvijajo zadevna pogajanja ugodno 'n da bo Molotov le prispel v kratkem v Nemčijo. Prav tako pa tudi v Italiji ne zanikujejo možnosti gospodarskega sporazuma med vsemi tremi totalitarnimi velesilami. PRITISK NA JUGOVZHOD AMSTERDAM, 26. marca. HTA. Po zanesljivih poročilih iz Berlina so v teku zelo živahna pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, V Nemčiji si obetajo od teh pogajanj veliko koristi, ni pa mogoče izvedeti ne na kaj so ta pogajanja nanašajo in ne v kakšnem stadiju so. Zatrjuje se dalje, da bo Molotov le v kratkem prispel v Berlin in vzdržujejo se tudi dalje govorice o skorajšnjem sestanku Molotova, von Ribbentropa in grofa Ciana. Istočasno se vrši velik diplomatski pritisk na države južnovzhodne Evrope. Zdi se, da se je težišče, ki je bilo prej osre- dotočeno na severu Evrope, preneslo v zadnjem času na evropski jugovzhod, Nemčija, Italija in sovjetska Rusija hočejo popolnoma podrediti to področje svojim interesom in izločiti od tam vsak zahodni vpliv. Središče te ofenzive, ki jo vodi v prvi vrsti Nemčija, je osredotočeno predvsem na Romunijo, ki naj bi se popolnoma podredila nemškim ciljem, in to tako v gospodarskem kakor v političnem pogledu. Pričakuje se zato, da bodo prihodnji dnevi odločilnega pomena za nadaljnjo usodo evropskega jugovzhoda. Z drugo strani se opaža pritisk Italije na neke druge centre in pritisk sovjetske Mit za rekonstrukcijo angl A Me LONDON, 26. marca. Havas. Današnji angleški listi zopet pišejo, da bo Chamberlain v najkrajšem času rekonstruiral svojo vlado. »Daily Mail« piše po informacijah iz zanesljivega vira, da bo Chamberlain osnoval ožji vojni kabinet, v katerem bodo Chamberlain, lord Halifax, sir John Simon in Samuel Hoare. Hoare bo dobil ministrstvo brez listnice z nalogo, da izvrši koordinacijo ministrstva vojne, bojne mornarice in letalstva, kakor tudi oddelka za vojno industrijo. Namesto Churchilla bi postal minister za vojno mornarico lord Chatfield, Ki«glsey Wood bi pa dobil poseben resor za nadzorovanje narodne proizvodnje. List trdi, da laburisti ne bodo stopili v vlado. Roosvelt bo objavil Welfesm iofmdje NEW YORK, 26. marca. Reuter. »New York Times« so izvedele iz diplomatskega vira, da je prezident Roosevelt sklenil takoj po vrnitvi Sumnerja Wel!esa iz Evrope uradno objaviti rezultate njegove misije. V vsakem primeru pa bo prezident Roosevelt počakal na prihod Sum-nerja Wettesa, ker ne želi, da bi preura- njene vesti kakor koli defovale na sklepe ameriške viade glede eventualne akcije za mir. Diplomatski krogi menijo, da poročilo Sumnerja Wellesa no bo tako, da bi moglo nuditi tudi le najmanjše upanje za optimistično presojanje položaja v Evropi. Papež obsodil zatiranje narodov RIM, 26. marca. Havas. Papeževi velikonočni maši je prisostvovalo okoli 40.000 ljudi in navzočni so bili tudi člani svetega kolegija, zastopniki vladarske hiše, diplomati in madžarski ministrski Predsednik grof Teleki. Po maši je imel papež govor, v katerem je posebno obsodil vse kršitve pravic in pogodb. Dejal je: »Sloga narodov je uničena, slovesno dane obljube so pohojene in pogodbe so bile samovoljno potvorjene ali raztrgane. Vonave zasidran nov jugoslo vaosfci*Piemont. Piemont narodnega prc roda na mešanem obmejnem ozemlju. Beograd, kakor Zagreb morata računa ti,s tem ter s složnim razumevanjem ustvariti, naši* žitnici .“čim. širokogrudne^ Nobenih pogajanj med Egipta in Itaiilo KAH1RA, 26. marca. Ha vas. Tu so se razširile govorice, da je Italija ponovila svoj predlog, stavljen že pred dvema letoma. po katerem naj bi se sklenila med Italijo in Egiptom prijateljska in nenapadalna pogodba. Na italijanskem poslaništvu te govorice odločno zanikujejo. Prav tako je izjavil tudi ministrski predsednik razmerah bi bil tak pakt za Egipt absolutno nemogoč. Pač pa ne skrivajo na poučenem mestu, da jc položaj Egipta zelo resen. Ali Maher paša je izjavil dopisniku HavaSa: »Nihče ne more v tem trenutku predvidevati mednarodnih dogodkov. Zato moramo biti pripravljeni na vse, kar bo položaj od nas terjal.« Opa- in zunanji minister, da o kakih takih pred- j zilo sc jc tudi. da je ime! predsednik Ali logih ni niti govora. Nedavni razgovori i Maher paša te dni več konferenc s po- med italijanskim poslanikom in ministrskim predsednikom ter kraljem Farukom niso imeli takega značaja. V sedanjih sameznimi ministri, generali in angleškimi ter francoskimi diplomati. Bl@tada In p@m@rska vojna LONDON. 26. marca. Reuter. Ar.gle-1 ieza iz Švedske v Nemčijo mimo Norveške podmornice so pcstalc v zadnjem čas« j ške. Listi pravijo, da jc napočil čas, ko zelo aktivne in so se pojavile v nepo sredni bližini danskih teritorialnih vod ter potopile dve nemški ladji: »Iladerns-heim« in »Edmund Hugo Stincs«. Parnika sta bila na poti iz danskih luk. Aloštvo se je rešilo na Dansko. V London« je izzvala ta vest veliko zadovoljstvo. Zaradi iharja, ki je odtrgal mine v Kategatu, ie ves promet po tem prelivu že drugi dan ustavljen. BERLIN, 26. marca. DNB. Kakor se je gotovilo, so angleške podmornice ob anski obali pričele potapljati danske trgovske ladje. LONDON. 26. marca. Havas. Današnji angleški listi pišejo, da bo angleška vlada največjo pažnjo preučila noto norveške vlade proti kršitvi njene nevtralnosti, toda prav tako odločno bo tudi nadaljevala bloka ti o proti Nemčiji ter storža vse, da onemogoči nadaljnji prevoz že- Zavezniki ne bodo več oklevali | BASTON, 26. marca. Havas. Francoski | poslanik v Washingtonu ic novinarjem j izjavil, da bo nova francoska vlada pod Paulom Reynaudom odločno nadaljeval (zijava Cmcar-5M3arkovlča Ob tretji obletnici pakta tned Italijo hi Jugoslavijo jc zunanji minister dr. Cincar Markovič beograjskemu dopisniku agencije Stefani med drugim naglasil »važ-vojno do zmage, kakor bi tako storil vsak | nost izrednega diplomatskega akta, ki je pripomogel k tesnemu sodelovanju obeh sosed. Negotovost sedanjega položaja v Evropi dokazuje še bolj vrednost prijateljskih odnošajev med obema državama, zasnovanih na popolnem zaupanju in spoštovanju jadranskih sosed.« Ob tej priliki so bile izmenjane prisrčne brzojavke med Rimom in Beogradom. Rimski listi poudarjajo pomen prijateljskega sporazuma in naglašajo, da bosta Italija in Jugoslavija branili skupne interese. je treba zahtevati od nevtralcev, da se striktno drže nevtralnosti. »Times« pravijo, da so izgube, ki jih je norveška mornarica utrpela s strani Nemčije v tej vojni, najboljše opravičilo za pravilnost stališča angleškega javnega mnenja. BERLIN, 26. marca. DNB. Nemški tisk naglasa v zvezi z angleškimi akcijami v skandinavskih vodah, da je dolžnost teli držav, preprečiti vsak poizkus angleške diplomacije, razširiti vojno tudi na visoki sever. Nemško stališče v tem pogledu je jasno. Berlin je in bo budno pazil na vsako kretnjo zahodnih demokracij na skandinavskem področju. »Berliner Lokalan-zciger« piše, da je Oliver Stanley že večkrat namignil, kako bo Anglija vodila brezobzirnejši boj proti nevtralcem ter zaključuje, da bo London storil vse. samo da bi sedanjo vojno razširil na nevtralna področja. drug kabinet na tem mestu. Francija je pozdravila prihod Reynauda na predsedniško mesto. Francija je bila pripravljena pomagati Finski in poseči s svojimi četami v boje, če bi Finska to zahtevala. Zavezniki so odločeni, da poslej ne bodo dopuščali več kršitev svoboščin in narodnega ozemlja nevtralcev po nasprotniku. Sovjetske čete vkorakale v Hanko HELSINKI, 26. marca. ETA. V noči od petka na soboto so sovjetske čete vkorakale v mesto Haoko, ki je bilo skupaj s polotokom prepuščeno sovjetski vladi v najem kot pomorsko in letalsko oporišče. arispelo je le malo sovjetskega vojaštva, 'insko prebivalstvo je mesto in polotok že prej zapustilo do zadnjega človeka. IZ AMERIŠKEGA SENATA WASHINGTON, 26. marca. Senat ie pričel debato o triletnem podaljšanju pooblastil prezidenta za sklepanje trgovinskih pogodb s tujimi državami brez ratifikacije s strani senata. Predsednik senata sc jc zavzema! za ukrepe, ki naj omogočijo po sedanji vojni naglo gospodarsko obnovitev sveta. Mnogi govorniki so se zavzeli za to, da se pooblastilo ne podaljša. Zunanji minister Hull zahteva nujno izglasovanje podaljšanja zakona, ker bi v nasprotnem primeru nasprotniki prezidenta Roosevelta mogli to izkoristiti pri votivni kampanj ji. NOVE ODREDBE PARAGVAJA BUENOS AIRES, 26. marca. Havas. Paragvajska radijska postaja je objavila več vladnih deklaracij, ki določajo politični mir v državi. Prepovedana so vsa zborovanja, ki bi ne bila prijavljena in listi naj se izogibljejo strankarskih napadov. Za javna dela so razpisani novi krediti. Zgradile se bodo štiri nove poljedelske šole. .Posebna uredba ima namen preprečiti nezakonito kopičenje bogastva privatnikov in občinskih uradnikov. ORGANIZACIJA TRGOVINE V TURČIJI CARIGRAD, 26. marca. Stefani. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt o osnovanju Zveze trgovcev izvoznikov in uvoznikov v cilju, da se laže kontrolirajo vladne odredbe. Načrt je izdelan po načelih fašistične korporacije. NALOGE DANSKEGA PARLAMENTA KODANJ, 26. marca. DNB. Vlada bo ob priliki izrednega zasedanja parlamenta predložila nove zakone o trgovini s tujino. Poostreni bodo ukrepi glede prodaje srebra, zlata ter zlatih in platinskih izdelkov iz države. Sodijo, da bocio povečani tudi nekateri davki. SMRT IZUMITELJA BRANLYJA BUENOS AIRES, 26. marca. Havas. Vsi argentinski listi prinašajo dolge nekrologe umrlemu francoskemu fiziku, prof. Ed. Branlyju, ki je v prvih letih brezžičnega brzojavijanja izumil tako zvane Branlyje-ve cevi. Njegova smrt je napravila pov. sod po državi globok vtis. AVTOBUSNA NESREČA V ŠPANIJI MADRID, 26. marca. Havas. Avotbus, poln potnikov, je zavozil na progo Bi bao _ Barcelona v trenutku, ko je pripeljal vlak. Potniki v avtobusu po na-ključju niso utrpeli večjih poškodb, tri osebe brzega vlaka so težko ranjene prepeljali v bolnišnico. AGA KAN POTUJE V EVROPO KAHIRA, 26. marca. Havas. Aga Kan IEowsafij | samski besede Velikonočni »Slovcnec« priobčuje pod naslovom »Pozdrav Vstalega« uvodni** iz čigar konca posnemamo: Sedanji pa* pcž si jc izbral za geslo svojega papeže-vanja: Mir je sad pravičnosti! io js »e-slo Cerkve za današnji čas.^to je odrešilni program vsemu človeštvu! Samo pravičnost vodi do resničnega, trajnega miru. Pravičnost zahteva, da drug v drugem spoštujemo človeško dostojanstvo, njegovo čast in njegove pravice, ki inj ima od Stvarnika samega. Pravičnost mora biti osnova sožitja v družini, v občini, v državi in med narodi. Cim bo človeštvo zavrglo moderno pogansko načelo, ki sc jc pričelo uveljavljati v nasi dobi. da jc moč nad pravico in da je nasilje že tudi pravica in zakon, se bo jako) z ogromnim korakom približalo krščanstvu in tistemu miru, ki ga jc oznanil od smrti vstali Zveličar. Kenferersee dr, Korošca Iz Sarajeva nam poročajo, da se v tamkajšnjih političnih krogih mnogo komentirajo sestanki in konference, ki im ima dr. Korošec v zvezi s stabilizacijo vlade g. Cvetkoviča. Dr. Korošec, ki ie ta čas na oddihu v Trstenem pri Dubrovniku, sc bo, kakor se tukaj zatrjuje, na povratku v Beograd zopet sestal v Sarajevu z dr. Šefkijem Behmenom, intimnim sodelavcem dr. M. Stojadinoviča. Načrt dela gg. Stojadinoviča in dr. Beh-mena, tako v pogledu na razmere v Bosni kakor z ozirom na kontakt z dr. Korošcem, je bil dogovorjen že prej v Beogradu in je bil tudi predmet razgovora na znani konferenci grupe dr. Sto-jadinoviča v Zanatskem domu v Beogradu. Grupa dr. ICulenovjca se pridruži HSS? Javljajo nam iz Sarajeva, da je skoraj pričakovati zelo važno odločitev muslimanske skupine dr. Kulenoviča (bivše J MO). Gledišča vseh srbijanskih politikov, tako vladnih, kakor opozicionalnih, in zlasti prizadevanja nekaterih eksponentov, da razbijejo vrste muslimanov s pomočjo oseb, ki nimajo opore v narodu in ki niso nikdar bili pravi predstavniki muslimanskih interesov, so spravili v kontakt ugledne predstavnike grupe dr. Kulenoviča in muslimanske grupe HSS g. Hakije Iiažiča. Na sestankih se je razpravljalo o tem, da bi sc bivša JMO v celoti pridružila HSS. V tem smislu da bodo podani referati g. dr. Mačku in dr. Kulcnoviču. Milan GroS o sporazumu Novi šef Demokratske stranke Milan Grol je v svojem govoru v Skoplju dejal, da »je treba najprej rešiti vprašanje tretjs edinice države in šele potem iti na volitve. Sporazum nismo podpisali in tudi ne bomo, toda to še ne pomeni, da ga hočemo izbrisati. Je še mnogo pr°' blcmov in ran, ki jih moramo rešiti pre« volitvami. Demokratska stranka se ne odreka ambicij sodelovanja pri vodstvu države.« Tisoč neobdelanih kmetij Ljubljanska »Slovenija« piše v članku »Notranja kolonizacija v Sloveniji« med drugim: Ena prvih nalog bi morala biti kolonizacija naše Kočevske, kjer stoj' okrog 1000 hiš praznih in leži 1000 posestev, katerih lastniki so izseljeni tuje1* neobdelanih, medtem ko slovenski nar°d strada zemlje in se zaradi tega izseljuje* Ta posestva morajo priti v roke slovenskih kolonistov, ih sicer družin s številnimi otroki, katerim je treba dati Prl takšni kolonizaciji prednost. Tisoč slovenskih družin s tremi ali več otroki Kočevsko, in kočevskega vprašanja n6 bo več! Slovenija je agrarno preveč pasivna dežela, da bi si mogla dovoljevat) razkošje neobdelanih posestev, pa tud* Uil Hl\n, 6v> nicii . i iuvui), i vi i* se je vkrcal na parnik »Marco Polo« injPrev60 "osto naseljena, odpotoval v Evropo. iSlovanl smo živeli od porazov Zgodovina je dokazala, da so Slovatl* upravo v napredek in splošno korist vse Jugoslavije. Tu je prilika, tu postavljena naloga, da sc pred svetom in v tekmi z naprednim tujerodnim elementom izkažemo kot dovolj zrele, soosohne regulatorje moderne državne cclinc. -fcc. Mariborska napoved. Pretežno oblačno iti vetrovno vreme. Obeta se dež. Včeraj je bila največja toplota +16.0, danes najnižja Jr 8.5, opoldne pa +15.0. Borza, C u r i h , 26. marca. Devize: Beograd 10. Pariz 931, London 164, Ncw York 7597'A. Milan 10625, Berlin 8612K-, Praga .155, Sofija 340, Budimpešta 143%, ic 104K. živeli od porazov, Nemci so se pa krepili od zmag. Dokazala je, da so Slovan žilavejši in odpornejši, kadar niso svobodni, kakor pa kadar so neodvisni. Laze jih je zlomiti, kakor držati zlomljene-Tujci morejo spočetka zmagati, toda Slovani zato ne bodo ostali podjarmljeni. Dr/ V.- Kriškovič v »Hrvatskem Kolu«. Afpvee Planine v plamenih polarnega sifa Kakor predlanskem |e severni siv tud« to pot vznem r«3 Evropo Planinci in smučarji, ki so za letošnje! velikonočne praznike naskočili gore, so doživeli na velikonočni večer presenečenje, ki jim bo ostalo za vedno v spominu. Nekaj po pol sedmi uri zvečer ie začelo žareti na severovzhodni strani nebesa nebo krvavordeče. Sij je naraščal ter se Počasi širil proti severu zapadli, dokler Nebesni pojav so opazovali ljudje tudi po mestih in podeželju. Tako nam piše kmet Miha Cevnik iz Vrhov pri Slovenj-gradcu, da je opazil na severnem nebu med 19. in 20. uro močno rdečo svetlobo. Mislil je, da je požar, pa je poklical domače. Znenada pa je rdeča svetloba izginila ter se pojavila na severu zahodu ni bila vsa severna stran neba zalita s j rumena svetloba. Nekaj trenutkov zatem krvavordečim sijem. ! so šinili na levi in desni strani sija močni Tudi v Kocbekovi koči na Koroščici so! rdeči žarki od severa proti jugu. Nato je kmalu opazili sij, ki je lil v nebo izza strmih grebenov Ojstrice. Sij je segal v nebo s podolgovatimi prameni, kakor da rumena svetloba izginila. Rdeči žarki so se pomikali od severa proti jugu ter so bili na jugu suličasto zaostreni. Končno hi sijali reflektorji. Zanimivo je bilo tudi,1 so ti žarki izginili. Nebo je bilo jasno, da se prameni, ki so prihajali iz sija, niso j širili kakor žarki iz oble, ampak da so se' na nebu zbliževali. Obenem se je videi! odsvit sija na južnih zasneženih pobočjih Sora, ki so bile docela okrvavljene. Polarni sij je trajal dobro uro okoli pol osmih, ko je začel počasi pojenjati od vzhoda proti zapadu. Severni polarni sij se je pojavil nad liašo pokrajino v zadnjih decenijih že 5 krat. Severni sij so opazovali pri nas v noči od 24. do 25. oktobra 1870, nato 17. novembra 1882, tretjič 15. marca 1921, četrtič pred dvema letoma v noči od 25. do 26. januarja 1938. Polarno svetlobo so videli vselej nad vso srednjo Evropo vse do Sicilije in Gibraltarja. Tokrat je bi! polarni sij izredno močan. Taki močni polarni siji so redno združeni z magne-tičnimi viharji. Magnetični viharji se imenujejo one motnje v zemeljskem magnetizmu, ki zajamejo vso zemljo istočasno. Ti magnetični viharji menjajo smer magnetične sile. Polarni sij nastane zaradi elektronov, ki pridejo iz sonca v atmosfero, in to pod vplivom magnetskih poli. Sij se pojavi v višini 80 do 100 in še več kilometrov. Po navadi so taki pojavi tudi zvezani- z močnimi sončnimi pegami. Tudi pri zadnjem polarnem siju sijale so zvezde, nekaj po siju pa je začela vzhajati luna. V nekdanjih časih so pravili ljudje, če se je pojavil severni sij, da se je odprlo nebo. Zato so popadali na kolena ter molili. Nenavaden pojav tečajne svetlobe je sprožil v vseh državah velike motnje v brezžičnem brzojavljenju. Severni sij so opazili po vsej Evropi, posebno močno v balkanskih državah in v Italiji. Zvezdo-slovci so mnenja, da je ta nebesni pojav v zvezi z rekordno množino letošnjih sončnih peg. V iskatvu nadai nih žrtev pri Oz'ju DOSLEJ SO DVIGNILI 9 ŽRTEV — STROJEVODJA, KI SO SE MU DOGODILE NA TEM KRAJU ŽE TRI NESREČE, JE ZAPROSIL ZA UPOKOJITEV Na kraju tragične nesreče pri Ozlju Po slikah v časopisju so tudi ugotovili, delajo z vso naglico, da bi čimpreje uspo- da je ponesrečena neznana ženska Fran-sobili progo za promet. Z deli niso pre-jčiška Cerarjeva iz Slovenije. Ker je ponehali niti preko velikonočnih praznikov.; tapljač naletel na neko žrtev v vodi pod Poleg tega je proga še vedno nevarna vagonom, ki je pa ni mogel dvigniti, se za promet, saj se od časa do časa nad ve doslej zagotovo za 9 žrtev. Potap-progo odtrgavajo skale, kakor se je zgo- Ijač je tudi izpovedal, da je zelo verjet-dilo pretekli četrtek pri Bubnjarcu. Ino, da je voda odnesla mnoge žrtve, ker Zadnje'dni so izvlekli izpod lokomo- je na dnu reke tok zelo močan, tive nadaljnje tri žrtve; trupla trgovske-1 Strojevodja Janez Pogačar je doživel ga potnika Josipa Pečnika iz Ljubija- na tej progi že tri katastrofe. Prva se ne, sezonskega delavca Alojza Peč j a-j. mu je pripetila pred dobrim letom, ko se k a iz Luč, ki se je vračal iz Sušaka in; je na kraju sedanje nesreče odlomila ska-Nikola Strmca, ki se je prav tako j la, ki pa ji je strojevodja ušel brez žrtev, vračal iz Sušaka. Vsa tri trupla so bila druga nesreča se mu je pripetila 17. t. tn. strahovito iznakažena. Strmčevo in Peč' jakovo truplo so pokopali na ozaljskem pokopališču, Pečnikovo pa so prepeljali sorodniki z avtofurgonom v Ljubljano. Tekom včerajšnjega dne so delavci razstavili lokomotivo na ogrodje in kotel ter jo dvignili na vagone. Bojijo se tudi, da je nekaj ponesrečencev, ki so izginili ob priliki nesreče, odnesla Kolpa. Zatega- pred dvema letoma se je pojavila na son-1 delj je reševalna komisija odredila, da ^e cu ogromna sončna pega. I preišče ves teren do električne centrale. pri Ozlju, pri kateri je naraslo število žitev /e na- devet, tretja pa 4 dni pozneje pri Bubnjarcu. Strojevodjo je to tako potrlo, da je vložil prošnjo za,upokojitev. Ob tej priliki je treba tudi naglasiti, da je na kraju nevarnega ovinka stala do 1924. 1. čuvajnica, v kateri je bil čuvaj, ki je pred prihodom vsakega vlaka -pregledal progo. Dvojni uboj v Ljutomeru Po velikonočni procesiji se je sredi Ljutomera v soboto zvečer pripetil silno -žalosten dogodek, ki je razburil vso okolico. Spet je padlo dvoje mladih življenj pod nožem pijanca. Komaj 191etni čevljarski pomočnik Ludvik Potočnik iz Bre-zovščaka se j« na velikonočno soboto tako napil, da je kolovratil po Ljutomeru in nadlegoval ljudi, ki so se vračali od vstajenja. Mimo njega sta prišla tudi 26-»etni viničar Mihael Stajnko in prav to- liko stari viničar Maksimilijan Preiner, oba iz Ilovca v ptujskem okraju. Hotela sta pijanega Potočnika pomiriti. Ta pa je še bolj pobesnel. Potegnil je nož in sunil z njim mladeniča v levo stran vratu. Oba sta se zgrudila v krvi in kmalu izkrvavela. Šele kri je ubijalca nekoliko iz-treznila. Dal se je prijeti. Ljutomerskim orožnikom je zločin priznal. Po zaslišanju so Potočnika izročili v sodne zapore v Murski Soboti. PRETEPI CEZ PRAZNIKE K 81etnemu posestniškemu sinu Dragu Rizmanu na Kogu v Slovenskih goricah je prišel na veliko soboto, po vstajenju neki moški ter ga povabil, naj gre z njim. Ker fant ni hotel iti, ga je moški oplazil preko obraza s trnasto akacijevo vejo. Nesreča je hotela, da se je trn zataknil fantu v oči. Prepeljali so ga‘sicer takoj v mariborsko bolnišnico, vendar je malo verjetno, da mu oko rešijo. — V Cirkov-eili na Dravskem polju je posestniški sin Ivan Kolar napadel na cesti 261etnega Štefana Hcrga ter mu prerezal žile. Her-go se zdravi v bolnišnici. —- V Sp. Dupleku pa je zabodel z nožem v hrbet neki Ferlič Peter 211etuega dninarja Jožefa Senekoviča, ko je prišel iz cerkve. TVORN1CA PONAREJENIH PETSTO-TAKOV V RADEČAH PRI ZIDANEM MOSTU Oblasti v Zagrebu so odkrile veliko ponarejevalsko afero, v katero je vpletenih več uglednih osebnosti. Na podlagi preiskave so postala naša oblastva pozorna na posestnika Franca Majcna v Radečah pri Zidanem mostu. Orožniki so napravili preiskavo ter odkrili pri Majcnu celo tiskarno za ponarejevanje pet-stodinarskiii bankovcev, obenem pa celo kopico orodja, papirja in barv z& izdelovanje denarja. Ponarejevalnica je bila opremljena z najmodernejšimi aparati. Orožniki so Majcna aretirali, tiskarno pa zaplenili. Ponarejeni petstotaki so sc razpečavali v Mariboru, Celju in Ptuju. C ere IZ MAŠČEVANJA ZAŽGAL HIŠO. V velikih Kavnih pri Novi cerkvi je nastal požar, ki je popolnoma upepelil hišo posestnika Stefana Šipa. Ogenj je uničil tudi mnogo drugih stvari, živil, krme, strojev, zgoreli sta tudi 2 kozi, Skoda je velika, zavarovalnina majhna. Zažgal jc 15 letni sin posestnika Kotnika iz maščevanja, ker so si bili Kotnikovi in Sipovi že dalje časa v sovraštvu. c .Operilo .,Gcjšo“ bodo Mariborčani uprizorili v mastnem gledališču v petek, 5. aprila, ' ‘ c Mesini svet celjski ima redno sejo v pelek. 29. t. m., ob pol 10. j c Novi grobovi. Umrla jo, v Celju za-. sebniea Marija Jarmošck. Na Dečkovi če-‘ sli 20 je uinrl sinček narednika Škerl Zvonimir. Xa Spodnji Hudinji 88 letni železničar Anion Orlčnik. V javni bolnišnici so umrli: 29 letni sin posestnika Frane Krajne iz Slivnice pri Celju- sin malega posestnika Anton Gubenšek izVir-5 lan j a pri PodČelrlku; 14 letni sin. posestnika- Alojz Toman iz Kala pri Vranskem in 63 letna raznašalka časopisov Lucija Gunšcrjcva iz Celja, žena vpok. fin. pod-preglednika. c Kronika nesreč. 21 letni mehanik Franc Glinšek, Gesla na Dobravo, se je pri- delu opekel po obrazu. — 37 letnemu posestniku Alojzu Stoparju je, ko jc napregel konja, odtrgalo kazalec. — 33 letna pos. hči Ivanka Bornšck iz Prekorja pri Škofji vasi, je padla in si zlomila nogo. c .Velikonočni prazniki so bili v našem mestu zelo živahni. K vstajenjem sc je v soboto popoldne zbralo v mestu Veliko občinstva. V nedeljo zjutraj jo bilo pri vstajenju pri sv. Jožefu mnogo nad 1000 ljudi. V ponedeljek pa se je opravilo velikonočno opravilo , na hribu sv. Miklavža, kamor so po stari navadi pohiteli Celjani. c Polarni sij sc je pojavil v nedeljo zvečer med 7. in pol 8. uro.'Nebo nad mestom in celjsko kotimo je žarelo, kakor ob priliki kakega velikega požara. Svetloba je prišla od severovzhoda in je zatonila proti zahodu. Zareče ne})o je bilo možno opazovati nad pol ure. c Tečaji obvezne Sclesne vzgoje za učence Trgovske nadaljevalne šole sc pričnejo z ,2, aprilom. Tečaji bodo vsak lorek od 18. do 20. v ccljslu okoliški šoli. Učenci morajo k lečaju priti snažni in s seboj prinesti telovadne copate, drugo dobe. tam. c Trgovsko društvo v Celju priredi v petek, 29. marca, ob 20. v dvorani Obrtnega doma predavanje o ,.Prodajni telmi-ki“. Predavanje bo za trgovske nameščence, pa tudi trgovci so naprošeni, da se ga udeležijo. Za vajence in vajenke II. in III, razreda trg. nad. Sole bo islotam enako predavanje v sredo, 3 .aprila ob 18, c Združenje Irgovcev za okraje. Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah ima 17. skupščino v četrtek, 28. t. in., ob 8, zjutraj v dvorani Nar, doma v Celju. NAPOVEDANO JE POVIŠANJE fLAC DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM Na povratku iz Grčije je finančni minister dr. Šu te j v DjevdJfiHjl izjavil številnim državnim uradnikom in drugim nameščencem, ki so ga prišli pozdravit, tned drugim tudi naslednje: »Vlada bo na svoji seji 28. t. m. uredila to vprašanje. Rodbinske doklade za deco bodo posebej povečane po 50 din. Povišanje plač bo znašala povprečno od 100 do 200 din. Povišane pa bodo plače le uradnikom nižjih položajnih skupin, in sicer od uradniških pripravnikov do uradnikov vključno 4. položajne skupine 2. stopnje ter služite-ljem in zvaničnikom. Žene uradnice ne bodo prejemale osebne draginiske doklade m tudi draginjske doklade za žene ne bodo priznane. Plače se bodo povišale z novim proračunskim letom, to je s 1. aprilom t. L« posestniškega sina Josipa Potočnika iz Paradiža pri Sv. Barbari v Halozah. Po zločinskem uboju je Ivolelnik pobegnil. o. Igra, ki sc je končala s smrijo. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu se jc med nekim igranjem zaletel neki fant s smučarsko palico v 16 letnega posestniškega sina Ignaca Gerika, da mu je predrl lelo skozi trebuh. Ponesrečenega Gerika so takoj prepeljali v bolnišnico, vendar pa je bila rana prehuda ter je fant v mukah izdihnil. o Jokajoč dojenček ob pragerskem ribniku. Oskrbnik Stanko Drolc iz Pragerskega je našel ob pragerskem ribniku jokajoče in dober teden dni staro (Jele. Otrok je bil zavil v cunje ter že ves premražen. n V Sisku polarni sij in potres. V mnogih evropskih državah so na velikonočno nedeljo zvečer opazili polurni' sij. Tudi v naši državi je bil dobro viden. V Sisku so istočasno občutili tudi potresli Tožba _ zaradi uniform Stojadinoviče-vib omladinccv. Beograjski krojač Zlita Marinkovič toži bivše vodstvo JRZ zaradi odškodnine za uniforme, ki jih je napravil za Stojadinovičeve omladince. Skrojil je 500 uniform, ki incnda niso bile v redu plačane. n Nova iarlfa za prevoz nafte. S 1. aprilom stopi v veljavo nova tarifa za prevoz nafte in naftinih proizvodov, n Iz tujine se vrnila v — smrt. Po 6 mesečnem bivanju v Nemčiji se je. za Veliko noč vračala v Vinkovce 19 letna Anka Baverjeva. Med vožnjo je mladenka padla iž vlaka in kolesa so jo razpolovila'. L‘uh’’a na a Dve žrtvi fantovskega obračunavanja. Neki 10 letni železničarski sin iz Zaloga jc obstrelil v Zalogu 15 letnega Mirka Budala iz Zaloga in 17 letnega Hndolfa Bur-keljca iz Spodnjega Kašlja. Stanje obeh obstreljenih je zelo resno. a Strahotna nesreča. V Celearijevi žagi pri škofjeloškem kolodvoru so transmisije zagrabile 16 letnega žagarja Franca Brenka iz Vinnaša ter ga ubile. Truplo ponesrečenega mladeniča je bilo tako iz-Kaženo, da ga niso niti obduciralj, ampak so ga po komisijskem ogledu pokopali. a Brezposelne podpore Delavsko zbornico. Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli vest, da je že prekoračila kvoto svoje proračunske postavke za'brez* poselne podpore za prvo trimesečje. Ker se že začenja stavbna sezona, Delavska zbornica v Ljubljani do nadaljnega ne bo razdeljevala brezposelnih podpor. o lz Laškega. Za šefa davčne uprave v Nišu je bil v posebni misiji postavljen od finančnega ministra višji davčni kontrolor g. Viktor Kumer iz Laškega. Vesti, ki so jih objavili nekateri listi o njegovi premestitvi v Srbijo, so torej neresnične. Slovenskemu davčnemu uradniku, ki je bil v posebni misiji in samo za določen čas 30 dni poslan na tako veliko davčne uprava s 30 uradniki, gre pač vse priznanje, ki mu. ga je dala s tem imenovanjem tudi nadrejena oblast. o Pesem noža v Halozah. Pri Sv. Barbari v Halozah je 24 letni Jakob Kolelnik z nožem zaklal, ko sc je napil, 20 letnega s V hrvalsko-slovenski nogometni ligi je v nedeljo doživela Ljubljana ponoven poraz. Proti zagrebški Coneordiji je izgubila na lastnih tleh ter se je tekma končala *! :1 (4 :0) za Zagrebčane. Prijateljsko srečanje na velikonočni ponedeljek jc bilo zaradi nedeljskega neuspeha odpovedano. Ljubljana je tako ostala s tremi točkami zaostanka za predzadnjim klubom na zadnjem meslu tabele. Nadaljnji rezultati so bili: Gradjanski—Slavila (V) 5:0 (3:0), Bačka—SaSk 2:0 (1:0),Hajduk—Split 8:3 (1:1), Hašk—Slavi ja (O) 2 :0 (0:0). s V srbski nogometni ligi je Jugoslavija porazila visoko Zemun s 8:0 (2:0), BSK je nadvladal Balo s 4:1 (2:1), Žak— Jediqstvo s 2 :0 (1:0), Vojvodina—BASK s 3:0 (3 :0), Gradjanski (S)—Slavijo (S) 3 :2. BSK vodi s šesl točkami naskoka, na zadnjem mestu jc Zemun. s Senzacija športnih praznikov je bil uspeh naših tekmovalcev na balkanskem teku v Carigradu ,kjcr so sodelovale lahkoatletske reprezentance Turčije, Jugoslavije in Grčije .Bezullat leka jc bil nasled- nji: 1. Jože Kotnik, Jugo.avija, 24:40,4, 2. Mauropo$talos, Grčija, 24:56,3; 3. Mak- sud, Turčija, 25 : 20,1. V, celotni oceni mo- štev jc zmagala Jugoslavija s 14 točkami naskoka, na drugem mestu je Turčija, zadnja Grčija. Moštvo Jugoslavije si je osvojilo lep pokal, zmagovalec Kotnik sc posebnega. Tekači Kotnik—Bručan—Kvas ln Glouar so tedaj lepo manifestirali lahko* atletsko misel Jugoslavije. s V smučarskih tckmali na Pokljuki ki jih jc priredil Sk Ljubljana, je skakalo lia 40 meterski skakalnici 16, np 15 metreski .pa 5 .tekmovalcev. Na prvi jc dosegel največ točk in najdaljši skok Karel Klančnik (Lj.) 145.4, 30.5 ra, 31 m), na juniorski skakalnici pa Albin Itogel 92.4 (12 m, 11,5 m). V tečaju zu. alpsko kombinacijo na Lipanci je v veleslalomu ob slabem vremenu nastopilo 11 tekmo* valcev, ki so v 1 km dolgi progi prešli 11 vratc. Prvi je bil Saša Molnar (Lji 2:07.2. s V veleslalomu na Peci so bili dosei-ženi naslednji rezultati: 1. Miran Cizelj (SPD Maribor) 1.11, 2. Viktor Wolfgruber (Rapid) 1,34, 3. Jože Slanic (Maribor) 1.34, 4. Fritz Karasek (Rapid) 1.51, 5. Anton Mlačnik. $>PD Mežica) 2.25; 6. Lojze Le1 skovec (SPI) Mežica) 2.8 s Gostovanje Plesničarja v Koprivnici jo bilo oba dneva braznfkov uspešno. Prvi dan so premagali Mariborčani Gru-djanskega s 2:0, v ponedeljek pa Slogd 2:0. f Maribor Mesarski mojstri opravičujejo svoje cene V številki 65 Vašega lista z dne 20. marca ste objavili pod naslovom »Ne izrabljajte konsumentov« članek, na katerega odgovarjamo: Nikakor ni res, da so mesarji »kar čez noč povišali cene mesu, masti in slanim«. Nasprotno se cene od decembra niso zvišale in stane govedina prej ko slej iO do 12 din, slanina 16—17 din, salo pa 17—18 din kg. Pri tem pa moramo jav- nosti pojasniti, da se cene živini, odkar so decembra zaradi forsiranega izvoza nenadoma močno poskočile, stalno dvigajo in so danes res povprečno najmanj za 2—3 din višje kot koncem preteklega leta. Zaradi tega bi bili mesarji gptovo povsem upravičeni povišati tudi cene mesu, kar pa do sedaj niso storili. To je dokaz za njihovo socialno čustvovanje, ki jim veleva prebroditi trenutno težko situacijo do skrajne meje z lastnimi žrtvami in navzlic naši izvozni politiki oskrbovati domači trg z mesom po cenah, ki jih naš konsument zmore. Mesarji torej, ki kljub narasli ceni živine, meso še vedno prodajajo po starih cenah, prav gotovo ne izrabljajo konsumentov. — Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru. Nova delitev bencina na karte Na podlagi čl. 15 naredbe št. 3 o omejenimi prodaji tekočih goriv je odbor za določevanje količin bencinske mešanice sklenil, da se od 1. aprila 1940 do nadaljnjega izdajajo na en kupon sledeče množine bencinske mešanice: 1. Na karte z enim vodoravnim rdečim trakom: za kupon, ki je označen s črko A 40 litrov, za kupon s črko B 50 1, za kupon s črko C 70 1 in za kupon s črko D 80 1; 2. na karte z dvema rdečima vodoravnima črtama: za kupon s črko A 20 I, za kupon s črko B 25 1, za kupon s črko C 30 1 in za kupon s črko D 40 1; 3. na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: za kupon s črko A 15 I; za kupon s črko B 20 1* za kupon s črko C 25 1 in za kupon s črko D 30 1; 4. na karte z eno zeleno vodoravno črto: za kupon s črko A 30 1, za kupon s črko B 60 1, za kupon s črko C 70 1 in za kupon s črko D 90 1; 5. na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: za kupon s črko A 30 1, za kupon s črko B 40 1, za kupon s črko C 50 1 in za kupon s črko D 65 1; 6. na karte z eno črno vodoravno črto: za kupon s črko A 3 1, za kupon s črko B 5 1; 7. na karte z dvema vodoravnima črnima črtama: za kupon s črko A 2 1, za kupon s črko B 3 1; 8. na karte, ki imajo rdeče natisnjeno označbo »Avtobus«: za kupon s črko A 40 1, za kupon s črko B 70 I, za kupon s črko C 105 1 in za kupon s črko D 150 1. uradnik drž. mlekarskega zavoda iz Škofje Loke o: „Mleku in mlečnih izdelkih". Vstopnine ni! m Poročila sta sc na velikonočno nedeljo g. Viktor Urbančič in gdč. Mara Magdičeva. m Žrtev materinstva. Na cesti so popadli 23 letno Milko Cafovo od Sv. Barbare v Slov. gor. porodni krči. Onesvestila se je in izgubila mnogo krvi. Ko so porodnico pripeljali v mariborsko porodnišnico, je bilo že prepozno. Mlada žena je postala žrtev materinstva. Dete je zdravo. Obširen program mariborskih letalcev Te dni je bila prva seja odbora mariborskega Aerokluba, ki jo je vodil predsednik ravnatelj g. Krejči. Na tej seji so sestavili obširen delovni program. Mariborski letalski pionirji so že doslej pokazali velike uspehe v svojem udejstvovanju, letos pa so sklenili delokrog še razširiti in svoj program izpopolniti. Tako sta v programu dva letalska mee-tinga, prvi je določen za Ljutomer. Poleg^ tega bo tudi več letalskih dnevov na deželi, da se tudi tam poveča smisel za letalstvo, ki je danes v vsaki moderni državi življenjskega pomena. Večji razmah bo letos tudi v jadralnem letalstvu, ker kaže tudi podeželje za to panogo letalstva vedno več zanimanja. Uspehi bodo tem večji, ker ima jadralno-letalska skupina v Mariboru večje število izurjenih pilotov in kvalificiranih modelistov. Da bo vse to ogromno delo Aerokluba ekspeditivno, so nastavili posebnega knjigovodjo, ki bo v določenih uradnih urah dnevno sprejemal stranke v klubskih prostorih na Aleksandrovi cesti 12/1. NA MOTOCIKLU V SMRT V žalostno kroniko velikonočnih dogodkov spada tudi tragična smrt 28!et-nega elektrotehnika Friderika Rečnika s Pobreške ceste. Ko se je peljal z motorjem proti Sv. Janžu na Dravskem polju, se je hotel izogniti nekemu avtomobilu. Pri tem pa je mladenič izgubi! oblast nad vozilom. Rečnik je padel in obležal z razbito lobanjo. O tragičnem dogodku so bili takoj obveščeni mariborski reševalci, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so se sicer trudili, da bi mu rešili življenje, vendar je mladi Rečnik po 36 urni nezavesti podlegel smrtnim poškodbam. ŽRTVE VELIKONOČNEGA STRELJANJA Na velikonočno nedeljo in ponedeljek so pripeljali v mariborsko bolnišnico več fantov, ki so postali žrtve velikonočnega streljanja. Tako je pri streljanju s karbidom pognalo pločevinasto škatlo v obraz 1 Metnemu delavčevemu sinu Ivanu Štru- cu it Guštanja ter mu poškodovalo oči. — Pri streljanju z možnarjem si je težko poškodoval glavo 201etni krojaški pomočnik Peter Žlahtič iz Dupleka. m Zadružno predavanje. V okviru zadružnih predavanj govori drevi ob 20. v Ljudski univerzi g. Franjo Pavlica, KloM. »ril! ugodno pri [^3(113 m DijaSki kuhinji v Mariboru sta nakazala gospa Liza Serajnikova in rodbina ravnatelja Draga Kocmuta mesto venca na grob rajnega prof. Gabrijela Majcena 150 din. m Prva letošnja razstava likovne umetnosti v Mariboru bo otvorjena prihodnjo nedeljo dopoldne v beli dvorani Uniona Razstavila bosta svoja novejša in najnovejša dela mariborski slikar Zoran Mušič in ljubljanski kipar Karel Putrih, VELILA TOMBOLA gradbenega odseka šiva Maribor-matk-a. nija 1940 Sokolskega dru* 16. ali 29. ju- ra Pevski zbor Glasbene Matice ima nocoj skupno strogo obvezno pevsko vajo. m Ljudska univerza v Studencih je imela te dni občni zbor. Znano je, da je la kulturna institucija naidelavnejša v državi. Iz poročil predsednika župana g. Kaloha, šolskega upravitelja g. Kontlerja, tajnika g. Oblaka, blagajnika g. Pušnika in člana nadzornega odbora g. Lintnerja je bilo razvidno, da je bilo v pretekli sezoni 21 predavanj in da šteje Ljudska univerza v Studencih 92 članov. Med njimi je • največ železničarjev, obrtnikov m delavcev. Za častnega člana Ljudske univerze je bil izvoljen zaslužni kulturni de-.lavec g. Ernest Vrane, ki je bil nedavno 'imenovan za šolskega nadzornika v Laškem. m Drava je naplavila pri Zrkovcih U’u-plo že 4 mesecc pogrešanega 46 letnega posestnika Jakoba Visočnika z Meljskega hriba. Njegovo truplo je bilo že v razkroju. m Mariborski plavalni klub! Obvezen sestanek članstva bo v sredo, 27. i. tli., ob 19. v Aljaževi sobi hotela „OreI“. Dnevni red: treningi v bazenu in spored za leio 1910. * Na slovanskem koncertu slušateljev Glasbene akademije bomo 3. aprila slišali Dvorakov tercet, njegovo znamenito Sonatino op. 100, ariji iz oper ,.Evgenij Onjegin" in Prodana nevesta” ter druga velika dela glasbene literature. Predprodaja pri „Putniku“. * Tudi Vani se nudi prilika, da za tnal denar obiščete Milano (velesejem), Bencike, Padovo in Trst od 14 do 18. aprila ob priliki izleta „Putnik-a“ Maribor. Zadnji rok za prijave 30. marec. Točni sporedi in informacije pri „Put-nik-u“, Trg svobode-gvad. * „GRAD SREČE'* TPZ ,Putnik“ glavna koleklura drž. razredne loterije. Velika izbira srečk raznih številk. Žrebanje I. razreda 40. kola žc 12. aprila. Milijonski dobitki! Preizkusite svojo srečo! Nabavite srečke v „Gradu sreče" Putnik-u, Maribor, Trg svobode-grad. * Občni zbor podmžnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru se vrši v sredo, 27. marca v lovski sobi hotela „Orel“, s pričetkom ob 20.uri. m Nočna lekarniška služba (od 23. do vključno 29. t. m.) lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20—05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Kino * Grajski kiuo. Veseli velikonočni spored „Anion zadnji“ Hans Moser. Smeh zabava in zopet smeh. * Esplanadc kino. Danes zadnjič „Ser-žan Berry“ z Hans Albers-om. V sredo zabavna češka, opereta .,Veseli bohemi'1. * Kino Union. Naš velikonočni spored „Vesela Škota“ z Stan Laurel-ora in Oliver Hardy-em v glavnih vlogah. Salve smeha! „Gejša“ Mariborsko gledališče Torek, 26. marca: Zaprto. Sreda, 27. marca: Zaprto. Četrtek, 28. marca, ob 20.: Red C. Sancinovo gostovanje v .,Ciganu baronu". Naš bivši tenor in sedanji članljub-janske opere g. Belizar Sancin nastopi prvič po svojem odhodu iz Maribora zopet na našem odru. Gostoval bo to soboto v Straussovi priljubljeni opereti „Cigan baron‘: kol Barinkay. Radio Torek, 26. marca Ljubljana: 18. Ruske pesmi in skladbe; 19. Napovedi, poročila; 19.20 Naša nova notranja kolonizacija; 19.5ft Gospodarska poročila in nasveti; 20. Lahka glasba; 22. Napovedi, poročila; 22.15 Pesmi, šlagerji in kupleti. — Beograd: 17.45 Narodne pesmi; 18.20 Vokalni koncert; 20. Koncert kvarteta; 21.10 Klavirski koncert; 22. Violinski koncert. — Milan in Fircnca: 17.15 Violinski koncert. — Milan: 21. We-brova opera „Oberon“. — Dunaj: 21.15 Beethovnova dela; 18. sopran in klavir,— BukareSta: 21.30 klavirski koncert. — Firenca. 21.45 koncert na dva klavirja. Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili nepozabnega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda IvanaRapoca posestnika na njegovi poslednji poti, vsem, ki so sc na katerikoli način oddolžili njegovemu spominu in nam stali ob strani v teh težkih urah. Maribor, 26. marca- 1940.,. žena, otroci in sorodstvo. POZOR KiONOOBJ6KOVALCi! Cenjeno občinstvo tem potom posebej oposa^amo prekašata eden drugega. ' Od srede, 27. marca do vključno 1. aprila Veseli bohemi Prvi veseli češki film, sijajna opereta polna zdravega humorja in duhovitosti, odlična režija in izborna igra. Film, ki po svoji zabavni vsebini, dovtipih in zapletljajih prekaša daleč zadnji češki film »Vražji študenje«. V glavnih vlogah najboljši češki igralci lamtila Kširova nova zvezda na filmskem nebu Hm Vitova, A. Novotnjr, Jan Kreuzmann itd. POZOR LJUBITELJI DOBRIH FILMOV! na naša dva naslednja odlična filma, ki po svoji kvaliteti Od torka, 2. do vključno nedelje 7. aprila Njena prva ljubezen v glavni vlogi popularna Deanna Durbin Najnovejši glasbeni, pevski in umetniški velefilm. Po znanih triumfih prvih filmov ter nadarjene mlade umetnice »Ona in njenih 100« in »Pesem sreče« nastopa v novem filmu, filmu mladosti, ljubezni in glasbe, v katerem po je sledeče pesmi: Nevarna leta, Moja edina, Lepa si kot slika in Bodi dober skavt, ter nekoliko krasnih arij iz Delibeovih in Gounodovih oper. Nedvomno višek.užitka za vsakogar 1 Kino Esplanade Telefon 25-29 Kino Esplanade Zawimšw®s6l Kako je prišla Brazilija do svojega imena Albin Zalaznik / »Krvaveče" veje drevesa, podobne žilam iz telesa orjaških šivali V sv. pismu čitamo, da je veljaku Kisu /manjkalo nekaj oslic. Velel je sinu Savlu: »Vstani! Pojdi jih iskat!« Savel se je res odpravil — pa glej, kaj se je zgodilo? Naletel je na Samuela in ta ga je mazilil za kralja. Mesto izgubljenih očetovih oslic je Savel našel kraljestvo. Prav tako je leta 1500 po Kristu portugalski morjeplovec Cabral učakal radostno iznenadenje. Kralj Emanuel Srečni ga je poslal po svetu gledat, kako je s potjo v Indijo, ki jo je bil malo prej odkril Vasco da Gama. Ko je Cabral plul proti ravniku, so se ga polotili vzhodni vetrovi ter ga prignali daleč na zahod. Mesto v Indijo je mož prijadral v Ameriko in tam odkril — Brazilijo. Pa ne mord'a, da bi bil Cabral tisti, ki je novo odkritje tako krstil. Bil je veliki petek, ko je stopil na suho. Dal je na praviti ogromen lesen križ ter ga pritrditi na najvišjo palmo, ki je rastla blizu obale. Potem je na vse vetrove razglasil, da zaseda v imenu portugalskega kralja »Uho da vera Cruz«, to sc pravi »otok resničnega križa«. Cabral je namreč mislil, da ga je zaneslo na otok, ki sameva sredi neizmernega oceana. Po zasedbi domnevnega otoka je od-premil ladjo v Lisbono poročat kralju, da se mu je država povečala. Z ostalimi ladjami je jadral nazaj proti vzhodu, da pride okoli Afrike vendarle v bajno Indijo. Zgodovina poroča, da je nazadnje dospel tja, kajpa ne brez bridkih žrtev. Ves zadovoljen je kralj Emanuel Srečni vključil novo deželo v svojo kolonialno posest. Tako je ostalo več kakor tri sto let. Odobril in potrdil je tudi ime. Toda imenu ni bil usojen dolg obstanek. Ljudje so se rajši oprijeli drugega naziva. To je šlo povsem naravno, brez hrušča in trušča. Niti rahla sled kake nepokorščine ni obsenčila srečno Portugalsko. Kmalu so se v novi koloniji pojavili naseljenci ter začeli saditi sladkorni trst in druge koristne rastline. Tla so bila rodovitna in zato so kolonisti lahko izvažati v matično deželo polno pridelkov. Doma so znali vse te dobrote ceniti, najbolj so jim pa bile všeč veje neznanega drevesa iz pragozda. čudne so bile te veje! Zdele so se podobne žilam iz telesa orjaških živali, če si vejo prelomil, se je prikazala živordeča barva, človek bi bil menil, da ga vsak hip obrizgne kri. Pa ne, kri se ni pretakala, marveč je bila videti strnjena, če so take prelomljene veje ležale na kupu, je ob bežnem pogledu nastal vtis, kakbr da tli žerjavica. »Mar ni to braza (oglje)?« so vzklikali Španci. ' »Res, res! Pravcati Pao do Brazil (les žarečega oglja)!« so pritrjevali Portugalci. Iz tega lesa se jc dalo črpati kaj uporabno barvilo. Obneslo se je v mnogih primerih. Bilo je boljše od vsega, kar ie do tedaj služilo za barvanje. Res je, že stari Feničani so umeli barvati na škrlat, toda kako dragi so bili njihovi škrlatni plašči! V enem samem plašču je tičalo premoženje. Tako oblačilo je bilo za kralje, ne za navadne smrtnike. Pomenilo je pravo srečo, da se je našel v novem svetu »les žarečega oglja«. Rdečilo, ki ga je nudil ta barvarski les, je bilo trpežno in obenem dovolj poceni. Kaj kmalu so se ljudje na Portugalskem navadili, da so čudoviti les zaradi podobnosti z žerjavico kratko in malo imenovali »tleče oglje« ali brazil. Po naše bi se reklo pražiljka. Kar nič dolgo ni potem trajalo, pa se jim je zdelo naravno, da kolonijo, kjer je bila pražiljka doma, krstijo za deželo pražiljke ali brazilsko zemljo. Jedrnato govorjenje jc obe besedi strnilo v eno samo — nastala‘je »Brazilija«. Iz ljudstva jc novo ime hitro prodrlo do uradov in pa v širni svet. Ob smrti kralja Emanuela so že povsod v Evropi vedeli, da šteje med portugalske kolonije tudi velika in bogata Brazilija. 7000 frankov pa ni vreden mož No, niso vse ženice takšnega mnenja, kakor je bila stroga Angležinja. Kajti, ne izdamo ženskih skrivnosti, če povemo, da so Eve, ki bi ne dale svojega možička za vse na svetu od sebe, so pa spet druge Ksantipe, ki bi. svojo slabšo zakonsko polovico najraje videle na — luni, pa še tam na oni temni plati, ki ne pokaže nikoli zemlji svojega obraza... Iznajdljiva Angležinja, ki je iskala devet let svojega zvestega moža, se je namreč obrnila na detektivsko pisarno, naj ji ga poišče. Neki detektiv jc stikal po opisani osebi, končno je le našel moža. Izgubil je za iskanje 260 ur časa in preromal 500 km. Ko je pa ženi predložil svoj račun — 7000 frankov, se je la uprla, češ, da absolutno ne plača tolikšne vsote za moža. Zdaj bo vohala sama za njim, da prihrani denarce, ki bi bili za nehvaležnega zakonca zavržena vsota.. Zdravljenje paralize z X žarki Ravnatelj klinike za kožne bolezni v Kolnu, dr. Bering je po 20lctnem prouča-vaniu zdravljenja sifilide in mozga prišel do zaključka, da ju je lahko mogoče zdraviti s pomočjo rentgenskih žarkov. Že med svetovno vojno sc jc dunajskemu zdravniku AVagncr-Jaureggu posrečilo Dovolj žita v rezervi ima Slovaška. Do nove žetve lahko še izvozi 6000 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze. zdravljenje zaradi sifilide omehčanega mozga z umetno injekcijo malarije. Ker je ta postopek precej težak, je Bering ■iskal drugačnega izhoda. Zdravil je pa-ralitikc, ki sc niso mogli podvreči ma-larični kuri, z rentgenskimi žarki. Dosegel jc odlične uspehe. Zdaj se lahko na ta način ozdravijo paralitiki, ki so bili sploh obsojeni na smrt. Zdravljenje z rentgenskimi žarki jc v primeri z mala-rieno kuro nenevarno. Poslanik Češkoslovaške Fierlinger se je vrnil iz Londona na svoje službeno mesto v Moskvo, s čimer s.e demantirajo vesti, da so sovjeti1 priznaiL protektorat nad Češko. Francoske čete za Afriko. V prvi polovici aprila bo Francija poklicala pod zastave nove letnike. Večina teh bo odposlana v Afriko. 10 milijonov nezaposlenih je bilo v prvih dveh mesecih v USA. 400 nemških cisternskih vagonov čaka v Konstanci ob Črnem morju na ruski petrolej iz Baku ja. Obletnico konca državljanske vojne v Španiji bodo slavili v »Tednu miru« od 26. marca do 1. apriia. Podaljšek Siegfriedove črte od Aache-na do Severnega morja, ob vzhodni nizozemski meji, je končan. S teni so zavarovani vvestfalski rudniki tudi s severa. Avtomatska blagajna ga je zadušila. Blagajnik neke banke v New Yorku je vdrl ponoči v novo avtomatsko blagajno. Ko je vrata odprl, so se ta nenadoma z močnim sunkom zaprla in stisnila vlomilca, ki je v groznih bolečinah izdihnil. Levinja na ulicah Cunea v Piemontu jc povzročila splošno paniko. Ušla je iz kletke in neki gluhonemi pometač jo je smelo odvedel s pomočjo čuvajev nazaj v celico. — Ste onih deset Ircev, ki so včeraj pobegnili iz ječe, spet prijeli? — Da, gospod ravnatelj. Trinajst smo jih vtaknili v luknjo... Zvonove in bakrene strehe bodo zišli v topove Posebni dopisnik »Neue Zurchcr Zei-tung« javlja iz Berlina, da »bodo po Nemčiji sneli zvonove iz cerkvenih stolpov in jih predelali v vojni material. Malo pred velikonočnimi prazniki je maršal Goring izdal nalog o rekviriranju zvonov, kar priča o odločnosti nemških političnih in vojaških omifeljev. pripraviti se za primer dolgotrajnejše vojne. Odlok sam navaja med drugim, da je treba računati v primeru zavlečenja vojne na dovoljne rezerve vojaškega materiala. Zvonovi so z malimi izjemami last cerkve. Država je prevzela samo stroške snemanja in prevoza. Na kraju vojne je predvidena zanje primerna odškodnina. Odlok tudi navaja eventualno zamenjavo bronastih zvonov za drug material, razvidno pa ni, če bodo nadomestni zvonovi izročeni cerkvam že zdaj ali šele po vojni. Sedanji zvonovi imajo 75% brona in bakra in 20 do 25% cinka, kar se lahko topi in z dodatkom nekaj brona in trdega brona uporabi za vlivanje topov. Država je vzela v evidenco tudi bakrene cerkvene strehe in druge kovinske dele stolpov. Vsak bakreni material mora biti brezpogojno prijavljen. Država do- stavlja potem od časa do časa za odvzeti material nadomestne dele, pa tudi denarno odškodnino, kjer je treba. Stvar z odvzemanjem bakrenih streh ni tako lahka zadeva kakor snemanje zvonov,.ker terja preveč stroškov, zato sc odlok ne nanaša na vse primere. Posebno velja to za dragocene zgodovinske in spominske stavbe. Nobenega pardona pa ne bo poznala oblast pri rekviriranju bakrenih stolpičev na palačah Kurfurstendamma v Berlinu.« S&@imnlfe m CNE>g FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 30 »Potem sem odšla v Kampaly, kjer bi se morala srečati s- svojim možem. Ko sem prišla v Kampaly, nisem našla svojega Billa. Pač pa me je čakala brzojavka, češ da je hudo obolel za mrzlico nekje v Ugandi ter naj pridem takoj k njemu. Billa se je mrzlica čestokrat lotila. Cez glavo sem imela opravka. Nikomur nisem utegnija pisati, kje sem. Samo Filip je vedel, kani sem odpotovala. Toda njemu nisem hotela pisati, ker sem mu ob slovesu rekla, da mu še pisala ne.bom. Mislila sem, da je najbolje, če se zares razideva za vselej. Kaj bi le dejal moj Bill, če bi izvedel. Moj Bog, kakšno sceno sva imela nekoč,- ker je slučajno odkril pismo nekega moškega, ki mi je pisal...« Eliza je pripovedovala v eni sapi. ne da bi se ozrla v Gleno. »In predno je Bill popolnoma okreval, sem še sama zbolela. V strašnem kraju sva bila, okuženem z malarijo. Bill je postajal nestrpen, ker bi moral v kratkem v Kongo. Težko bolna sem še bila, ko je odšel in ga je zdravnik z misijonarske Postaje zagotovil, da bom zanesljivo Ozdravela. Prvič sem vstala iz postelje tisti dan, ko je Bill odhajal. Sama veste, kako sebičtji so možje! In če bi samo slutila, kar se sedaj dogaja, bi mu nikoli ne.dovolila oditi. Vendar pa na to še pomislila nisem! Hudo bolna sem bila, saj me razumete? In Bill bi izvedel, poznal bi, da to ni njegov... Več mesecev ga ne bo. Svetoval mi je, naj grem k svoji sestrični, čim bom okrevala in bom mogla na pot. S težkim srcem sva se ločila. Prijatelji so mi svetovali, naj me spremlja postrežnica, pa sem odklonila. In tudi pisala nisem nikomur, da pridem, niti Filipu. Rekla sem si, da pojdem naravnost k njemu. Potem bi ‘ ■zadevo oba takoj uredila. Prepričana sem bila, da se bo on zavzel zame. Vedela pa sem, da Bill nikoli ne bo privolil v ločitev. Trdovraten'katoličan je, veste!?« »Torej se ne morete poročiti s Filipom!« je občutila Glen nekakšno zadoščenje in zmagoslavje. Še en vzrok manj, zaradi katerega naj bi ona, zakonita žena Filipova, odnehala ter prepustila svojega moža ženi, ki bi nikoli ne mogla postati prava Filipova žena, kvečjemu njegova ljubica ali priležnica. Glen je naravnost dolžna,, da obvaruje Filipa pred takim življenjem. Eliza pa jc nadaljevala: »In tako sem prišla sem, čim hitreje sem mogla. Za- drževala se nisem niti s pisanjem in običajnimi brzojavi. Pa saj nisem mogla pisati! Morala sem ga videti. Zelo neljubo bi mi bilo, če bi za stvar izvedela moja sestrična Anita prej, nego bi š Filipom zadevo sama uredila.« »Pa niste ničesar slišala o najini svatbi?« jo je vprašala Glen. »Niti besede! In kako naj bi si ka.i takega mislila?« je pričela spet jokati. »Šele štiri mesece je, kar sem ga bila zapustila.« Štiri mesece! Glen je bila teden dpi manj v Afriki! Čudno, kako more mož v tako kratkem času zamenjati ljubljeno ženo z drugo. V tem hipu je skoraj zasovražila Filipa. Čemu je to storil? Ker ga je rešila, samote ter mu pomagala pozabljati nfcsrečo? Ali se'mu je mudilo in se je bal, da bi je ne vzel kdo drugi, na priliko kak farmar, ki že dolgo stika za ženo, ki bi imela tudi kaj pod palcem? Denar? Zamislila se je nad okolnostjo, ali morda tudi pri Filipu ni igral denar poglavitne vloge. Ne, tega si ni mogla predstavljati. Verjetno je bila kriva ta neznosna samota, ki je trapila Filipa. In ona mu je izpolnila samotne dneve. Prinesla mu je zadovoljstvo in mir. In pripravljena je bojevati se zanj z vsem svetom! - - .' ‘ • Posrečilo se' ji jc, da je . naposled prepričala Elizo Olivcrovo, da je sprejela njeno pogodbo. »Z avtomobilom se takoj odpeljite np postajo. Vlak ob petih še ujamete! S seboj vam dam ček, ki ga lahko vnovčite v moji banki v Nairobi. Pri sebi imam le nekaj bankovcev. Če želite, vam jih dam. In pišite mi iz svojega hotela. Vsa pisma pa naslovite na mojo banko, ki mi jih bo kasneje dostavila. Pomagala vam bom v vsem. V vsem, me razumete? Seveda, dokler boste držala prisego in Filip o stvari ne bo ničesar izvedel!« Eliza je bila osupla ter je k vsemu privolila. Toda s težkim sivem je odšla k avtomobilu. Z obema rokama se je oklenila torbice, v kateri je imela Glenin ček. In že je računala: pet sto liber, sama jih ima štiri sto, pa tudi Billov mesečni prispevek ni reven. Torej? Zakaj bi ne vzela še Gleninega denarja, Naj vsaj plača, kar je morala trpeti. Ih.jizvabila ji je celo prisego, da ničesar ne pove Filipu! Ne, to Glen ni lepo storila! Glenin težak ček je precej razpršil Eli-zino žalost. V Nairobi pojde, kjer bo v najlepšem hotelu preživela nekaj krasnih tednov. Zakaj žalost in solze? Pa če se je morda celo motila? A naj pride najhujše, Bill jc vendar dober človek, ki jo je oboževal. Nekoč je izjavil, da bi ubil vsakogar, ki bi mu jo hotel odpeljati. »In kaj bi storil z menoj?« ga je vprašala takrat. • .' ■»Tebe bi ne pustih kjijpada.- Brez tebe vendar ne morem živeti,« ji je mračno odgovoril. , ■ . (DaljeJ Umrla nam je naša predraga soproga, mama, nona in teta, gospa Pogreb bo v Ptuju v torek, 26, marca; ob 16., iz hiše žalosti, Minoritski trg 7-!I„ na mestno pokopališče. Ptuj Ljubljana, Trst. Celje, 25. marca 1940. žalujoče družine: Martelanc — Plesnikar — Kariš. Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda se najtoljeje zahvaljujemo: g. stolnemu vikarju P. Pribožiču za duhovno pomoč med boleznijo m na smrtni postelji ter g. dr. Ivanu Koprivniku za požrtvovalno zdravljenje; gospodu banu dravske banovine, prevzvišenemu g. škofu, gg. senatorjem, bivšim narodnim poslancem in banskim svetnikom, zastopnikom krajevnih občeupravnih, policijskih in sodnih oblastev ter državnega tožilstva, zastopnikom stolnega kapitlja, zastopnikom uradništva banske uprave, zastopnikom mestne občine mariborske in občine košaške, članom načelstva Spodnještajerske ljudske posojilnice in ravnateljem denarnih zavodov, zastopnikom društev in pokojnikovim stanovskim tovarišem, pokojnikovim snežniškim rojakom z gg. župnikom, šolskim upraviteljem in banovinskim zdravnikpm na čelu ter vsem ostalim za tako častno in številno spremstvona zadnji poti; g. stolnemu in mestnemu župniku za ganljivi govor, pomnoženemu pevskemu zboru »Maribor« za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so namesto venca na grob darovali za dobre namene, zlasti g. banu in uradništvu banske uprave, in končno vsem prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in nas ob težkem udarcu tolažili. Vsem: Bog plačajI ŽALUJOČA RODBINA. Maribor, Ljubljana, Split, 21. marca 1940. Friderik Rečnik elektroinženir je umrl 25. marca 1940 na posledicah tragične nesreče v najlepši moški dobi, star 26 let. Zemeljski ostanki našega pokojnika bodo blagoslovljeni 27. marca ob 15. uri v mrtvašnici mariborske Splošne bolnišnice, nakar bodo prepeljani v krematorij v Gradec, kjer bodo upepeljeni. Maribor, 26. marca 1940. Globoko žalujoči starši. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena in nepozabna mati ozir. stara mati, tašča, teta, gos-pa Klara Ifog/er, roj. lutka v petek, dne 22. marca 1940. ob 1. uri po mukapolnem trpljenju v 61. letu svoje starosti Bogu vdano umrla. Nepozabna pokojnica je bila v soboto, dne 23. marca 1940, ob 16. uri na farnem pokopališču v Petanjcih v rodbinski grobnici pokopana. Sv. maša zadušnica sc bo brala v torek, 26. marca, ob 9. uri, v župnijski cerkvi pri Kapeli. Petanjci, Motvarjevci, Graz, Weiz, dne 22. marca 1940. Hilde Mraz, roj. Vogler, Margit Toplak, roj. Vagler, hčerki, v imenu vseh sorodnikov. ČEŠPLJOVA DREVESCA domače in bosanske češplje, breskve, vinsko trsje, korenjaki Gothe 9. Sadjarstvo Dolinšek. Kamnica, Maribor. 1592-1 BUKOVA IN BOROVA DRVA cepanicc, jelove ali smrekove trame, deske in štafle. Ponuditi na ogl. odd. lista pod »Izvoz«.________________1597-1 NAZNANJAM cen], občinstvu, da sem prevzel s 1 aprilom 1040 pekarno v'Zg. Radvanju, Pohorska cesta 30 od gosp. Begana Antona ter bom cenj. občinstvo točno in solidno stregel z belim. polbelim, črnim, parjenim belim, rženim in rumenim rže nim kruhom. Nadalje z luksuznimi domačimi keksi — suhorji in dalmatinskim pecivom. Se priporočam cenj. občinstvu. S spoštovanjem Jože Dietz, pekarna »Dina«. 1598-1 PODPISANI PETRIČ FRANC jeklar, delavec v Prevaljah, obžalujem vse žaljivke, katere sem izrekel gospej Rifl Mariji, gostilničarki in posest nici v Farni vasi, Prevalje, iste preklicujem ter se zahva ljujem gospej Rifl Mariji, da je odstopila od sodnijskega, postopanja. 1606-1 SLIKARSKE VZORCE od 1 do 5 barv prodam po nizkih cenah, Istotam se sprejme slikarski vajenec. — Vetrinjska ul. 18, Jurij Juter-šrtk. 1607-1 Posest STAVBENE PARCELE zelo sončna lega v mestu na t/rodaj. Povprašati v upravi. 1542-2 MALA HIŠA se proda pod Pohorjem. 1000 m, cena 10.000 din. Vpraša se Hostejeva 72. 1589-2 MALO POSESTVO kupim v bližini Maribora, z malim vinogradom in sado-nosnikom. Vprašati pri Jeza, Mlinska 28. Maribor. 1594-2 Cifaite„Ve{ernik * ZLOŽLJIVA BETONSKA SMETICNICA se takoj proda. Mlinska ul. 4. 1609-4 TRISOBNO STANOVANJE lepo, sončno se odda 1. maja v novi hiši, Slovenska 39. Povprašati Gospojna 13. 1507-5 Soiboodda SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda dvema osebama. — Streliška c. 1. 1579-7 SOSTANOVALEC se sprejme na hrano in stanovanje. Židovska ul. 14-1, vrata 8. 1581-7 GOSPOD se sprejme takoj na hrano in stanovanje. Gubčeva 5, Melje 1593-7 Sobo fšie V območju Kralja Petra trga se išče OPREMLJENA SOBA s kopalnico. Naslovi se oddajo v trafiki Dvorakova 10. 1445-8 MAREC 1940 Torak 26 31 dni hUmma! prodajamo 300 parov MiHi Ml« it sandale! po starih cenah od 125"- do 195«- Oglejte si stransko izložbo „KIMGSHOE Gosposka ulica 3C ladaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se um vračalo. — Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 23-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun Štev. 11. 409. BOLJŠI OBRTNIK z gotovino želi znanja z gospodično do 30 let z nekaj Premoženjem v svrbo ženitve. Dopisi pod »Pomlad« na ogl. odd. »Večernika«. 1600-12 Pouk NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Aleksandrova c. 14/1, levo. 1595-13 Cefral___________ ' '•v '■ -'—mhfcflMJ DELAVNICA velika 100 km5, svetla, pripravna za vsako obrt ali skla dišče. se takoj odda. Izve se pri Semko, Aleksandrova 13. 1590-14 ProSš k s me ss« 'ko m v ledvicah, mehurju in žolču ter za zdravljenje njihovih bo-lezni uporabljajte: >, ZDRAVILNI DUBRAVKA CA] Uspeh zajamčen, poskušajte tudi Vi. Ena škatla din 36.—. tri škatle din 90.— franco poštnina. Dobiva se v vseh lekarnah. kjer jih ni. pošilja: Kem. farm. laboratorij Mr. Iyo AndrlJIč, apolekar. -Mostar. R. S. br. 14471. 23. V. 1938. Sirite; Ve cer n ŽIVAHNO TEZNEM W POBREŽJU Kljtfo vojni psihozi, ki se že vsepovsod pozna, se je pričela na Teznem in Pobrežju prav živahna gradbena sezona. V gradnji je v obeh krajih okoli 15 novih stavb. Zanimivo je, da so pri teh novogradnjah že vpoštevana navodila glede predpisanih zaklonišč pred zračnimi napadi. Vsaka stavba ima posebno nišče. m Z nožem nad ženo. Blizu Sv. Petra sla se sprla zakonca D. Med prepirom je Ivan D. pograbil nož in zabodel svojo 112 letno ženo Marijo, ki so jo morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Razno BUČNO OLJE. vedno sveže in dobro, nudi Tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica 7. 861—1 CEPLJENO TRSJE prvorazredno, dinar komad, divjake, korenjake, sadno drevje nudi 2iher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Mo-škanjci. Zahtevajte seznam! 1168-1 ALI ŽE VESTE da kupite najceneje za praznike rozine slive, lešnike, čokolade. mandeljne itd. v trgovini Josip Lešnik, Krekova ulica 6. 1221-1 ESPERANTSKO DRUŠTVO V MARIBORU vabi na svojo redno letno skupščino dne 27. marca ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Odbor. 1582-1 TRAJNI KODRI takoj valovi, z najboljšim apa ratom. Gledališka frizerka Marica Požar, Vetrinjska 11. 1587-1 NAČRTE preračune, stanovanjske hiše, vile, industrijske zgradbe, adaptacije, gospodarska poslopja izvršuje po solidnih cenah Marko Štuhec, zidarski mojster. Ivanjkovci Podjetje je izvršilo dosedaj že več naj modernejših šolskih poslopij (med drugimi tudi v Slatina Radencih), denarnih zavodov, stanovanjskih hiš, vil itd. 1596-2 Kupim VEVERICE, KUNE, LISICE, DIHURJE. DIVJE ZAJCE in ostale kože divjačine kupujem po naj višjih dnevnih cenah, sprejmem v strojenje in barvanje. Senika, Maribor, Aleksandrova 13. 1584-3 ZAGANJAČ z oljnim hlajenjem za elektromotor 25 Ks kupimo. Železarna Muta, Muta ob Dravi. 1602-3 Prodam «—Mmmmw KROMPIR najboljše vrste, za seme. se dobi v trgovini Franjo Ko!e-rič, Studenci. Kralja Petra cesta 37._______________1588-4 PROP * M PRAŠIČA gramofon in pohištvo. Aleksandrova c. 31. Pobrežje. 1608-4 Sšm&O