ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
15. MAJA 1932 ŠTEVILKA 20
Jakob Gallus-Petelin
(1550- 1591),   najznamenitejši stari slovenski glasbenik.
Davorin Jenko (1835-1914), komponist naših himen.
Fran Gerbic
(1840-1917), glasbenik in skladatelj ter organizator Glasbene Matice in naše slov. opere.
Troje kipov znamenitih slov. glasbenikov, ki bodo jutri med drugimi (vseh je osem) odkriti pred poslopjem GL Matice.
K PRVEMU SLOVENSKEMU GLASBENEMU FESTIVALU,
ki se bo vršil te dni v naši slovenski prestolnici: pogled na hišo Glasbene Matice, ognjišče slovenske glasbene umetnosti. Okolica je bila urejena po načrtih prof. J. Plečnika.
S2
K prvemu slovenskemu glasbenemu festivalu
Ivan Vcncajz, ki je 1. 1801, ustaiiDvil zbor Glasbene Matiee in bil njegov prvi predseduik.
Spodaj : Pogled na poslopje I. 1702. ustanovljene Filharmonič-ne družbe, zgrajeno 1. lS9i.
Pogled na staro reduto na Šentjakobskem trgu ki je bila do 1. 189J. edina ljubljanska koncertna dvorana in kjer so sc vršile tudi skoro vse elitne družabne prireditve.
Frane T?avniliar, predsednik Glasbene Matice od ustanovitve 1.1S72. do 1. 1898.
Spodaj : Prva in zadnja glasbena edicija  matične  založbe, od 1. 1875. do danes je izdala skupno 1O9 del v 150.000 izvodih.
.Na levi: Sedanji odbor Glasbene .Matice, v prvi vrsti sede od leve na desno: M.Gruden, tajnik profesor Lovše, podpredsednik dr.žirovnik.preds. dr. Ravniliar, ravnatelj M. llubad, nadzornik A. Lajovic in blagajnik dr. Cerne.
Na desni: Vojteh Valenta,  ki je leta 1872. ustanovil Glasbeno .Matico.
Pevski zbor Glasbene Matice, operni orkester in Orkestralno drnštvo Glasbene Matice pri skušnji v unionski dvorani, naši sedanji najvažnejši koncertni dvorani; dirigent M. Polič,
83
Iz slovenske glasbene zgodovine
ZaCetek rokopisa Ilajdrihove >Sirote« iz leta 1877.
Jurij Slndkoiija (1456-1522), glaslieni organizator na Dunaju v začetku 10. stol.
Gregor Rihar (1796-1863), najplodovitejši slovenski cerkveni skladatelj.
Ilralifoslav Volnrič (1863-1S95), eden najpopularnejših slov. zborovskih skladateljev.
Začetek rokopisa B. Tpavčeve -JJoiiiovinif, naipopularnejše slov. ilavorije,
Matija Majar-Ziljski (1809-1892), koroški prvo-boritelj in prvi nabiratelj slovenskih narodnih pesmi.
Anton Focrsicr (1837-1926), reJoruiator slo-venslce cerkvene jilasbe iu skladatelj 'Gor. slavčka<.^
Dr. Gregor Krek V1875),   urednik   »Novili akordov« in s tem utcmelj. slov. moderne glasbe.
Začetek rokopisa H. Sattncrjevc kautate 01jkj:<. Kakor vseh drugih kulturnili panog, tako je stara tudi tradicija slovenske glasbe več stoletij. Beležke o slovenskih pesmih segajo že v srednji vek, od 14. stoletja dalje so .se pn udejstvovali znameniti slov. glasbeniki v vsej srednji Evropi (Gallus, Sladkonja itd.) Izredno važni za razvoj slov. glasbe sta 16. in 18. stoletje. Novo življenje naši glasbi je dal potem okrog leta 1800 Zoisnv krog, ki je f)riboril slov. besedi in melodiji pot na glidali-ki oder. Prvi glasnik slov. zborovske pesmi je bil IM. Potočnik, ki je bil z J. Kleišma-nom prvi skladatelj naših "besed'. Njima je sledila cela vrsta odličnih skladateljev od M. Vilharja preko bratov Ipavcev, obeh Maškov, Mč^veda, Hajdriha, Foersterja, Volariča do dobe »Novih Akordov« (1.1900). Vzporedno s prosvetno glasbo je šla tudi cerkvena od Riliarja preko Foersterja in Sattnerja do Premrla. Sedanja doba nam je pa prinesla tudi celo vrsto sirtilo-nienih, ki smo jih doslej pogrešali, zastopajo jo zlasti Lajovic. Adamič, škerjaue. Osterc itd.
Na levi: Primer iz Trubarjevih Treh duhovskih peismis iz I, 1575., to jf- bila prva slov. tiskana pesiuariia.
Na desni: Naslovna stran Ci. Plavčevih cerkvenih pesmi.
84
Vsa Slovenija praznuje šestdesetletnico dr. A. Korošca
Zadnjo nedeljo je Ljubljana na veličasten način proslavila 60 letnico našega voditelja dr. Korošca. Tisoči iz vseh krajev SIovi nije so se /brali v unionski dvorani, da ponovno izrazijo svoje neomajno zaupanje dolgoletnemu voditelju, razen tega je pa počastilo slavnost tudi več odličnih gostov iz ostalih delov države. Ta mesec proslave dr. Koro-ščcvo 60 letnico še skoro vse ostale slovenske župnije.
Paul Doumer, predsednik francoske republike, na katerega je izvršil o, t. m. atentat neki znoreli Kus in ki je 7. i. m. ob zori podlegel dobljenim ranam. Slovenci pri tej tragični izgubi iskreno sočustvujejo s svojimi frane, prijatelji. Spodaj: Prvi maj je potekel skoro po vsej Evropi mirno, po nekaterih državah so bile pa javne manifestacije sploh prepovedane; spodnja slika nam kaže ogromno prvomajsko socijalistično proslavo v berlinskem >Lustgurten-u<.
Mandžurska komisija D. N. »preiskuje« dogodke na Daljnem vzhodu (naša slika nam jo kaže na bojišču v Šanghaju); rezultat njen bo seveda tak, da bo koza cela in volk sit.
Stadion za olimpijado v Los Angelesu je dovršen.
Na levi: Bolgarski princ Ciril (kraljev brat), ki se bo najbrž poročil z Marijo najmlajšo hčerko italijanskega kralja.
Zgoraj na desni : Bruhajoči Mt. Las Yeagnas, glavni ognjenik v Kordiljerih, ki je nedavno upostošil cele pokrajine.
Na desni: V Ameriki so osnovali na stotine javnih kuhinj, kjer dobivajo stotisoči brezposelnih zastonj kavo s kruhom.
naKrotlait JugoalOV. ttalcamc v EfUbltaMtl — Ponatis poatimexnlfi sUIc öovolfea le s prfvol/en/em urcunlštva