Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Klop~i~, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko , prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 5 UDK 630 / ISSN 0024-1067 maj 2001 uvodnik Lesarji imamo vi{jo strokovno {olo! I S študijskim letom 2001/02 pričenja na Lesarski šoli Mari-& bor dolgo pričakova- no izvajanje progra-| ma višjega strokovnega izobraževanja za lesarstvo. Tako se lesarji vključujemo v mrežo višjih strokovnih šol, ki je pomemben del slovenske ku-rikularne prenove in dobrodošla novost na področju strokovnega izobraževanja nasploh. Program višje lesarske strokovne šole je bil pripravljen na osnovi znanstvene študije o kadrovskih potrebah slovenske lesarske stroke ter v sodelovanju z GZS-Združenje lesarstva in vodilnimi lesarskimi strokovnjaki ter pedagogi. Cilj programa je izobraziti inženirje lesarstva - ta naziv si bodo pridobili po dveh letih rednega šolanja - z zadosti širokim praktično-aplikativnim in strokovno-teoretič-nim znanjem, t.j. obratne inženirje, s poglobljenim znanjem tako s področja stroke kot tudi ekonomije, vodenja in poslovnega komuniciranja, usposobljene za načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje proizvodnega procesa v obratih ali manjših proizvodnih podjetjih. Predmetnik je v celoti usklajen s temi cilji - najobsežnejši predmet (40% vsega fonda ur) predstavlja praktično izobraževanje, vsi teoretični predmeti pa imajo obvezne seminarske oz. laboratorijske vaje. V prvem letu je Ministrstvo za šolstvo odobrilo le vpis v program izobraževanja odraslih, ki je samoplačniški; v naslednjem šolskem letu, ko bodo naša nova šolska zgradba tudi dokončno opremljena, pa pričakujemo tudi redno izobraževanje, za katerega že sedaj vlada veliko zanimanje med diplomanti srednjih lesarskih šol. Na letošnjem razpisu MŠZŠ se je do roka v program višje lesarske strokovne {ole prijavilo 91 kandidatov. Svet zavoda L[ Maribor je sprejel sklep o omejitvi vpisa na 60, tako da bodo kandidati morali skozi izbirni postopek, katerega pravila so bila prav tako objavljena v omenjenem razpisu. Na{e novo in sodobno {olsko poslopje prav gotovo zagotavlja visok standard bivanja {tudentov in solidne materialne pogoje za strokovno izvajanje predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj. Kvaliteta izobra-‘evanja je zagotovljena tudi s predavateljskim zborom, ki ga sestavljajo vidni slovenski strokovnjaki lesarstva in drugih strokovnih podro~ij z bogatimi izku{njami, tudi pedago{-kimi. Vsi predavatelji so bili izbrani po strogih kriterijih Strokovnega sveta RS za strokovno izobra‘evanje, zato ne dvomim v njihovo strokovno kompetentost in pripravljenost za timsko delo. Na{a dolgoro~na vizija je ustvariti izobra‘evalno institucijo, tesno povezano z industrijskim zaledjem stroke v regiji in dr‘avi ter podajati znanje z uporabo sodobnih metod pou~evanja in povezovanjem teorije s prakso. Obenem ‘elimo biti vir in promotor razvoja in pridobivanja znanja ne le na{im {tudentom, temve~ tudi uporabnikom iz prakse. Ve~ja povezanost {ole z industrijo v obojestransko korist je zagotovljena ‘e s samim programom, saj {tudentje opravljajo predmet prakti~no izobra-‘evanje ter izvajajo obvezne seminarske vaje iz strokovno teoreti~nih predmetov v podjetjih, s katerimi so sklenjene 3-partitne pogodbe, ter pod nadzorstvom mentorjev, ki redno sodelujejo s predavatelji. Verjamem v visoko perspektivo tak{nega programa in sem prepri~ana, da ga slovenska lesarska stroka {e kako potrebuje. Zdenka Steblovnik, univ. dipl. in`. ravnateljica dogodki, odmevi kazalo stran 148 Toksi~ne snovi v lesovih Toxical substances in wood avtorja Vesna TIŠLER, Igor UPUŠČEK stran Ro`ni les in palisander Rosewood, Rosenholz and palisander avtor Niko TORELLI Pritrjevanje orodja za obdelavo lesa in umetnih materialov na stroje Vladimir Nagli} 163 Majhnost je lahko tudi prednost Intervju z Matja`em Fajsom Sanja Pirc 171 Feng {ui - umetnost, filozofija ali {e kaj? Fani Poto~nik 178 Rezbarski shod Sanja Pirc 181 Anketa meseca Investicije v lesni industrij V anketi so tokrat sodelovali nekateri proizvajalci in dobavitelji strojne opreme Iz vsebine 174 Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. Kompetenten partner v lesni industriji Vera Rutar - nova doktorica znanosti 176 180 Podjetnost in ustvarjalnost mladih 182 Ocenjevanje izdelkov prakti~nega pouka v srednjih lesarskih {olah 18 4 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 186 Izvle~ki ~lankov znanstvenih in strokovnih ~lankov 187 Kratke novice Banket D[L na Oddelku za lesarstvo Dru{tvo {tudentov lesarstva (D[L) je tradicionalno, kot ‘e nekajkrat doslej, tudi letos sredi aprila na Oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete organiziralo banket, dru‘abni ve~er, namenjen dru‘enju {tudentov, povezovanju s stanovskimi kolegi drugih fakultet, s profesorji, povabljenimi {tevilnimi predstavniki bodo~ih delodajalcev, predstavniki Dru{tva in‘e-nirjev in tehnikov (DIT) ter kulturniki. Ve~er je minil v predstavitvi aktivnosti dru{tva, dose‘enih uspehov, ‘elja in ambicij, ki jim je v kar naj-ve~ji meri prisluhnil predstojnik Oddelka za lesarstvo in prodekan za pod-ro~je lesarstva, prof. dr. @eljko Gori-{ek. Kulturnoumetni{ki program so glasbeno popestrili {tudentje Akademije za glasbo, hkrati pa je bila prireditev namenjena tudi otvoritvi razstave samostojnega oblikovalca De-jana-Uro{a [ujdovi~a, ki na svojstven na~in oblikuje in izdeluje unikatno masivno pohi{tvo. mag. Ale{ Stra‘e iJ2Les 53(2001) 5 dogodki, odmevi Kratke novice RCL kon~uje delavnico “Priprava izjave o varnosti z oceno tveganja za podjetja” Ta mesec se izteka posebej za lesarstvo prilagojena delavnica, ki jo je na pobudo ~lanic organiziral RCL. Pri~a velikemu {tevilu udele‘encev je gotovo aktualnost tematike, saj je zakonski rok za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja za podjetja 27. julij 2001. Delodajalci so najbolj odgovorni za ureditev razmer. Zato bodo morali najprej pripraviti izjave o varnosti z oceno tveganja, pred tem pa inventuro podlag. Vodstva podjetij se morajo zavedati, da ob prenosu strokovnih nalog na strokovnega sodelavca ali strokovno slu‘bo niso odvezani odgovornosti na tem podro~ju (5. ~len zakona). Najpomembnej{a obveznost za delodajalca je izjava o varnosti, ki bo vsebovala na~ine in ukrepe za varnost in zdravje pri delu, in bo temeljila na oceni tveganja za nastanek po{kodb in zdravstvenih okvar. Za varno in zdravo delo bo moral delodajalec do-lo~iti strokovnega delavca in poob-la{~enega zdravnika, sprejeti ukrepe po‘arnega varstva, prve pomo~i in evakuacije, izdati navodila in usposabljati za varno delo, obve{~ati delavce o nevarnostih in zagotavljati periodi~ne preiskave delovnega okolja ter opreme. Delodajalec bo poleg tega moral zagotavljati zdravstvene preglede delavcev in sodelovati z delavskimi sindikati in sindikalnimi predstavniki. LESARIADA 2001 tokrat v Slovenj Gradcu LESARIADA 2001, ‘e 7. sre~anje dijakov slovenskih srednjih lesarskih {ol, je tokrat potekala 19. aprila v Slovenj Gradcu, na njej pa je sodelovalo vseh 9 lesarskih {ol. Poleg na{ih so letos izjemoma pokazali svoje spretnosti, znanja in sposobnosti tudi avstrijski in finski lesarski vrstniki ter prijatelji, ki prihajajo iz partnerskih {ol iz Wolfsberga oziroma Lahtija. Osrednji del LESARIADE so predstavljale dru‘abne igre, ki so zajemale ‘aganje hlodov, cepljenje sko-del ter polaganje in zabijanje skodel. Sicer pa so se lahko dijaki pomerili {e na {tirih podro~jih; s svojim strokovnim znanjem so se postavljali pri poznavanju vrst lesa in ro~ni obdelavi, s {portnimi spretnostmi pa pri nogometu in {tafeti. Najve~ nagrad so si tako prislu‘ili novome{ki lesarji, saj so kar trikratni prvaki: pri {tafeti, ro~ni obdelavi in izdelavi skodel, kjer si delijo prvo mesto z Novogori~ani. Slednji so se izkazali {e pri nogometu, medtem ko se na vrste lesa po rezultatih sode~ najbolje spoznajo gostitelji, dijaki iz Slovenj Gradca. Tudi v skupnem se{tevku to~k so glavni zmagovalci dijaki iz Novega mesta, sledijo pa jim Slovenj Gradec na drugem in Nova Gorica na tretjem mestu. ^estitke tako favoritom kot vsem drugim, ki so se po svojih mo~eh trudili pokazati svoje znanje, spretnosti in nenazadnje svojo dobro voljo. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Anketa meseca Investicije v lesni industriji Alojz KOBE, univ. dipl. ing. les. vodja podro~ja za investicijsko opremo Lesnina in‘eniring d.d. Ljubljana. V Lesnini in‘eniring d.d. Ljubljana generalno zastopamo 16 svetovno najbolj priznanih proizvajalcev investicijske opreme za lesno industrijo na podro~ju Slovenije in drugih dr‘av, nastalih na podro~ju biv{e Jugoslavije. Zadnja leta ves ~as bele‘imo rast realiziranih projektov. Promet v letu 2000 smo pove~ali za prek 30 %, ~eprav so po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, Zdru‘enja lesarstva, investicije v lesni industriji padle za 10,1 %, v pohi{tvenem sektorju pa celo za 33,7 odstotkov. Velik porast prodaje bele‘imo tudi v dr‘avah biv{e Jugoslavije. Kljub temu da je ponudba strojne opreme zelo velika in da se tedensko pojavljajo novi trgovci, ‘eljni hitrega zaslu‘ka, na nekaterih podro~jih lesne industrije bele‘imo prek 70 % tr‘ni dele‘. To ka‘e, da je slovenski investitor vse bolj preudaren in daje prednost kvaliteti, zanesljivosti in strokovnosti, kar je na{ moto ‘e ve~ kot 30 let. Zaposlujemo nov strokov- nadaljevanje na strani 6 ► ► ► ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Toksične snovi v lesovih Toxical substances in wood avtorja prof. dr. Vesna TIŠLER, Igor LIPUŠČEK, univ. dipl. in`., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, c. VIII/34, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Predstavljene so najpomembnej{e toksi~ne snovi v lesovih, njihove lastnosti, vplivanje na ~loveka. Opisan je tudi postopek ugotavljanja in njihova identifikacija. V nadaljevanju so predstavljene doma~e in tuje, predvsem tropske drevesne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi. In the article the most toxical substances in wood species like its properties, its influence on human health, methods of diagnosticing and its in-dentification are being presented. Also are presented the homegrown and foreign tree species, especially tropical ones, which have influence on workers health. Klju~ne besede: les, toksi~ne snovi, vpliv na zdravje Keywords: wood, toxical substances, health influence 1. UVOD V Evropi je pribli‘no 50 dru‘in rastlin, v katerih so odkrili strupene snovi, v svetovnem merilu pa je ta {tevilka mnogo vi{ja, giblje se okoli 300. Koli~ina strupenih in zdravju {kodljivih snovi se v rastlinah zaradi {tevilnih vzrokov spreminja. Razporeditev teh snovi je v posameznih delih rastline razli~na. Rastlinski strupi ne delujejo na vse ljudi enako, v veliki meri je to odvisno od dispozicije, starosti in splo{-nega zdravja posameznika. Toksi~ne snovi organizem bolje prena{a, ~e se nanje navadi. Kot zna~ilna se omenjata nikotin in kofein, ki pa lahko pripeljeta do kroni~nih obolenj. V zadnjem ~asu velikokrat sli{imo “Nazaj k naravi!”, kar naj bi pomenilo re{itev pred {tevilnimi kemikalijami in strupi, ki nas po mnenju nekaterih zelo ogro‘ajo. Navadno se ne zavedamo, da je tudi v naravi veliko {tevilo strupenih snovi, ki pa jih ve~inoma ne krivimo za bolezenske simptome, ki se pojavijo. Tudi lesovi, ki jih imamo za zdravju ne{kodljive in okolju prijazne, lahko vsebujejo toksi~ne snovi. V Evropi je takih lesov bolj malo, ve~ino dre- vesnih vrst, katerih les vsebuje tok-si~ne snovi, najdemo v tropskih krajih. V ve~ini so to lesovi listavcev. Poraba lesa za pohi{tvo, furnir, konstrukcije, ladje, okrasne predmete in {tevilne druge namene ves ~as na-ra{~a. V svetovnem merilu se predvideva, da bo svetovna poraba hlodovine v leto{njem letu 4.000 do 5.000 milijonov m3. Tropski listavci, ki vsebujejo najve~ zdravju {kodlji-vih snovi, prihajajo iz gozdov ob Ama-zonki, iz centralne Afrike (posebej iz Zaira) in jugovzhodne Azije. Manj{i dele‘ tropskih listavcev prihaja v Evropo iz Bolivije, ki je sicer najve~ji proizvajalec hlodovine in polizdelkov Latinske Amerike. V Evropi porabijo najve~je koli~ine lesa tropskih iglavcev Nem~ija, Francija in [panija (Hausen 1981). V Sloveniji, tako kot povsod po svetu, poraba tropskih listavcev pada, tako da letno porabimo za proizvodnjo furnirja le okrog 20.000 m3. Vzrok za splo{no zni‘anje porabe tropskih listavcev je v prepovedi uni-~evanja de‘evnih gozdov na zemlji in zavest o nesmiselnih posegih v naravno okolje, ki jo krepijo predvsem varstveniki okolja. Manj je k zni‘anju uporabe teh lesov, katerih ve~ina je Les 53(2001) 5 raziskave in razvoj zdravju neprijaznih, pripomoglo dejstvo, da delo s temi lesovi prinaša resne zdravstvene težave proizvajalcem in potrošnikom tovrstnih izdelkov. Ne glede na postopno znižanje uporabe okolju neprijaznih lesov, je dobro poznati najpomembnejše snovi, ki prispevajo k njihovi škodljivosti, in najosnovnejše posledice, ki jih te snovi povzročajo. 2. NAJPOMEMBNEJŠE SKUPINE TOKSIČNIH SNOVI Toksične in dražljive komponente lesa so akcesorne snovi, ki se zlasti pojavljajo v jedrovini, predvsem v lesovih listavcev. Večina je izločljiva z organskimi topili. Njihova funkcija je ščititi les pred škodljivci, okužbo gliv, napadom insektov in bakterij. Večina so to stranski in končni produkti živega drevesa, ki za rastlino niso uporabni, in se odlagajo v mrtve celice lubja in jedrovine, ki se s tem tudi obarva. Skorja in beljava lahko vsebujeta povsem drugačne snovi od tistih, ki so v jedrovini, lahko pa so tudi enake toda v različnih (navadno nižjih) količinah. Vsebnost toksičnih spojin v lesovih se zelo spreminja. Odvisna ni le od letnega časa, geografske lege, rastišča in ekoloških pogojev, pač pa je njihova količina različna celo med posameznimi osebki iste vrste, ki rastejo na istem mestu, med seboj oddaljeni le nekaj metrov. Med toksične spojine lesov prištevamo: • alkaloide, • antrakinone, • flavonoide, • kumarine, • glikozide, Les 53(2001) 5 • saponine, • stilbene, • terpene, • in druge manj pomembne razrede spojin. 2.1. Alkaloidi Alkaloidi so v rastlinskem svetu izredno razširjeni. Poznanih je več kot 4.000 rastlinskih alkaloidov. Predvidevajo, da so v približno 10 % od vseh rastlin na zemlji. Samo v krompirju, ki ga uživamo vsak dan, so jih odkrili prek 20. Alkaloide so izolirali iz korenin, semen, listov, lesa in skorje (D’Mello 1991). Kemijsko gledano so aldehidi baze, ki imajo dušik kot hetero atom vključen v ciklični spojini. Na človeka delujejo zelo različno. So lipofilni in se resorbirajo skozi poškodovano kožo. Delovanje alkaloidov na živa bitja se odraža kot občuten fiziološki efekt, ki pa je od alkaloida do alkaloida drugačen. Nekateri alkaloidi vzpodbujajo centralni živčni sistem, drugi povzročajo paralizo. Nekateri dvigajo krvni tlak, drugi ga znižujejo. Včasih alkaloidi olajšajo bolečino, drugi delujejo kot pomirjevala, tretji omogočajo infekcijo mikroorganizmov itn. Večina alkaloidov je za ljudi škodljivih, ko presežejo določen prag oz. dozo, ki pa je pri nekaterih alkaloidih zelo nizka (Solomons, 1996). Učinkovanje večine alkaloidov se odraža kot oponašanje ali zaustavitev delovanja živčnih prenosov, drugi delujejo na dihalne funkcije. Lahko spremenijo ritem srca ali povzročijo poškodbe na koži. Nekateri med njimi so smrtno nevarni, drugi so v majhnih količinah zdravila in poživila. Značilnosti zastrupitve z alkaloidi so prekomerno slinjenje, razširitev ali skrčitev zenic, glavobol, bruhanje, bole~ine v ‘elodcu, driska, raztrese-nost, koma in celo smrt. Med znane alkaloide lesa spadajo berberin in njegovi derivati kot na primer jatronizin, palmatin in kulu-mbanin, ki jih sintetizirajo rastline iz dru‘ine BERBERIDACEAE. So le delno strupeni, predpostavlja se njihovo antibioti~no delovanje. Strihnin vsebujejo drevesa iz rodu Strychnos spec. Strihnin je zelo strupen - LD501 (podgane) = 5 mg/kg. Zastrupitev s strihninom povzro~i 1 letalna doza, pri kateri 50 % osebkov pre`ivi, 50 % osebkov pa pogine i.v. - intravenozno, v `ilo p.o. - oralno, z zav`itjem i.p. - intraperitonealno, potrebu{no Berberin Strihnin D Liriodenin raziskave in razvoj D Taksin D Kinin D Citizin D Robinin D Sambunigrin zelo mo~ne kr~e in smrt. Ugotovili so tudi njegovo terapevti~no delovanje, ~e doziranje ni prekora~eno, vendar se pri dalj{i uporabi kumulira v telesu in po{koduje jetra. Liriodenin in magnoflorin najdemo v raznih vrstah iz dru‘ine MAGNO-LIACEAE, eden teh je Liriodendron tulipifera L. Ti alkaloidi povzro~ajo alergi~ne reakcije in po{kodujejo ko‘o. Dalj{a izpostavitev povzro~a dermatitis. Kurare je skupno ime za zmes alkaloidov, ki so jih Indijanci iz tropske Ju‘ne Amerike pridobivali iz skorje in rabili za zastrupitev pu{~ic; glavna sestavina je D- turbokurarin, ki ima v kemijski zgradbi {tiri benzenove obro~e in dva du{ikova atoma. Je izredno strupen in deluje, ~e pride v kri, ‘e v minimalnih koli~inah. Meso, s kurare zastrupljenih ‘ivali, je u‘it-no, ker telo prek prebavnega trakta prenese ve~je koli~ine. Taksin je alkaloidna frakcija, ki jo vsebujejo tise Taxus baccata L. Glavna komponenta je taksin, po katerem je frakcija dobila ime. Taksin je zelo strupen - LD50 (podgane) = 4,5 mg/ kg i.v., povzro~a spremembe v delovanju srca (aritmija in upo~asnitev delovanja) in dvig krvnega tlaka. Ve~je doze povzro~ajo izgubo zavesti, kolaps, komo in smrt zaradi zaustavitve krvnega obtoka in dihanja. Kinin najdemo v drevesih Cinchona pubescens Vahl. Kinin je strupen, v majhnih koli~inah pa je zdravilo, ki ozdravi malarijo. Umetno pridobljen se uporablja kot dodatek {am-ponom in lasionom za lase. Strupenost β-kinina zna{a - LD50 (ma~ke) = 21,6 mg/kg intravenozno. Citizin in N- metilcitizin so na{li v lesovih nagnojev Laburnum spec., afromozije Afromosia elata, Peri- copsis elata von Meuven, v semenih japonske sofore Sophora japonica L. Sta dokaj strupena, delujeta na centralno ‘iv~evje in kostni mozeg, LD50 (mi{i) = 101 mg/kg p.o. za citizin in >500 mg/kg p.o., 21 mg/kg i.v., 51 mg/kg i.p. za N- metilcitizin. Simptomi zastrupitve se ka‘ejo kot skele-nje v ustih in ‘relu, slinjenje, slabost, krvavo bljuvanje, znojenje, omotica, vrtoglavica, razburjenost, stanje zmedenosti s halucinacijami ali delirium, trzanje mi{ic, kr~i in kolaps. Dolgo-trajnej{i u~inek teh alkaloidov pov-zro~a dermatitis, dra‘enje sluznice, glavobol, slabost in celo ohromitev. 2.2. Glikozidi Glokozidi so spojine ogljikovih hidratov z drugimi vrstami spojin, kjer je glikozidna OH-skupina derivati-zirana. Glikozidi so glukozidi, ga-laktozidi, manozidi, itd., aglikoni – niso monosaharidi. Lastnosti gliko-zidov so odvisne predvsem od agli-konov. Evomonosid je glikozid, ki ga najdemo v navadni trdoleski euonymus europaeus. Je strupen - LD = 0,28 mg/kg i.v. Robinin je glikozid, ki ga najdemo v robinji Robinia pseudoacacia. Sambunigrin je cianoglikozid, ki ga sintetizira ~rni bezeg Sambucus ni-gra. 2.3. Kinoni Kinoni so dokaj raz{irjeni, {e posebej v tropskih lesovih. So dra‘e~i, posebno z zau‘itjem ali vdihavanjem, pov-zro~ajo dra‘enje ko‘e, alergijo in dermatitis. Nekateri med njimi so zelo mo~ni alergetiki. V lesovih najdemo razli~ne kinone, med temi so 2,6-dimetoksibenzokinon, lapahol, β-dihidrolapahon, tektokinon, 4-metoksidalbergion, rapanon, embe-revijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj lin, krizofanol-9-antron, fiskion-9-antron, fiskion-10-antron in druge. 2.4. Kumarini Nekatere rastline vsebujejo kuma-rine, ki lahko povzro~ijo neobarvano ali rahlo obarvano ko‘no preob~ut-ljivost na ultravijoli~ne son~ne ‘arke. Njihov vonj spominja na sve‘e poko-{eno travo. Snovi pridejo z dotikom na in v ko‘o, kjer so vzburjene z ultra-vijoli~nimi, navadno son~nimi, ‘arki. To povzro~i kemi~ne spremembe, kar vodi k po{kodovanju celic. Odrazi se kot srbenje, rde~ica, toplina, zabuh-lina ali nabreklost oku‘ene ko‘e. Me-hur~ki se lahko napihnejo in po~ijo, nato nastanejo hraste ali sekundarne oku‘be. Lahko se zgodi, da za~ne ko‘a odmirati. V lesovih se nahajajo kumarini, kot so psoralen, 8-metil-psoralen, ksantotoksin, ksantiletin, ksantoksiletin itn. 2.5. Saponini Ime so dobili po njihovi sposobnosti, da v vodni raztopini tvorijo ~vrsto peno, ki je podobna milnici. Ve~ kot tiso~ rastlinskih dru‘in vsebuje sa-ponine v razli~nih me{anicah. Vsebnost saponinov v naravi variira glede na del rastline, starost in okolje. Vsi saponini vsebujejo aglikon, povezan z enim ali ve~ sladkorji ali oligosa-haridi. Aeskin je saponin, ki ga najdemo v navadnem divjem kostanju Aesculus hippocastanum. Je dokaj strupen -LD50 (podgane) = 134 mg/ kg p.o. 2.6. Terpeni Terpeni so hlapna frakcija eteri~nih olj. Terpeni z ni‘jo molekulsko maso sodijo med prijetno di{e~e snovi. So zelo reaktivni in se hitro pretvorijo v strupene snovi. Terpeni so tudi sami po sebi strupeni. V lesovih najdemo veliko terpenov, med njimi so mono- ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj D a - pinen D 7 - hidroksikadelenal D ß - pinen D a - tujon D ß - tujon D Mansonon C HCf-W 6 fe D Betulin D Gilvanol tlavon Lacinilen A D Flavon terpeni, kot so mircen, limonen, y-terpinen, ß-felandren, a-cimen, ter-pinolen, a-pinen, ß-pinen, A3-karen, sabinen, tujon...; diterpeni: tun-bergen, pimaradin, manoiloksid, pimarinol, lariksol, levopimaral ...; triterpeni: betulin, skualen, serate-ndiol, ß-sitasterol, gilvanol, ciklo-artenol ... in seskviterpeni: farnesen, nerolidol, lacinilen A, a-kadinen, y-murolen, longipinen, 7-hidroksi-kadelenal, mansonon C. Limonen je monoterpen, ki se nahaja v drevesih limonovca (Citrus spec). Njegova strupenost znaša -LD„ (podgane) = 5,3 g/kg p.o. Pineni (a-pinen, ß-pinen, D - pinen) so terpeni, ki jih najdemo v lesu evkaliptusa, bora, macesna ... Pineni dražijo kožo in sluznico, inhalacija povzroča slabost, bolečino v prsih, razbijanje srca, bronhitis, nefrit, dolgotrajnejši kontakt povzroči nenevaren kožni tumor. Tüjon (a - tujon in ß - tujon) je monoterpen, ki ga najdemo v drevesih Thuja orientalis in chamecyparis spec. Strupenost zanša - LD„ (miši) = 87,5 mg/kg s.c. za a-tujon in 442,4 mg/kg s.c. za ß-tujon Seskviterpeni: lacinilen A 7, hidroksikadelenal, mansonon C. Triterpenoidi: betulin, gilvanol 2.7. Flavonoidi Flavoni so derivati flavona in so snovi, ki imajo v kemijski zgradbi 2 ali 3 benzenove obroče. Navadno vsebujejo hidroksilno skupino na enem ali obeh benzenovih obročih. Običajno so svetlo rumene barve. V lesovih se nahajajo flavonoidi, kot so krizin, taksifolin, pinocembrin, pi-nobanksin, pinostrobin in katehin. iJ2LeS 53(2001) 5 raziskave in razvoj 2.8. Fenoli Fenoli so spojine, kjer je ena ali ve~ hidroksilnih skupin vezanih na aro-matsko jedro. Na aromatskem jedru so lahko poleg OH –skupin vezane tudi stranske verige. So {ibke kisline, nekateri so strupeni. V stiku s ko‘o pri ob~utljivih ljudeh povzro~ajo dra-‘enje ko‘e in alergije. V lesovih se nahajajo fenoli, kot so p-hidroksi-benzolaldehid, vanilin, p-etilfenol, koniferilaldehid, gvajakolglicerol, koniferin, sinapaldehid, propiogva-jakon, eugenol, siringaldehid, gvaja-kol, p-krezol, itn. 2.9. Stilbeni V lesovih so stilbenovi derivati. Zanje je zna~ilno, da modro fluorescirajo v ultravijoli~ni svetlobi. Uporabljajo se tudi kot opti~ni belilci v pralnih sredstvih, ker dajejo v beli svetlobi vtis posebne beline. V stiku s ko‘o ob~ut-ljivih ljudi povzro~ajo alergije in dra-‘enje ko‘e. V lesovih se nahajajo naslednji stilbeni: 4-hidroksistilben, 4-metoksistilben, pinosilvin, pinosilvin-dimetileter, piceid, itn. 3. UGOTAVLJANJE TOKSI^NIH SNOVI V LESOVIH Toksi~ne snovi v lesovih se najve~krat dolo~ajo s tankoplastno kromatogra-fijo. Najprej se izvede kromatogra-fija, ki da pribli‘ne rezultate. To~na dolo~itev se dobi, ko je vzporedno delan test s primerljivo substanco oz. standardom. Vzorec je najprej potrebno drobno zmleti oz. uporabiti lesni prah, nato se ga ekstrahira s primernim topilom. Primerni topili sta metanol in etanol, v katerih se toksi~ne snovi dobro topijo. Za tankoplastno kromatografijo se praviloma uporabljajo nepolarna ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj sredstva z nizkimi Rf2 vrednostmi in mo~no polarna sredstva z visokimi Rf vrednostmi. Brockmann razvr{~a mobilne faze glede na nara{~ajo~o polarnost takole: visoka polarnost → baza kislina voda metanol etanol butanol aceton etilacetat eter kloroform benzen toluen tetraklorometan cikloheksan nizka polarnost → bencin Pri kromatografiranju neke nepreiz-ku{ene zmesi, je potrebno uporabljati topila oz. mobilne faze po vrsti, od nizke polarnosti proti visoki. @elena polarnost se lahko dose‘e tudi z me-{anjem posameznih topil med sabo. Po razvijanju in su{enju kromato-grafskih plo{~ sledi postopek, podoben kot pri papirni kromatografiji. V vidni ali UV svetlobi opazne ma-de‘e ozna~imo z iglo in po prebriz-ganju z reagentom, preverimo glede na barvno sestavo oz. barvno spremembo. Anorganski absorbenti dovoljujejo uporabo agresivnih reagentov, kot so ‘veplova (VI) kislina, fosforjeva (V) kislina in fosformo-libdenska kislina pri 120 °C. Ko je postopek tankoplastne kroma-tografjie kon~an, dobljene rezultate ocenio s kromatogramom oz. spektralnim fotometrom. 2 - retencijski faktor - razmerje med dol`ino poti topila in dol`ino poti substance 4. VPLIVI TOKSIČNIH SNOVI LESA NA ČLOVEKA Z naraščajočo predelavo lesa se povečujejo tudi zdravstveni problemi ljudi, ki so v kontaktu z njim oz. s prahom in delci lesa (oblanci, žago-vina ipd.). Najnevarnejši je vsekakor prah, ki nastaja pri žaganju, skob-ljanju in brušenju. Njegov biološki učinek sestoji iz mehanskega in fizikalno kemičnih dejavnikov. Prašni delci ne povzročajo le vnetij sluzastih membran nosa, grla in oči ter notranjih predelov dihalnega trakta. Pogosto povzročijo tudi alergije, ob daljši izpostavljenosti astmo ter bolj ali manj resne poškodbe kože ali celo zastrupitev. Nekatere drevesne vrste povzročajo splošne simptome, kot so glavobol, bruhanje, srčno aritmijo, druge poškodujejo kožo mehanično z vlakni in trskami, ki jim sledi infekcija, spet tretje vsebujejo snovi, ki se respirirajo skozi kožo in povzročajo alergije, vnetja kože, dermatitis in celo zastrupitve. Bolniki so navadno delavci v lesni industriji, redkejši pa so primeri tistih, ki se z lesom ukvarjajo za hobi. Kožna obolenja se lahko pojavijo tudi pri kontaktu s končnimi izdelki iz lesa, kot so zapestnice, ogrlice, ročaji za nože, leseni čevlji (cokle), glasbeni instrumenti, lesen nakit itd. Večina evropskih drevesnih vrst z biološkim delovanjem povzroča alergične reakcije kože in obolenja dihalnih organov (kašelj, astma), tropske drevesne vrste pa vsebujejo večje količine toksičnih snovi, ki so tudi zdravju bolj škodljiva in povzročajo resnejša obolenja in tudi zastrupitve. V zadnjem času se na trgu pojavljajo tudi lesovi dreves, ki so bila izpostavljena radioaktivnemu sevanju (goz- dovi iz okolice Černobila). Ti lesovi lahko vsebujejo toksične snovi, katerih kemijska zgradba je spremenjena in so učinki lahko močnejši. Obdelovanje takega lesa in zadrževanje v bližini končnih izdelkov iz lesa, ki je bil izpostavljen radioaktivnemu sevanju, je zdravju škodljivo. Učinki substanc iz lesa, ki vplivajo na zdravje ljudi Učinki substanc iz lesa na zdravje ljudi so zelo slabo znani. Temu področju posvečamo premalo pozornosti in raziskav delno tudi zato, ker so nekateri avtorji prepričani, da so zdravstvene težave delavcev v lesarstvu povezane predvsem z dodatki, kot so lepila, lužila, premazna sredstva ... in ne z lesom samim. Nekatere vrste lesa uporabljamo, kljub znani strupenosti in povzročanju alergij, ker imajo zelo cenjene (mehanske in estetske) lastnosti; lete so pomembnejše od nevarnosti zdravstvenih težav, ki jih lahko povzročajo. Z lesom se lahko okužimo na različne načine: • z vlakni ali trskami - mehanska poškodba, • z žagovino ali lesnim prahom -zastrupitev, • s prahom, ki “okuži” kožo in sluznico - vnetje, • s finim lesnim prahom ali direktnim kontaktom lesa s kožo - občutljivost, • s hlapnimi snovmi, ki se izločajo iz lesa - občutljivost, zastrupitev. 5. VRSTE OBOLENJ Vnetje zaradi mehanske poškodbe Vlakna in trske prodrejo skozi kožo pri delu z neobdelanim lesom, ki ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj vsebuje alkaloide in druge strupene sestavine. Te snovi povzro~ajo vnetja in ote‘ujejo zdravljenje ran. Splo{ni simptomi Ko aktivne substance prodrejo skozi ko‘o, v dihalni trakt ali z zau‘itjem, se pojavijo simptomi, kot so glavobol, slabost, bruhanje, motnje vida, zaspanost, vrtoglavica, krvavenje iz nosa, prekomerno slinjenje, ‘eja, izguba apetita, kr~i, potenje... Vnetje sluznice Vnetje nosa in grla, te‘ave z dihanjem, suho in bole~e grlo, kihanje, kot tudi solzenje o~i, krvavenje iz nosa, napadi astme itn., se pojavijo pri delavcih, izpostavljenih finemu lesnemu prahu. Ti simptomi se pojavijo 4 do 6 ur po izpostavitvi pra{-nim delcem. Vnetja ko‘e Vnetje ko‘e povzro~a drevesni sok ali lateks, ki je tipi~en za vsako dru‘ino rastlin. Do vnetja pride zaradi stika z lesom, ‘agovino ali prahom. Vnetja se ka‘ejo kot rde~i ko‘ni made‘i, mehur~ki, mehurji ali bule. Kontaktna urtikarija To je reakcija ko‘e (ki se obarva modro ali ‘ivobarvno) zaradi kontakta ko‘e z lesom ali ‘agovino. Reagira imunski sistem telesa. Pojavijo se zelo srbe~i, navadno rde~e obrobljeni izpu{~aji. Dermatitis Sestavine iz lesa, ‘agovine ali prahu prodrejo skozi ko‘o in povzro~ijo ob-~utljivost. Navadno pride do derma-titisa pri tistih ljudeh, ki so dalj ~asa izpostavljeni {kodljivim snovem (delajo z lesom dalj{i ~as). Dermatitis se najprej pojavi na hrbtni strani dlani, podlakti in vekah, nato po preostalem delu obraza in vratu, kasneje pa se lahko raz{iri na vse telo. Bronhialna astma Povzro~a jo droben lesni prah, ki nastaja med lesnoobdelovalnimi procesi, kot je ‘aganje, skobljanje, rez-kanje, bru{enje itn. Velikost pra{nih delcev, ki se pojavljajo ob razli~nih operacijah, variira od 5 do 11 mm. 75 % pra{nih delcev ima premer 4,5 do 13,5 mm, pribli‘no 25 % pra{nih delcev pa ima premer manj{i od 5 mm. Koncentracija lesnega prahu je v lesarskih tovarnah nekje med 1 in 25 mg/m3, povpre~no 5,9 mg/m3. Inhalacija finega lesnega prahu, ki vsebuje dolo~ene toksi~ne snovi, pov-zro~a obolenja dihalnega sistema. Preglednica Vrsta sestavine 1. Posledice, ki jih povzro~ajo toksi~ne snovi v lesovih Posledica Alkaloidi zastrupitev Glikozidi vplivajo na delovanje srca, so strupeni Flavonoidi vplivajo na delovanje srca, vi{anje krvnega tlaka, delujejo kot odvajala (driska), redko povzro~ajo alergijo Furokumarini fotostrupenost, v~asih povzro~ajo alergijo Kateholi mo~na ob~utljivost nanje, so dra‘e~i Kinoni so dra‘e~i, povzro~ajo alergijo Terpeni povzro~ajo alergijo, so tudi dra‘e~i Stilbeni povzro~ajo alergijo, so tudi dra‘e~i Fenoli so dra‘e~i, povzro~ajo tudi alergijo Saponini so dražeči Minerali po mehanski po{kodbi so dra‘e~i Pojavijo se težave, kot so kašelj, so-penje, naduha, težko dihanje, občutljivost prsnega koša, vnetje sluznice in astma. Majhni prašni delci pridejo v pljučih do bronhijev, kjer povzročijo krče tankih mišic. Alergije Kontakt kože s svežim lesom ali lesnim prahom, drevesnih vrst, ki vsebujejo alergetike, povzroča alergične reakcije kože. Rakov tumor Domnevamo, da je droben lesni prah lesov, ki vsebujejo kondenzirajoče ta-nine, kancerogen. Kondenzirajoči ta-nini imajo namreč kancerogene lastnosti. 6. EVROPSKE DREVESNE VRSTE, KI VSEBUJEJO TOKSI^NE SNOVI, IN VPLIVAJO NA ZDRAVJE LJUDI Breze Betula spec. Včasih les brez vsebuje kinone (betu-lakrisokinon), ki povzročajo dermatitis. Bukev Fagus sylvatica L. Fin lesni prah bukve povzroča bronhialno astmo. Jetrnik in lišaji, ki rastejo na bukovem lubju, vsebujejo seskviterpene - frulanoid, tako prah, ki nastaja pri razžagovanju bukovine povzroča dermatitis. Črna jelša Alnus glutinosa L. Eden od taninov črne jelše povzroča alergijo. Divja oljka Olea europaea L. Neposreden stik lesa divje oljke s kožo lahko povzroči draženje, alergijo in dermatitis. ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj Evropski macesen Larix decidua Mill Vsebuje terpene (A3-karen, a-pinen in ß-pinen), ki lahko povzročajo alergijo. Nagnoj Laburnum spec. Vsebuje alkaloide (citizin, N-metil-citizin, kinolizidalkaloid), ki povzročajo skelenje v ustih in žrelu, slinje-nje, žejo, slabost, glavobol, bruhanje, davljenje, znojenje, dermatitis, omotico, šibkost in celo ohromitev. Navadna ameriška duglazija Psev-dotsuga menziesii Franco Vsebuje terpene (a-pinen, A3-karen, tunbergol), ki povzročajo alergijo. Navadna jelka Abies alba Mill. Vsebuje terpenoide, ki lahko povzročijo rdečice, srbečice, mozoljavost in izpuščaje. Navadni pušpan Buxus sempervirens L. Vsebuje alkaloide, kot so buksin, pa-rabuksin, buksinidin, parabuksinidin, buksinamin in druge, ki povzročajo slabost, bruhanje, omotico, drisko, krče, nižajo krvni tlak, povzročajo dermatitis, astmo in draženje kože. Oreh Juglans spec. Vsebuje naftokinon (juglon) in gli-kozide, ki povzročajo dermatitis, draženje kože in šibke alergije. Pravi kostanj Castanea sativa Mili. Vsebuje saponine (aeskin in aeski-genin), ki povzročajo bruhanje, drisko, močno žejo, nemirnost, prestra-šenost, rdečico na obrazu, razširitev zenic, motnje vida in motnje v zavesti. Rdeči bor Pinus sylvestris L. Vsebuje terpene kot sta a-pinen in ß-pinen, ki povzročajo skelenje v ustih in žrelu, bolečine v trebuhu, dia-rejo, omotico, vrtoglavico, znižanje krvnega tlaka in nezavest ter terpe-noida pinosilvin in koniferilbenzoat, ki povzročata dermatitis. Robinija Robinia psevdoacacija L. Vsebuje flavonoide: robin, siringin, protokatehin, ki povzročajo bruhanje, dremavico, krče. Lesni prah povzroča dermatitis. Tisa Taxus baccata L. Vsebuje alkaloidno frakcijo imenovano taksin. Vsi deli drevesa, z izjemo rdečih semenskih ovojnic, so strupeni. Še posebno nevarne so iglice, ki poleg alkaloidov vsebujejo tudi večje količine cianogenih glikozidov (10 do 40 mg/kg iglic), njihova vsebnost se v jeseni poviša. Vrste tis, ki rastejo v vzhodni Aziji so bolj strupene. So izjema med iglavci, ker sintetizirajo strupene snovi. Drobni delci prahu povzročajo draženje kože in dermatitis. Delo z lesom tise povzroča glavobole. Iglice, steblo, lubje, cvetni prah in les vsebujejo različne toksične komponente, ki povzročajo spremembe v delovanju srca (aritmija in upočasnitev delovanja) in dvig krvnega pritiska, večje doze povzročajo izgubo zavesti, kolaps, komo in smrt zaradi zaustavitve krvnega obtoka in dihanja. Dobro znane so zastrupitve živine in ljudi z iglicami tise. Trepetlika in topoli Populus spec. Vsebujejo terpene kot sta a-pinen in A3-karen, katerih peroksidi lahko povzročajo alergije in dermatitis. 7. TUJE DREVESNE VRSTE^KI VSEBUJEJO TOKSIČNE SNOVI IN SE PRI NAS NAJVEČ UPORABLJAJO Od tujih drevesnih vrst, ki se pri nas pojavljajo, je najve~ji dele‘ tropskih lesnih vrst, ki vsebujejo najve~ tok-si~nih in tudi najbolj strupenih snovi, ki so zdravju {kodljive. APOCYNACEAE – za vsa drevesa iz te dru‘ine predvidevajo, da so tok-si~na. Aspidosperma polyneron, Aspi-dosperma peroba, Aspidosperma-vargasii so znane pod komercialnim imenom peroba rosa. Vsebujejo alkaloide kubracine kot so kubracin, kubracamin, fizostigmin itn. Sve‘e posekan les in tudi lesni prah povzro~a splo{ne motnje, kot so dra‘enje nosa, grla in o~i, slabost, kr-~i, znojenje, zaspanost in slabost, pa tudi spremembe v delovanju srca. Dalj{a izpostavitev prahu teh lesov povzro~a dermatitis in druge izpu{~a-je na ko‘i ter astmo. Gonioma kamassi E. Mey – komercialno ime boxwood Vsebuje alkaloid kamasin ali kubra-hamin, ki u~inkuje na ‘iv~evje in ima podobne lastnosti kot kurare. Pov-zro~a tudi dermatitis. BIGNONIACEAE Paratecoma peroba Kuhlm. – peroba, jaune Vsebuje furano kinone (lapakenol), ki povzro~ajo dermatitis, dra‘enje sluznice in astmo. Tabebuia serratifolia Nichols. – lapacho, bethabara Vsebuje kinone npr.: lapahol in de-oksilapahol, ki povzro~ajo kontaktni dermatitis. DIPTEROCARPACEAE Dipterocarpus alatus Roxb. – yang iJ2LeS 53(2001) 5 Vsebuje seskviterpene, ki povzro~ajo bronhialno astmo, dermatitis, dra-‘enje sluznice, vnetja po mehanski po{kodbi, bole~ine v trebuhu in kr~e. EBENACEAE Diospyros crassiflora Hiern. - ebony, ebenovina Vsebuje naftokinone kot so 7-metil-juglon, plumbagin, sinanolon, mane-gakinon, izosinanolon, diospirin, eliptinon, izodiospirin, neodiospirin in maritinon. Naftokinoni povzro~a-jo alergije in dermatitis, ki se lahko pojavijo tudi po stiku ko‘e s kon~ni-mi izdelki iz tega lesa. LAURACEAE Criptocarya pleurosperma White & Francis - walnut, poison Vsebuje alkaloid kriptopleurin, ki povzro~a zelo bole~ dermatitis. Pojavi se po dveh do treh dneh po izpostavitvi lesnemu prahu. Ko‘a najprej porde~i in postane mozoljava, nato se pojavijo mehur~ki, ki nato postanejo luskavi. Simptomi dose‘ejo maksimum po dveh tednih, vseskozi pa jih spremlja glavobol. Ocotea rodiaei Mez. – greenhart, Ocotea barcellensis Mez., Ocotea rubra Mez. – louro Vsebujejo alkaloide: demararin, dirozin, norodiazin, ocoteamin, ocodemerin, otocamin in rodiasin, ki povzro~ajo dermatitis, prebavne motnje, vnetje grla in te‘je zdravstvene probleme. Trske povzro~ajo rane, ki povzro~ajo te‘ave za dalj{e ~asovno obdobje. Ocotea porosa L. Barr. = Phoebe porosa Mez. – imbuya Les vsebuje dva alkaloida, ki lahko povzro~ata spodbujanje srca, glavobol, bruhanje in diarejo. Lesni prah dra‘i ko‘o, povzro~a tudi dermatitis. revijaLes 53(2001) 5 LEGUMINOSAE/PAPILIONATAE Afrormosia elata Harms – afromozija Vsebuje alkaloida citizin in N-metil-citizin ter kristale kalcijevega oksa-lata. Povzro~a dermatitis, ‘elod~ne kr~e, simptome paralize in ohromitev. Dalbergia latifolia Roxb. – rosewood, vzhodnoindijski palisander Vsebuje kinone R-3,4-dimetoksidal-bergion, S-4-metoksidalbergion, S-4,4’-dimetoksidalbergion, timokinon in druge. Lesni prah pri obdelovanju lesa in kontakt s kon~nimi izdelki iz tega lesa povzro~ata alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis. Dalbergia nigra All. – rosewood, rio palisander Vsebuje benzokinone imenovane dalbergioni, to so R-4-metoksidal-bergion, S-4,4’-dimetoksidalbergion, S-4’-hidroksi-4-metoksidalbergion, ki so mo~ni alergetiki. Alergije in dermatitis povzro~ajo tudi kon~ni izdelki iz tega lesa. Dalbergia retusa Hemsl. – cocobolo Vsebuje kinone kot so S-4’-hidroksi-4-metoksidalbergion, R-4-metoksi-dalbergion, obtusakinon. Delo s tem lesom povzro~a mu~enine, motnje vida, alergije in dermatitis. Alergije in dermatitis povzro~ajo tudi kon~ni izdelki iz tega lesa. Pterocarpus spec. – padauk, padouk, paduk Vsebuje flavonoide, saponine in druge, do sedaj neznane, substance. Lesni prah povzro~a neprijeten okus v ustih povezan s ponavljajo~im bruhanjem, dra‘enje o~i in sluzastih membran, otekline in rde~e ‘arenje obraza, dra-‘enje in srbenje ko‘e, dermatitis in bronhialno astmo. raziskave in razvoj LOGANIACEAE Strychnos spec. Eno teh je tudi Strichnos nux-vormica L., ima tudi mnoga druga imena, kot so Poison nut-tree, Krähenaugenbaum, Noce vomica, ki vsa poudarjajo njegovo nevarnost in strupenost. Seme vsebuje ve~ alkaloidov in glikozidov. Najva‘-nej{a alkaloida sta izredno strupena indolalkaloida, imenovana strihnin in bricin, vsebuje tudi psevdostrihnin, α-in β- kolubrin, vomicin, ikajin, novacin, psevdobrucin. Od na{tetih je glavna komponenta strihnin, ki je tudi najbolj strupen. Pri dalj{i uporabi se kumulira v telesu in po{koduje jetra. MELIACEAE Guarea cedrata Pellegr. in Guarea thompsonii Sprag. – guarea, bossé Vsebujeta antotekol in dihidrogedu-nin. Lesni prah povzro~a dra‘enje nosa, o~i, grla in ko‘e ter povzro~a dermatitis. Khaya grandifolia DC, Khaya ivorensis A. Chev., Khaya anthotheca C. DC, Khaya senegalensis A. Juss. – mahogany, mahagonij Vsebujejo antotekol in benzokinone. Lesni prah povzro~a dermatitis, bronhialno astmo in alergi~ne reakcije ko‘e. Predvidevajo, da je prah tega lesa kancerogen. Swietenia macrophylla King in Swietenia mahagoni Jacq. – ameri{ki mahagonij Vsebujeta benzokinone ter meliacin in njegove derivate. Lesni prah pov-zro~a dermatitis, bronhialno astmo in alergi~ne reakcije ko‘e. Predvidevajo, da je prah tega lesa kancerogen. MORACEAE Chlorophora excelsa Benth. & Hook. – iroko 157 raziskave in razvoj Vsebuje dva stilbena kloroforin in tetrahidroksistilben. Stik z lesom in lesni prah povzro~ata alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis, lesni prah povzro~a tudi dra‘enje sluznice in bronhialno astmo. STERCULIACEAE Mansonia altissima A. Chev. – man-sonia, bété Vsebuje glikozide, kinone imenovane mansononi, katerih glavna komponenta je monsonon A in druge, do sedaj neznane snovi, topljive v vodi, ki povzro~ajo dra‘enje ko‘e. Lesni prah povzro~a splo{ne simptome kot so slinjenje, krvavenje iz nosa, glavobol in spremembe sr~nega ritma, pov-zro~a tudi alergi~ne ko‘ne reakcije, bronhialno astmo in je kancerogen. VERBENACEAE Tectona grandis L. – tik Vsebuje dva kinona lapahol in de-oksilapahol (DOL), slednji je mo~an alergetik. Vsebnost le teh zelo vari-ira. Nekateri lesovi vsebujejo zelo majhne koli~ine deoksilapahola, medtem ko ga drugi vsebujejo veliko. Kontakt z lesom in lesnim prahom povzro~a alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis, lesni prah povzro~a bronhialno astmo. IGLAVCI CUPRESSACEAE Thuja plicata D. Don. – western red cedar Vsebuje kinone: γ -tujaplicin, timo-kinon, metil-1,4-benzokinon, 7-hid-roksi-4-izopropiltropolon, β-tujapli-cin in drugi, ki povzro~ajo dra‘enje ko‘e, alergi~ne reakcije ko‘e in dermatitis. Lesni prah povzro~a bronhialno astmo in je kancerogen. Calocedtus decurrens Florin - cedar, incense Vsebuje kinone in sicer 32 % karva-krola, 1 % timokinola, 4 % tomoki-nona in pribli‘no 3 % a-, ß- in y-tu-japlicina, ki povzro~ajo alergije in dermatitis. Ugotovljeno je, da je to-mokinon zelo mo~an alergetik. Alergije in dermatitis povzro~a tudi kontakt ko‘e s kon~nimi izdelki iz tega lesa. Literatura 1. Carey, F. A. 1996. Organic Chemistry, third edition, international edition. New York, The McGraw-Holl Companies, Inc., 1151 s. 2. Cram, D. J. / Hammond, G. S. 1973. Organska kemija. Zagreb, [kolska knjiga, 859 s. 3. D’Mello, J. P. s sod. 1991. Toxsic Substances in Crop Plants. Edinburgh, The Royal Society of Chemistry, 339 s. 4. Fengel, D. / Wegener, G. 1984. Wood Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Berlin; New York, Walter de Gruyter & Co., 613 s. 5. Hausen, B. M. 1981. Woods injurious to human health: a manual. Berlin; New York, Walter de Gruyter & Co., 189 s. 6. Horvat-Marolt, S. 1993. Dendrologija, u~ni pri-pomo~ki. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 12 s. 7. Kornhauser, A. 1994. Organska kemija II, 5. izdaja. Ljubljana, DZS, 2 15 s. 8. Roth, L. / Daunderer, M. / Kormann, K. 1994. Giftpflanzen – Pflanzengifte. Landsberg, ecomed, 1092 s. 9. Schröter, W. s sod. 1993. Kemija: splo{ni priro~-nik. Ljubljana, Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, 71 2 s. 10. Serti}, V. s sod. 2000. Utjecaj nekih sastojaka drva na okoli{. Zagreb, Ekolo{ki, biolo{ki i medicinski namje{taj – istine i zablude, Ambienta 2000, s. 33 – 37 11. Solomons G. 1996. Organic Chemistry, sixth edition. New York, John Willey & Sons, Inc., 1218 s. 12. Ti{ler, V. 1989. Terpeni v smrekovih iglicah. Gozdarski vestnik, 4 7, 9, s. 398-399 13. Ti{ler, V. 1991. Kemijska analiza lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Lesarstvo, 47 s. 14. Ti{ler, V. 1999. Splo{na in lesna kemija, Del. 1, interna skripta. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 171 s. 15. Ti{ler, V. 2000. Organska kemija kot osnova kemije lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 314 s. 16. Torelli, N. / ^ufar, K. 1989. Drevesne vrste z biolo{ko aktivnim lesom. Les, 51, 5-6, s. 155-156 Kratke vesti LIP BLED v nove nalo`be LIP Bled bo letos obnovil glavno strojno in transportno opremo v obratu opa`nih plo{~ in uvedel novo tehnologijo za izdelavo suhomon-ta`nih podbojev pri notranjih vratih. V {tirih enotah LIP Bled zaposluje 900 ljudi. Lani so prodali za 8 milijard tolarjev opreme in ustvarili 155 milijonov ~istega dobi~ka. Pribli`no 80 % proizvodnje so izvozili, predvsem v Nem~ijo in na obmo~je nekdanje Jugoslavije. V zadnjem ~asu se odpirajo tudi trgi ZDA, vzhodne in ju`ne Evrope. Tudi po Sloveniji so v zadnjih treh letih odprli kar pet novih prodajnih salonov. Re{itev uganke Kot re{itev uganke iz prej{nje {tevilke Kaj je ro`ni les, si preberite ~lanek z naslovom Ro`ni les in palisander avtorja prof. dr. h. c. Nika Torellija na naslednji strani. Nova uganka Kateri dragoceni les so Hiramovi in Salomonovi slu‘abniki pripeljali iz Ofirja? ijaLes 53(2001) 5 raziskave in razvoj UDK: 630*852:176.1 Dalberghfa spp. Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Ro`ni les in palisander Rosewood, Rosenholz and palisander avtor prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Izvleček/Abstract Kratek pregled terminologije rodu Dalbergia s posebnim poudarkom na na primerljivosti angl. rosewood in nem. Rosenholz ter na zavajajo~ih imenih. Vrste rodu Dalbergia so nam-re~ anatomsko podobne, vendar se razlikujejo po gostoti, barvi lesa in barvi alkoholnega ekstrakta (Brazier & Franklin 1961). Obrazlo‘ena je etimologija imena palisander. A brief outline is given of the terminology of the genus Dalbergia. The problem is discussed with particular emphasis on the incomparability of the engl. rosewood and germ. Rosenholz as well as on the misleading names. Species of Dalbergia are similar in anatomical structure but differ in density, wood colour, and color of the alcoholic extract (Brazier & Franklin 1961). The etimology of the word palisander is explained. Klju~ne besede: palisander, ro‘ni les, Dalbergia spp., terminologija, etimologija, determinacija Keywords: palisander, rosewood, Dalbergia spp., terminology, etimo-logy, determination UVOD Kar na za~etku povejmo, da z izrazom ro‘ni les ne ozna~ujemo lesa dreves iz dru‘ine ro‘nic (Rosaceae). Ime ro‘ni les je fantazijsko in nima nikakr-{ne botani~ne podlage. Z njim imenujejo le dva lesova z zelo privla~no ~rnjavo in dehte~im vonjem, ki se razvija med obdelavo in {e dolgo potem v rabi. [e bolj ~udno se zdi, da angl. rosewood in nem. Rosenholz, ~eprav jezikovno popolna ekvivalenta, strokovno nikakor nista identi~na! Nekaj pa le dr‘i: vse vrste, ki jih Angle‘i strokovno ozna~ujejo kot rosewood in Nemci kot Rosenholz sodijo v rod Dalbergia (poddru‘ina Dalbergiae, dru‘ina stro~nic /Leguminosae ali Fabaceae/). Razlika med angle{kim in nem{kim “ro‘nim lesom” je v tem, da Angle‘i z rosewood imenujejo ve~ino vrst iz rodu Dalbergia (Dal-bergia spp.), Nemci pa le dve: Dal-bergia decipularis Rizz & Matt. in D. frutescens Britt. (Holz-Lexikon 1988) (preglednica 1). Druge vrste iz rodu Dalbergia Nemci imenujejo palisander. Slednje ime se je udoma-~ilo tudi v sloven{~ini, tako da je pojem ro‘ni les ostajal nejasen. Zelo zanimiv je izvor imena palisander (prim. Bertelsmann 1994). Osnova je {pan. palisandro, kar je popa~enka iz kastilj{~ine palo santo “sveti les” (iz lat. palus “kol” in sanctus “sveti”). Prvotno je bilo to ime rezervirano za gvajak (Quaiacum officinale L. in Q. sanctum L.), ljudsko “sveti les ali “les ‘ivljenja” (lat. lignum vitae), tudi “francoski les”, ker je neko~ veljal za zdravilno sredstvo proti “francoski bolezni” (=sifilis). Med palisandre v~asih uvr{~ajo {e zelo podobne brazilske vrste iz rodu Machaerium: chimbé, tudi bico de pato (M. nicti-tans Benth.), caviuna (M. scleroxylon Tul.) in jacaranda pardo, tudi santos palisander ali caviuna (M. villosum Vog.). ^e povzamem: izraz ro‘ni les je v o‘jem pomenu besede “rezerviran” za omenjeni brazilski vrsti iz rodu Dalbergia. Seveda ostaja {e nekaj znamenitih predstavnikov iz rodu Dalbergia, ki pa nosijo v angle{~ini in nem{~ini druga~na imena (preglednica 1). V preglednici 2 so “ro‘ni lesovi”, ki ne sodijo v rod Dalbergia in jih potemtakem ne smemo imenovati ro‘ne lesove niti v “angle{kem” pomenu. Sicer pa so z zvezdico (*) ozna~ene vrste z zavajajo~im imenom (npr. tulipwood). Zlasti odsvetujem rabo imena jacaranda za nekatere vrste iz rodu Dalbergia, saj z njim ozna~ujemo atraktivno parkovno, vi-joli~no{krlatno cveto~o vrsto Jaca-randa mimosifolia D. Don. Gospodarsko pomembne vrste iz rodu Jacaranda: J. coerula Gris., J. caroba DC. in J. semiserrata Cham. imenujemo caroba, J. copaia D.Don pa parapara, copaya, gobaja ali futui. Zavajajo~e je tudi ime brazilian tu-lipwood, saj bi nekdo utegnil pomi- Les 53(2001) 5 raziskave in razvoj sliti, da gre za sorodnika severnoame-ri{kega navadnega tulipanovca (angl. yellow wood) (Liriodendron tulipifera L.) in ne za palisander ali katerega od ro‘nih lesov. Ker gre za zelo pomembne in izjemno dragocene lesove, sem terminologijo obdelal nekoliko {ir{e. Zlasti doma~inskih (vernakularnih) imen bi lahko navedel {e ve~. Zna~ilno za komercialna imena je poudarjanje geografskega izvora lesa (kar je dobro). Mnogokrat gre za nejasna fantazijska imena (pinkwood) ali pa za povsem zavajajo~a imena (tulip-wood, jacaranda) pa {e kaj bi se na{lo. V preglednici 1 so z mastnim tiskom ozna~ena priporo~ena slovenska imena. Navajam v posameznih jezikih uveljavljena imena, pri nem{kih {e “kratko ozna~bo” (“Kurzzeichen”) po DIN 4076, 5. del (~e jih imajo). ^e se imena v posameznih jezikih ne razlikujejo (zelo redko), navajam le eno (edino) ime. Najve~ terminolo{-kih te`av mi je pripravil spremenljivi palisander (D. variabilis). Vsa njegova komercialna imena so bodisi za-vajajo~a (tulipwood) ali pa neustrezna, ker gre za prevod angle{kega rosewood, ki ga v tem primeru ne `elimo prevajati kot ro`ni les, saj je le-ta rezerviran le za dve dalbergiji. Zato sem se odlo~il kar za prevod latinskega imena variabilis (“spremenljiv”). Imena, ki jih navajata preglednici 1 in 2 sem povzel predvsem po Recor-du in Hessu (1949), Begemannu (1963), Elsevier’s Wood dictionary, vol. 1 (1964) in Wagenführu (1996). Mo‘nost razlikovanja Razlikovanje le po mikroskopskih znakih je negotovo. Vse dalbergije imajo enostavne perforacije, inter-vaskularne piknje z izrastki, obarvane depozite v trahejah ~rnjave, Preglednica 1. Va‘nej{i predstavniki rodu Dalbergia Dalbergia bariensis Bak. rosewood; braz. caá-biuna, cabeuna, cabiuna, azijski palisander c. parda, c. preta, c. roxa, cabiuva, camboré, angl. asiatic rosewood; fr. palissandre d’Asie; camboriuna, caviuna, caviuna legitima, kamb. neang nuon; laos. nay nuon; nem. jacaranda, pau preto, urauna; fr... palissandre de Vietnam Rosenholz*; vietnam..cam ali, leang Rio, palissandre du Brésil; it. palissandro del Vietnam, Kambod‘a, Laos Brasile, legno di jacarandá, j. branco, j. cabiuna, Dalbergia cearensis Ducke j. preto, pau preto, urauna; nem. DIN 4076 kraljevski les PRO Rio Palisander, Rio Jacaranda*, angl. Brazilian kingwood; braz. violete; fr... bois brasilianischer Rosenholz* niz. Rio palissander de violette; it... pau violetto; nem. Königsholz trop. Amerika, zlasti vzh. Brazilija: Bahia do Ria Brazilija Dalbergia cambodiana Pierre de Janeira Dalbergia oliveri Gamb. trac burmanski palisander, tamalan Vietnam angl. Burma tulipwood*, talaman; nem. Burma Dalbergia cochinchinensis Pierre Rosenholz*, Tamalan siamski palisander, pajung angl. payung, Siam rosewood; nem. Payung, Burma, Tajska, Laos, Kambod‘a Dalbergia retusa Hemsl. in D. Siam Rosenholz* granadillo Standi. Tajska, Vietnam, Laos, Kambod‘a kokobolo, koralni palisander Dalbergia cubilquitzensis Pitt . angl. cocobolo, Nicaragua rosewood; hond. gvatemalski palisander granadillo, palo negro; kolumb. cocobolo, angl. Guatemala rosewood; guatem. palisandro; kost. cocobolo, c. nambar, c. negro, granadillo, junero; hond. granadillo, rosul namba, nambar, nnamban meh/guatemal. Guatemala, Honduras. granadillo; nem. cocobolo, Korallenpalisander; Dalbergia decipularis Rizz & Matt. nikarag. nambar, n. legitimo; salvador... funera ro‘ni les sred. Amerika fr... bois de rose; nem. Rosenholz; trop. Dalbergia sisso Roxb. Amerika, zlasti Brazilija sissoo Dalbergia frutescens Britt. zah. Pakistan, Himalaja ro‘ni les Dalbergia spruceana Benth. angl. pinkwood, tulipwood*, fr... bois de rose; amazonski palisander nem. Bahia Rosenholz angl. Amazon rosewood, Pará rosewood; fr... Brazilija palissandre de Pará; it... palissandro del Brasile; Dalbergia latifolia Roxb. nem. DIN 4076 PAM Amazon Rosenholz*, vzhodnoindijski palisander Pará Rosenholz* angl. East Indian rosewood, Bombay Brazilija blackwood; fr... palissandre des Indes, Dalbergia stevensonii Standi., palissandre Asie; ind. eravadi, shisham, sissua; hondura{ki palisander indonez. sana soengoe, sono keling; it... angl. Honduras rosewood, nogaed; fr... palissandro delle Indie Orientali, palissandro palissandre du Honduras; it. palissandro dell’ India; nem. ostindischer Palisander – dell’Honduras; nem. Honduras Palisander, kratka ozna~ba POS; niz. Indisch palissander, Honduras Rosenholz* Bombay palissander Honduras, Belize Java, Indija Dalbergia variabilis Vog.; Dalbergia melanoxylon Guill. et Perr. spremenlivi palisander afriški grenadil angl. brazilian tulipwood*, tulipwood*, angl. African blackwood, Mozambique ebony*; pinkwood; braz. cego machado, grDo do etiop. moghano, sibbe, soppi; fr... blackwood porco?, pau cravo, pau rosa , pao rosada, dAfrique, ebDne Mozambique*; it. grenadille sebastiDo de arruda; fr. bois de rose; nem. del Senegal; mozamb. pau preto; nem. DIN 4076 GRA Afrikanisches Grenadill, Grenadillo, Purpur-Ebenholz*; sudan. bbanus, dialamban, koffo, iri-fin; ugand. Mufunjo vzh. Afrika Dalbergia nigra Fr. All. rio palisander angl. Brazilian rosewood, palisander, Rio iJ2LeS 53(2001) 5 raziskave in razvoj Preglednica 2. “Ro`ni lesovi” Aniba rosaeodora Ducke aniba angl. female rosewood, Cayanne-linaloe, Cayenne/Guiana linaloe wood; braz. pau roza; fr... bois de rose femelle, bois de rose; it... legno rosa femminino; nem. weibliches Rosenholz Brazilija Francoska Gvajana homogeno trakovno tkivo, trakove v eta‘ah, v kri‘nih poljih zelo drobne piknje, aksialni parenhim difuzen v agregatih, krilast in v pasovih, aksi-alne elemente v eta‘ah, romboidne kristale v kamrastih celicah in seveda intenzivno obarvano ~rnjavo. Zane- sljivih razlikovalnih mikroskopskih znakov skorajda ni. Dokaj zanesljivo razlikovanje najva‘nej{ih dalbergij je mo‘no z upo{tevanjem gostote in barve ~rnjavnega ekstrakta (preglednica 3, Brazier & Fanklin 1961). Amyris balsamifera L. amiris, bakelni les, sve~ni les angl. torchwood, candle wood, amaryis wood; fr... bois chandelle, santal vénézuélien*; it... tigua, legno di fiaccole; kuban. cuaba, c. amarilla, c. blanca, c. de costa; nem. venezolanisches Sandelholz*, Fackelholz; {p. tigua, candelaria; venez. candil, c. de montaDa, c. de playa, quingua, tigua Karibi, Venezuela Cordia alliodora Oken (Cordia gerascanthus Jacq.) laurel de Costa angl. salmwood, Ecuador laurel; fr... laurel de costa; it... laurel de costa, canaletta; nem. Laurel de Costa; {p. laurel de costa, peterebi trop. Amerika Cordia gerascanthus L. (Cordia gerascanthoides H.B.K.) kanalete Venezuela Didelotia brevipaniculata J. Leonard zing Gabon, Rio Muni, Kamerun Didelotia letouzeyi Pellegr. gombe Kamerun Dysoxylum fraserianum Benth bog-onion angl. Australian rosewood*; Rose mahogany*nem. Australisches Rosenholz*, Bastard-Rosenholz* Avstralija Guibourtia tessmannii J. Léonard (Copaifera tessmannii Harms) bubinga, kévanzigo nem. DIN 4076 BUB Bubinga, Westafrikanishes Rosenholz*) zah. tropska Afrika Pterocarpus erinaceus Poir. ambila trop. Afrika Sickingia rubra (Arariba rubra) sred. Amerika ? (Schweppe, H. 1993, str.135) Thespecia populnea Soland. klemon; iJ2Les 53(2001) 5 raziskave in razvoj Preglednica 3. Klju~ za dolo~evanje lesa va‘nej{ih predstavnikov rodu Dalbergia (Brazier & Franklin 19 61 ) 1. ^rnjavni alkoholni ekstrakt a) bledo do srednje rjav ali oran‘norjav. 1. ^rnjavni alkoholni ekstrakt bledo do temno {krlaten. 2. Les gost (“te`ek”) do zelo gost (ρ15 =990 – 1.220 kg/m3), vlakna debelostena, trakovi 1-3-redni, vendar prete`no 1-redni. D. retusa 1. Les srednje gost (ρ15 =900 kg/m3), vlakna niso izrazito debelostena, trakovi ve~inoma 2-3-redni. D. nigra 2.Les s fino teksturo, pore majhne (sred. tang. premer 70 μm) in niso vidne s prostim o~esom z razdalje 25 cm. Les zelo gost (ρ15 =1.200 kg/m3) in pravilno gosto progast. D. cearensis 3.Les z grobo teksturo, pore velike (srednji tang. premer 120-170 μm) in vidne s prostim o~esom. Les srednje gost do gost. 4 4.Les srednje gost (ρ15 =860 kg/m3), vlakna s tankimi do srednje debelimi stenami. Aksialni parenhim krilast (aliformen), mestoma zlivajo~ se (konfluenten), tudi difuzen v agregatih, vendar redko v enorednih pasovih. Prirastne plasti neizrazite. D. latifolia 4. Les gost (ρ15 =960 kg/m3), vlakna debelostena. Parenhim krilast, delno zlivajo~ se, mestoma difuzen v agregatih in v~asih v enorednih pasovih. Prirastne plasti dokaj izrazite. D. stevensonii a) v evpruveti nekaj ostru‘kov iz ~rnjave prelijemo z 97 %alkoholom in po~akamo 20-30 sekund Raba @e sama imena nakazujejo les izjemnih fizikalnih in dekorativnih kvalitet. Oblikovanost debel je na splo{no dokaj slaba. Les je gost (D. retusa: ρ12=1.050 kg/m3, D. melanoxylon: ρ12=1.250 kg/m³) in biolo{ko odporen. Su{i se po~asi, vendar je dimenzijsko stabilen. Obdeluje se dobro, zlasti stru‘i. Ekstraktivi utegnejo povzro~ati te‘ave pri lepljenju in povr{inski obdelavi (uporaba “zapornih” lakov). Prah, ki nastaja pri obdelavi povzro~a dermatitis. ^rnja-ve so zelo atraktivno obarvane. ^r-njava D. nigra (Rio palisander, slika 1) je rjava do ~okoladno rjava ali vijoli~na ter nepravilno ~rno progasta. ^rnjava D. latifolia (vzhodno-indijski palisander, slika 2) je temno rde~e{krlatna, sivkasto rde~e{krlatna ali temnorde~a s ~rnimi progami. D. retusa (kokobolo) ima temno oran‘-norde~o ~rnjavo s ~rnimi progami. D. melanoxylon (afri{ki grenadil) ima skoraj ~rno ~rnjavo (ime! gr. melas “~rn”). D. frutescens (ro‘ni les, slika 3) svetlo {krlaten za razlo~nimi pri-rastnimi conami. D. cearensis (kraljevski les, slika 4) je v osnovi vijo-li~en z izrazitimi temno rde~imi do ~rnimi progami. Povsem nemogo~e je ustrezno opisati vse odtenke pali-sandrov in ro‘nih lesov. ^rnobele fotografije nikakor ne morejo pri~arati izjemnega barvnega bogastva pali-sandrov in ro‘nih lesov. Iz njih izdelujejo dekorativne rezane (tudi lu{~e-ne) furnirje. Les se uporablja za fino pohi{tvo, glasbene instrumente (pihalni instrumenti in dna kitar), umetni{ke izdelke, parket, oplo{~e-nja, marketerije, intarzije, instru-mentne plo{~e za drage avtomobile, {atulje za nakit, itd. Dalbergije so vse redkej{e. ^e boste hoteli posekati kokobolo boste morali pridobiti dovoljenje kostari{ke vlade! Literatura 1. Begemann, H.F. 1963. Lexikon der Nutzhölzer. Emmi Kittel, Mering 2. Bertelsmann Herrkunftswörterbuch 1994. Lexikographisches Institut, München, Bertelsmann lexikon Verlag 3. Brazier, J.D. in Franklin, G.L. 1961. Identification of hardwoods – A microscope key. H.M.S.O., London 4. Elsevier’s Wood Dictionary 1964 , vol. 1:Com-mercial and botanical nomenclature of world-timbers, sorces of supply. Elsevier Publishing Company, Amsterdam, Lodon, New York. 5. Holz-Lexikon 1988, 3. izd. DRW-Verlag, Stuttgart 6. Record, S.J. in Hess, R.W. 1949. Timbers of the New world. Yale University Press, New Haven, itd. 7. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. ECOMED, Landsberg/Lech Wagenführ, R. 1996. Holzatlas, 4. izd., Fachbuchverlag Leipzig Cena? Za dvostransko obdelan kos kokobola dimenzij 1x8x24 palcev najvi{je kvalitete (AAA Exhibition) boste od{teli 65 dolarjev! 8 ijaLeS 53(2001) 5 znanje za prakso Pritrjevanje orodja za obdelavo lesa in umetnih materialov na stroje avtor mag. Vladimir Nagli} Slika 1. Shematski prikaz merjenja radialnega odstopanja gredi kro‘nega ‘agal-nega stroja Z vse ve~jo uporabo orodja za obdelavo lesa in umetnih materialov z ob~utljivimi konicami iz karbidnih trdin, polikristalini~nih diamantov (PKD) in kerami~nih plo{~ic se po-ve~uje potreba po izbolj{anju kvalitete strojev, na katerih se uporablja to orodje. Stroji morajo biti temu prilagojeni s konstrukcijskimi re{it-vami ter natan~nostjo pritrditvenih elementov. Znano je, da morajo imeti obdelane povr{ine (‘agane in rezkane) s konicami iz karbidnih trdin, PKD ali ke-rami~nih plo{~ic visoko kvaliteto obdelave, da se lahko obdelovanci uporabljajo brez nadaljnje obdelave. Da bi to dosegli, je treba zadovoljiti vrsto pogojev, katerih rezultat je mirno delovanje orodja. Pogonski agregati (motorji) na strojih morajo biti togi. Ker pri uporabi orodja s konicami iz karbidnih trdin zaradi ve~je ekono-mi~nosti uporabljamo ve~jo vrtilno hitrost gredi za rezkanje in ‘aganje, morajo biti gredi obvezno dinami~no uravnote‘ene (balansirane), ~e ‘eli-mo z orodjem, montiranim na teh gredeh, dose~i zadovoljujo~e rezultate. Pred za~etkom uporabe strojev je treba obvezno izmeriti radialno in bo~no odstopanje gredi za ‘agin list kot tudi za rezkarje. Mesto, na katerem opravimo ustrezne meritve, ter dovoljeno odstopanje je podano v standardu DIN 8428 - 8439. Najva‘neje mere in izmere natan~-nosti gredi in na~ini kontrole so she-matsko prikazani na slikah 1 do 4. Za merjenje bo~nega in radialnega odstopanja uporabljamo komparator z natan~nostjo 0,01 mm, montiran na magnetni podstavek. Dovoljeno radialno odstopanje gredi za kro‘ni ‘agin list je 0,02 mm. Na~in merjenja radialnega odstopanja na gredi kro‘nega ‘aginega lista je prikazan na sliki 1. Dovoljeno bo~no odstopanje prirob-nice za pritrjevanje kro‘nega ‘agi-nega lista na gredi je 0,02 mm, na~in merjenja pa je prikazan na sliki 2. Dovoljeno radialno odstopanje gredi rezkarja za gredi s premerom d1 ≤ 20-35 mm je 0,02 mm, za gredi premera d1 > 35 mm pa 0,03 mm. Na~in merjenja je prikazan na sliki 3. Dovoljeno bo~no odstopanje gredi rezkarja je 0,02 mm, na~in merjenja pa je prikazan na sliki 4. Rezkarji za nadmizne rezkalne stroje so v glavnem pritrjeni z Morse konusom. Za kopirno rezkanje v glavnem Slika 2. Shematski prikaz merjenja bo~nega odstopanja prirobnice za pritrjevanje kro‘nih ‘aginih listov Slika 3. Shematski prikaz merjenja radialnega odstopanja gredi za rezkarje Slika 4. Shematski prikaz merjenja bo~nega odstopanja gredi za rezkarje ijaLes 53(2001) 5 znanje za prakso dni DhlKUUlElH Kcnptnu -j"H 'itt-Dq: :H ki '*:. bra -!ipa i Slika 5. Konzolna gred z rezkarjem po DIN 8836 izvedba “A” Slika 6. Shematski prikaz vplivnih dimenzij gredi in rezkarjev na kriti~no vrtilno hitrost (preglednica 2) Slika 7. Konzolna gred za rezkarje po DIN 88236 izvedba “B” uporabljamo rezkarje z enim rezilom. Te rezkarje na stroj obi~ajno montiramo z ekscentri~no vpenjalno glavo. Rezkarji ve~jega premera z dr‘alom izdelujemo z dvema reziloma. Za pritrjevanje na nadmizni rezkalni stroj uporabljamo vpenjalne glave s sre-di{~nim vpenjanjem. Mizni rezkalni stroji imajo pri rez-karjih manj{ih in srednjih premerov konzolno gred (gred z le‘aji samo na eni strani), pri ve~jih in te‘jih rez-karjih, ki zelo obremenjujejo gred, pa obi~ajno uporabljamo {e oporni le‘aj na zgornji strani osi po standardu DIN 8836 izvedba “B”. Vsi navedeni podatki morajo biti v soglasju z ustreznimi navodili o varni uporabi orodja. V preglednici 1 so predstavljene {iri-ne rezkarjev, ki se lahko uporabljajo na konzolnih gredeh po DIN 8836 izvedba “A” (slika 5), odvisno od premera gredi. Zaradi pogostih nesre~ pri delu niso ve~ dovoljene gredi s premerom, manj{im od 20 mm. V preglednici 2 je prikazana vrtilna hitrost nasadnih konzolnih gredi po DIN 8836 izvedba “A” (slika 5). Po DIN 8836 obstojajo diagrami najve~jih dovoljenih vrtilnih hitrosti gredi rezkarjev oblike “A” za premere gredi od 30 do 40 mm ter za raz-li~ne koristne dol`ine gredi. Kriti~na vrtilna hitrost gredi je odvisna v prvi vrsti od premera prstana (d1) ter koristne dol‘ine gredi (dol-‘ine gredi predvidene za rezkarje in distran~ne obro~e) “ L” kot tudi od dejanskega odstopanja rezkarja (slika 6). Pri gredeh za rezkarje s premeri (d1) od 30 do 40 mm ni predviden naknadni prera~un kriti~nih vibracij ter torzijskih vibracij. Za podro~je vrtilnih hitrosti modernih hitrovrte~ih se strojev predpisi dovoljujejo za ubla‘itve napetosti orodja samo konstruktivno stabilnost, ki je povsem prilagojena vibracijam. V preglednici 2 so predstavljene vrednosti maksimalno dovoljenih vrtilnih hitrosti za standardne premere gredi, na katerih se uporabljajo rezkarji. Pri dalj{ih gredeh uporabljamo bistveno ni‘je vrtilne hitrosti. ^e se ni mo~ izogniti kriti~nim vrtilnim hitrostim rezkarja, ni priporo~-ljivo uporabljanje rezkarjev z izvrti-no, pa~ pa rezkarje z dr‘alom, ker so ti bolj togi in la‘e prena{ajo vibracije, ki jih izzove nepravilna vrtilna hitost. ^e so rezkarji v ne‘elenem obmo~ju glede na preglednico 1 (kar se nana{a na rezkarje ve~jih dimenzij), se pri-poro~a izvedba gredi po DIN 8836 izvedba “B”, kar pomeni izvedbo z Preglednica 1. Predpis za uporabo rezkarjev na gredi po DIN 8836 izvedba “A”. Najve~ja mo`na dovoljena {irina ostrine “B”, odvisno od najve~jih mogo~ih premerov rezkarja “D”. Premer gredi rezkarja d1 (mm) Premer rezkarja D (mm) 80 100 120 140 160 180 200 300 400 500 Dovoljena {irina rezkarja (mm) 20+ 45 35 25+ 70 60 30 115 105 95 85 80 70 35 180 140 130 110 80 60 + ozna~enih vrednosti se je treba izogibati iJ2Les 53(2001) 5 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja 10. seja UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, 5. aprila 2001, Ljubljanski sejem Dnevni red: Sprejem zapisnika 9. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva Varstvo okolja pri predelavi lesa v Sloveniji in EU Standardizacija in tehni~ni predpisi (direktive) za lesne proizvode v Sloveniji in EU Proizvodnja in prodaja gotovih hi{ Proizvodnja in prodaja ivernih plo{~ Analiza sejma (stavbno pohi{vo) DOM Razno Sejo UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je vodil predsednik UO, Peter Tom{i~, sprejeti pa so bili naslednji sklepi: 1. Zapisnik devete in izredne seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se v celoti soglasno sprejme. 2. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira delo delovnega telesa za varstvo okolja. Delovno telo naj bi {telo od 5 do 7 ~lanov iz vseh slovenskih regij in klju~nih dejavnosti lesarstva (gl. material za UO, ad t~. 2). Zlasti je pomembno, da bodo zastopane tiste dejavnosti, ki bodo v naslednjem petletnem obdobju morale svoje procese in materiale prilagoditi okoljskim direktivam, predvsem direktivama VOC in IPPC. Delovna skupina deluje teamsko tako, da se vsak od ~lanov mo~neje anga‘ira na podpod-ro~ju, ki ga (tudi profesionalno) najbolje obvladuje. 3. ^lani UO GZS-Zdru‘enja lesarstva predlagajo svoje ~lane v delovno telo za varstvo okolja. Dopolnjen seznam ~lanov delovnega telesa za varstvo okolja se potrdi na naslednji seji UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. 4. Delovno telo za varstvo okolja GZS-Zdru‘enja lesarstva naj posku{a dose~i na ustreznih ministrstvih ugodnej{e financiranje zastarele infrastrukture v lesni industriji (kotlovnice so ponekod stare tudi 20 let). 5. ^lani UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se individualno pove‘ejo z UMT, d.o.o., v zvezi z zbiranjem posebnih odpadkov v lesni industriji. 6. Sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva, dr. Jo‘e Korber in vodja delovnega telesa za standarde, Mirijana Bra~i~, pripravita dopis za Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerem je potrebno pristojno ministrstvo opozoriti, da bi bilo smiselno v prihodnje okrepiti strokovno ekipo na podro~ju standardov in tehni~nih predpisov na podro~ju prilagajanja EU, saj je po nekaterih informacijah ta ekipa na MOP-u premalo {tevil~na. 7. ^lani UO GZS-Zdru‘enja lesarstva nemudoma predlagajo Mirijani Bra~i~ (mirijana.bracic@marles-hise.si) svoje ~lane iz podjetij v Delovno telo za standarde pri GZS-Zdru‘enju lesarstva ({e posebej pomembna je pridobitev strokovnjaka na tem podro~ju v pohi{tvenem sektorju lesne industrije). 8. UO GZS- Zdru‘enja lesarstva sprejema informacijo o proizvodnji in prodaji gotovih Iz vsebine Les 53(2001) 5 GZS - Združenje lesarstv hiš v Sloveniji. 9. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema informacijo o stanju v proizvodnji in prodaji ivernih plošč v Sloveniji. 10. UO GZS-Združenja lesarstva se zahvaljuje Ljubljanskemu sejmu, d.d. za uspešno izpeljan sejem Dom v mesecu marcu 2001. 11. Člani UO GZS-Združenja lesarstva pošljejo svoje predloge sprememb Pravilnika o stopnji običajnega odpisa blaga na GZS-Združenje lesarstva, in sicer najkasneje do konca aprila 2001. 12. Sprememba Pravilnika o stopnji običajnega odpisa blaga se potrdi na naslednji seji UO GZS-Združenja lesarstva in ponovno objavi v Uradnem listu RS. Ob koncu seje se je predsednik UO, Peter Tom{i~, zahvalil gostitelju seje, t.j. Ljubljanskemu sejmu, za izredno gostoljubje pri izvedbi seje v ~asu sejma Kulinarika. Komisija za izobra‘evanje GZS-Zdru‘enja lesarstva, 20. aprila 2001, GZS Dnevni red: • Pregled zapisnika Komisije za izobra‘evanje • Preu~evanje kadrovskih potencialov slovenske primarne in finalne predelave lesa • Uveljavljanje dualnega sistema, izobra‘evanje vajencev • Vpis v lesarske {ole v {olskem letu 2001/2002 • Prenova poklica mizar Sestanek je vodil Franc Ga{per (predsednik komisije), sprejeti pa so bili naslednji sklepi: K to~ki 1: 1. Sklepi sestanka Komisije izobraževanja z dne 25.01.2001 naj se čimpreje realizirajo. 2. GZS-Združenje lesarstva naj pošlje dopis na BF-Oddelek za lesarstvo, v katerem je potrebno opozoriti BF, da izbran predmet, ki ga je potrdil senat BF-Oddelek za lesarstvo, t.j. fizika, za peti (izbirni) predmet pri maturi ni ustrezen, saj je fond ur na srednjih šolah premajhen. Namesto fizike se senatu BF-Oddelku za lesarstvo predlaga predmet matematika. 3. Svet ravnateljev srednjih lesarskih šol naj sestavi priporočilo podjetjem, ki jemljejo vajence na prakso, kakšna opravila naj vsebuje praksa vajenca v podjetju (pri tem je potrebno upoštevati tudi zahteve Zakona o varstvu pri delu, Ur.list 56 /1999). Dopis je potrebno poslati GZS-Združenju lesarstva, da ga objavi v Informacijah GZS-Združenja lesarstva. K to~ki 2: 1. GZS-Združenje lesarstva bo moralo v povezavi s podjetji in z drugimi institucijami (tudi z izobraževalnimi) skupaj s sistemsko podporo GZS-Službe za izobraževanje poiskati vzvode za izboljšanje nivoja znanja v lesarskih podjetjih v skladu s perečo kadrovsko problematiko, kot jo zelo pesimistično nakazuje zaključek raziskave prof. dr. Mirka Tratnika z naslovom Preučevanje kadrovskih potencialov slovenske primarne in finalne predelave lesa (februar 2001). Člani te Komisije pošljejo pismene predloge v zvezi s to problematiko na GZS-Združenje lesarstva, in sicer najkasneje do četrtka, 10. maja 2001. Izvleček problematike zgoraj omenjene raziskave naj prof.dr. Mirko Tratnik objavi v eni izmed naslednjih številk revije Les. K to~kam 3, 4 in 5: 1. Zaradi vsebinske obsežnosti problematike je potrebna večja predpriprava na naslednji sestanek Komisije za izobraževanje. Naslednji sestanek Komisije za izobra‘evanje bo v torek, 22. maja 2001, ob 11. uri, v prostorih GZS. Kot glavna to~ka dnevnega reda se bo vsebinsko obravanavala tematika: “Preučevanje kadrovskih potencialov slovenske primarne in finalne predelave lesa”. INFORMACIJE SLOVENSKE IZVOZNE DRU@BE, D.D. Spremembe pogojev in metodologije zavarovanja Slovenska izvozna dru‘ba d.d, Ljubljana bo od 1.5.2001 za~ela z uveljavljanjem spremenjene metodologije in pogojev zavarovanja uradno podprtih izvoznih kreditov. Novi pogoji bodo pomembno vplivali na konkuren~no sposobnost in pridobivanje poslov na tujih trgih v tekmi in tudi sodelovanju s tujimi konkurenti. V primerjavi z dosedanjim sistemom zavarovanja izvoznih kreditov pred: • nekomercialnimi riziki, Les 53(2001) 5 • kratkoročnimi komercialnimi riziki za države zunaj OECD in • srednjeročnimi komercialnimi riziki. se bistvene spremembe nanašajo na: L metodologijo določanja premijske stopnje: • nov premijski sistem z več spremenljivkami, • nov sistem popustov in pribitkov, • poseben postopek določitve zavarovalne dobe, • obračun premije samo na glavnico zavarovanega kredita, • odloženo plačilo premije in njeno obrestovanje, • nova klasifikacija držav v rizične razrede, itd.; 2. druge pogoje zavarovanja: • višji odstotki kritja (do 95 %), • krajše čakalne dobe za izplačilo odškodnine (do 6 mesecev), • uvedeno kritje obresti v čakalni dobi, • fleksibilnejši sistem pri določanju najdaljših dovoljenih ročnosti kreditov. Spremenjene zavarovalne premije so predvsem pri zavarovanju pred komercialnimi riziki za zavarovance ugodnejše. Pri zavarovanju pred nekomercialnimi riziki (deželni kreditni riziki, rizik neplačila javnega kupca) pa so premijske stopnje v glavnem manj ugodne od sedanjih (Indikativni izračun zavarovalne premije). S sklepom Komisije za pospeševanje izvoza spremenjena metodologija ter pogoji zavarovanja uradno podprtih izvoznih kreditov poleg tega zagotavljajo popolno usklajenost s pravnim redom Evropske unije in pravili ijaLes 53(2001) 5 OECD na tem podro~ju, kar je zelo pomembno za nemoten proces pri-bli‘evanja Republike Slovenije omenjenima institucijama ter nadaljnjemu prilagajanju oziroma harmoni-zaciji nacionalnega sistema zavarovanja in financiranja izvoznih kreditov. Zavarovanje doma~ih terjatev: Skraj{an ~akalni rok za kritje rizika podalj{ane zamude za Slovenijo S 01.04.2001 je za~el veljati nov, skraj{an ~akalni rok za kritje rizika podalj{ane zamude za Slovenijo, ki po novem zna{a 6 mesecev. ^akalni rok je v skladu s 4. to~ko 1. odstavka 10. ~lena Splo{nih pogojev zavarovanja pred komercialnimi riziki (Zd-1/98) z zavarovalno pogodbo dolo~eno {tevilo mesecev od dneva, ko zavarovanec obvesti SID o nepla-~ilu zapadle terjatve, oziroma od dneva zadnjega delnega pla~ila, ko je bilo opravljeno v ~asu od vlo‘itve obvestila. Ko ~akalni rok prete~e, nastopi zavarovalni primer in zavarovanec je upravi~en do vlo‘itve od{kodnin-skega zahtevka. Seznam dr‘av, za katere je mo‘no zavarovati rizik podalj{ane zamude pla~il si lahko ogledate na doma~i strani Slovenske izvozne dru‘be, d.d. Projekt ^ISTA PROIZVODNJA - 2001 Vabimo vas, da se udele‘ite enoletnega programa uvajanja ~iste proizvodnje v podjetjih. Program je pripravljen po zgledu preizku{enih re{i-tev iz EU in v sodelovanju s tujimi strokovnjaki, izvajati pa se bo pri~el 23. maja 2001. Cilji programa so dosegati prihranke in koristi na ra~un: ZS - Zdru`enje lesarstva • racionalne rabe surovin, vode in energije, • nižjih obratovalnih stroškov, • zmanjšanja odpadkov in emisij, • povečane stopnje produktivnosti in boljše kakovosti proizvodov, • zmanjšanja stopnje odškodninske odgovornosti zaradi izpolnjevanja zahtev varstva pri delu in zakonodaje varstva okolja, • ustvarjanja podobe okolju prijaznega podjetja. Izkušnje držav EU kažejo, da se na račun racionalne rabe surovin, vode in energije zniža količina odpadkov do 30 % (pod pojmom odpadek in emisija razumemo vse trde, tekoče in plinaste snovi z izpusti v vodo, zrak ali tla, odpadno toploto, druge oblike odpadne energije in hrup), kar v ekonomskem smislu pomeni prihranek. Projekt traja eno leto. Temelji na seriji desetih tematskih delavnic, kjer udeleženci skupaj s svetovalci rešujejo naloge za dosego zastavljenih ciljev, na svetovanju v podjetju in na praktičnem delu. Zaradi narave dela je število udeleženih podjetij omejeno. Delo poteka na interaktivni osnovi v majhnih mešanih skupinah in individualno s posameznim podjetjem. Predavanja in konzultacije so v slovenskem in angleškem jeziku (predavatelji STENUM-a). Udeleženci bodo po uspešnem sklepu enoletnega programa prejeli posebno priznanje, ki bo primerljivo s prestižnim podobnim priznanjem ECO-PROFIT, ki ga podeljuje župan mesta Graz v Avstriji. Projekt “Čista proizvodnja - 2001” sofinancirajo in aktivno sodelujejo Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Gospodarska zbornica Slovenije in avstrij- GZS - Združenje lesarstv ska vlada. Udeleženci zato krijejo le 35 % vseh stroškov projekta. Izvajalci: Kemijski inštitut, Ljubljana, avstrijsko svetovalno podjetje Stenum, Graz in svetovalno podjetje Liveo, d.o.o. Ljubljana. Kotizacija znaša 550.000 SIT na podjetje in pokriva: • udeležbo dveh slušateljev na podjetje na 10 seminarjih -delavnicah, • delovno gradivo, • 3-4 svetovalne dni na podjetje, v smislu organizacijske in tehnične podpore, • svetovanje pri reševanju izbranega problema in pomoč pri vzpostavljanju elementov učinkovitega sistema ravnanja z okoljem, • podelitev priznanj za podjetja in potrdil za udeležence. Način plačila: v dveh obrokih • prvi obrok je pred pričetkom projekta do 18. maja 2001, • drugi obrok je ob zaključku projekta. Čas in kraj: Program traja eno leto in se prične 23. maja 2001. Začetek je ob 9. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi 13, v Ljubljani. Dodatne informacije: Janja Leban GZS, Služba za tehnološki razvoj, Dimičeva 13 1504 Ljubljana D tel.: 01/589 81 93 faks: 01/589 81 00 e-mail: janja.leban@gzs.si Elektronska prijavnica: http:// www.liveo.si/prijavnica.html. URNIK delavnic projekta ČISTA PROIZVODNJA 2001 1. ^ista proizvodnja in zmanj{evanje koli~ine odpadkov, input / output analiza, strategija 23.05.2001 ja 2. Oblikovanje okoljske delovne skupine in programa v podjetjih 05.06.2001 3. Analiza pretoka materiala 03.07.2001 4. Upravljanje z odpadki in logistika 04.09.2001 5. Analiza porabe energentov 25.09.2001 6. Zakonodaja in normativi o varovanju okolja 16.10.2001 7. Inovacije in kreativne tehnike 16.11.2001 8. Nabava surovin in ravnanje z nevarnimi snovmi 04.12.2001 9, Ekolo{ki nadzor z okoljskimi indikatorji 08.01.2002 10. Kon~no poro~ilo in priprava na potrdila 04.02.2002 NOVOSTI NA PODROČJU PLAČ 19. aprila 2001 so socialni partnerji podpisali Aneks k Dogovoru o politiki plač za obdobje 1999-2001, ki ga določa zasebni sektor: • Usklajevanje plač: Na področju gospodarskih dejavnosti se bodo plače usklajevale avgusta 2001 za 92,5 % rasti cen življenjskih potrebščin, doseženih v prvem polletju 2001. Po napovedih UMAR-a naj bi inflacija v 1. polletju 2001 znašala 4,0 %, torej bi se avgustovske plače uskladile za 3,7 %. Glede na relativno visok odstotek v prvih treh mesecih letošnjega leta (2,6 %) je pričakovati nekoliko višjo inflacijo, kot jo predvideva UMAR. Skupno povečanje plač po tem aneksu za leto 2001 pa kljub morebitnemu višjemu izračunu, ne sme preseči 95 % rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2001. Regres za letni dopust: spremenil se je najnižji znesek regresa za letni dopust in za leto 2001 znaša 117.298 SIT. Zgornja meja višine regresa ostaja nespremenjena, t.j. 70% povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v RS, ki ga objavlja SURS. Vir: Informacije ZDS Ljubljana, maj 2001 Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12751 / 02 (11095) Slovensko podjetje nudi pisarni{ko po-hi{tvo. Podjetje STOL AMBIENTI D.O.O. Kontaktna oseba Peter [mid Ulica KORENOVA CESTA 5 Po{ta 4210 KAMNIK Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 01 / 830 1200 e-mail: milan.hudobivnik@stol.si www.stol.si [tevilka PP 12755 / 01 Slovensko proizvodno podjetje nudi parket, zaklju~ne letve, su{enje lesa, vzdol‘no profiliranje lesa ... Podjetje JERMOL D.O.O. Kontaktna oseba Milojka Jermolj Ulica POLJUBINJ 4 A Po{ta 5220 TOLMIN Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 05 / 381 01 03 fax: 05 / 381 01 04 e-mail: samo.jermol@guest .arnes.si [tevilka PP 12769 / 06 Slovensko podjetje nudi lesene stre{ne konstrukcije, industrijsko predizdelovanje v klasi~ni izvedbi, izvedbi v elementih in lesene predal~ne konstrukcije, spojene z je‘evkami, primerne za stanovanjske, poslovne, javne ali gospodarske objekte, ‘agan les iglavcev, sve‘ ali su{en (deske in tramovi), ograjne elemente za balkonske ograje in vrtne plote, brunarice oziroma lesene masivne hi{e, obloge. Podjetje EGOLES, D.D. Kontaktna oseba Drago Ilar Ulica Kidri~eva cesta 56 Po{ta 4220 [KOFJA LOKA Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 04 / 5111 350 fax: 04 / 5111 319 iJ2LeS 53(2001) 5 znanje za prakso opornim le‘ajem na zgornji strani (slika 7). Konstrukcija opornega le‘aja mora biti izvedena tako, da se obvezno pokrije os le‘aja in os glavne gredi (slika 8). Pogonsko {tevilo vrtljajev glavne gredi, ki je ve~je od 6.000 min-1, zmanj-{uje ~as uporabnosti opornega le‘aja. Zato priporo~amo omejeno uporabo opornega le‘aja. Agregati za rezkanje npr. na dvostranskih profilirnih strojih, kot tudi pri avtomatskih rezkalnih strojih, imajo obi~ajno izmenljive gredi zamenjane z gredmi iz enega kosa. Zaradi tehni~ne varnosti pri navedeni izvedbi je priporo~ljiv minimalni premer gredi 25 mm. Orodje se tako lahko pritrdi na pomo‘ni le‘aj, ki je name{~en zraven glavnega le‘aja (slika 9). Pri pritrjevanju rezkarja na gred je vedno treba paziti, da se le-ta ne po{koduje ali skrivi. Do deformacije ali krivljenja gredi pri zategovanju rezkarja pride posebno v primerih, ko povr{ine prirobnic ali distan~nih obro~ev niso vzporedne, kakor tudi v primerih, ko prirobnice rezkarjev niso planparalelne. Bo~no odstopanje rezkarja na luknjo kot osnovo za merjenje mora biti 0,01 mm, ~e ‘elimo, da se izognemo navedenim komplikacijam. Premeri prirobnic na rezkarjih morajo biti prilagojeni premerom distan~nih obro~ev oziroma prirobnic za pritrjevanje na gred. Vsi deli, ki se uporabljajo za pritrjevanje rezkarjev na gred, kot so to na primer distan~ni obro~i, morajo biti pazljivo in strokovno o~i{~eni. Po zategovanju rezkarjev na gred z matico je treba obvezno prekontroli- Slika 8. Shematski prikaz merjenja planparalelnosti izvrtine opornega le‘aja in gredi opornega le‘aja Preglednica 2. Pravilo za dovoljeno vrtilno hitrost pri konzolno pritrjenih gredeh rezkarjev po DIN 8836 izvedba “A” Gred rezkarja DIN 8836, izvedba “A” d1 L D mm mm mm Rezkar ovalna oblika BG Vrtilna hitrost B G Kriti~ni nk dovoljeni nd mm kp min1 min1 + ozna~enih vrednosti se je potrebno izogibati. Legenda: D1 - premer gredi (mm) L - uporabna dol‘ina gredi (mm) D - premer rezkarja (mm) B - {irina rezkarja (mm) G - te‘a rezkarja nk - kriti~na vrtilna hitrost (min-1) nd - dovoljena vrtilna hitrost (min-1) Dovoljeno odstopanje mmg (20)+ 80 80 45 1,7 16.500 12000 25 100 35 2 16.200 12.000 25 (25)+ 80 80 70 2,5 23.500 12.000 25 100 60 3,5 20.500 12.000 25 30 1 25 80 1 25 4,2 14.300 10.000 25 100 115 6,5 12.500 9.000 45 1 20 105 8,7 10.800 8.000 45 140 100 1 2 9.400 6.000 45 40 100 1 20 105 8,7 26.000 18.000 11 140 100 1 2 22.500 18.000 11 160 95 15 18.000 12.000 25 ijaLes 53(2001) 5 znanje za prakso Slika 9. Prikaz pritrditve rezkarja na pomo‘no gred rati radialno odstopanje rezkarja. Preciznost gredi pri kro‘nih ‘aginih listih ima odlo~ujo~ vpliv na postopek ‘aganja, posebno na finost ‘aga-ne povr{ine. Kro‘ni ‘agin list s svojo izvrtino mora biti prilagojen prehodnemu ujemu. Zaradi tega mora biti gred, na kateri se montira kro‘ni ‘agin list, precizno bru{ena. Izvrtina na listu mora biti izdelana po toleranci H7. Prirobnica mora imeti najve~ji mo-go~i premer, ki zagotavlja najve~jo vi{ino ‘aganja. KAINDLOVA novost na Mnogostranska sejmu BWS v Salzburgu uporaba: KAINDL delovni pulti ^iT Avstrijska firma Kaindl je na sejmu BWS predstavila obiskovalcem nov izdelek, ki je pravkar zagledal trg: prave lesene pode s patentiranim sistemom za spajanje Snap pod nazivom “Snap by Kaindl wood”. “Snap by Kaindl wood” je idealen leseni pod za vse vrste prostorov v stanovanju - dnevne sobe, spalnice, jedilnice in otro{ke sobe. Je zelo lahek za ~i{~enje in v stanovanje vna{a atmosfero doma~nosti. Je naravnost otro~je lahek za polaganje, kar je posledica njegovega inovativnega Snap sistema na bazi high-tech utora in peresa, ki se sama zasko~ita, ko ju staknemo skupaj, tako da ne moremo narediti nobene napake. Je tudi zelo trpe`en in robusten pri uporabi. To mu omogo~a tudi “Aquastop 6” - za Snap spojno tehnologijo specialno razvita nosilna plo{~a z izjemno majhnim nabrekanjem. " 1 ' ■ "1 J4I