KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 80 (1) PATENTNI SPIS INDUTSRISKE SVOJINE Izdan 1 Maja 1932. ST. 8816 Ing. Hammer Ludvvig, nadsavetnik, Wien, Avstrija. Stroj za dletovanje. Prijava z dne 22. oktobra 1930. Velja od 1. junija 1931. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 22. oktobra 1929. (Avstrija). Nastopno opisan stroj služi za to, da se more žnjim v zidovju, kamenu, ledu ali v zemlji izdobsti razpore ozir. žlebove ali obdelovati kamenite ploskve. Bistvo iznajdbe obstoji v tem, da se prosto kretajoča kolobarnata dleta, viseča v kolobarnatih tečajih zaganjajo s svojimi rezili proti obdelovalnemu komadu ter na istem z delovanjem svoje pokretne energije izvajajo dletilni učinek, ki se še ojači s pritiskom teka. Kakor iz fig. 1 razvidno imajo, dleta 1, 2, 3, 4 kolobarnafo obliko, na katere zunanjem obsegu se nahaja večje ali manjše število dletilnih rezil 5. Oblika notranje ploskve dletilnega kroga je odvisna deloma od števila dletilnih rezil, ki so narejena na njegovem obsegu; pri zadostno velikem številu dletilnih rezil je lahko notranja ploskev okrogla, fig. 1 dleto 2. Pri štiri- in šestrobnih i. t.d. die-tilnih krogih mora imeti notranja ploskev, da se spravijo rezila dlet z močjo teka samotvorno vedno v pravilno delovno vpo-stavitev, obliko z lego dletilnih rezil skladno ležečih, zaokroženih štiri-, šest- itd. robnih večvogalov, fig. 6 in fig. 1 oblika dleta (fig. 1 — 1, 3 in 4). Notranja ploskev kroga je nasproti dletilnim rezilam ojstreje zakrivljena; te krivine manjšega radija so zvezane z lokom večjega radija, s tem se obešališče napram dletilnim rezilam iz težišča na zunaj pomakne, tako, da pomikajo dleta, vsled moči teka'vedno v pravilni delovni vpostavi, dletilna rezila na zunaj. Razmere težišč so ugodnejše, posebno pri manjšem številu rezil, na pr. petvogalnih fig. 6, kjer se vsakikrat nasproti enemu rezilu manjši krivinski radij notranje ploskve in napram rezilnemu medprostoru večji krivinski radij nahaja, vsled česar se doseže dop rezili relativna skupnost, s katero se rezila vsled moči teka s silo na zunaj poganjajo. Dletilna rezila morejo ležati na površini valja ali stožca in je njih smer napram ravnoti kroga lahko navpična ali poševna. Dletilni krogi visijo, še je stroj določen samo za napravo žlebov v eni dletilni širini, na glatkem tečaju kljuke 7, z nad tem razdaljnim krogom 8, da se zasigura prost pretrep dlet med radijskimi ročicami, fig. 1, 2 in 4; v tem slučaju so vsa dleta s svojo osrednjo osjo vpostavljena v osrednjo ravan, tako da imajo skupen delovni tir. Da se pa pripravi stroj za napravo različnih razpor, se morejo namesto navadnih puščic ali tečajnih kljuk urediti prestavljivi nosilni tečaji 9, ki omogočajo osov-ni premik dletovnega tiru. V fig. 1 in 2 je oblika izvedbe v tem smislu za dleta 1 in 3 razkazana s sankami 10, ki nosijo matičnemu vijaku podobno izdelano glavino 9 in so osovno vpeljane v vzdolžnih žlebičih 11 osrednje osi 12, Z vrtenjem kot vijak izdelane tečajne kljuke se more vršiti osovna prestavitev vrtilne ravani dkf Din. 25. in s tem, kakor je predočeno z začrtanimi potezami a in b, napraviti žleb za dvojno širino dlet, če sta dve dleti na razpolago; ob razpolaganju več dlet se more širina žleba ki ga je naenkrat izdolbiti, vstop-njevati sploh od enostavne širine dleta do večkratnega števila dlet na ta način, da se vrte ali vsa dleta v isti ravani ali za širino dleta v osovno ena proti drugi pomaknjeni ravni. V fig. 2 sta predočeni dve obliki izvedbe te prestavitve s pomočjo vijakov in sicer za dleto 1 po čez puščico 7 vrinjeni cevi 13, ki ima na zunanji strani vijake za matico 9 sank 10 in se more s krili nekoliko zasukati, s čemur se vpliva na osovno vpostavitev dleta. Lahko se pa tudi zasuče puščica 7 sama, po zrahljanju matice 15. Prestavitev sank 10 vzdolž osi, se more seveda vršiti tudi na drug način na pr. po prožnih na puščicah 7 vdelanih jahačih, precepnih vijakih na glavinah sank 9, v zareze zalopne vzmoti ali z kakimi drugimi splošno znanimi sredstvi. V fig. 4 je v prerezu predočena oblika iznajdbe za prestavitev dletovnega tiru z vijakom v svrho razlage pod zaščito se nahajajočih podrobnosti. Pri močnem raz-zvoju prahu, ki ga povzročajo slični stroji za obdelovanje kamna, se je namreč bati odrgnjenja matičnega vijaka s prahom, ki uhaja v tok vitja. Da se temu nedostatku odpomore, so iz matice 9 izstrugani segmenti, tako da se ustavijo samo poti 16 kot vod vitja, po katerih se uhajajoči prah vzdolž vitja vretena izrine. Da seta učinek še podpre, je vitje matice v segmentih še podrezano, tako da segajo izjemki 17 nekoliko globlje, kot vitje malice, s čemur je uhajajočemu in po segmentih vitja, odrinjenemu prahu podan prostor lažjega izogibanja. Na delovni komad udarjajoče dleto zadobiva vsled tega njegovo hitrost deloma povžit otpor, vsled česar se njega težišče napram točno radijalni na zunaj delujoči moči toka in napram kretilni smeri okrog kota nazaj zasuče, pri čemur se dletovni krog za isti kot na zunanjem površju njegovega nosilnega tečaja odvali, tako da kljub popolnoma prostemu kretanju in kljub s kolobarnato obliko podani somerni razdelitvi skupine dlet nastopi moment proti-vrtenja, ki se v nezaželjenem načinu prenaša na vrtilno os in s tem na ves stroj in sicer v povečani masi tedaj, če zadene dleto morebiti vsled prehitrega strojnega premika na čezmerni trenotni otpor, se od delavnega komada odbije in s tem po svojem nosilnem tečaju odvzdigne proti teku moči. Ta napaka se more omiliti s tem, da se radijalne rame, ki nosijo tečajne kljuke ne zvežejo trdno z gonilnim vratilom kakor je to v fig. 2 s klinom 18 označeno, temveč se iste nekoliko zavrtljivo urede na poteg vzmeti 19 ki se opirajo na z gonilnim vratilom fiksno zvezane nosilec 20. S tem ne bo sunek samo prožljiv, temveč isti bo tudi vsled odboja zavrtenja dvoram-nega vzvoda 6 na nasproti ležeči dletovni krog, istega na enak način zadržajoč (torej težišče z zasukano v smer x’—x’), primerno masi druzega dletovnega kroga zadušen. Zadušenost se more zadrževati s tem, da se ročične rame 6 ali vzmeti i9 noseče rame seboj jemal cev 20 nadome-ste z nekakim kot žamahljiva masa učinko-jočim in z gonilnim vratilom 18 trdno zvezanim polnim kolutom 21 (v fig. 1 črlkano). Vrteči sistem z na pr. s pregibljivim vratilom 22 poganjajočim stožkastim gonilnim kolesom 23, 24, in v okrovu 30 zaprtim gonilom je kot celota zamahljivo montiran na trdnem U- okvirju, ki obstoji iz dveh stranskih gonilno vratilo 12 v nasproti postavljenih ležajih 26 in 27 sprejeta vzvoda 28 in 29, od katerih nosi eden obenem gonilni okrov 30 in eden oba vzvoda na dugem koncu vezilno os 31. Okrog osi 31, na čije koncih tečejo v tečgi 32 kolesca 33 ce nahaja drug U-okvir, obstoječ iz dveh zamahljivo urejenih stranskih nosilcev 34 in 35 in nad osjo 31 vrinjenega cevnega komada 36, ki ima na svojem odprtem koncu glavino za na skupni osi 37 pritrjene kolesca 38. Končno je s tečaji 39 vrtilni sistem zapirajoči okrov 40 sam zamahljiv okrog osi 31. Okrov 40 ima, da je vrtilni sistem lahko dostopen, vzbočeno zarezo 48. Ta naredba ima namen, da se more vsežna globina naprave po potrebi spremeniti, ker je postavljanje okrova 40 in s tem tudi postavljanje v okrovu prožljivo obešenege vrtilnega sistema proti s svojimi kolesci 33 in 38 na izdelku ležečemu vodilnemu okvirju 34, 35 in 36 v mejah mak ' simalne vsežne globine orodja v različnem položaju fiksno vpostavljivo. V to svrho služi na prednji osi 37 voznega stojala naprave vpostavljen tulec 41, čegar vreteno 42 se more z glavico 43 in protimatico 44 prikleniti na vilice 45, ki sede na okrovu 40, fig. 1, 2 in 3. Kolikor bolj globoko se zavije vreteno 42 v tulec 41 toliko bolj globoko sega orodje v izdelek; na naj-skrajno mejo postavitve izvito tangirajo dletitna rezila ravno še gornjo površino izdelka, tako da more orodje, ako se postavi s svojimi kolesci na primerno vodil no tračnico, služiti za to, da dleti na izdelku gladko površje. Primerno tej naredbi, se lahko za začetno obdelavo pogrez- njenih ali vzvišenih profilov uporabljajo tudi profilirana dleta. Ta vpostavilna naprava, ki se more konstruktivno seveda na razni način izoblikovati učini najpre samo fiksiranje lege o-krova 40 napram izdelku. Da se spravi vrtilni sistem v isto relativno lego k izdelku, je njega vratilno ležišče 26 ozir. 27 po s šarnirji 47 lahko de montažnim U-okvirjem 46 obešeno v montažno zarezo 48 okrova, fig. 3. Med gornjim koncem montažne zareze 48 in naložno površino okvirja 46 je predviden zadosten prostor 49 za po odbijanju dlet izzvano vibracijo vrtilnega sistema, ki je v svrho elastičnega prenosa vibracije po vzmeteh 50 in 51 obešen na podaljških 52 in 53, fig. 2 in 3, nosilnih ram 28 in 29 vrtilnega sistema na krovu 40. Vzmeti 50 in 51 se morejo uporabljati v obliki potezne ali stiskalne vzmeti ali pa tudi v obliki listne vzmeti. Ob sebi umevno je, da se more vpo-stavitev vsežne globine mehanično ravno-tako rešiti s fiksiranjem vrtilnege sistema na fiksnem okrovu. Na okrovu 40 so obojestransko ročaji 54 za vodbo orodja, ki so pa seveda za večje dimenzije orodja, kakor za obdelovanje cest nadomeščeni z voznim stojalom, ki nosi vso orodje. Pravilno, močnega odbijanja prosto delovanje orodja je odvisno od k obdelav-nemu materijalu primernega pomika o-rodja. Da se pomikanje orodja v danem slučaju učini neodvisno od spretnosti delavca, se more prirediti v fig. 2 in 5 razvidna pomikalna priprava. Ta obstoji na pr. iz enega na osi 37 vpostavljenega polžjega gonila 55, polžjega gonila 55 in 56 — če-gar polžja vratilo 57 znotraj votlo in štiri oglato, sprejme k temu prikladno štirioglato vratilo 58. Slednje je opremljeno s stož-kastim kolesom 59 ki sega v drugo na gonilnem vratilu 12 pritrjeno stožkasto kolesce in dobiva na ta način svoj pogon, pri čemur se more prestavno razmerje od vratila orodja 12 k votli osi 37 in s tem napredek dela z orodjem primerjati vsakokratnemu obdelavnemu materijalu z izmenjavo preštevilnih elementov 55, 56, 59 in 60. Poseganje gonilne naprave je primerjali raznim postavitvam okrova, kar, je na pr. po fig. 5 omogočeno s tem, da je po e-den v druzega premikajočemi komadi vra-til 57 in 58 ustrešeno enkrat vzdolžni spremembi razdalje med osjo orodja in votlo osjo ter pritiskajoči vzmeti 61 na vzvodu 62 krog tečaja zamahljivega ležišča 64 vralila 58 polžjega gonila vednemu poseganju polža in polžnega kolesa. Pripomniti je še, da se more povratno proženje nosilnih ram 6 dletovnih tečajev napram potegu vzmeti 19 v danem slučaju z udarci 25 omejiti. Patentni zahtevi: 1. Stroj za dletovanje z vrtilnimi dleti označen s tem, da so dleta kobarnato izdelana, tako da niso samo radijalno prosto gibljiva, temveč so vsled izdelave njihove notranje odvalilne ploskve z močjo teka vedno v delovni postavitvi ozir. če isto vsled delovnega odboja izgube se vračajo vedno simetrični legi dletovnega težišča primerno zopet nazaj in morejo biti vsled njihove simetrične krožaste oblike na celem zunanjem obsegu s poljubnim številom ravnih, poševnih ali profiliranih delovnih rezil opremljene, s čemer se trajnost dleti primerno številu obrabljivih rezil poveča. 2. Stroj za dletovanje po zahtevku 1, o-značen s tem, da je notranja ploskev okroglega dleta pri mnogozobnih dletih kolobar-nata, pri dletih z manjšim številom rezil pa izdelana tako, da so nasproti rezilam se nahajajoči krivinski radiji manjši kot radiji krožnih ploskev, ki vežejo te delilne dele notranje krožne ploskve. 3. Stroj za izdelovanje po zahtevku 1 in 2, označen s tem, da je zobno število dlet neparno in notranja ploskev dletovnega kroga po zahtevku 2 zakrivljena, da učinkuje s to obliko skupna razdelba dletovnega kroga tako, da so vsakokrat pod rezili se nahajajoči krožni izseki večji kakor nasproti ležeči, da se s to napravo oblike pospeši smoter učinkovanja teškoče moči, spraviti dletovni krog z delovno ojstrino v delo. 4. Stroj za dletovanje po zahtevku 1 do 3, označen s tem, da morejo radijalne rame, na čijih tečajih vise dletilni krogi, vr šiti krog gonilnega vratila v vrtilni ravani nihalno kretanje in v smeri sukanja drže z gonilnim vratilom trdno zvezane odjemal-ne rame ali v obliki zamašnega kolesa učinkajoče odjemalne kolute z vzmetjo v normalni legi, ne samo, da se dopusti nosilcem dlet napram sunkom odbijajočih dh t prožno izogibanje, ampak tudi zato, da se z odbojem na nasprotno se nahajajoče dleto, nekoliko izenači pri tem kinematičnem postopku nastala razlika tekoče moči med ravno delujočim in nasproti istočasno prosto mahljivi masi dlet ozir. s prenosom na večje mase ublaži. 5. Stroj za dletovanje po zahtevku 1—4, označen s tem, da se dleta eno proti drugemu v vzdolžini osijalni smeri prestav- Ijiva, da se more obenem z istim strojem po vsakokratni medsebojni legi od vsakega posameznega dleta ošeškanega valjastega prostora obdelovati širja ali ožja delovna ploskev. 6. Stroj za dletovanje po zahtevku 1—5, označen s tem, da je vsežna globina orodja s vpostavitvo in fiksiranjem relativne lege nosilca gonilnega vratila za vodbo orodja na izdelku spremenljivo urejena. 7. Stroj za dletovanje po zahtevku 1—6, označen s tem, da je nosilec gonilnega vretena napram z vodbo orodja vzdolž izdelka fiksiranem delu na pr. okrovu, prož-Ijivo na tak način v zvezi, da se z učinkom diet izvajajoče tresenje in sunki v prož-Ijivo omiljeni obliki prenašajo na vodbo orodja. 8. Stroj za dletovanje po zahtevku 1—7, označen s tem, da se vrši pomikanje oro- dja samotvorno z lastnim pogonom in da se napravi orodje neodvisno od spretnosti delavca, pri čemur so prenosni elementi pregibanja odgonilnega vratila k pomikalne-mu elementu v svrho spremembe razmerja prestavitve in s tem pomikalna hitrost opisu primerno izmenjalno urejeni. 9. Stroj za dletovanje po zahtevku 1 in 5 označen s tem, da so dleta vpostavljena s pomočjo vijakov v osijalnem prestavljivem in priti zasunkom vrtljivo ravan zaščiten okvir, da se opisu primerno zabrani izskok dlet iz njihovega tiru v osijalno smer. 10. Stroj za dletovanje po zahtevku 1 in 5, označen s tem, da je vitje vijačnega tulca, ki služi glasom opisa za vsijalno prestavitev dletovnih tirov, segmentično izvzeto, tako da ostanejo samo vijačne steze v svrho preprečitve vstruganja vitja s prahom, ki ga povzročuje delovno postopanje.. Adpatent broj 88/6. - -.v ,. ■ : • ■ . A d patent brof 8816.