OB DRUGI OBLETNICI TITOVE SMRTI
Ponosno in dosledno
ko ob drugi obletnici Titove smrti znova doživljamo vse tiste težke trenutke slovesa, smo lahko ponosni, da naszalost ni strla, nam ni osla-bila moči ter vzela poguma za nadaljevanje njegovih načrtov in njego-vega življenjskega dela.
Spominjamo se. kuko so bili takrat zaskrbljeni »prijatelji« našega siimoupravnega sislema zunaj in doma. Hinavsko so spraševali: »kaj bo z Jugoslavijo po Titovi smirti?« pa pri tetn želeli in pričakovali, da bo razpadla.
Vsi. ki smo zaupali v Tita irn partijo. smo vedeli, da je nova — Tilova Jugosliivija postavljena na trdne temelje. Tudi tretji svet, ki združuje nekdanje pa ludi ie danes izikoriščane narode in države. ima čedalje nočnejši in odločujoči vpliv, ki ga — rada ali nerada — morata upošte-
vati tako vzhod kot zahod.                           ^,   . ¦•        ¦        -,    ,
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje •> 1. sirani)
Sediinji gospodarski položaj na vseni svelu, še posehej p;i v državah. kot je naša, ki inia velike finandttc obveznosti do tujine, je spet načel vprašanje: ali uirjevuli odločanje dr-/avnegn aparala ali delavskega sa-moupravljanja!
7a Titove soborce, sodelavce in nadaljevalce njegovih idcj in spoz-nanj, je samo ena poi: Ure/ i/kriv-ijanja Titovih in KarJcljevih znanstvenih dognanj mora odločali državni aparat vse manj, delavec — proizvajalec pa vse več!
Povečanje produl.livnosli i" de-lovne discipline pa manj jiovorjenja samo zaradi govorjenja, 10 bo dalo delavcu večje in kvaliteinejse možiio-sti odločanja. Vsemu temu pa mo-rajo dajati zgled predvsem vsi tisti, ki
jim je nasa družba /aupala odgo-vorne poliličnogospodarske tunkci-jc. In če naj vključimo še etio izho-dišče, pridobitve narodnoosvobodil-nega boja, s poudarkom na bratstvu tii enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, lahko /. gotovostjo za-Irdimo, da ne bo prerekanj, razha-janj ali slabilev, niarveč bomo lo uir-jevali vse pozitivno lako v gospodar-skih kot v mednacionalnih odnosili.
Vse to in še več jc izraženo v pesmi, ki so jo vsi jugoslovanski na-rodi in narodno>ti v/eli /a svojo in skupno: »Druže Tilo. mi !i se kune-mo. da sa Ivoga puta nc skrenemo«
/apojmo jo vsi, glasno in iskreno, brcv slehernc /le misli. In ludi de-lajmo tako, da bomo imeli boljši danes in ne boljši juiri, ki ga prestav-Ijamo iz dneva v dan.
STANE MELJO