PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽ SE? D LJUBLJANI, PONEDELJEK, 13. JULIJA 1964 . LETO V,, ŠTEVILKA 189 • CENA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRl/žITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ' ;i GLAVNI UREDNIK |02E SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Prvo Hruščov na predstavi ljubljanske Opere OD NAŠEGA POROČEVALCA MOSKVA, 12. jul. (Po telefonu) Predstavo Kozinove opere »Ekvinokcij«, s katero je nocoj ljubljanska Opera zaključila gostovanje v Moskvi. sta si ogledala tudi sovjetski premier Nikita Hruščov in njegova soproga. Visoka sovjetska gosta sta spremljala jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Cvijetin Mijatovič in soproga. TIT VIDMAR 35. zasedanje EC0S0C Jugoslovansko delegacijo vodi Danilo Lekič BEOGRAD. 12. jul. (Tanjug). Danes je odpotovala v Ženevo jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala na 37. zasedanju ekon-cmsko-socialne-ga sveta OZN (ECOSOC). Zasedanje se bo začelo jutri in bo trajalo do 15. avgusta. Jugoslovansko delegacijo vodi šef stalne jugoslovanske misije pri Združenih narodih v New Yorku Danilo Lekič. Ekonomsko-socialni svet bo med enomesečnim zasedanjem v Ženevi največ razpravljal o sklepih nedavno zaključene konference OZN o trgovini in razvoju. Kot organ svetovne organizacije ima nalogo, da obravnava gospodarska vprašanja, zato bo proučil priporočila konfe; renče s stališča konkretne uveljavitve teh priporočil v praktični aktivnosti Združenih narodov. Ena izmed neposrednih nalog bo vseka-:or razširitev ekonomsko-socialnega sveta, da bi bilo s tem omogočeno državam v razvoju, ki predstavljajo dve tretjini sveta, da bi dobile ustrezno mesto v tem tako pomembnem mednarodnem organu. Ču in Ne Vin za konferenco štirim Washington in večata pomoč Canberra Sajgonu PEKING. 12. jul. (Hsin-hua). V poročilu o dvodnevnih razgovorih kitajskega premiera Cu En Laja in generala Ne Vina v Rangunu je rečeno, da sta kitajski premier in predsednik burmanskega revolucionarnega sveta odločno potrdila, da zahtevata miroljubno rešitev problemov v jugovzhodni Aziji in da sta se zedinila glede nove konference 14 držav v Ženevi, ki da bi bila koristna in bi na njej proučili problem Laosa. V sporočilu je tudi rečeno, da sta oba državnika izrazila zadovoljstvo nad razvojem prijateljskih odnosov obeh sosednjih držav na temelju petih načel miroljubne koeksistence. Iz Washingtona poroča AP, da je State Department sinoči potrdil svoje prejšnje stališče, po katerem ima »v sedanjih okoliščinah« za neogibno, da ZDA »maksimalno podpro Južni Vietnam v obrambi proti agresiji«. To poročilo je odgovor na neko peticijo, ki od vlade ZDA zahteva podporo za idejo o nevtralizaciji Vietnama. Peti- Urejanje položaja posameznih panog in krepitev samouprave v kolektivih Iz dosedanjega dela in jesenskega programa zvezne skupščine BEOGRAD, 12. julija (Tanjug) — V preteklem enoletnem obdobju so bili v središču pozornosti zvezne skupščine pogoji gospodarjenja in zlasti še ekonomski položaj posameznih gospodarskih panog in vej. Desetine zakonov in drugih predpisov, več priporočil in zaključkov s področja gospodarstva priča o tem, da je bilo opravljeno obsežno m zapleteno delo. Žarišča te aktivnosti so bili odbori zveznega zbora, pa tudi stalna in začasna telesa gospodarskega zbora, tega svojevrstnega delavskega sveta celotnega gospodarstva. Plodna iniciativa poslancev gospodarskega zbora je bila v glavnem usmerjena na iskanje najustreznejših rešitev za čimbolj popolno in hitro popravljanje neenakega položaja, v katerem so se znašli posamezni deli gospodarstva. S tem pa so se poslanci hkrati usmerili na ustvarjanje pogojev za krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah. Svojo vlogo najvišjega organa samoupravljanja v gospodarstvu'je ta zbor potrdil tudi s svojimi metodami dela, pri čemer se čedalje bolj uveljavlja neposredno sodelovanje z delovnimi kolektivi. Predstavnike podjetij so zadnji čas čedalje pogosteje vabili na seje odborov, da bi sodelovali pri proučevanju ukrepov za izboljšanje svojega ekonomskega položaja. Posebno priliko, d3 v najvišjem predstavniškem telesu razložijo svoja stališča in predloge, sq imeli doslej predstavniki delovnih organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva, prometa, elektrogospodarstva, trgovine, gostinstva, tobačne industrije in drugi. Pričakujemo lahko, da se bo takšno neposredno sodelovanje s proizvajalci v prihodnje še bolj razmahnilo, zlasti ob izdelavi konkretnih ukrepov v okviru izvajanja resolucije o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema. Uresničevanje te resolucije oziroma , konkretne izdelave smernic, ki jih le-ta vsebuje, bo vsekakor ena najvažnejših nalog, ki jeseni čaka poslance. Po izoblikovanih načelih za izpopolnjevanje gospodarskega sistema se bo treba določneje izjasniti o dokaj kompliciranem delu te naloge — o delitvenih instrumentih, politiki cen, družbenem planiranju, organizaciji bank in kreditnem sistemu, o izpopolnjevanju zunanjetrgovinskega in deviznega režima ter o novih osnovah stanovanjske politike. Resolucija o sedemletnem planu — njen osnutek bo kmalu prišel v javno razpravo — bo eden najpomembnejših aktov, ki naj bi jih skupščina sprejela takoj po počitnicah. Neposredna naloga je tudi analiza rezultatov poslovanja gospodarskih organizacij po zaključnih računih za lansko leto. V nekaterih odborih zveznega in gospodarskega zbora so delo razdelili med skupine poslancev, ki oodo tudi med počitnicami, na podlagi bilančnih pokazateljev. pripravljali analize, da bi lahko bolje osvetlili položaj nekaterih gospodarskih področij in vej. Med drugimi točkami dnevnih redov septembrskih plenarnih sej gospodarskega zbora naj zlasti omenimo: razširjeno reprodukcijo in probleme dolgoročnega financira- ranja, probleme nerazvitih območij in sprejetje zakona o skladu za financiranje njihovega razvoja, integracijo v gospodarstvu, znanstveno raziskovalno delo ter probleme obrti. Pri nadaljnjem proučevanju pogojev gospodarjenja v posameznih gospodarskih panogah se bodo skupščinski odbori pomudili še zlasti pri ekonomskem položaju elektrogospodarstva ter, seveda, pri drugih točkah obsežnega programa, ki obeta novo obdobje zelo živahne aktivnosti zvezne skupščine na področju gospodarstva. Neo Destur sprejel socialistični prograi? AL2IR. 12. jul. (TANJUG). Tunizijski državni sekretar za plan in finance Ben Šalah je na tiskovni konferenci izjavil, da v Tunisu »z največjo pozornostjo spremljajo alžirske izkušnje v razvoju družbe in graditvi države«. »Med izkušnjami naših dveh držav je mnogo skupnega, tako Alžir kakor Tunis bosta počasi, vendar z gotovostjo našla skupno pot za razvoj socializma v Magrebu,« je dejal Ben Šalah, ki je v Alžiru na uradnem obisku. Minister je poudaril, da je tunizijska stranka Neo Be-stur sprejela za svoj program in cilj socializem, in dodal: »Našli bomo najboljšo pot za zmago socializma v vseh severnoafriških državah. Sprejemamo tezo, da socializem predvsem pomeni podružblja-nje vseh sredstev proizvodnje. Vendar pa smo tudi prepričani, da mora biti naš socializem prilagojen pogojem, v katerih živimo.« Kompromis v Rimu? Pred razpletom italijanske vladne krize RIM, 12. jul. (Tanjug). Po šestdnevnih razgovorih z delegacijami kršoanskodemokratske, socialistične, socialnodemokratske in republikanske stranke je imel mandatar za sestavo nove italijanske vlade Aldo- Moro danes poseben sestanek s političnimi sekretarji teh strank. Za drevi je predviden še skupni sestanek'vseh delegacij. Ob tej priložnosti naj bi prišlo do sporazuma o še nekaterih preostalih spornih vprašanjili. V pozitivnem primeru bi se jutri sestale direkcije koalicijskih strank, ki bi proučile rezultate razgovorov in odobrile doseženi sporazum o programu nove vlade z Aldom Morom na čelu. Razgovori o obnovitvi formule novega centra po nedavni vladni krizi so bili, kot se je pričakovalo, zelo zapleteni in so trajali ves teden. Med razgovori so desničarski in konservativni krogi močno pritiskali proti politiki levega centra, zlasti še proti programskemu sporazumu s socialisti. Ta sporazum naj bi vseboval strukturalne reforme italijanske družbe. Zaradi prizadevanja nekaterih konservativnih krščansko-demokratskih politikov, da bi krizo vlade in negotovo politično situacijo izkoristili za revidiranje programa prejšnje vlade glede socialnih ip ekonomskih reform, so se razgovori večkrat razvodeneli in nekateri so že predvidevali neuspeh misije Alda Mora in zlom politike levega centra sploh. Pesimizem zadnjih dni pa so danes nadomestile predpostavke, da so glavne ovire premagane in da bo vladna kriza skoraj rešena. Ker v javnost niso prodrle nobene podrobnosti o razgovorih Alda Mora z delegacijami strank, ni poznan kompromis, ki so ga glede najbolj spornih vprašanj dosegli krščanski demokrati in socialisti. Kaže, da so na koncu krščanski demokrati morali odstopiti od svojih ekstremnih zahtev, ki so pripeljale posredniško akcijo Alda Mora v kočljiv položaj. Bolgarsko-grški dialog Pripravlja se sestanek medživkovom in Papandreuom SOFIJA, 12. jul. (Tanjug). Tu so z velikim zanimanjem sprejeli vest iz Aten o tem. da bi bil mogoč sestanek premier-ov Papandreua in Živkova. Zvedelo se je, da je dala pobudp za ta sestanek bolgarska vlada že konec aprila letos. Tedaj je bil na obisku v Sofiji grški minister Baltadžis in njegov obisk je bil podaljšan za en dan, da bi se lahko sestal s pre-mierom Živkovom. * Nadaljevanje na zadnji strani Predsednik bolgarske vlade je menda ob tej priložnosti v razgovoru z ministrom Baltadžisom izrazil pripravnost, da se sestane s premi-erorn Papandreuom kadarkoli, in to v Sofiji, Solunu ali Atenah. Kakor pred dvema mesecema in pol, bolgarski funkcionarji tudi sedaj uradno ne komentirajo informacij o morebitnem srečanju Živkov - Papandreu. V aprilu je bilo mogoče bolgarsko iniciativo tolmačiti kot izraz želje premiera Živkova, da z osebnim . stikom s Papandreuom prispeva k hitrejšim razgovorom v Sofiji, -ki so tedaj zašli na nekatere težave ob reševanju bilateralnih finančnih problemov in vprašanj glede izkoriščanja obmejnih rek. Sedaj so ta dolgoletni spor ne samo rešili v obojestransko zadovoljstvo, marveč sta se obe vladi celo sporazumeli že takoj na začetku omogočiti vsestransko ekonomsko sodelovanje. V taki situaciji, menijo, je gotovo, da je bolgarski minister Bašev izkoristil podpisovanje bolgar-sko-grških sporazumov v Atenah tudi za uradna povabila na sestanek državnikov obeh držav-. Zvedelo se je že, da je grški minister Za zunanje zadeve Kontopulos prejel povabilo, naj obišče Sofijo. Razen tega se govori tudi o izmenjavi parlamentarnih delegacij. Glede sestanka 2ivkov-Pa-pandreu se Sofija za sedaj zadovoljuje s tem, da v naslovih centralnih časnikov posreduje pisanje grškega tiska, češ da se »v Atenah govori o sestanku Živkov-Papan- dreu«. Citirajo tudi informacije iz Aten, da je Papandreu načelno za to, da se sestane z Živkc-vom, ter da bo minister Kostopulos obiskal Sofijo, kjer naj bi pripravil srečanje obeh premierov. Posebno pozornost posvečajo komentarju atenskega časopisa »Elef-teria«, ki opozarja na že znane predloge o Balkanu kot brezatomski coni in o podpisovanju bolgarsko-grškega pakta o prijateljstvu in nenapadanju. Teroristovi napad na veleposlaništvo SFRJ v Stockholmu STOCKHOLM, 12. jul. (Tanjug). Minulo noč so neznani teroristi napadli poslopje jugoslovanskega veleposlaništva v Stockholmu in ga hoteli zažgati. Zažiga-lna snov je močno poškodovala glavni vhod v poslopje. Od jugoslovanskih državljanov ni nihče ranjen. Napad so prijavili švedski polici]!, ki je uvedla preiskavo. Storilce te teroristične akcije je treba vsekakor iskati v vrstah begunskih in terorističnih organizacij. TRADICIJA VARNOST te, '.tetete te-'' Mm* Scrantonov poraz v San Franciscu SAN FRANCISCO. 12. julij. (AFP). Ameriške agencije poročajo, da so pristaši gu-venerja Williama Serantona sinoči utrpeli »hud poraz« v San Franciscu, in to med debato v komisiji za sestavljanje zunanje-političnega programa republikanske stranke. Predstavnik Scrantonove skupine je sporočil, da je večina republikanskih delegatov zavrnila zahtevo, naj bi absolutno kontrolo nad nuklearnim orožjem zaupali predsedniku ZDA. Kontrola nad nuklearnim orožjem pomeni poleg vprašanj o državljanskih pravicah eno od tistih točk, o katerih se ne strinjajo Scranto-novi pristaši z večino v komisiji. V petih letih nemška »H-bomba«? CHELTENHAM, 12. jul. (Reuter). Laburistični predstavnik za obrambne zadeve Denis Healey je iz-ja."U, da mu je neki visoki funkcionar zahodnonem-ške vlade dejal, da bo Zahodna Nemčija v petih letih imela svoje nuklearno orožje, če se Francija in Velika Britanija ne bosta prenehali potegovati za samostojno riuklejvrno- oborožitev. Dejal'je, da je »to eden od najpomembnejših razlogov, zaradi katerega se ne smemo več potegovati za samostojno nuklearno strahovalno sredstvo«. Peking napada sovjetsko politiko pomoči MOSKVA, 12. jul. (Tanjug). Najnovejše kitajske obtožbe proti sovjetski pomoči državam v razvoju so izzvale veliko ogorčenje in ostro reakcijo v sovjetski javnosti. Te obtožbe so kitajski predstavniki izrekli na nedavni konferenci azijskega ekonomskega foruma v Pjongjangu v Severni Koreji. Kitajski predstavniki so na tej konferenci trdili, da sovjetska pomoč državam v razvoju »ne samo, da ni nesebična, ampak jo diktirata velikodr-žavni šovinizem in nacionalni egoizem« in da pomeni »grobo vmešavanje v notranje zadeve držav v razvoju«. Te obtože so v Moskvi označili za absurdne izmišljotine in klevete. Umrl je M. Thorez Predsednik KPF je na poti v ZSSR umrl od srčne kapi — Iz Varne so ga prepeljali v Pariz Koristna MAURICE THOREZ SOFIJA. 12. jul. (Tanjug). Sinoči ob 20. uri je zadet od srčne kapi v 64. letu umrl predsednik centralnega komiteja francoske komunistične partije Maurice Thorez. Iz Francije je potoval na oddih v Sovjetsko zvezo na sovjetski ladji »Litva« skupaj z ženo Jeanette Vermeersch, članico politbiroja francoske komunistične partije. Smrt je Thoreza zalotila na poti med Istanbulom in bolgarsko čmo-morsko luko Varna. Ladja s truplom Maurica Thoreza je davi priplula v Varno, kjer so prebivalci počastili spomin umrlega voditelja francoske komunistične partije v mestnem ljudskem odboru, kjer ga bodo položili na katafalk. Danes bodo pokojnega predsednika KP Francije prepeljali v Pariz s posebnim letalom, ki bo okrog 19. ure prispelo v Pariz. Na ladjo »Litva« so takoj ob, pristanku prišli član politbiroja bolgarske komunistične partije in prvi podpredsednik vlade Živko Živkov ter skupina bolgarskih ministrov-in drugi funkcionarji. Izrekli so sožalje ženi pokojnega predsednika KP Francije Je-annetti Vermeersch. Na palubo so se povzpeli tudi voditelji nekaterih komunističnih partij, ki so na oddihu v Vami, med njimi člana CK KP Francije Leon Mouve in Michele Vandel, član politbi-biroja CK KP Italije Giancar-lo Pajetta, član politbiroja CK PZDP Waniolka in drugi. Iz Pariza poroča Tanjug, da bodo predsednika KP Francije pokopali v Parizu, o čemer bodo drevi govorili na izredni seji centralnega komiteja. Ta seja se bo začela takoj, ko se bodo vrnili vsi člani, ki so včeraj odpotovali, iz Pariza pred narodnim praznikom 14. julijem. Pričakujejo, da se bo s posebnim letalom vrnil v Pariz tudi generalni sekretar KP Francije Rochet, ki je 1. julija odpotoval na oddih v Sovjetsko zvezo. Sekretariat KP Francije je danes okrog 15. ure sporočil, da bo posebno, letalo s pokojnim Mauriceom Thore-zom prispelo na pariško letališče Bourget drevi ob 18.30, od koder bodo tru- plo prepeljali na njegov dom. Med prvimi, ki so izrazili sožalje družini pokojnega Mauricea Thoreza in Ko-Mistične partije Francije, je bil generalni sekretar socialistične stranke Francije Guy Mollet. V svoji izjavi je dejal, da je Maurice Thorez »vodil svojo partijo v števil- Nodaljevanje os zadnji strani Titova sožal na brzojavka BRIONE 12. jul. (Tanjug). Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je poslal CK KP Francije naslednjo brzojavko: »Z globokim obžalovanjem smo prejeli ves o nenadni smrti tovariša Mauricea Thoreza KP Francije. \ V imenu CK ZK Jugoslavije in v svojem osebnem imenu pošiljam CK KP Francije in soprogi Jeanetti Vermeersch izraze iskrenega sožalja ob težki izgubi, ki vas je zadela. Sin rudarja in v zgodnji mladosti sam rudar, je postal Maurice Thorez vrhunsko ime v delavskem gibanju Francije. Vse življenje je posvetil boju za pravice delovnega človeka, za zmago naukov Manca, Engelsa in Lenina, ter je polnih 34 let vodil KP Francije. S smrtjo tovariša Thoreza so izgubili delavski razred Francije in progresivne sile v svetu, ki se bore za mir, za 'enakopravno sodelovanje med narodi, za demokracijo in socializem, vidnega borca in voditelja.« Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito SKAKALCI PRVI V BAiZENU — Tekmovalno sezono v bazenih so prvi začeli skakalci v vodo, k5 so se na Jesenicah pomerili za republiške naslove. Na sliki mladinec Kavšek, član Sirije: skok s srtolpa. - . Foto: Edi Seihaus Johnson zahteva hitro preiskavo Ubit ]e bil črnec Lemuel Penn, rezervni podpolkovnik WASHINGTON, 12. julija (AP). Predsednik Johnson je osebno zahteval naglo preiskavo zaradi uboja črnca Le-muela Penn a, direktorja neke visoke strokovne šole v Washingtonu. Lemuela Penna, ki je tudi rezervni podpolkovnik ameriške armade, so ubili včeraj zjutraj, ko se je vračal z avtomobilom domov z dvema oficirjema — črncema — s katerima je bil na vojaških vajah v Fort Bengu. (Georgia). Iz Bele hiše poročajo, da je predsednik Johnson zahteval od obrambnega ministra McNamare, naj se »poveže s federalnim preiskovalnim uradom (FBI) in naj mu poroča o tem primeru«. Ameriški predsednik je tudi pozval guvernerja v Georgii Carla Sandersa, naj zagotovi sodelovanje federalnih in lokalnih oblasti v preiskavi. Minister aa pravosodje Robert Kennedy je še prej sam ukazal, naj čimprej jo ubijalce. Japonski socialisti v Moskvi MOSKVA, 12. jul. (Tanjug). Generalni sekretar japonske socialistične stranke Tomomi Narlta je izjavil, da se je japonsko gibanje za prepoved nuklearnega orožja »znašlo pred resnimi preizkušnjami zaradi prizadevanja določenih sil, da bi otežkočile enotnost tega gibanja«. Teh sil Tomomi ni imenoval, dejal pa Je, da Je Japonska socialistična stranica odločno za to, da bi imela še aktivnejšo vlogo v tem gibanju. Nov potres v Niigatu TOKIO, 12. jul. (Reuter). Japonsko mesto Niigatu je davi prizadel potres srednje jakosti. Za sedaj še ni podatkov o žrtvah in morebitni gmotni škodi. Poročilo seizmološke postaje pravi, da je dosegel potres jakost treh stopinj po skali, ki označuje najhujši potres s številko 7. Potres so čutili tudi v drugih krajih na severu Japonske. Boje se, da je potres porušil zgradbe v Niigatu, ki so bile delno obnovljene po močnejšem potresu minulega meseca, v katerem je izgubilo življenje 26 ljudi in ki je ■povzročil op—s škodo. Problem Južne Rodezije Priv&tni razgovori med Indijci in Pakistanci v Londonu LONDON, 12. jul. (Reuter). Konferenca držav članic Com-monwealtha bo nadaljevala jutri delo s proučevanjem problema Južne' Rodezije, čemur predstavniki 18 držav pripisujejo veliko važnost. Na zadnjem sestanku šefov delegacij pred weekendom je prišlo do energične zahteve, naj bi Velika Britanija, ki ima v tem primeru bistveno odgovornost, storila ukrepe in določila datum za sklicanje ustavne konference o Južni Rodeziji, na kateri bi bilo treba določiti načela o razglasitvi neodvisnosti te afriške države. Organiziranje ustavne konference v Južni Rodeziji bi praktično pomenilo začetek razgovorov med metropolo in južnorodezijskimi nacionalnimi voditelji o prihodnosti tega »samoupravnega »zemlja«, na katerem prihaja do izraza politična diskriminacija vlade naseljen-ske manjšine nad afriško večino. 1 Nadaljevanje aa zadnji strani sodelovanja Mnogi naši športni klubi in društva so se znašli v hudih materialnih težavah. Dokaj znano dejstvo pa je, da bi bile te težave manjše, manj boleče, če bi vodstva društev in klubov bolj racionalno ravnala s sredstvi, kadar gre za kvaliteto v športu. V zadnjih letih so šla naša športna društva, vključno z društvi Partizan v stremljenjih po čim večji kvaliteti v športnih panogah vse preveč v razkorak z njihovimi ma- V terialnimi in kadrovskimi možnostmi. To ne velja samo za mestna, marveč tudi za društva na podeželju. S sredstvi, ki pa niso bila stalna, jim je uspel vzpon v raznih panogah hkrati, toda krivulja dvomljivih uspehov se je kmalu začela strmo spuščati navzdol. Zmanjkalo je sredstev, ker so jih delili med preveliko število panog. V zadnjem času je vse več primerov, ki dokazujejo, da je v naših športnih organizacijah zavel svež veter-Vse več je društev, ki so začela utirati pot kvaliteti na čvrstejših, bolj realnih temeljih. Zciruževaru.e kadrovskih, materialnih in drugih sil za posamezne panoge, kot na primer v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, v Novi Gorici in še ponekod, je že obrodilo plodove. Skratka v posameznih športnih panogah smo dosegli mnogo večjo kvaliteto kot prej, ko smo imeli več društev z istimi dejavnostmi-Spomnimo se na primer odbojkarjev Branika in Hoč. Oba kluba sta začela pešati, ker za dva zvezna liga-ša v enem okraju ni bilo dovolj sredstev. Ta čas pa združena v enem klubu žanjeta uspeh za uspehom. Lep primer smotrne politike imamo v Trbovljah. Rudar je leta in leta potrpežljivo, brez posebnih pretenzij razvijal rokomet. Osvojil je republiško prvenstvo in si v kvalifikacijah priboril mesto v zvezni ligi. To je bil plod vztrajnega, smotrnega dela v domačem klubu in sodelovanja s sosednjimi društvi. Rokometaši Olimpije so se šestkrat povzpeli do kvalifikacij, v katerih pa noben-krat niso uspeli, ker so bile sile ljubljanskega rokometa preveč razcepljene po številnih klubih Ta čas imamo primer pametnega sodelovanja ljubljanskega in mariborskega boksarskega kluba. Sporazumeli so se, da bo slovenski boks zastopal v zvezni ligi Maribor in da mu bosta pri tem pomagala oba ljubljanska kluba. Naša športna društva torej čedalje bolj stopajo po poti sodelovanja in integracije sil, kar je treba samo pozdraviti. DUŠAN KURET KVALITET A Izseljenci in domovina Izseljenci o pikniku v Vinomeru Izseljenski piknik v Vinomeru je za nami in kot je navada, sedaj delamo bilanco ter ugotavljamo, kaj je bilo dobro in kje se je zataknilo. Pa pustimo besedo izseljencem, naj oni povede, kaj mislijo o »svojem pikniku«: Vreme je bilo lepo, sončno, kot naročeno, dan pozneje pa je začelo deževati. Kraj je lep, v prijetni dolinici sredi travnikov, zidanic in vinogradov. Veselični prostor je bil lepo okrašen in pripravljen. Toda, če je bilo to izseljensko srečanje, bi morali domačini pokazati vsaj toliko takta in gostoljubnosti ter prepustiti gostom prostore, ki so bili njim namenjeni. Nekateri med nami, še posebno tisti, ki so cfolgo čakali na Kompasov avtobus v Ljubljani, sploh nismo mogli več dobiti prostora. Program se je začel s precejšnjo zamudo zaradi pomanjkanja elektrike, kot smo zvedeli kasneje. Zaradi slabega ozvočenja smo težko razumeli besedilo in nam je bilo žal, ker je bilo zanimivo. Najbold smo bili zadovoljni z belokranjskimi plesi. Na ražnju so peki? jagenjčke in odojke, toda nekateri smo imeli smolo, da smo dobili premalo pečene. Metliška črnina je bila pitna in se nam je kar prilegla. Tega pa ne bi mogli reči o pivu, ki je bilo mlačno, če ne celo toplo. Pa tudi cene so preveč »poskočile navzgor«, kot je bilo preg napovedano. Bes je bil to piknik in ni bilo pričakovati, da bo postrežba na takem nivoju, kot je v restavraciji in hotelih, vendar pa je bilo preveč zapleteno preden si lahko prišel do vina ali sendviča. Ni se nam zdelo tu® prav, da niso tistega dela makadamske poti od Metlike do Vinomera poškropili* Avtomobilov je bilo precej, prah pa tak, da je bilo treba nekaj časa počakati, preden si se lahko peljal naprej. Nekateri so hoteli ostati še kak dan v Metliki, pa so bile baje težave z ustreznimi prenočišči. Bolj praktično bi tudi bilo, če bi bil v prihodnje priknik bliže Ljubljani. »Sicer so to majhne stvari, ki bi se dale vnaprej predvideti in so brez potrebe motile sicer veselo, prijetno in domače vzdušje na pikniku,« so še dodali naši izseljenci. Uspeti poleti Toiontc-Ljubljana Na mednarodnem leta-listu v Torontu v komadi je tudi letos pristalo štiri-motorno potniško letalo A-A z jugoslovanskimi oznakami na krilih.. Vkrcalo je 82 naših rojakov, članov kulturno - prosvtnega društva »Simon Gregorčič« ter jih pripeljalo preko »velike luže« na večtedenski oddih v rojstno deželo. »Zelo smo bili ponosni in zadovoljni, da nas je | prišlo iskat jugoslovansko \ letalo,« mi je dejal v razgovoru na Slovenski izse- : Ijenski matici v Ljubljani vodja skupine in podpredsednik društva »Simon | Gregorčič« Jože Zidar. ' »Vožnja je bila prijetna in udobna, postrežba na letalu kakor tudi na dveh postajah med poletom, je bila odlična. Pa ne samo to! Tako domače smo se počutili v jugoslovanskem letalu in se mi je verjetno tudi zato zdelo, da smo taki hitro prileteli v rojstno deželo.« Razgovarjala sva se tu-du o razlikah med reaktivnimi in štirimotornimi letali na propeler. Strinjala sva se, da je bilo z štiri-motomitm letali doslej procentualno manj nesreč kot z novejšimi reaktivnimi, ker so na propeler pač bolj preizkušena. Prednost reaktivnih letal pa je v tem, da so hitrejša. »Nekaj ur več ali manj, ko gre človek na izlet, pa ni bistvenega pomena,« mi je dejal Zidar. »Glavno je, da se človek počuti varno. In to drži. Razgovorjal sem se z ljudmi, ki so se pripeljali z menoj v Jugoslavijo in i?si so mi potrdili, da so se med poletom počutili varno. Kar zadeva udobnost pa ni nobene razlike. In zato se raje peljejo z letalom na propeler kot z reaktivcem. Kako je bilo na »meji« na letališču Ljubljana — Bmiki? »Zahvaliti se moram za lep sprejem. Carinskega pregleda tako rekoč ni bilo, potne liste pa so pregledali izredno hitro.« Kako bo z obiski v prihodnje? »Poleti Toronto — Ljubljana — Toronto so doslej zelo uspeli. Dosedanja potovanja pa so napbošjša propaganda. Gostje, ki so se vrnili zadovoljni, pr po-vedujeio, kaj so videli in doživeli tudi prijateljem in znancem. Živa beseda pa je najbolj prepričljiva. Stč DILEMA KITAJSKEGA HAMLETA Papirnati tiger ali ne papirnati tiger, to je tu vprašanje . .. (Die Zeit, Hamburg) Moralna spodbuda in javnost Materialna stimulacija ne spodriva moralne OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Sovjetsko gospodarstvo si je zadalo za prihodnja leta ogromne naloge, ki razen velikega količinskega povečanja proizvodnje zahtevajo tudi vrsto drugih izboljšav, kot zmanjšanje proizvodnih stroškov, zboljšanje kakovosti, vodenja, planiranja, visoko rentabilnost, zvišanje storilnosti — skratka čimvečjo ekonomsko učinkovitost. Ena najvažnejših nalog je povečanje storilnosti. Zadnja leta posvečajo temu vprašanju vse več pozornosti, posebno različnih oblik materialne zainteresiranosti, ki jo zdaj ocenjujejo kot eno najboljših poti za povečanje storilnosti in ki je bila doslej preveč zapostavljena, saj so vse do pred par leti poznali skoraj izključno samo moralno stimulacijo. Povečana pozornost, ki jo posvečajo materialni zainteresiranosti ljudi, pa seveda ne pomeni, da je moralna spodbuda postala nezanimiva ali, da je zdaj odrinjena vstran. Ne le, da še vedno živijo oblike in navade, ki so si pridobile že razmeroma bogato tradicijo, ampak se tudi neprestano širijo in izpopolnjujejo. Najpreprostejša in najbolj razširjena oblika je tekmovanje med posameznimi oddelki v podjetju ali brigadami na kmetijskih posestvih, med posameznimi podjetji ali v še širših okvirih, ki včasih zajemajo cela mesta. Tako na primer vsa Ruska federacija pozna in pozorno spremlja tekmo med Moskvo in Leningradom. Druga taka oblika je tekmovanje za častne naslove, udarnike, heroje dela in tako imenovane »peredovdke« to je zgledne delavce. V ta okvir sodi tudi tekmovanje za na. Poslovno ^druženje »VEKTOR« Ljubljana, Smartinska c. 110 vabi k sodelovanju - EKONOMISTA ZA PRODAJNO SLUŽBO - EKONOMISTA ZA KONJUNKTURNO SLUŽBO slov brigade ali podjetka komunističnega dela. Zadnje čase so se te oblike iz industrije razširile tudi v trgovino. V mnogih prodajalnah lahko vidite nad' posameznimi oddelki napis: »Kolektiv tega oddelka se bori za naslov kolektiva komunistične postrežbe«. Čeprav to na videz ni nič posebnega, pa je takšno tekmovanje le precejšnjega pomena za izboljšanje postrežbe, ki je na splošno dokaj slaba. Clan takega kolektiva se mora hočeš nočeš potruditi in postreči kupcu tako, kot je treba, če noče najprej od strank, nato pa še od kolegov, slišati dokaj pikrih pripomb na račun svojega dela. Zanimivo je, da so kupci do prodajalcev, ki se borijo za častni naslov, bolj zahtevni kot do drugih in kaj hitro pripravljeni pogodim j ati in pokritizirati. V skoraj vseh tovarnah, v manjših krajih pa kar na trgih ali drugih javnih prostorih, so razobešene tak od meno vane »častne deske«. Na njih so fotografije z imeni najboljših delavcev v podjetju. Javna počastitev, ki so je najboljši na ta način deležni, vsekakor spodbudno vpliva nanje in na druge. Posebno je tak način uspešen tam, ZAVAROVALNICA POSTOJNA proda dve delno poškodovani karoseriji osebnih vozil Zastava 750. Ogleda se jih lahko pri Avtoservisnem podjetju Tolmin-Idrija v Idriji. Vse informacije dobite na Zavarovalnici Postojna. — Prodaja bo 15. julija 1964 ob 12. uri na Zavarovalnici. 6738 kjer ni le gola formalnost, ampak »častne deske« zares živo . spremljajo dogajanja v kolektivu in hitro reagirajo na prizadevanja in uspehe posameznikov. Precej razširjena je tudi navada izročanja pismenih priznanj najboljšim. Pred 'kratkim, ko je bilo v javnosti precej govora o uveljavljanju novih sovjetskih praznikov in običajev, je bilo slišati ve-.liko predlogov, naj bi izročanje častnih listin osvobodili formalizma in suhosti, ter ga spremenili v nekakšno ožje slavje kolektiva ali oddelka. S tem bi dali večjo težo takšni obliki stimulacije, hkrati pa pridobivali nov, tipično sovjetski običaj. Sploh je na vseh področjih značilno prizadevanje, da bi uspehi ali neuspehi posameznika in kolektiva postali čim-bolj javni in da bi bil prav vsak pred Javnostjo moralno odgovoren za svoje delo. To hotenje je tako razširjeno, da so na primer v avtobusih in trolejbusih na steklu šoferske kabine pritrjene ploščice z imenom voznika. V mnogih trgovinah je na prodajnih mizah listek z imenom tistega, ki vam streže. V trgovinah s hrano so takšni listki na tehtnicah. Čeprav je to malenkost, pa ima zelo močan psihološki učinek. Dejstvo, da kupec po imenu pozna tistega, ki mu streže ali tehta, ustvarja poseben, mnogo bolj neposreden odnos med stranko in prodajalcem. V takih trgovinah je potrežba dosti boljša in tehtanje izredno točno. Vae te oblike moralnega spodbujanja, razmeroma visoka stopnja javnosti dela in možnosti, ki jih tak sistem nudi širokemu krogu ljudi, da ocenjujejo in sodijo drug drugega, ima nedvomno mnogo dobrih strani. V Sovjetski zvezi — deželi, ki ima na tem področju že dokaj bogate tradicije — se tega zavedajo in si zelo prizadevajo, da bi hkrati z uvajanjem materialne stimulacije, čimbolj razvili in izpopolnili tudi številne ofcdike moralne stimulacije, ki se zadnje čase dopolnjuje še z vse močnejšim neposrednim nadzorstvom javnosti. JANEZ STANIČ TOVARNA JNDOS" LJUBLJANA - Moste sprejme v trk večje število VAJENCEV ZA IZUČITEV ZA KOVINOSTRUGARJE IN VAJENCEV ZA IZUČITEV ZA STROJNE KLJUČAVNIČARJE Pogoj za sprejem je končana osemleitka. Učna doba traja dve leti m pol. Nastop uka je 1. avgusta 1964. Prošnje sprejema tajništvo podjetja. Venezuela deli zemljo Agrarna reforma je zajela že 1,670.000 hektarjev od Našega posebnega'ijopisnika' »V Venezueli smo doslej v okviru agrarne' reforme, začete na temelju zakona iz leta 1960, razdelili že 1 milijcm 670 tisoč hektarjev zemlje, od tega 911 tisoč hektarjev privatne in 758 tisoč hektarjev državne, pri čemer je bilo te koristi deležnih 66.428 kmečkih družin,-« mi je povedal najnovejše podatke predsednik osrednjega vladnega organa za izvedbo te pomembne akcije, Instituto Agrario Nacional v Caracasu, Wenceslav Mantilla. Predsednik Mantilla, ki me je kljub delu ljubeznivo sprejel, je prišelna to mesto šele nedavno iz ministrstva za delo in- je o sebi sam rekel, da je bolj politik kot kme-tijec. Dejansko je tudi agrarna reforma v Venezueli skoraj bolj politično kot go-spodarsko vprašanje. Čeprav se narodni dohodek od kmetijstva sicer postopno veča, vendar odpade na to področje še vedno okrog 8 odst., kar je v primerjavi s skoraj eno tretjino, ki jo v narodnem dohodku dežele predstavlja nafta, sorazmerno malo. To. da, če po drugi strani upoštevamo, da je v kmetijstvu zaposlenih 'okrog 4414 vsega aktivnega prebivalstva ob zelo nizkem cleležu dohodkov, ima sedanja vlada in vodilna stranka Demokratične akcije verjetno prav, ko meni, da je prav tu važen vzvod za nadaljnjo politično stabilnost oziroma nadaljnje progresivne in demokratične reforme. 2e v začetku pogovora, ki je potekal v pisarni Venceslava Mantilla sredi med zgodovinsko podobo Bolivarja in sodobno fotografijo starega kmeta z dokumenti o dodelitvi zemlje v roki, mi je Mantilla kategorično zatrdil: »Borba agrarne reforme v .Venezueli je bistveno orientirana na to, da zlomi fevdalni sistem ha vasi.« Nato pa je nadaljeval: »Naš zakon o agrarni reformi daje kmetu zemljo zastonj. In to bodisi v obliki individualnih parcel, bodisi v kolektivnih oblikah, kjeT nastopajo zadruge ali proizvodne enote. Ena največjih značilnosti je prav v tem, da se naša reforma obrača na kmeta ne toliko v individualnem smislu, ampak kolektivno, kajti prošnje za dodelitev zemlje vlagajo kmetje preko agrarnih sindikatov oziroma agrarnih odborov, ki jih' oblikujejo skupine kmetov tam, kjer sindikatov še ni. Zakon predvideva v nekaterih primerih tudi neposredno intervencijo teh sindikatov, to je Union Campesina, v kmetijstvo. V vsaki skupini kmetov, ki dobivajo zemljo, je vedno tudi en izvoljeni delegat te Kmečke zveze; poleg tega pa izvolijo kmetje v svojih novih naselbinah še svoj upravni odbor.« Mantilla je prav naselbine označil za zelo važne enote v nadaljnjem razvoju venezuelskega kmetijstva. Zaenkrat imajo teh enot že okrog 800 in so baje podatki o njih običajno trdnejši kot pa o številu kmetov, ki so zemljo dobili, ker so tu včasih raz-Ciike med onimi, ki imajo zemljišče že v posesti, nimajo pa še odločbe, ter tistimi, ki so že pravno lastniki. Toda iz nadaljnjega razgovora sem posnel, da je tudi pravno individualno lastništvo tu nekoliko omejeno, medtem ko je glavni poudarek dan širšim vidikom razvoja! To je toliko razumljiveje, ker gre v venezuelskem kmetijstvu predvsem za kulture, ki imajo že industrijski značaj, kot sladkorni trs, bombaž, riž, koruza, tobak, paradižniki in jabolka, oziroma za živinorejo, jajca in mleko. Razen tega So mnoge površine, ki jih razdeljujejo kmetom, na odročnih krajih, še nedostopne in divje. »V tem kompleksnem koordiniranju je zato važno, da naš institut ne razdeljuje samo zemljišč, ampak da nudi tudi pomoč pri urejanju tako imenovanih infra struktur: dovoznih poti, namakanja, izsuševanja in podobnih izboljšav. V teh prizadevanjih se nam bodo v prihodnje pridružile še nekatere druge ustanove, kot ministrstvo za javna dela z večjimi melioracijami, ministrstvo za prosveto s postavljanjem šel in ministrstvo za kmetijstvo s pomočjo za racionalno izkoriščanje zemlje. Po drugi strani pa kmet, čeprav sicer dobi odločbo o zemlji, s to zemljo ne sme trgovati. Ce institut ugotovi, da je ne izkorišča v namene, ki so v agrarni reformi predvideni, mu jo lahko celo znova odvzame.« Ko sva se ozrla nekoliko nazaj v zgodovino boja za agrarno reformo v Venezueli, mi je priznal, da je bila le-ta vse do sedanje uveljavitve — tudi takrat, ko se je izven obdobja diktatur lahko pojavljala, usmerjena ne toliko na zlom dotedanjih struktur na vasi, kot samo na kolonizacijo zemlje. Prvi zametek agrar- 6557 TUDI VOjAkI DOBIVAJO ZEMLJO — WencesJav Mantilla deli vojakom dekrete, s katerimi so postali lastniki zemlje v okviru agrarne reforme. Foto: Bogdan Pogačnik Vzroki prve’svetovne (XV) Churchill se pripravlja »Perfidni Albion« Sir Francis Bertie, angleški veleposlanik v Parizu je dal zapreti vrata svojega veleposlaništva, ko so se pojavili na ulici manifestanti s klici »Vive l’Angleterre!«. Danes vpijejo »živela Anglija«, že jutri pa se klic lahko glasi: 'Perfide Albion1 . ..«. je zapisal v svoj dnevnik. Ta misel je mučila tudi francoskega veleposlanika v Londonu, Cambona, ko se je pogovarjal z zunanjim ministrom Greyem. Grey mu je dan po avstrijskem napadu na Srbijo dejal, da je treba počakati »na nadaljnji razvoj«, kajti »spor med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo Anglije ne zanima.«' Toda ali veste, d’a pomeni nemški napad ha Rusijo hkrati napad na Francijo?« je vprašal obupani Cambon. »Nam boste pomagali šele, ko bodo Nemci pre- stopili francosko mejo? Nam boste sploh pomagali?« Grey je bil, skupaj s prvim lordom admiraliieite Winstono m Churchillom odločen nar sprotnik Nemcev in se je zavedal, da bo angleški vpliv na svetu zelo oslabel, če se Anglija ne bo zoperstavila prodoru nemškega imperializma in če ne bo na strani Francije in Rusije sippila v vojno. Toda izolacionistični krogi so bili v Londonu zelo močni, vplivni liberalec Lloyd George je bil pacifist, razen tega je bila Anglija zaposlena z drugimi problemi, predvsem z irskim. Londonski parlament je izglasoval avtonomijo za večji del Irske, nakar so se angleški nacionalisti v Ulstru uprli in zagrozili z vojno proti Dublinu. Garnizija v Curragbu ni hotela nastopiti proti upornikom. Obrambni minister je odstopil, oficirski zbor je bil revoltiran. LIoyd George pa je izjavil, da »Anglija preži'-, žja najhujšo notranjo krizo od s tua riških časov«. Grand Fleet ostane skupaj V trenutku, ko je angleška vlada nemočna in razcepljena zaradi notranjih nemirov ter iskala možnosti, kako bi se izognila vojni na evropskem kontinentu, je Churchill na lasitno pest »ustvarjal dejstva« in se pripravljal na vse morebitnosti. 26. julija, tistega dne, ko je Avstrija zavrnila pomirljivi odgovor na njen ultimat in pretrgala odnose z Beogradom. je Churchill izdal ukaz usodnega pgmena. Tega dne je celotno angleško vojno ladjevje izvajalo poskusno mobilizacijo, pov- sem neodvisno od politične ■ krizS v 'Evropi. 26. julija je bila Grand Fleet, kot so imenovali najnevarnejše angleško orožje, zbrana na istem mestu :’-v Severnem morju, moštvo je bilo v vojni pripravljenosti. Naslednjega dne ob sedmih zjutraj bi se naj' ladje spet razpršile. Del ladjevja bi naj odplul na visoko morje na manevre, del bi poslali v pristanišče, kjer bi ladje odložile mornariško pehoto, več ladij pa bi poslali v ladjedelnice na popravilo. 26. julija je bila nedelja, »zelo lep dan«, kot se je Churchill kasneje spominjal. Ko je prejel poročila iz Avstrije, je sklenil poskrbeti za to, da diplomatski razvoj ne bo prerasel pSložaja na morju in da bo angleška mornarica pripravljena na vojaške operacije, še preden bo Nemčija vedela, ali bo Anglija sploh stopila v vojno; .da bomo torej pripravljeni na vojno na morju, še preden se bomo zanjo odločili«. Potem ko se je na kratko posvetoval z mornariškim lordom prinoem Battenbergom, je izdal ukaz, naj se ladjevje ne razide, temveč naj ostane skupaj, pripravljeno na boj. Ta ukaz je izdaj s toliko lažjim srcem, ker je nemška mornarica že 20.' julija dobila podoben nim«... Sele potem je obvestil zunanjega ministra Greya, kaj je storil. Grey je bil zadovoljen. Vest o tem je sporočil celo tisku, ker je upal, da bo imej ta angleški ukrep »strez-njevalen vpliv na Berlin in Dunaj«. 28. julija je Churchill ukazal, naj se ladjevje zbere v mornariškem oporišču Scapa Flow, daleč na severu, na koncu meglenih Orkneyskih otokov v Severnem morju. Vedel je, da ne zadostuje, če ladjevje ostane skupaj. Mora se močneje, oborožiti in imeti izhodiščno točko za operacije. 29. julija je ladjevje izplulo iz Portlanda. Proti večeru je bila trideset kilometrov dolga vrsta križark in rušilcev s polno paro na poti skozi doverski preliv, nekaj milj od evropske obale proti severu. Ta manever je bil preračunan na političen vtis. Bil je demonstracija angleške nadmoči na morju. Opogumil bi naj Belgijce, ki so preživljali zadnje dneve miru in neodvisnosti, in prestrašil Nemce, ki šo že dvignili Marsova sidra. Bilo je prepozno. (Se nadaljuje) nega instituta v preteklosti se je celo imenoval institut za našel je vanje-1 in kolonizacijo. Na vprašanje, če je pa po programu njegove stranke, to je AccionDemocratica, sedanje stanje glede agrarne reforme že dokončno, je odgovoril najprej znova s posegom nazaj. Zatrdil je, da se je njegovo politično gibanje, še takrat, ko je nastopalo leto 1938 z imenom Orbe, oziroma pozneje kot PDN, vselej zavzemalo za pravo agrarno reformo. »Vse to je doseglo svoj vrhunec v tako imenovani agrarni tezi Accion Democratica in se cdrazilo v prvem zakonu o agrarni reformi 1. 1945, ki ga pa zaradi vojaškega puča žal niso mogli izvesti. Zanimivo je ven-dar, da se je že v takratnem osnutku pojmovanje individualne lastnine prepletalo s pojmovanji kolektivne lastnine in skupne proizvodnje. Danes poudarjajo važnost, da so vse parcele v okviru naselja — assertamento — kar zahteva skupno obdelovanje, čeprav so parcele ločene. Težnja pa je, da se tu vse bolj približamo kolektivni obdelavi. Osnova tega je zadružništvo oziroma posebni proizvodni centri, ki smo jih začeli ustanavljati v takih pogojih.« Pojasil je, da gre pri tem včasih tudi za prava industrijska podjetja. V Valen-ciji imajo npr. tovarno za sladkor. Ta industrijski del je last vlade, zemlja pa pripada kmetom, ki jo obdelu-jajo. S proizvodnjo sladkornega trsa in sladkorja postanejo vsi skupaj proizvodni center. V zvezi z omejitvijo lastninske pravice na zemljo, ki jo kmetje ne smejo odprodati, pa je pribil: »S tem smo enostavno hoteli preprečiti, da bi se tudi pri nas ponovile izkušnje iz nekaterih drugih dežel in da se z novimi nakupovanji ne bi spet vrnile na podeželje latifundije.« »Ali ima torej vaša agrarna reforma bo-lj politični ali bolj ekonomski pomen in kakšni so bili dosedanji rezultati v enem ali drugem pogledu« sem vprašal, on pa je poudaril, da prisojajo reformi obojestranski pomen. »Političen zato, ker je ta akcija v skladu z našim političnim programom, ekonomski pa zato, ker je cilj reforme, da dvigne življenjsko raven kmetov in jih osposobi, da začnejo konsumirati več nacionalnih proizvodov. Doslej je bil naš kmet namreč zelo slab potrošnik, ker je bil njegov standard zelo nizek. Koliko se je to stanje že popravilo, še ne vemo, ker so analize pravkar v teku, vtis pa imam, da se je že precej popravilo.« Ko sem se spomnil, da mogoče tudi investicije v kmetijstvo niso bile vselej zadostne, se je s tem strinjal. »V zadnjih letih zaradi ekonomske recesije, zlasti na petrolejskih tržiščih, žal nismo mogli vložiti v kmetijstvo toliko Sredstev, kot bi želeli. Kljub temu smo od konoa leta 1959 do danes, kolikor reformo izvajamo, že investirali samo za odkup, za stroje in za urejevalna dela 477 milijonov bolivarjev, to je več kot 100 milijonov dolarjev. Razen tega pa daje posojila tudi posebna kmetijsko živinorejska banka. Banca Agri-cola y Pecnario.« Ta bančna ustanova je že dala v te namene čez 800 milijonov boli-varjerv, vendar režim vzpodbuja h kreditiranju tudi druge zasebne in mednarodne banke. Realistično prizadevanje za sodobnejši razvoj na venezuelskem podeželju, ki upoštevaje različne pogoje, celo nekoliko spominja na socialistično preobrazbo našega podeželja, .mi je ob koncu ilustriral še z nekaterimi dodatnimi ugotovitvami. »Agrarna reforma, ki je v teku, seveda žal ne bo dala še vseh sadov tej generaciji, ampak šele naslednji. Zato pa tudi podpiramo težnje sindikatov, da se tu odpirajo nove šole, da se prirejajo analfabetski in splošni tečaji, ki se zaterti nadaljujejo v strokovnem kmetijskem pouku ... zato poskušamo tu poživiti kulturno življenje.« Menil je, da je mentaliteta venezuelskega kmeta nekaj specifičnega in da je to treba upoštevati. V Venezueli baje kmet nikoli ni popoln mezdni delavec, pač pa bolj sezonski delavec, ki je v nekaterih obdobjih delal pri žetvah na velikih posestvih, sicer pa živel na svojem koščku zemlje. Sedanja agrarna reforma zato tudi temelji na zemljiški osnovi, katere maksimum znaša 10 do 12 hektarjev zemlje, oziroma za živinorejo, ki je še vedno ekstenzirana, nekoliko več. Pred slovesom pa mi je hkrati z dokumentacijo izročil še nekaj res zanimivih fotografij, ki jih je prinesel prejšnji dan z zaključne slovesnosti na enem izmed mnogih prosvetnih tečajev v okolici venezuelske Barcelone; skupini odpuščenih vojakov, ki so opravili tudi tečaj iz kmetijstva, je izročil, še ko so bili v uniformah, listine o podelitvi zemlje, medtem ko je najboljši tečajnik dobil za nagrado celo — kmetijski traktor. BOGDAN POGAČNIK Rečeno y prejšnjem tednu »Mi. lahko proizvedemo vse. kar hošete. Ce si želite hudiča, vam ga lahko napravimo po vaših specifikacijah. Mi smo dežela neomejenih sredstev. Lahko prodajamo vse, razen banan.« Nilcita S. Hruščov, premier sovjetske vlade. »Nemci so najboljši zavezniki Francije v prizadevanjih za evropsko enotnost. Toda za zgodovinske procese je potreben čas in kljub nujnosti je potrebna potrpežljivost.« Ludvvig Erhard, kancler ZR Nemčije. »Vojna v Izraelu je neizbežna, ker je Izrael napadalna dežela, ki si je prisvojila arabsko deželo Palestino s pomočjo britanskega imperializma . . . Zahod oborožuje Izrael, toda mi mu ne bomo dali priložnosti, da bi nas napadel.« Gamal Abdel Naser, predsednik ZAR. »Mi smo Grki po zavesti in po poreklu. Enosis bomo hitro dose~’i. če nomo le koraksM naprej združeni. Glede taktike boja menim, da moramo uporabljati miroljubna sredstva, te vem-e »ne ne oouu priznale te naše pravice^ se bomo odločili za vojno in izšli iz nje kot zmagovalci^ General Georgios Grivas, vodja nekdanje EOKA. »Svobodni svet začenja tekmo kot poraženec. Zato se Kambodža drži svoje politike nevtralnosti, da bi ostala nepoškodovana, potem ko bo kitajski zmaj vse požrl.« Princ Narodom Sihanuk, državni Sef Kambodže. »Zakaj pa ne razširitev vojne na Severni Vietnam? Ce bi imel možnost, bi ga že napadel. To je moje osebno mnenje.« Mauro Mendes, filipinski sekretar za zunanje zadeve. »Komunistična partija Indonezije-se bo borila, dokler ne bodo uničene vse tri oblike zla: Malezija, sovražniki kmetijskih delavcev in sodobni revizionisti.« Dip Nusantara Aidit, predsednik KP Indonezije. »Zakon o državljanskih pravicah je podtaknjena prevara in slepilo. Nikakršne zveze ne želim imeti, ko ga bodo uvajali v Alabami.« George Wallace, guverner države Alabama. »če bom postal predsednik, bom razveljavil sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki so ga lani podpisali Sovjetska zveza, ZDA in Britanija.« Bariy Goldmater, ameriški senator. »Goldwater je podoben človeku, ki bi sprožil eksplozijo atomske bombe, da bi si prižgal cigareto « Cabot Lodge, bivša veleposlanik ZDA V Saigonu. Mnenja drugih> Predlog ZSSR o vojaških silah OZN STljc tons!)ington IJost Cim ».ral* »Pesimisti bodo gotovo smatrali, da gre za trojanskega konja. Obstajajo pa razlogi za upanje- da je v sedanjem trenutku Sovjetska zveza zainteresirana za to, da se okrepi Organizacija združenih narodov. Moskva se očitno zanima za napetost in za nemire v raznih delih sveta, toda zaradi kitajske nevarnosti je zainteresirana, da se vojna omeji in da se prepreči atomsko merjenje sil______ Sedaj je pomemben moment za to, da se ne spregleda niti najmanjše priložnosti za sovjetsko-ameriški dialog o ohranitvi miru. Ce obstaja tudi najmanjša možnost, da bi razgovori pripeljali do takega dialoga, jo je treba izkoristiti .. .« LA NATION PARIZ »Postaviti mednarodne sile v pristojnost Varnostnega sveta bi pomenilo, da priznavamo, da te sile po vsej verjetnosti ne bodo nikoli funkcionirale. Od ustanovitve OZN dalje je Sovjetska zveza vlagala veto na vse sklepe Varnostnega sveta, ki niso bili v njenem interesu. Po drugi strani pa zahodne velesile ne bi nikoli privolile, da bi te mednarodne sile postale orodje sovjetske politike ... Zaenkrat se lahko samo ugi. ba o pravih ciljih Krem- lja. Spretna ponudba za reševanje nekaterih akutnih problemov v OZN? Gesta popuščanja napetosti? Poteza, ki tako ali drugače zadeva Kitajsko? Samo propagandna pobuda? COMBAT PARIZ »Ta privlačni načrt bo enak ničli, če bo ena članica Varnostnega sveta izkoristila svojo pravico do veta. Biti moramo skeptični do načrta, o katerem je treba veliko razpravljati, ga izpopolnjevati in ga v marsičem spremeniti. .. Da bi bil »direktorij petprice« uspešen, bi bilo najprej treba urediti problem v zvezi s predstavništvom Kitajske v OZN .. . Glede na pomen sovjetskega predloga terjajo ti problemi dolge razgovore med Vzhodom in Zahodom, pa celo posebno konferenco, na kateri bi o njih razprav-liali.« I.MgKNATRINAL KI)IT10> Cljc jNcttt JJatk Eimcs. »Celo ob površnem proučevanju tega načrta je treba načeti resna vprašanja. Načrt predlaga ustanovitev stalnih vojaških sil OZN, v katere ne bi bile vključene vojaške enote petih stalnih članic Varnostnega sveta. V korejski vojni so bili Združeni narodi sposobni zaustaviti agresijo prav zato, ker so jim ZDA dale na razpolago znatne vojaške sile in vojaško opremo.« _ Oombe, novi premier v Kongu Offlt Bailc (Bele srapft * »Oombe se f.- vrnil na začetek svoje politične poti. Vlada »nacionalnega pomir-jenja« je vlada, kakršno je on želel leta 1960 in kakršna je bila Kongu potrebna. Prizadeva sd pridobiti sodelovanje Gizange in Lumumbovih pristašev in ravna s svojimi bivšimi nasprotniki bolje, kot so oni ravnali z njim ... Toda to Je bistveni pogoj za pomiritev, kajti vlada pod vodstvom čombeja ali pod vodstvom katerega koli drugega politika ne bi imela dovolj vojaških sredstev, da zaduši aktivno opozicijo.« ifotk Strne*. »Pred štirimi leti, ko je postal Kongo neodvisna država, je Combe grozil, da jo bo uničil s tem, da je vzpostavil neodvisno vlado v Ka-tangl... Danes je predsednik Kasavubu poveril Combe ju mandat, da sestavi vlado celega Konga, in poverjeno mu je bilo poslanstvo, da ohrani enotnost Konga kot premier vlade nacionalne enotnosti... Ce 1» v tem uspel, je drugo vprašanje ... Treba je upati, da se je Combe res nično spremenil, da verjame ▼ enotnost Konga -in da bo nadaljeval delo sa združitev drtave, ne glede na to, kakšen položaj mu bo dodeljen. Vsako novo odpadništvo bi poyzročilo samo nove težave za njegovo deželo . . .« •racin MOSKVA »Leopoldville je odpovedal proslave za dan neodvisnosti, toda nemogoče je odpovedati boj za neodvisnost. Ta ukrep je poskus, prikriti resnični položaj v Kongu. Kongoško gospodarstvo je celo bolj odvisno od zahodnega kapitaja kot prve dni neodvisnosti. V mnogih provincah je preraslo nezadovoljstvo naroda, ki ni ničesar dobil od lokalnih oblastnikov, v oborožen spopad. Nedavni dogodki so odraz politične agonije, ki je zajela Leopoldville. Bivši predsednik Katange Moiz Combe se je po potikanju po raznih prestolnicah vrnil v Kongo ... Od zunaj gledano je vse to pddobno praktičnim ukrepom političnega kurza, ki je dobil ime »nacionalno pomirjanje«. Ce je tako, zakaj pa potem centralne oblasti ne osvobodijo Antoina Gizange, ki je že več kot dve leti zaprt na otoku Balabenda?« Morda se za vsem tem skriva izdajalska taktika, usmerjena k temu, da se utrdijo prokoloiftallstlčng elementi in da se sestavi vlada, v kateri bodo samo ohi, brez predstavnikov levičarskih sil Konga?« Normalni pogoji gospodarjenja so osnova za razvoj kmetijstva Iz resolucije zvezne skupščine o razvoju kmetijstva Zvezni in gospodarski zbor Zvezne skupščine sta v petek na skupni seji sprejela resolucijo Zvezne skupščine o razvoju kmetijstva, iz katere objavljamo širši izvleček. širši in stabilnejši razvoj in ugodnejšo strukturo kmetijske proizvodnje kot doslej. Take mnoge, ki ;zjvajajo iz višje ravni proizvodnje in potrošnje, kompleksnejše in razr.ovrstnejše strukture našega gospodarstva in vse širšega vključevanja v mednarodno delitev dela, zahtevajo znatno večja vlaganja v nadaljnji razvoj kmetijstva. Resolucija poudarja, da to zah' teva tudi nove in sodobnejše metode dela in uporabo ustreznih ekonomskih, tehnoloških, organizacijskih in re-gulativnih ukrepov, ki bodo spodbujali intenziviranje kmetijske proizvodnje ter naraščanje produktivnosti dela. V sedanji strukturi kmetijstva, pravi resolucija, je mogoče povečanje proizvodnje zagotoviti samo s pospešenim razvojem družbene proizvodnje in z večjo aktivnostjo delovnih organizacij pri razvoju kooperacije z individualnimi proizvajalci. Nosilci razširjene reprodukcije, razvoja proizvodnje in socialističnih odnosov v kmetijstvu bi morali biti tudi v prihodnje kmetijski kombinati, posestva, zadruge in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s predelavo in prometom kmetijskih pridelkov. Razvoj družbeno organizirane kmetijske proizvodnje bo torej tudi v prihodnje osnova za hitrejši, učinkovitejši in stabilnejši razvoj celotnega kmetijstva in trga kmetijskih pridelkov. Nadalje poudarja resolucija, da bo treba razen intenziviranja proizvodnje na obstoječih površinah v prihodnjem obdobju zagotoviti tud; znatno povečanje zemljišč v družbeni lastnini, in sicer povsod tam, kjer so pogoji za organiziranje sodobne in intenzivne proizvodnje, in to v skladu z možnostmi, ki jih nudi naš celoto! gospodarski in družbeni razvoj. Resolucija pravi v začetku, da je izvajanje kmetijske politike v minulem obdobju dalo velike rezultate v razvoju kmetijske proizvodnje in socialističnih odnosov na deželi. Kmetijska proizvodnja je v obdobju 1957 do 1963 narasla za 42% v primerjavi z letom 1955-56. K procesu intenziviranja kmetijstva je veliko prispeval socialistični sektor z razvojem družbenih posestev in širjenjem kooperativnih odnosov z individualnimi kmeti. Družbeno organizirana proizvodnja postaja vse bolj odločujoč činitelj na trgu. S 13% površin v družbeni lasti in 15°/i> površin v kooperaciji je družbeni sektor ustvaril v minulem letu 33% skupne proizvodnje in več kot 60"/o odikupa kmetijskih proizvodov. Nadalje pravi resolucija, da kmetijska proizvodnja kljub doseženim uspehom zaostaja za naraščajočimi piermetud družbe. Kmetijstvo je bilo v minulem obdobju eden od najpogostejših povzročiteljev nesorazmerij in nestabilnosti v gospodarskem razvoju države. Na to so vplivali različni čimiteiji, zlasti še neugodni P°S<>ji gospodarjenja delovnih organizacij v kmetijstvu, čeprav so se ti pogoji v zadnjih dveh letih izboljšali. Zvezna skupščina sodi na osnovi dosedanjih ocen in upoštevajoč sprejete politične odločitve o razvoju kmetijstva kakor tudi o doseženi stopnji gospodarskega razvoja, poudarja resolucija, da je aa uresničevanje politike hitrejšega naraščanja osebne potrošnje in življenjske ravni. za popolnejše kritje povečanih potreb industrije po kmetijskih surovinah, za povečanje izvoza in istočasno zmanjšanje uvoza hrane ter za stabilna gospodarska gibanja v celoti v prihodnjem obdobju nujno treba zagotoviti gotovljenih oen zahteva ustrezno organizacijo in delovanje materialih rezerv. Te reizerve naj bi kot aktivno poslovna organizacija poleg obveznega odkupa pomudendh količin vseh kmetijskih pridelkov, za katere so cene zagotovljene, intervenirale s plasiranjem blaga, kadar to zahtevajo pogoji trga s kmetijskimi pridelki. Resolucija poudarja v nada- ljevanju, da je treba pr^nije in regrese postopoma zmanjševati skladno z oblikovanjem normalnih tržnih cen, tako da bi ostali izreden instrument skupnosti zaradi planskega usmerjevanja proizvodnje določenih kmetijskih pridelkov kot spodbuda k širši uporabi posameznih vrst opreme, reprodukcijskega materiala ter kot zaščita standardov. Hkrati s spremembami cen usklajevatiludi osebne dohodke Ukinitev uvoza pšenice in hitrejši razvoj živinoreje Povečana vlaganja, razširitev površin v družbeni lastnini, še širše uvajanje sodobne tehnike in tehnologije, širša uporaba namakanja, organizacijska in kadrovska krepitev delovnih organizacij, vse to bo ustvarilo pogoje za še hitrejše povečanje družbeno organizirane proizvodnje v prihodnjem obdobju. Nadalje govori resolucija o poslovnem združevanju in drugih oblikah integracije kmetijskih organizacij z delovnimi organizacijami prehrambne industrije in pro-. meta s kmetijskimi pridelki. To povezovanje da naj prispeva k ekonomičneišemu poslovanju. k razširitvi proizvodnih kapacitet, zlasti zemljišč, specializacij; nroizvod-nje boljšemu usklajevanju razve i a surovinske baze in predelovalnih kapacitet kakor tudi k ustvarjanju pogoje - za sigumejši plasma nro-izveoenga blaga na domačem in tujem trgu. Kot naj važnejše naloge proizvodne politike v prihodnjem obdobju navaja resolucija ukinitev uvoza pšenice in hitrejši razvoj živinoreje. Da bi dosegli te cilje, je nujno treba povečati krmne baze. zlasti še proizvodnjo koruze, kakor tudi zgraditi potrebne kapacitete za industrijo živinske krme. Razen tega je treba tudi nujno zagotoviti hitrejše naraščanje proizvodnje industrijskih kultur. V hribovsko planinskih predelih je treba bolje izkoriščat: obstoječe možnosti za razvoj ustreznih vej proizvodnje, zlasti živinoreje. Tudi v teh področjih je treba zagotoviti pogoje za hitrejšo kre-pitei kmetijskih organizacij in strokovnih služb, da bi lah ko postale nosilci in organizatorji naraščanja in intenzi-fikacije proizvodnje. Normalni ekonomski pogoji gospodarjenja, je rečeno nadalje v resoluciji, predstavljajo v našem sistemu bistveni činitelj za nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje, za nadaljnje napredne spremembe družbenih odnosov in za razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah v kmetijstvu. Zato je potrebno, da se s svobodnejšim vplivanjem trga in z ukrepi ekonomske politike postopoma zvišajo cene kmetijskih pridelkov in se uskladi njihov odnos do fen na drugih gospodarskih področjih. Take ekonomske oene kmetijskih pridelkov bodo omogočile delovnim organizacijam v kmetijstvu, da bodo ustvarjale lastne sklade in sredstva za osebne dohodke skladno z nivojem in odnosi na drugih gospodarskih področjih, pri čemer je treba upoštevati posebne pogoje v kmetijstvu, kot so rizikd, prehod individualnega v družbeno kmetijstvo ipd. Cene in ostali ekonomski pogoji naj bi stimulirali proizvajalce k dolgoročnejšemu programiranju razvoja kmetijske proizvodnje, k uporabi sodobne tehnologije, racionalnejšemu in intenzivnejšemu gospodarjenju, kvalitetnejši proizvodnji in boljšemu pre-skrbovanju trga. Da bi dosegli ustrezne gospodarske in proizvodne učinke, je treba razširiti tudi institucijo zagotovljenih cen za določene pomembnejše kmetijske pridelke. Učinkovitejše uresničevanje politike za- Glede na močan vpliv, ki bi ga prehod na nove cene kmetijskih pridelkov v kratkem roku lanko imel na razvoj osebne potrošnje in življenjskega standarda mestnega prebivalstva bi se spremembe v sistemu cen, premij in regresov uveljavljale skladno z ostalimi spremembami cen. Hkrati s spremembami cen je treba usklajevati tudi osebne dohodke. Stabilnost pogojev gospodarjenja predstavlja izredno pomemben činitelj pri razvoju kmetijske proizvodnje, po-udatja resolucija. Zato je nujno potrebno z dolgoročnejšimi gospodarskimi in regu-lativnimi ukrepi, medsebojnim poslovnim povezovanjem kmetijskih, industrijskih in trgovskih delovnih organizacij kakor tudi z ustreznimi odnosi v cenah zagotoviti stabilnost teh pogojev. V okviru izboljševanja gospodarskega položaja kmetijskih organizacij je treba poleg ostalih ukrepov ustrezno reševati tudi probleme v zvezi s prezadolženostjo in odpravljati težave pri odplačevanju anuitet. Zato je treba določati realne roke za odplačilo vseh kreditov skladno z dobo trajanja ustreznih proizvodnih sredstev ter proučiti potrebo začasnega odlaganja odplačala anuitet, podaljševanja odplačilnih rokov in zmanjševanja obrestne mere kakor tudi morebitnega odpisovanja sanacijskih kreditov. V nadaljevanju govori re- '■ 'u eri ja o razširjeni reprodukciji v kmetijstvu in pravi, da je treba, če hočemo doseči cilje in naloge naše kmetijske in proizvodne politike. ta sredstva povečati. Glede na to, da kmetijske organizacije tudi v novih gospodarskih pogojih ne bodo megle zagotoviti potrebnih sredstev za samostojni razvoj kmetijstva, bo potrebno zlasti spočetka, da bodo federacija in ostale družbeno politične skupnosti z istrumenti kreditne in gospodarske politike zagotovile usmerjevanje bančnih in drugih sredstev, ki bodo potrebna za izpolnitev proizvodnih nalog v kmetijstvu S Ko govori resolucija o kooperaciji z individualnimi proizvajalci, poudarja, da je zaradi znatnih proizvodnih kapacitet in slabo izkoriščenih možnosti treba še odločneje razvijati kmetijsko proizvod- njo na privatnih površinah. Gospodarska politika mora vzpodbujati kmeta, aa v so-' delovanju z družbenim sektorjem povečuje proizvodnjo in produktivnost dela ter na tej osnovi dosega večji dohodek in višji življenjski standard. Da bi se uspešneje razvijala kooperacija v živinoreji, bo treba omogočiti kmetijskim organizacijam srednjeročno kreditiranje kooperativne proizvodnje, pogojeno z dolgoročnimi pogodbami. Družbeno proizvodnjo v kooperaciji je treba glede kreditov, premij ter ostalih ekonomskih pogojev izenačiti s proizvodnjo na družbenih posestvih. Z ekonomskimi in drugimi ukrepi je treba reševati tudi probleme v .zvezi s podružb-ljanjem in racionalnim izkoriščanjem zemlje, kakor tudi nekatere socialne probleme pri določenih kategorijah individualnih gospodarstev, kot so na primer starčevska, nekmetijska gospodarstva, gospodarstva brez delovne sile ipd V nadaljevanju govori resolucija o sistemu in organizaciji prometa kmetijskih pridelkov. Poudarja, da je treba ustvariti pogoje za tehnično modernizacijo in povečanje kapacitet za promet s pridelki. Hkrati je treba prilagajati sistem in organizacijo prometa sodobnejšim potrebam proizvodnje in potrošnje. Za razvoj sodobne kmetijske proizvodnje je pomembno tudi znanstveno raziskovanje in uporaba novih tohničnih, bioloških in drugih dosežkov Resolucija poudarja, da bd bilo treba sredstva za raziskovalno delo usmeriti predvsem v tiste organizacije, ki lahko glede na kadrovsko in tehnično opremljenost najhitreje dajo ustrezne rezultate. Njihovo financiran je je treba usklajevati in povezovati z do-sežen mi rezultati. Ob koncu poudarja resolucija, da bodo • ugodnejši gospodarski pogoji učinkoviti le ob vsestranskem prizadevanju delovnih kolektivov pri popolnejšem izkoriščanju obstoječih notranjih rezerv in odpravljanju slabosti. Zainteresiranost zaposlenih pa se bo povečala predvsem z doslednejšim izvajanjem delitve dohodka in osebnih dohodkov po delu. z razvijanjem mehanizma delavskega samoupravljanja, širšim vključevanjem neposrednih proizvajalcev v odločanje. MILAN MAVER POMOTA — Ja. za kulturne m zgodovinske znamenitosti tega kraja morate vprašati pa kakšnega tujca sem namreč domačin . . . jaz !za 12% večji življenjski stroški kakor lani Po podatkih zavoda SRS za statistiko je indeks cen življenjskih stroškov štiričlanske družine, ki se je v maju precej povečal, v juniju ostal v glavnem nespremenjen. Nasproti prejšnjemu mesecu so se stroškj za hrano sicer za malenkost znižali, stroški za obleko in obutev pa so nekoliko višji. V primerjavi z lanskim junijem so bili letos v juniju življenjski stroški za 12% višji, pri čemer se je hrana podražila za 16" o, obleka in obutev za 9%, kurjava in razsvetljava za 14°/o, pohištvo za 6°/o itd. Pojasnilo V »Delu« je bil dne 10. julija objavljen članek Nika Isajeviča z naslovom »Vrste težav pod lepo fasado. Posledice neodgovornega projektiranja v Rakovem Škocjanu.« Pisec med drugim navaja v članku, da je po informacijah, ki jih je dobil v gostinskem podjetju »Cerknica«, idejni projekt za hotel v Rakovem Škocjanu pripravil za-vod za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Trditev je netočna. Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana ni pripravil niti ni sodeloval pri izdelavi idejnega projekta za ho tel v Rakovem Škocjanu, ker v strokovno dejanost 'Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana ne spada projektiranje gostinskih objektov. Idejno skico za hotel v Rakovem škoejšnu je izdela) projektant iz Maribora, glavni projekt pa je investitor naročiti pri projektantskem podjetju v Ljubljani. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO LJUBLJANA tmttiKHfii:n!HiH'it[iiiiiiiiii!iin!iiiiiiniiiimnHHng!iitHitiiniiiiiiiiii!'iiiiiiiiiHi!tmii!iiiii!tiiimNi!nii predelovalci surovih kož Razen tega je treba poskrbeli za pravilno informiranje o cenah na* svetovnem trgu, ker je manjša ponudba pogosto posledica dezinformacij o t>eh cenah. Široka fronta gradenj Da so bili zares potrebni obsežni ukrepi proti investitorjem, ki nimajo za gradnjo zagotovljenih sredstev, in sploh proti preširoki fronti investicij, kar je eden izmed glavnih vzrokov nestabilnosti na trgu. nam potrjujejo najnovejši podatki o gradbeni dejavnosti v maju. V tem mesecu je dosegla vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji 11,5 milijarde din, kar je za 54"''« več kakor v Lanskem maju in še enkrat več kakor v maju 1962. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa je vrednost opravljenih gradbenih del dosegla že 35,5 milijarde din, kar je za 46% več kakor v enakem obdobju lanskega leta. Tudi če upoštevamo podražitev gradbenih storitev, je bil fizični obseg gradbenih de! znatno ■-»ČV. kakor lani. Po opravljenih urah delavcev pri gradnji znaša povečanje v maju 23"/«, število ..zaposlenih delavcev pri graditvah pa se je v pri-meriavi z lanskim majem povečalo za 19" 7, na 36.700. Čl e izvzamemo Makedonijo (obnov' Skopja!' zaznamuje Slovenija v prvih petih mesecih največjo stopnjo t»-večanja cv-r^dbenih del nam* reč 45'’", Hrvatska 41°n. Srbija 28%, BiH 21". o in Orna gora 14%. Pepsi-kda , Iz Bukovačke banje V Bukovački banji pri Aran-djelovcu, ki je znana po svoji mineralni vodi »Knjaz Miloš«, so zgradili moderno polnilnico steklenic z mineralno vodo, ki ima letno zmogljivost 45 milijonov litrov. Naprave za polnjenje so dobili z ZDA. V istem objektu bodo v avgustu začeli izdelovati tudi osvežujočo pijačo Popsi-kola PO ameriški ligenri. Koncentrat te pijače razpošilja ameriško podjetje v 923 potoilnih obratov širom po -vetu. Iz reg‘stra gospodarskih organizacij Ustanovljeno je Podjetje za popravilo in rekonstrukcijo plovnih objektov »2. oktober« v Kopru (direktor do konstituiranja inž. Pavle Kovič). — Po osamosvojitvi dosedanje poslovne enote v sestavi podjetja _ Ljubljana-transport je vpisano novo Komunalno transportno podjetje »Trans-turist« Škofja Loka (direktor do konstituiranja Venceslav Doljak). — Pri Industriji in rudniku nekovin "»Kremen« v Novem mestu je vpisan v. d. direktorja Slavko Sitar, pri Pod;etu za urejanje hudournikov v Liubljani novi direktor inž. Drago Justin, nri "(Umiri«, alpski modni industriji v Lescah, novi direktor Miro Kavčič, nri podjetju "Motvoz in nlatno« Grosuplje, novi direktor Desan Ba-’ec in nri Trgovskem oodiet-iu »Medex« import—export, LiubPana, novi direktor Aleš Miž.goj. OBVEŠČAMO VSE POSLOVNE PARTNERJE, DA IMAMO NOVO TELEFONSKO CENTRALO 31-155, 32-044 RAZEN DOMAČEGA TR2ISCA, KI ZACAS NO SE POSLUJE NA TITOVI CESTI ŠT. 33, 30 2E VSI OSTALI ODDELKI Z GENE RALNO DIREKCIJO VRED V NOVI STAV BI V DALMATINOVI ULICI ŠTEVILKA 2. m etn lira j \ Šport Ponedeljek, 13. julija 1964 MINULI ŠPORTNI TEDEN KOfiASfC£«,— Zadar: Mednarodni pokal Zadra — Jugoslavija : Finska 96:63 (47:29), . ,SW!a,SŽa ? 88:83 (76:76’ 47:44)’ KonCni vr9tni 1- Jugoslavija A 2. Jugoslavija B, 3. Finska, 4. Madžarska. AVTOMOBILIZEM — Reims: Mednarodna dirka »Dvanajst ur Reknsac — 1. G. HilF m ___,y®°irinieir (Ferrari), 2. Surtess in Bandini (Ferrari). NOGOMET — Vancouver: Mednarodna tekma — Crv. zvezda : Vancouver AU Starš 4:2. NEDELJA PONEDELJEK KOLESARSTVO— Toulose: Štirinajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Andorre—Toulouse (186 km) — prvi: Sels (Belgija) 4:36>6. NOGOMET — Los Angeles: Schwechater : Gimares 1:1, — Bukarešta: Mednarodna tekma — Romunija : SZ 4:3 (09:1,1 ,0:1, 1:2, KOLESARSTVO — Luchon: Petnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Toulouse : Luchon (203 km) — prvi: Poulidor (Francija) 6:07,55. NOGOMET — Maribor: Mednarodni mladinski turnir — prvi Beograd drugi Maribor tretji Neapelj. f PLAVANJE — Santa Clara: SC OHardn, Colb, Varona, Watson) 4:38,1. 8 TOREK 9 5 REDA KOLESARSTVO — Pau: Šestnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Luchon—Pau (197 km) — prvi: Bahamontes (Španija) 6:18,47. ORODNA TELOVADBA — Zadar: Mednarodni dvoboj članic — Jugoslavija : Avstrija 181.95:181,40. Posamranice: prva — Perzer (A) 38,15, druga Skenderovic (J) 37,40, tretja Sljepica (J) 36,50, četrta Cabai (J) 36,35, peta Kubsch (A) 36.25. KOLESARSTVO _ _ Bayonne: Sedemnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Peyrehorade— Bayonne (42,600 km> na kronometer — prvi: Anquetil -FraJKnja) 1:01,53, Anquetil je prvič prevzel rumeno majico. ROKOMET — Celje: Mednarodna tekma — Praga : Celje 25:11 (13 4) TENIS — Baastadt: Mednarodni turnir — četrtfinale: Emerson (Avstralija) : Jovanovič (Jugoslavija) 6:2, 6:4, 7:9, 12:10. 11 PETEK 10 ČETRTEK KOLESARSTVO — Bordeaui: Osemnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Bayonne : Bordeaux 187 km ) prvi: Darrigade (Francija) 5:05,12. Anque- ' tii vodi 56 sekund pred Poulidor jem. ATLETIKA — Novi Sad: Troboj republik — 400 m (članice) : Farkaš 55,7 (državni rekord). Bivša rekorderka : Simič 58.0. SAH — Leningrad: Mednarodni dvoboj — SZ Jugoslavija 4,5:1,5 (4). KOLESARSTVO — Brive: Devetnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Bordčaux—Brive (215,5) — prvi: Sols (Belgija) 5:50,30, Anquetil in Pouli-dor sta prišla na cilj v skupini. TENIStC ®aastadt: Mednarodni turnir — člani polfinale: Pilič (Jugoslavija) : Leschlev (Danska) 6:2, 6:1, 6:3, Emerson (Avstralija) : Ulbricht (Danska) 6:4, 6:3, 7:5. Naš par Pilič : Jovanovič je v finalu brez borbe v polfinalu. 12 S0HDTA POGLED SEDEM DNI NAPREJ KOLESARSTVO — Clcrmondt—Ferrand: Enaindvajseta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Clermont—Ferrand—Orleans (311 km). KOLESARSTVO — Montlucon: Dvanajsta etapa mednarodne amaterske dirke »Tour de 1'Avenij« Montlucon—Orleans (211 km). SAH — Leningrad: šestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija : Sovjetska zveza na 10 deskah — 6 moških, 2 mladinskih in 2 ženskih. 14 PONEDELJEK 15 TD R EK . KOLESARSTVO — Orleans: Dvaindvajseta in zadnja etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Orleans—Versailles (118,5 km) in Versailles—Pariz (27,5 km) na kronometer. I KOLESARSTVO — Orleans: Trinajsta in zadnja etapa amaterske dirke »Tour de l’Ave-nir« Orleans—Pariz (129,5 km). I ŠAH — Leningrad: Mednarodni dvoboj Jugoslavija : SZ na 10 deskah. ŠAH — Leningrad: Šestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija : Sovjetska zveza na 6 moških, 2 ženskih in 2 mladinskih deskah. ŠAH — Peču.j: Mednarodni turnir z udeležbo jugoslovanskih mednarodnih mojstrov Damjanoviča in Bogdanoviča. 16 SREDA 17 ČETRTEK SAH — Leningrad: Šestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija — Sovjetska zveza na 6 moških, 2 ženskih in 2 mladinskih deskah. SAH Krakov: Otvoritev študentske olimspiade. PLAVANJE — Ljubljana: Prva zvezna liga — Triglav Ljubljana. SAH — Leningrad: Šestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija — Sovjetska zveza na 6 moških, 2 ženskih in 2 mladinskih deskah. SAH — Krakov: študentska olimpiada z udeležbo Jugoslavije v sestavi Bukič, Velimi-rovič. Marovič, Minič, Nemet in Ostojič. NOGOMET — Chikago: Mednarodna newycrški turnir — Črve na zvezda (Beograd) — Zaglebje (Poljska). , 18 PETEK 19 SOBOTA SAH — Krakov: Študentska olimpiada z udeležbo Jugoslavije v sestavi Bukič, Velimiro-vič, Marovič, Minič, Nemet in Ostojič. PLAVANJE — Pariz: Mednarodni dvoboj Francija : Finska. ATLETIKA — Pariz: Mednarodni dvoboj — Francija : Italija. SKOKI V VODO — Bielsko: Mednarodni četvecroboj reprezentanc Francije, Italije, Poljske in Jugoslavije. SAH — Krakov: študentska olimpiada z udeležbo Jugoslavije. SAH — Fečuj: Mednarodni turnir z udeležbo Damjanoviča in Bogdanoviča. PLAVAN JE — Pariz: Mednarodni dvoboj — Francija : Finska. ATLETIKA — Pariz: Mednarodni dvoboj — Francija : Italija. SKOKI V VODO — Bielsko: Mednarodni četveroboj reprezentanc Francije, Italije, Folijske in Jugoslavije. 20 NEDELJA ENAJSTO KOLO ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE V LHJBUANI, BEOGRADU, ZAGREBU, SARAJEVU III H9VEM SADU Košarkarski ognjemet Radničkega - v lovu za Crveno zvezdo Radnički: Olimpija 82:45 (44:29) LJUBLJANA, 11. julija. — Košarkarice beograjskega Radničkega -- v l1,1?,1. enajstega kola zenske zvezne košarkarske lige premagale domačo Olimpijo z 82:45 ( 44:29). Sodnika: Marko tič (Zagreb) in Pur (Celje) — z napakami. Gledalcev: okoli 200. Fajdiga, GarzaroUi, Puhar, Modrijan 10, Braneč 8, Welle, Mihelič 11, Amon 8, Krajnc 6, Sedej 2. Pavlov 3,KaIetač 11, Rogie, Curič, Cokič 21. Rado-vanovic 22, Milojevic 14, Simič 2, Minič 4, DJnrič 5. * Bremčeva se razvija v dobrega centra, Pavšičeva pa bi bila lahko z nekoliko več resnosti med najboljšimi igralkami ekipe. Prepričam smo, da je že čas — da bi se tehnično vodstvo Olimpije lahko odločilo še za smelejši korak s popolno pomladitvijo ekipe s pogostejšim uvajanjem v igro Sedejeve in Fajdige, kajti samo težke ttk-me — in ne sedenje na klopi — so prava šola za mlade košarkarice. A. P. SLAB ZAČETEK OLIMPIJE Olimpija je začela težko tekmo z beograjskim Radnički m — ki po četrtkovi zmagi nad Crveno zvezdo kandidira še na prvo mesto v ženski ZKL — z oslabljeno prvo peterko Mihelič, Modrijan, Bremec, Amon in Sedej. Trener Drago Krajnc je namreč pred začetkom tekme poslal zaradi nediscipline v slačilnico Metko Pavšič, ki se ni zagrevala. Radnički je tako s hitrimi nasprotnimi napadi in pre-singom v obrambi vodil v 12. minuti že 32:12! Olimpija je zaigrala nekoliko bolje šele z zamenjavo Sedej — Kranjc. Modrijanova je nekajkrat lepo prodrla v raketo, medtem ko je Miheličeva dvakrat lepo zadela od daleč. V prvem polčasu se je izkazala s skoki pod obema košema še Bremčeva, tako da je bilo ob odmoru 44:29 za Radničkega. ZMEŠNJAVA V DRUGEM' POLČASU Radovanovičeva, Cokičeva in Mi-lojevičeva so v drugem polčasu popolnoma gospodarile na igrišču, tako da so igralke Olimpije izgubile več žog s slabimi podajami kot z neuspešnimi meti! Radnički je v »lovu« za čimboljšo razliko v koših, ki bi lahko odločala ob morebitnem »mrtvem teku« s Crveno zvezdo ./Zares je težko razumeti, da za nekatere mlade igralke s klopi v teh minutah popolne zmešnjave ni bilo prostora v peterki že tako oslabljene Olimpije. Končni poraz 45:82 siosr res ni katastrofa, ker so bile reprezentantke iz Radničkega vsekakor mnogo premočan nasprotnik za mlade igralke Olimpije, toda mislimo — da bi tehnično vodstvo Olimpije lahko tudi ob takem porazu spoznalo nekaj nedvomnih dejstev o kvalitetah in slabostih svoje ekipe. TRI GENERACIJE Zenska ekipa Olimpije je v letošnji ZKL sestavljena iz igralk treh generacij — od najstarejših Krajnčeve in Amonove do naj-mlajših Fajdigove, Modrijanove in Bremčeve. Jasno je, da je takšna Olimpija samo kompromis med željami za čimboljšo uvrstitvijo v ženski ZKL 1964 in perspektivnimi načrti. Trener Drago Krajnc je že začel s pomladitvijo prve peterke: Miheličeva je po poškodbi Dermastij e že prevzela vlogo dirigenta, Modrijanova je že stalna igralka prve peterke v zadnjih tekmah, ZKL ženske Olimpija : Radnički 45:82 (29:44) Crvena zvezda : Slovan 70:39 (38:20) Mlada Bosna : Lokomotiva 48:37 (22:21) Trešnjevka : Split (ob 20.00) Partizan (NS) : Bosna (ob 20.00) Premočna Crvena zvezdo BEOGRAD, 11. julija. — Košarkarice beograjske Crv ene zvezde so v tekmi ženske ZKL premagale ljubljanskega Slovana s 70:39 (38:20). Sodnika: Radovič in Gli-sič iz Beograda. Gledalcev: okoli 100. CRV. ZVEZDA: Kaluševič 23, Janjič 4, Garlč 2, Miloradovič 3, Cvetkovič 8. Diner 8, Baraga 9, Milojevic 7, Toma* 6. SLOVAN: Težak 14, Goraič 7, Marenčlč 1, Berce 8, Erzar 3, Žitnik 6. Košarkarioe-Crveeie zvezde so bile na razmočenem igrišču na Kale-megdanu premočan nasprotnik 7a novinca v ženski ZKL. Najboliše igralke tekme, so bile — Kaluše-vičeva, Dinerova in Geričeva pri C r veni zvezdi, Težakova, Goršiče-va in Bercetova pri Slovanu. MIHELIČEVA (številka 11) V PRODORU OB MILOJK VI CEVI — Miholičeva, kapetan Olimpije, je bila med najboljšimi strelkami tekme. FOTO: E. ŠELHAUS * — S 1 Drugi dan-dosfojen odpor šestkrožni šahovski dvoboj Jugoslavija : Sovjetska zveza v Leningradu LENINGRAD, 11. jul. (Po telefonu) — Dopoldne so bile končane vse štiri prekinjene partije 1 kola (Antošin : Ivkov in Tajma-nov : Parma 1:0, Lazarevič : Ga-prindašvili in Nedeljkovič : Rani-ku remi) tako da smo z rezultatom 2,5:7,5, startali popoldne v drugo kolo. Matanovič : Korčnoj prekinjeno v boljšem položaju za belega (si-cilijanka). Jugoslovanski velemojster je v otvoritvi osvojil kmeta in ga obdržal do prekinitve. Vasju-kov : Ivkov 0:1 (francoska, 35). Beli je nekorektno žrtvoval dva kmeta. Udovčič : Tajmanov prekinjeno (kraljeva indijka). Po ostri igri z napadom belega na damski in črnega na kraljevi strani si je Tajmanov priboril le prostorno prednost. Geller : Matulo-vič prekinjeno v slabšem položaju za črnega (karokan). Partija je bila dolgo izenačena, da bi beli v časovni stiski osvojil kmeta. Parma : Vladimirov 0:1 (sicilijanka, 43). Beli je v boljši poziciji prepustil z neprecizno potezo iniciativo nasprotniku, da bi takoj zatem spregledal čisto figuro. Čirič Polugajevski remi (Pirčeva obramba, 30), Borisenko : Nedelj-kovičeva prekinjeno v izgubljenem položaju za črno (nimeoindijka), Raniku Lazarevič 1:0 (sicilijanka, 38). Grigorjan : Antunac (kraljeva indijka) in Kuzmin Bajkovič (Tarraschcva obramba) prekinjeni v boljših položajih za jugovslovan-ska mladinca. Skupni rezultat dvoboja je tako 10:4 (6) za SZ. Prekinjene partije drugega kroga: Matanovič — Korčnoj remi, (Jdovčič — Tajmanov 0:1, Geller — Matulovič 1:0, Borisenko — inž. Nedeljkovič 1:0, "Grigorjan — Antunac 1:0, Kuzmin — Bojkovič re- Iz mednarodnih aren Crv. zvezda 11 10 1 701:466 20 Radnički 11 9 2 806:531 18 Trešnjevka 10 8 2 623:441 16 Partizan (NS) 10 6 4 617:494 12 Split 10 6 4 549:584 12 Mlada Bosna 11 5 6 492:550 10 Olimpija 11 4 7 506:658 8 Lokomotiva 11 3 8 476:590 6 Slovan 11 1 10 438:619 2 Bosna 10 1 9 354:640 2 Teniški igralci SZ v Avstraliji Teniška federacija v Novem Južnem Valiesu (Avstralija) je povabila na gostovanje najboljše igralce iz SZ, vendar Sele prihodnjo sezono. Razen tega nameravajo Avstralci povabiti še dve ekipi '7. tujine — iz Francije In Japonske. Kaže. da so Avstralci, ki so bili glede tega zelo ozki, zdaj na široko odprli vrata, pri čemer sc pripravljeni tudi plačati potne stroške vsem povabljenim gostom. Francozom bodo menda plačali kar 1200 funtov šterlingov. Rekordi vlečejo ... Rekordi, zlasti svetovni, so po- jem. ki vlečejo mlade ljudi, da poskušajo tekmovalno srečo v raznih športnih disciplinah. — Toda vsakdo ni sposoben za take dosežke v priznanih športnih panogah, zato si pač izmišljajo nove . . . Dva mladeniča sta tako poskušala srečo, ln sicer s tem’, da>c-ta se s potapljaško opremo spustila 130 m pod površinp Atlantskega oceana, nedaleč od Bermudskih otokov. Eden med njiju Je bil sin znanega ameriškega letalca Lind-berga. Ta izpit moči in vzdržljivosti je organiziralo ameriško geografsko društvo v znanstvene namene, nič manj pa tudi zavoljo senzacije. Ne gre pozabljati, da so Bermudi znano letovišče za bogate, a taka atrakcija lahko nedvomno zelo poživi turistično dejavnost . . . mi. Po drugem krogu vodi SZ s 14,5 : 5,5. B. PARMA Prvak — Musil 2ALEC, 12. julija. — Rezultati XV. kola mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije: Kržišnik — Klemenčič remi, Ipavec — Žagar 1:0, Brinovec — Jeromel remi, Karner — Ceglar remi, Jelen — Golob 1:0, Bohorč — Musil 0:1, Bratko — šoštar remi, Murovec — Jurhar 1:0. Končno stanje: Musil (Maribor) 12, Jelen (Novinar) 11,5, Žagar (Mrb) 11, Ceglar (Nov) 10,5, Bratko (Nov) 9,5, Rok Kržišnik (Nov) 8,5, Klemenčič (Mrb) 8, Brinovec (Žalec) in Ipavec (Anhovo) 7,5, Kamer (Kamnik) 7, Murovec (Kranj) 6,5, Golob (Celjski SK) in Sošter (Branik) 6, Jeromel (Dravograd) 5,5, Bohorč (Nov) 3, Jurhar (Žalec) 0. Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1964 se je končalo s pričakovano zmago mariborskega mojstrskega kandidata Musila, ki je v zanimivem finišu prehitel ostale mladinske državne reprezentante — Jelena, Žagarja in Ceglarja. Zanimivo je, da je razvrstitev prve peterice prav enaka kot lani na mladinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani! Šesto mesto 13-letnega Roka Kržišnika je vsekakor na j več je presenečenje, ker zares nihče n! pričakoval prodora pionirskega prvaka Slovenije do mladinskega prvenstva Jugoslavije, Musil in Žagar sta nastopila v Zaicu v borbi za kvalifikacijo na mladinsko državno prvenstvo, ki bo od 1. avgusta v Smederevski renče, ker besta takrat že prastara in tako bodo zastopali Slovenijo — kar je vsekakor edinstven primer — štirje mladinci ljubljanskega Novinarja — Jelen, Ceglar, Bratko in Rok Kržišnik. Atletski troboj republik MEDNARODNA KORESPONDENCA S SEPEMK RATNIM SVETOVNIM REKORDERJEM V PLAVANJU — DONOM SCHOLLANPERJEM (ZDA) Moj odgovor Kleinu-že meseca julija... Don Schollander bo na olimpijskih igrah v Tokiu med velikimi favoriti na 100 m, 400 m, 1.500 m, 4x100 m in 4 x 400 m! DORTMUND, 23. maja. — Zahodnotaemški plavalec Hans Jofthim Klein je na prvenstvu ZR Nemčije postavil s časom 1:58,2 iov svetovni rekord v plavanju na 200 m prosto! Bivši rekorder — Don Schollander (ZDA) 1:58,4. SAN. JOSE 25. maja — Don Schollander je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo izboljšal svetovni rekord Kleina verjetno že v juliju! Na vprašanje »Kakšen čas bo dosegel na 200 m prosto v tern poletju?« je odgovoril brez razmišljanja — »Okoli 1:56,0!« SAN JOSE, 1. julija — Sedemkratni svetovni rekorder iz Santa Oare, 17-letni Don Schollander Je v pismu za bralce »Dela« napisal — »Upam, da bom postavil nov svetovni rekord na 200 m prosto že 11. Julija v Los Angelesu!« Zgodovinski dan v Los Angelesu Plavolasi Don Schollander so je 28. junija 1963 na SLadiumu Kelly v Los Angelesu drugič vpisal s časom 1:58,8 na 200 m prosto v zlato listo svetovnih rekorderjev v plavanju. Hans Klein — novi svetovni rekorder iz Darmstadta — je takrat zaostal za dečkom iz Santa Clara SC kar dobrih 10 m! Hans Klein — študent South Ca-lifomia Universd»ty z zahodnonem-škim potnim listom in varovanec znanega trenerja Petera Dallanda — je tudi F: aprila 1964 zaostal na odprtem prvenstvu ZDA v 25-yardskih bazenih v Bartlesvillu dobrih 10 m za maturantom iz Lake Osvvega! • Kako ocenjujete novi svetovni rekord Hansa Kleina na 200 m prosto? Don Schollander: »Zares sem presenečen, da je plaval tako hitro! Res je, da nisem niti slutil, da je sposoben za tak čas. Plaval sem z njim na prvenstvu ZDA v zaprtih bazenih v Bartlesvillu, kjer je bil na 200 yardov šele peti! Mesec dni pozneje je plaval v Evropi — 1:58,2 v Dortmundu! Well. To je zares težko razumljivo!« • Vaš prvi napad im rekord? Don Schollander: »Upom, da bom postavil nov svetovni rekord na 200 m prosto že 11. julija v Los Angelesu. V zadnjem času smo bolj nabirali kondicijo, tako da bomo preizkušali sprint šele dva tedna pred prvenstvom ZDA, ki bo od 30. julija do 2. avgusta. Zadnje dni sem zares trdo treniral in težko je reči — ali ne bom preutrujen za novi svetovni rekord v prvem poizkusu. Prepričan sem, da bom ponovno svetovni rekorder na 200 m prosto že meseca julija!« • Kako trenirate za olimpijske igre v Tokiu? Don Schollander: »Trikrat dnevno — namesto dvakrat, kakor v zadnjih sezonah. Moj urnik treninga: dopoldne (dve uri) — 1 x 200 metrov, 2x100 m, 8 x 150 m, 5 x 100 metrov, 16 x 50 m, popoldne (eno uro) — 1 x 400 m, 2 x 800 m 3x200 metrov, zvečer (dve url) — 2 x 200 metrov, 16 x 100 m, 8 x 50 metrov, 8 x 25 m. Skupno — 8.100 m dnevno!« Odlo£itev v Hew Yorku Kvalifikacije ameriških plavalcev za olimpijske igre 1964 bodo od 29. avgusta do 3. septembra v Astoria Swunming Food' v New ndmi kamerami, so prepričani — da mladenič iz ZDA nima prave konkurence na 200 m in 400 m prosto. Priprave Dona SoboUan-detrja za Tokio so v polnem teku. Najboljši plavalec ZDA se je takoj po maturi preselili ▼ San Jose, kjer trenira pod vodstvom Georga Hainesa trikrat dnevno — v 50 metrskem bseerei od 8,00 do 10,00 In v 25 jarcMoem od 14.00 do 15,00 In 18,00 do 20,00. Njegova mati Martha Dent Schollander — ameriška plavalna areeda v časih WeissmiUlerja — pa spremlja priprave svojega sina vseh pet ur Ob robu banana! • AU pričakujete 11. JaUJ s opttmlanom? Martha ScheUpndcr: »Don Je zadnje dni «mwwnveetan in prepričan, da bo postavil nov svetovni rekord Že julija!« e Olimpijske igre boste UaU kot gledalka! Kaj “ Donovih možnostih? Martha Schollander: da ima dobre modnosti na 100 m in 400 m prosto. Prepričana sem, da bodo Dick McDO- v poletnih mesecih izboljšala svetovni rekord Christine Caron na 100 m hrbtno!« • Ali boste plavali izven ZDA pred Tokiom? Don Sehoilander: »Ne! Po n«JMh Don Schollander v bazenu Yorku. Don Schollander bo plaval v vseh disciplinah prostega sloga — 100 m, 200 m, 400 m in 1.500 m! V Tokio bo potovalo 14 najboljših— štirje na 100 m in 200 m in trije na 400 m in 1.500 m. Don Schollander je favorit za prvi dve mesti v vseh štirih finalih! e V koliko disciplinah bi želeli nastopiti v Tokiu? Don Schollander: »V vseh — 100 m, 400 m, 1.500 m, 4 x 100 m I ZAPRTI BAZEN V BARTLESVILL.U — Don Schollander je na prvenstvu ZDA v 25-yardskih bazenih prepričljivo zmagal na 200 yd s startom na številki 3. in 4 x 400 m prosto! Res je, da se bo težje prebiti v reprezentanco' ZDA — kakor osvojiti medaljo na olimpijskih igrah v Tokiu! Verjemite mi, da ni lahko danes dobro plavati v sprintu na 100 m in Jutri že v maratonu na 1.500 m. Moja prva želja je seveda — zlata medalja na 400 m prosto!« • Ali bi lahko premagali Saari-ja na 1.500 m prosto? Don Schollander: »Ce bi letos treniral samo 1.500 m — da! Ce želim plavati v Tokiu v vseh petih finalih — ne!« • Ali ste prepričani, da boste na olimpijskih igrah osvojili kako zlato kolajno? Don Schollander: »Ce bom v New Yorku četrti na 100 m in 200 ra prosto, bom brez večjih težav osvojil dve olimpijski zlati medalji — na 4 x 100 m in 4x200 metrov prosto, ker ZDA v štafetah pač nimajo prave konkurence!« e Ameriški favoriti za prvo mesto v Toldn? Don Schollander: »Steve Clark — lOO^m prosto, Roy Saari — 1.500 metrov prosto, Bill Craig — 200 metrov prano in Carl Robie — 200 metrov metuljček! Nihče med aSL?*,..? n 2. zagotovljenega potnega lista za Toflcio!« Trenerja — Haines in mati Je po svetov-nem rekordu Kleina v središču re>. eomosti plavalnih strokovnjakov vsega sveta. Japonci _ ki so lanskoletnim bivanjem na Japon-snetnoli Dona oelo s podvod- nough, Don Schollander, CJary Ilman ta steve Clark štirje reprezentanti ZDA za sprint, medtem ko bo njihov edini tekmec Mc Gregor (Anglija). Don je prejšnji teden zmagal na 100 m prosto s Sasom 54,8 pred Ihnmm 55,2 ta Jack-manom 56,0!« • Don bo saM študij na "tavern po vrnitvi iz Tokia! Martha Schollander: »Med pri- vlačnimi ponudbami preko 70 univerz ae je odločil za Vale Urviv.tr-s»y v New Havenu v zvezni državi Connecticut, kjer študira njegov veliki prijatelj Steve Clark! Njegov življenjski cilj Je — da Postane dober zdravnšk!« Rekord za rekordom , »on Schollander M Je letos pro-slavil s serijo refcodov ZDA ▼ zaprtih bazenih — od 1:42,6 na 200 yd prosto do 4:44,5 na 500 jrd prosto. Prve dni junija Je presenetil s ameriškim rekordom v plavalnem peteroboju, ki Je najlepše po-■“=»1 njegove kvalitete vsestranskega Športnika V enem samem dnevu je plaval 100 yd metuljček 52,4. 50 yd prosto 21.5. 100 yd hrbtno 55,5, 200 yd prosto 1:46,0 in 100 yd prsno 1:08.0! V štirih disciplinah je prlsnel v Los Altom na cilj prvi ta zbral 5.740 točk, medtem ko je b61 stari rekorder Steve Clark a 5.136 točkami. s Zanimivosti Is “era v Santa Oarl? _J»n Schollander: »Vat v Ilirije tn trije Wed elanl p® S” bi,i štirje od Ilirije, dva od Ljubljane ta eden od Triglava. Jutri se bo pr-venstro nadaljevalo s skoki mla-dink in članic z deske ter skoki članov in članic s stolpa. ^Rezultati: mladinci: 1. Gaber 7S77 ; Pffertln 82,47, 3. Kranjec 4- Kayšek 72,94 . 5. Jurca SiiJ iieTH IlirlJa)- 61an>' I- KoAo- 1 ?• 2„0bst<*er 11,92 (oba n« 2 *Seber (Ilirija) » £"k fTrlg!"v> 92.72, S. •* Koorivšek 95,40 , 7, Kro-šelj 90,73 (vsi Ilirija)). _______________________________ KD l!ll!ll!!!lli!li!!!ill!l!!l1t!!IJ!!ll!ltlllllil!!lilll)llltllilllll!llllll!lilll!;illlll!!l)!l]1lllll ABC o Donu Schollanderju Datum rojstva 30. aprila 1946 Kraj rojstva Charlotta Debut v plavanju 1955 Uradni svetovni rekordi: 200 m prosto 2:00,4 200 m prosto 1:58,8 200 m prosto 1:58,5 200 m prosto 1:58,4 4 x 100 m prosto Santa dara 3:39,9 4 x 200 m prosto Santa Clara 8:07,6 4 x 200 m prosto ZDA 8:03,7 Svetovni rekord 200 m PROSTO 2:04,8 Konrads (Avstralija) 1958 2:03,2 Konrads (Avstralija) 1958 2:03,0 Jamanaka (Japon) 1958 2:02,2 Konrads (Avstralija) 1959 2:01,5 Jamanaka (Japon) 1959 2:01,2 Jamanaka (Japon) 1961 2:01,1 Jamanaka (Japon) 1961 2:00,4 Jamanaka (Japon) 1961 2:00,4 Schollander (ZDA) 1961 2:00,4 Rose (Avstralija) 1962 2:00,3 Windle (Avstralija) 1963 1:58,8 Schollander (ZDA) 1963 1:58,5 Schollander (ZDA) 1963 1:58,4 Scholander (ZDA) 1 1:58,2 Klein (ZR Nemčija) 1961 Zlate kolajne OLIMPIJSKE IGRE 100 m prosto ca) 19:51,8 l£5£lt*mura d»P«>n) 19:12,4 1936Terada (Japonska) 19:13,7 1948 McLane (ZDA) 19:15,5 1952 Knnno (ZDA) 18:30,0 !SJ5ose (Aretralljn) )7:5R:9 1960 Konrads (Avstrai) 17:19,6 AVTO-MOTO DRUŠTVO SLOV. KONJICE proda na javni dra2bi osebni avtomobil OPEL OLYMPIJ0 KARAVAN aiprt, brez stekel, letnik 53, 5-sedežni, po general-Popravilu prevoženo 5000 km. Javna dražba za socialistični sektor bo v Četrtek, 16. julija od 16. do 17. ure, za privatni pa od 18. do 19. ure v Slov. Konjicah. 810 Na starti / Piran in Novo mesto Veslači za naslova BLED, 12. jul. Na letošnjem republiškem prvenstvu v veslanju, ki je bilo danes dopoldne na Bledu, so nastopili veslači iz 5 klubov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so se po dolgih letih spet pojavili na startu veslači iz Pirana; kot kaže, da bomo v Slovenskem Primorju, razen močnega Arga, dobili še en klub, ki bo gotovo opravil pomembno nalogo pri razvijanju te panoge v tem delu naše republike. Razveseljiv je tudi nastop mladih veslačev iz Novega mesta, ki kljub temu, da niso deležni skoraj nobenega razumevanja, pridno trenirajo in so na tekmovanju danes dopoldne poskrbeli tudi za nekaj presenečenj. Pri članih je bila udeležba nekoliko okrnjena, saj so naši najboljši nastopili včeraj in danes na mednarodni regati v Luzernu. Tako kot že včeraj na mladinskem troboju, lahko tudi danes iigotovimo, da so mladinci spet pokazali zagrizene borbe, kar je dokaz, da je zanimanja med mladino dovolj, kaže le, da ga ne znamo izkoristiti, saj mladine ne zaia-mo zadržati v klubih, potem ko mladinci postanejo člani. Ne moremo trditi, da bi med mladinci, ki smo jih te dni videli nastopiti na Bledu, lahko našli tudi take, ki bi nastopili čez dve leti na svetovnem prvenstvu na Bledu. Toda zanimanje za veslanje bo z organizacijo svetovnega prvenstva mnogo večje in treba ga bo pametno izkoristiti. Ena prvih nalog mora biti skrb za mlade veslače. Rezultati člani: četverec s krmarjem Bled w. o,, skif Lazar (Argo) w. o., do-uble scoulle Argo 8:06,8, Bled 9:24.9, mladinci četverec s krmarjem: 1. Bled I 5:41.5, 2. Branik 5:45.1, 3. Bled II 5:51.4, skiff t. Mev-žek (Krka NM) 6:48.8, 2, Dornik (Bled) .6:52,0, 3. Tomažič (Argo) 7:29.8, do-uble scooulle 1. Argo 6:22,3, 2. Branik 6:42.6, 3. Krka (NM) 6:29.4, 4. Piran 7:10.6. V ekipnem tekmovanju je pri članih zmagal Argo, pri mladincih pa Bled. M. G. Že 16 držav za SPENT LJUBLJANA, 12. julija. — Za 28. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu se je prijavila tudi Kitajska in Jugoslavija. Kitajci, ki so svetovni prvaki v namiznem tenisu še niso poslali natančnega števila udeležencev, temveč so prijavili samo ekipo in udeležbo novinarjev, medtem ko je Jugoslavija, evropski prvak na prvenstvu v Berlinu prijavila ekipo, ki šteje 37 članov. Z novima prijavama se je število udeležencev- svetovnega prvenstva povzpelo na 16 držav. Na včerajšnji seji sekretariata SPENT so določili vstopnine za prireditve, ki se bodo sukale od 200 do 1000 dinarjev za posamezno dnevno predstavo. Izšla je druga številka biltena, ki ga periodično izdaja organizacijski komite SPENT. Anglež Davies -8,23 m v daljino! LONDON, 12. julija. — Na mednarodnem atletskem mitingu je mladi angleški atlet Davies sikočil v daljino 8,23, kar je tretji najboljši rezultat vseh časov v tej disciplini. Svetovni rekord ima Ovanes-jan (SZ) — 8,31, drugi najboljši rezultat pa je dosegel Boston (ZDA) 8,29. »Grand Prix« za Clarka LONDON, 12. julija — Sve-tovni avtomobilska šampion Clark je osvojil prvo mesto na »Britanskem in evropskem Grand Prixu«. Clark je z avtomobilom »Lotus« 80 krogov prevozil v 2; 15:07.0 s povprečno hitrostjo 151,5 km na uro. Drugi je bil Kili (Angl), tretji pa Surtees (Angl) z vozilom »Ferrari«. ObvešCamo vse svoje odjemalce in dobavitelje, da smo se preselili iz Vetrinjske ulice 17 in Jurčičeve ulice 8, v večje in sodobno opremljene prostore bivšega KPD - Pobreška cesta 20 telefon 31-860 in 31-755, ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Konfekcija »VEZENINA« 6737 t KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V II ZVEZHO U60 Uresničene želje Celjanov V dokončnem obračunu je Kladi var premagal Karlovac 2:1 (0:1) CELJE, 12. jul. V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v II. zvezno ligo (zahod) je domači Kladivar premagal Karlovac 2:1 (0:1). Gole so dali: Devčič v 77., Katalinič (avtogol) v 86. za Kladivarja, za Kar-lovac pa Bronzovič v 42. min. Sodil je Zečevič iz Beograda. Kladivar: Bauman, Vodeb, Coklič, Perper (Kokotec), Perme, Marinček, Perc, Hribernik, Devčič, Letner, Binkovski. Karlovac: Lovretič, Nikšič (Takač), Corman, Biščan, Slavica, Katalinič, Vučinič, Bronzovič, Protulipac, Planinac, Lang. Nad 7.500 gledalcev je danes do zadnjega količka napolnilo y*m razpoložljive prostore, da bi prisostvovali kvalifikacijski tekmi za vstop v II. zvezno ligo. Uvodoma je podpredsednik nogometne zveze Siovenije tov. Obersnel preda! Kladi-varju pokal kot priznanje za osvojeno republiško prvenstvo v 1. 1963/64. Najboljši strelec Devčič pa je prejel še pokal. Začetni udarec je imel Kladivar, ki je izvedel tudi prvi napad na vrata Karlovca. Obramba gostov je bila na mestu in že je sledila akcija napadalcev Karlovca. Domači igralec Perper je nespretno s kakih 30 metrov vrnil žogo domačemu vratarju, vendar z izredno ostrim strelom, da je Bauman komaj poslal žogo v out. Moštvi sta začeli Igrati nervozno. Bili smo priča pogostim slabim podajam. Igralci Kladivarja so predolgo zadrževali žogo in jo slabo usmerjali. Mnenje gledalcev je bilo, da je Kladivar pred odmorom pokazal znatno slabšo igro kot v Karlovcu. V 5. minuti je Devčič lepo prodiral v prostor Karlovca, vendar proti trem obrambnim igralcem je bil brez moči. V 8. min. se je Hribernik odločil za samostojno akcijo. ljali vse preveč od daleč. Za Kladivarja je bila nevarna zlasti 14. minuta: gostje so streljali kot in pred vrati Kladivarja je nastala prava gneča: trikrat so Karlovčani streljali na vrata Kladivarja in končno je obramba domačinov le odvrnila nevarnost. V 16. min. je najbolj nevaren napadalec gostov Bronzovič streljal prosti strel s 30 m, vendar netočno; žoga je poletela visoko na vratnico v out. Značilnost današnje tekme v prvem polčasu je bila ta, da so se situacije na igrišču nenehno menjavale: zdaj je bila žoga pred vrati Karlovca, pa spet pred vrati Kladivarja. V 18 min. je Kladivar izredno lepo napadel; akcijo je zaključil Devčič, ki je nenadno lepo streljal, a žal mimo vratnice .Naslednje minute so prinesle podobne poteze. Žoga je šla od noge do noge in že se je skoraj znašla v mreži, toda branilec Nikšič je v zadnjem hipu z glavo preprečil zadetek. V 23. min. je Perc prodrl po desnem krilu in se odločil za strel od daleč, ki pa spet ni našel cilja. Takoj nato je sledil nasprotni napad Karlovca. Pred vratarjem Kladivarja se je sam znašel Bronzovič, njegov Pozabili so na vse... CELJE. 12. jul. Ze v zgod-ijih popoldanskih urah je bi--a Glazija polna gledalcev, čeprav se^-je tekma začela šele >b 17. uri. Celje je danes po-:abilo na vse. Ostal je le še »gomet in Kladivar . . . Reke >x>zil so se že dopoldne zlivale iz Savinjske doline, Zasavja, Konjic. Ljubljane. Maribora. Iz Karlovca je prišel poseben vlak »belih« navijačev. Kladivar je prišel na stadion uro pred pričetkom velike predstave. Vprašanje je bilo samo eno: ali bo Kladivar uspešno premagal zadnjo težko oviro pred II. zvezno ligo? Bo igralcem uspelo obvladati živce in pred domačim in zahtevnim očinbstvom potrditi dober vtis iz Karlovca, ko so si z neodločenim rezultatom priigrali lepo prednost pred današnjim srečanjem. Vsakovrstne trobente, raglje, tolkala in navijaška grla so bila pripravljena za pomoč svojemu moštvu. Toda mnenje vseh je bilo: sanaga najboljši! Bo to Kladivar ali Karlovac? fn čisto na koncu .. . bomo morda dočakali ena j s tmetrovke? Preigral je nekaj krilnih igralcev, ostro streljal, vratar Lovretič pa je njegov strel odbil v kot. Gostje so imeli prvo priložnost že v 9. minuti, vendar je Bauman s pogumnim skokom pod noge v zadnjem hipu odvzel žogo Bronzoviču. V 13. minuti je Vučinič streljal s sedmih metrov z glavo, vendar Baumanu natanko v roke. Sledila je kratka ofenziva Kladivarja, ki pa ni prinesla zaželenega uspeha. Hribernik, Devčič in Binkovski so stre- strel pa je vratar ujel. Zlasti razburljive so bile zadnje minute I. polčasa. V tem obdobju je Kladivar izvedel 6 lepih napadov. Kladi var jeva obramba je nenehno za-posljevala svoje napadalce, ki pa so se le s težavo prebijali skozi nasprotnikov zid. Ko je že vse kazalo, da bosta odšli moštvi na odmor brez zadetka, je v 42. min. Karlovac po srečnem naključju prišel v vodstvo. Protulipac je prodrl po desnem krilu, na kar obramba Kladivarja ni reagirala, ker je mi- P' ,,,. ;iA-#- V& :?s. - i; , si ' v*' * . .- - sliia, da gre aa otside. Protulipac je nato podal Bron-zoviču, iti je z glavo v paraboli poslal žogo -▼ mrežo. Morda bi ta strel Bauman lahko še ujel, če mu ne bi bil priskočil na pomoč Coklič, ki pa ja bil vratarju le v napoto. V drugem polčasu je Kladivar zaigral z velikim poletom. Bili smo priča, da se je tekma razvijala samo na polovici gostov. Gledalci so silno bodrili domačo enajsterico in izenačenje je viselo v zraku. Čeprav so njunute v drugem polčasu hitro minevale, je bilo treba čakati prav do 77. minute na izreden Dev-čičev strel z nekaj metrov, s katerim je ukanil vratarja gost ov. Pred tem je imel Kladivar mnogo priložnosti. Igralci so ves čas pritiskali na vrata gostov in tudi tempo je bil izredno hiler. Marinček je imel v začetku drugega polčasa tri lepe priložnosti, vendar so vsi njegovi streli zgrešili cilj. V 53. minuti je obramba gostov igrala v svojem prostoru z roko. To je bila tipična enajstmetrovka, toda sodnik Zečevič ni dosodil najhujše kazini. V 60. min. so imeli gostje lepo priložnost za povišanje rezultata; Bronzovič je zgrešil prazna vrata. Od 65. min. dalje je sledila prava ofenziva Kladivarja, ki so ji sledili tudi ostri zaključni streli. Tako je naposled šele izkušenemu Devčiču uspelo izenačiti rezultat — 1:1. Potre- ben pa je bil še zadetek za vstop v drugo zvezno ligo. Zmagoviti gol je lebdel v zraku. Štiri minute pred zaključkom tekme je Binkovski dobil žogo na levo stran igrišča. V silovitem sprintu je pohitel pred vrata Karlovca, ostro streljal, obrambni igralec Katalinič pa je žogo potisni. v lastno mrežo — 2:1. Zadnje minute so bile močno razburljive. Tako tudi 90. minuta, ki je Karlovac streljal kot, vendar je bila obramba Kladivarja na mestu. S hitrim nasprotnim napadom pa bi Devčič skoraj povišal rezultat na 3:1. Obramba gostov je v zadnjem hipu s črte v vratih izbila žogo v polje. . Navdušenje gledalcev ob zaključnem sodnikovem žvižgti je bilo nepopisno; bakle so zažarele- na stadionu, na tisoče gledalcev je preskočilo o-grajo in odneslo »svoje« igralce na ramenih v garderobo. Gostje so-šalostni, sklonjenih glav zapuščali igrišče. Po zaključku tekme je njihov trener v imenu vseh igralcev dejal, da je bila tekma sicer zelo fair, borbena in tipično prvenstvena, ki pa so jo nesrečno izgubili sami, češ da so si pri neodločenem rezultatu sami potisnili žogo v mrežo. Nasprotno pa je bilo v taboru Kladivarja nepopisno veselje. Vse igralce je oblival znoi. saj so v drugem polčasu dali vse iz sebe. K. JUG Ilirija in Branik v SNL Povratni kvalifikacijski tekmi Ilirija : Bratstvo 4:3 (2:1) LJUBLJANA, 12. jul. V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v SNL je danes Ilirija po-novno premagala Bratstvo iz Zagorja, tokrat s 4:3. Strelci za Ilirijo so bili: Vrhunc v 12. min., Koršič v 40., Pivk v 51. in Dermastja v 83. min., za Bratstvo pa Prašnikar v 2. min., Klenovšek v 56. in Kravogel v 85. min. Pred okrog 300 gledalci je sodil Bertok iz Kopra. Ilirija: Popovič. Bremec, Novak, Ahlin, Vrhunc, Filip, Smon, Koršič Dermastja, Curk, Pivk. Bratstvo: Puflar, Kav- šek, Brum, Laneger, Kra-vogelj, Majcen, Prašnikar, Žlindra, Klenovšek, Jagar, Ocepek. Dobrih trideset minut je trajalo, da je Ilirija uredila vrste. V tem času so bili Zagorjani v izraziti premoči in so v 2. min. po zelo grobi napaki domače obrambe povedli z 1:0. Ilirija je izenačila z nekoliko dvomljivo dosojeno enajstmetrovko, katero je sodnik skušal popraviti na koncu tekme, ko je v 70. min. dosodil v škodo Ilirije prav tako dvomljiv kazenski strel, ki pa ga domačini niso realizirali. Normalen potek tekme je močno otežaval sodnik Bertok, ki je bil zelo slab. Veliko vroče krvi so povzročili tudi nešportni funkcionarji iz Zagorja, ki so med vso tekmo nadlegovali delegata, sodnika in trenerja Ilirije. A. J. Branik : Koper 4:1 (2:0) MARIBOR, 12. julija. — V povratni tekmi za vstop v SNL je domači Branik po pričakovanju še drugič premagal enajstorico Kopra in se uvrstil v Slovensko nogometno ligo. BRANIK: Pihler, Kresnik, Kovše, Donko, Umperrajter, Radulovič, Košak, Blaznik, Kamenski, Raj-her, Lepepnik. KOPER: Piščanec (Vesel), Colič, (Pogačnik), Prašnikar, Škerlj, Bertok, Jermanič, Klecin, Cuban, Milič, Kovalič, Vadevit. Strelci: Radulovič v 36., Kamenski v 43., Radulovič v 56. in Košak v 73. min. za Branik ter Kovalič v 70. min. za Koper. Sodnik Kološa iz Murske Sobote — prav dober. Domačini so bili boljši nasprotniki. Ce bi bili izkoristili vse neštete zrele priložnosti za zadetek, bi Koprčani zapustili Maribor z dvoštevilčnim rezultatom. Vse kaže, da bo Branik tudi v SNL trd oreh za marsikaterega nasprotnika. Pri Kopru sta se odlikovala Milič in Klecin, pri Braniku pa je treba pohvaliti pravzaprav celotno moštvo, še posebno pa Donka, Raduloviča, Košaka in Rajherja. NAJLEPŠI PRIZOR PRED ODMOROM - Nogometaši Kladivarja in Karlovca so bili pred odmorom sila nervozni,-saj je šlo za biti ali ne biti. Zategadelj je povsem razumljivo, da ni bilo lepih akcij, pač pa mnogo spodrsljajev na obeh straneh. Naš fotoreporter pa je kljub temu ujel na filmski trak eno redkih razburljivih in obetajočih akcij Kladivarja obenem pred karlovškimi vrati. Vratar Lovretič je s skrajnimi napori preprečil Marinčku (v progasti majici), da bi poslal žogo v mrežo. Foto: Selhaus MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA V LUZERNU TENIŠKI TURNIR NA ŠVEDSKEM Senzacije ni bilo Emerson premagal Piliča v Štirih nizih BAASTAD, 12. jul. — V finalu mednarodnega teniškega turnirja na Švedskem je Avstralec Emerson premagal Piliča 1:6, 7:5, 6:1, 6:2. Med vso tekmo, ki jo je gledalo okrog 5.000 gledalcev, je močno deževalo. , V konkurenci moških dvojic je jugoslovanski par Jovanovič — Pilič osvojil prvo mesto brez borbe. Švedska dvojica Lundquist — Schmid je predala igro brez borbe zaradi poškodbe Lundauista. V prvem nizu je neuradni svetovni prvak osvojil samo en games. Emersonu ni šlo prav nič od rok, tudi ni utegnil uveljaviti znane taktike. V drugem nizu je Pilič ponovno vodil s 4:2, razen tega pa je imel tudi servis, ki mu je zmeraj odlično služil. Vse je kazalo, da je na vidi- ku senzacija. Toda Pilič je nato izgubil tri geme zapored in drugi niz obenem. Vse, kar se je pozneje dogajalo na igrišču, ni bilo več podobno dogodkom iz prvih dveh nizov. Emerson je povsem prevzel pobudo in pošiljal žoge iz kota v kot. I Pilič se je zdel povsem brez moči. Vsekakor bi bilo preitirano zahtevati, da bi Pilič premagal wimbledonskega prvaka, toda kljub temu je to njegov velik uspeh, saj se je v izredno močni mednarodni konkurenci plasiral v finale. Strokovnjaki pa kljub temu sodijo, da je Pilič vendarle prehitro opustil upanje, saj bi moral — de upoštevamo njegove bogate izkušnje — imeti vendarle več moralnih moči. Ožji izbor za reprezentanco Pred atletskim dvobojem z Bolgarijo BEOGRAD, 12. julija — Po atletskem troboju v Novem Sadu je komisija za sestftvo reprezentance določila naslednjo ekipo kot ožji izbor za dvoboj z Bolgarijo, ki bo 1. in 2. avgusta v Beogradu. Dokončno bodo reprezentanco sesta- Prvi ravninski kros z motorji Okoli 3.000 gledalcev na za n&nivi prireditvi v Sneberjih LJUBLJANA, 12. julija. — Na zametku novega avfco-drana, na prodnatem terenu ob Savi v Sneberjih je bila danes popoldne prve uspela motociklistična prireditev — prvi ravninski kros z motorji v Sloveniji sploh. Tekmovanje je priredilo prizadevno AMD Moste (Ljubljana), in sioer v počastitev občinskega praznika občine Moste-Pol j e. Pred začetkom prve kvalifikacijske vožnje je direktor dirke tovariš Vlado Cencelj pozdravil nastopajoče dirkače iz Slovenije (16) in Hrvaitske (9), ki so se naito predstavili občinstvu (3.000) v pozdravnem krogu. Janez Rotar Prireditelji so 1100 m dolgo in težavno progo speljali tako, da so gledalci lahko spremljali dirkače na vsej dolžini. Trasa ni imela kdo ve kakih trdih orehov, vendar je tekmovalcem povzročala precejšnje težave. Predvsem ni bila dovolj široka za prehitevanje, prejkone pa je bila zaradi izredne (drobne) valovi tasti premalo »hitra« zlasti za najbolj prekaljene udeležence današnje »premiere«. Za nadaljnje prireditve na tem idealnem prostoru sredi zelenja jo bo treba še Izpolniti z nekaterimi tipičnimi ovirami (denimo s številnejšimi in večjimi terenskimi skoki) za take sicer zelo privlačne prireditve. Dva ducata slovenskih in hrvatskih dirkačev se Je na specialnih terenskih motorjih (250 ccm) pomerilo najprej v štirih izločilnih vožnjah (po 10 krogov). Polovica najbolje planiranih is vseh voženj je uvrstila v zaključni finale (15 krogov). Ze prve vožnje so ogrele občinstvo, saj takega tekmovanja doslej še ni videlo v Ljubljani. Takoj po (skup-. nem) startu so se nastopajoči vozači razpršili vzdolž vse proge. Kdor je na startu za ostal, je zamujeno skušal na doknadlti na razgibanem travnatem terenu. Prehitevanje pa je bilo otežkočeno spričo ozke trase. Prav ti uspeli in neuspeli poskusi so razen tveganih terenskih skokov najbolj navdušili gledalce. * V prvi eliminacij skl vož- nji je po računih vnaprej najhitreje prevozil 10 krogov favorizirani Tržičan Janez Rotar s strojem »Jawa«. Na drugo mesto je prišel Jože Zupin iz Cerkelj, na tretje pa najboljši gost iz Hrvatske — Ivica Stipetič. V drugi vožnji je zasedel prvo mesto' Ferenz Hales (Hrv.), drugo oziroma tretje mesto pa je pripadlo slovenskima dirkačema Albinu Pehan tu in Stanku Vezenjaku iz Orehove vasi. V tretji Izločilni vožnji Je *■» del prvo mesto I. Stipetič (Hrv.), pred J. Rotarjem (Slov.) in Belo (Hrv.), v četrtem nastopu pa je bil najbpljšl Merlič (Hrv.) pred •Zupinom in Primoiečem (oba Slovenija). Naj večje zanimanje med gledalci je bilo seveda za finale, v katerem so se pomerili med seboj vsi najboljši iz štirih prejšnjih kvalifikacijskih nastopov. Med njimi se je najbolj izkazal mladi Tržičan An/ drej Ahačič (Puch SGSS), ld Je uspel premagati vse svoje tekmece. Tako je prvi anagovalec prve prireditve z motorji v Sneberjih. V finalu so se dirkači razvrstili takole: 1. Ahačič (Tržič, Puch SGSS). t. J. Rotar (Tržič, Java), 3. Stipetič (Hrv., Java), 4. Merlič (Hr., Java)) 5. Vesenjak (Orehova vas. Maico), 6. Bela (Hrv., Panonia), 7. Hat (Hrv., Java), 8. Zupin (Cerklje. Java), ». Krismanlč (Hrv., Java), 10, Sega (Moste, Puch), 11. Vendlič (Hrv., Java) ln 12. Hades (Hrv., Java). H. vili po končanem tekmovanju po--amesnikov za državno prvenstvo, ki bo 25. in 26. julija v Sarajevu. V ožjem izboru za sestavo ženske reprezentance so: za 100 in 200 m ter štafeto 4 x 100 m: Marjana Lubej, Sinkovec-Luncer, Stamejčič, Petnjarič,. 400 m in 800 m: Farkaš, Nikolič, Rajkov, Maričič in Petrovič 80 m ovire: Stamejčič, Lubej, Burany, višina: Gere — Puli c. Mri njek — Jambrošič, Fočič, daljina: Stamejčič, Lubej, Mrinjek, krogla: Sporer, Kačič, Bosnlč, disk: Vukovič, Hudobivnik, Celesnik, kopje: Kačič, Cirkovič, Urbančič in Žunji. Za ,-estavo moške reprenentanoe so predvideni: za 100 m, 200 m in štafeto 4 x 100 m: Pavlovič, Kara si, Muškovič, Hercog, Stanojev, 400 m in štafeta 4 x 400 m: Bos-nar, Stanovnik, Grujič, Djani, Kovač, LISčič, Prah, 800 m: Grujič, Miloševič, Rubežič. 1500 m, 5000 m in 10.000 m: Važič, Janez Kovač, Sujič, Cervan, žuntar, Farčič, Ivanovič, Štros, 300 m ovire: Spon, Kokič, Bogunovič, 110 m ovire: Pe-trušič, Todosijevič, Brodnik, Rukavina, 400 m ovire: Djani Kovač, Cvara, Botič, višina: Andjelkovič, Vivod. Matjan, daljina: Babič, Mu-njič, Ledič, Malešev, troskok: Nja-radi, Jocič. Stanišlč, palica: Lešek, Arapovič, Bogovič, krogla: Jocovič, Barišič, Ivančič, Pikula, disk: Ra-doševlč, Raklč, kopje: Miletič, Galič, Trifunovič, Spilar in kladivo: Bezjak, Račič, Gromilovlč. Po domaflh krofih ZAGREB — Na teniškem turnirju aa »Jageooev memorial«, na katerem so sodelovali najboljši jugoslovanski igralci, stari manj kot 21 let. je zmagal član Medveščaka Stolcer, ld je v finalu premagal Speara (Spartak) 5:7. 0:2. 7:5. 8:2. Za tretje mesto Je Mlnček (Split) premagal Panovo (Skopje) 6:3, 6:3, 6:2. Po turnirju so sestavih reprezentanco aa Galea pokal (Stolcer, dpeer k) Mlnček). LJUBLJANA — Na baliniščih Elektre, Zarje, Šiške, Invalida in Ročne ddHne je bilo balinarsko prvenstvo Ljubljane v konkurenci parov. Jadran, Lokomotiva, Trnovo, Šiška in Poštar ter prvak Gorenjske bodo konec meseca nastopih na okrajnem oziroma republiškem prvenstvu, ki bo v Novi Gorici. . Blesteči zmagi našega osmerca Dvakrat je premagal osmerec CSSR in druge posadke * OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA LUZERN, 12. julija — (Po telefonu) — Na jezeru Rotsee pri Luzernu so se danes končala tekmovanja 13. tradicionalne veslaške regate, na kateri so sodelovali najboljši čolni II držav, med njimi SZ, Nizozemske, Poljske, CSSR, Italije, itd. ZRN in NDR sta sodelovali le v eni disciplini. Jugoslovanski osmerec je zmagal včeraj in danes. Ko srditi borbi s čolni CSSR, Nizozemske, Francije, Poljske in Švice je dosegel enega izmed najsijajnejših uspehov našega veslaškega šport-ta v zadnjih letih. Vse države — udeleženke so I>oslale na regato več posadk kot je bilo pričakovati, saj je bila to zanje zadnja velika priložnost, da preizkusijo svoje moči pred evropskim prevenstvom, ki se bo v začetku avgusta začelo v Amsterdamu in pred olimpijskimi igrami v Tokiu. Tudi mi Jugoslovani smo se s tem namenom udeležjli regate, in sicer z osmercem, da bi potrdili uspeh, ki smo ga dosegli nedavno z obema četvercema v Lyonu. Veslači teh četvercev narfireč sestavljajo ekipo osmerca, ki je nastopil na Bledu in sedaj v Luzernu. Včeraj je naš osmerec zmagal s časom 5:57,0 in osvoji! nagrado podjetja Campari — »Zlato veslo«. Naš osmerec se je otresel češkoslovaškega pri. 1200 m, do koder je bil z njim hud boj za vodstvo. Naši veslači so nato pospešili zavesljaje in zmagali za več kot dolžino čolna pred ekipo CSSR. V današnji ponovitvi oziroma finalu se je češkoslovaški osmerec hotel na vsak način' revanžirati za poraz. Start je bil zelo silovit, • toda naši so prevzeli vodstvo že pri 250 metrih. Cehi in Poljaki so jim tesno sledili tako, da so bili pri 500 me-rih vsi trije čolni v isti črti. Kmalu pa je začel jugoslovanski osmerec z novo ofenzivo in pri rt)00 metrih tesno vodil pred posadko CSSR. Do, 1750 metrov so naši veslači povečali prednost in na cilju zmagali za dolžino čolna s časom 5:52,90. V tej regati je naš osmerec osvojil trofejo »Veliki osmerec«. Kakor včeraj, tako so bili tudi danes vsi presenečeni zaradi izredne forme in zmage jugoslovanske ekipe. To je bil res velik podvig, uspeh, ki ga že dalj časa nismo dosegli. Sedemnajst-tisoč gledalcev je navdušeno pozdravilo zmago našega čolna, v katerem so veslali: Boris Klavora, Jože Perc, Vekoslav Skalak, Alojz Col.ia, Marko Markič, Pavao Mandič, Jadran Baruč, Slavko Januševič, krmaril pa je Zdenko Balaš. Veslaški strokovnjaki, ki so tu zbrani v velikem številu, so izredno presenečeni spričo živahnosti in dinamike, ki so jo pokazali naši veslači, zlasti na startu in v finišu. Vsi menijo, da se bo naš osmerec tako v Amsterdamu kot v Tokiu boril za najvišja mesta, da pa je še zmeraj največji favorit na teh regatah nemški osmerec iz Ratzeburga. _ REZULTATI — osmerec (nedelja): 1. Jugoslavija 5:52,90, 2. CSSR 5:56,40 , 3. Poljska 5:58,41. 4. Francija 5:58,43; Aoeble scmII: 1. CSSR 6:29,00, 2. SZ 6:31,47, 3. Nizozemska 6:33,46, četverec s krmarjem: 1. SZ 6:24,00 , 2. Poljska 6:24,49 , 3. NižOBemska 6:30,50: četverec brez krmarja: 1. Italija 6:16,04, 2. Sovjetska zveoa 6:20.34, 3. Francija 6:24,40; dvojec s krmarjem: 1. Poljska 7:22,41, 2. Avstrija 7:26,58, 3. Švica 7:31,80; skifi: 1. Nizozemska 7:11,45, 2. Poljska 7:14,22, 3. CSSR 7:19,65; dvejcc bree krmarja: 1. Italija 6:50,75. 2. Nizozemska 6:52,58, 3. Nizozemska II 6:58.4B. Velika presenečenja mednarodne regate v Luzernu so se začela z nepričakovano zmago češkoslovaškega dotible sculla. med;An ko sta bila proslavljena veslača Sovjetske zveze Ivanov in Berkutov šele druga. V četvercu s krmarjem so po pričakovanju zmagali reprezentanti Sovjetske zveze, medtem ko je zmaga četverca bree krmarja Motto-Guzzi iz Italije v zanimivi borbi s sovjetskim čolnom iz Vilme nedvomno presenetljiva. V dvojici s krmarjem sta bila veslača Poljske velika favorita že pred regato, medtem ko v dvojici brez krmarja zares nihče ni računal, da bosta Italijana premagala svetovne prvake iz Constan-ze. ki sta se morala zadovoljiti m petim mestom. V konkurenci skif-fov je Nizoeemce Grey premagal med drugimi tudi odličnega Kozaka (CSSR). BOŽO BENEDIK MEDNARODNI KOLESARSKI DIRKI 0KR00 FRANCIJE Jugoslovanom gre bolje Garcia med amaterji, Anquetil med profesionalci CLERMONT FERRAND 12. julija — V 12. etapi današnje kolesarske dirke amaterjev »Tour de l’Ave-nir« (Mauriac — Clermont Ferrand 138 km) je zmagal Belgijec Spruyt s časom 3;39:40. Vrstni red Jugoslovanov v tej etapi: 25. Boltežar s časom 3:45:43, 27. Santa-vec 3;45:52, 35. Valenčič 3;48:34, 43. Bajlo 3;53:50, 56. Ukmar 3;55:47, 65. Pav-lik 3;59:20, 68. Bilič 4;00:10. Po tej etapi vodi v generalnem plasmaju Spanec Garcia s časom 44;5924. V generalnem plasmaju so se naši vozači nekoliko popravili: 20. je Valenčič, 37. Bajlo, 40. Boltežar, 47. Ukmar, 18. Bilič, 66. Šantavec, 67. Pavlik. V ekipnem plasmaju vodi Španija pred Francijo, Jugoslavija pa je še vedno na osmem mestu. Profesionalci so danes vozili 20. etapo (Brive — Clermont — Ferrand); zmagal je Španec Jimenez s časom 7;08-33. V generalnem plasmaju posameznikov je še naprej obdržal rumeno majico Fran-| coz Anquet.il. 16 smrtnih žrtev med gledalci Vzroke nesreče na »Tour de France« raziskujejo set ljudi. Vse ponesrečence, med katerimi so tudi hudo ranjeni, so odpeljali v bolnišnico 12, km od kraja nesreče. šofer tovornjaka je v zaporu in je laže poškodovan, ker je v trenutku, ko se je kamion prevrnil v kanal, skočil iz kabine. Občinstvo je sicer poskušalo, da bi z njim obračunalo na mestu samem, ker je menilo, da je on kriv nesreče. Posredovanje policije je preprečilo, da bi LIMOGES, 12. jul. Po najnovejših vesteh se je pri včerajšnji nesreči v XIX. etapi kolesarske dirke »Tour de France« smrtno ponesrečilo 16, poškodovanih pa je bilo 30 oseb. Kakor je znano, je prišlo do nesreče, ko je tovor-njak-cisterna iz spremstva, ki je vozil s hitrostjo 90 km na uro, zadel med gledalce na, betonski ograji mosta čez reko Dordonie. Tovornjak je povlekel za seboj v kanal okoli petde- se meščani znesli nad voznikom. Po nekaterih rezultatih preiskave domnevajo, da je do nesreče prišlo zaradi tehnične napake vozila. Nesrečo še preiskujejo, enako pa tudi kanal, da bi ugotovili, če so na dnu še kaki ponesrečenci. Računajo namreč, da je kamion pahnil v kanal več ljudi, kakor so ugotovili doslej. BEOGRAD, 12. jul. Organizacijskemu odboru kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«, ki se bo zabela 26. t. m. v Skopju, so doslej poimensko prijavile svoje vozaCe štiri države, in sicer: Nizozemska: Tummers, Doek, Bmmmen, Eiers, Sohepers, Van Seggeln; CSSR: Konecny, Kvapil, Masna k, Mo! tek. Musich. Novotny, Pichl, Polacek. Sever. Wencel; Anglija: Baty, Gracham, Dob- son. Pretviiing. Durmin, McNaught. Bologna: Froncossi, Ghedini, Gardelli, Constanti, Talenti, Tam-pieri. Intertoto Sarajevo : Anger 7:0 (1:0) , Vojvodina : Vienna 5:2 (4:2) Enpor (Rostock) : Hodnički (NiS) 3:1 (1:1) LONDON — V prijateljski vaterpolski tekmi je Anglija premagala Spenijo 4:1. CELJSKA a-TORCIDA-« BREZ TEKMECA — Vse Celje je včeraj živelo za enajst mož, za njihovo usodo. . . Stadion na Glaziji je bil napolnjen do zadnjega kotička že v zgodnjih popoldanskih urah. Da bi bila pomoč ljubljencem res učinkovita, so se najbolj neugnani gledalci »oborožili« z vsemi možnimi rekviziti, tako da je bila naelektrena arena podobna bolj oglušujočemu koncertu, ki je menda prekosil vse. Tole, kar vidite na posnetku, je bilo v trenutku zmagovitega zadetka, ki je pripeljal Kladivarja v II. zvezno ligo--- Foto: Selhaus NAJVEČJO IZBIRO ZVEZ SIROM PO SVETU VAM OMOGOČA KOMBINACIJA UNIJ JAT VSE INFORMACIJE PRI POSLOVALNICAH JAT-a. POTNIŠKIH AGENCIJAH. VLI PREDSTAVNIŠTVIH B. O. A. C, BEOGRAD, HOTEL »fcn.Cfci.ZIOR«, IktMTON 80-20» BRITANSKA PRB&OlgflfBfiBA LISTAT fllSA IBTOOTVUTaJfr 48 UMA lOMSAa SRED.VZH0D JUGOSLAVIJA 3BEEHUT DALJ .VZHOD OKROG SVETA SRED.AMERIKA OKROG SVETA JUŽ.AMERIKA AUSTJLALIA B*0*A*C 1'n >j° JFA T linije Prometna tragedija pri 2alcu CELJE, 12. jul. Na povsem ravnem delu ceste prvega reda med Žalcem in Šempetrom se je včeraj ob 12.30. uri smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila Dieter Schraeineir iz Gradca. Hudo sta se poškodovala njegova mati Margareta in oče Helmuth. Odpeljali so ju v celjsko bolnico. Margareta Schraeiner je v zelo kritičnem stanju. Na avtomobilu je za več kot pol milijona dinarjev škode. Do nesreče je prišlo, ko je voznik Schraeiner na vožnji iz Celja proti Ljubljani prehiteval nekega kolesarja, pri tem zavozil na skrajno levo stran ceste, podrl smernik in se s polno hitrostjo zaletel v obcestno jablano. Smrtni padec LJUBLJANA, 12. jul. Sinoči ob 22.45 uri je ob cesti pri gostilni »Topeč« v Mostah pri Komendi padel Milan Lap, delavec brez zaposlitve iz Most, in se tako nesrečno pobil po temenu glave, da je kmalu zatem umrl. 0tn>k žrtev prometne nesreče LJUBLJANA, 12. jul. Na križišču Žalske in Križne ulice v Ljubljani je včeraj ob 6.45 uri trčil motorist Tomaž Gregorin v kolesarja Ignaca Cvirna. Motorist je vozil po žalski ulici proti pokopališču, v križišču pa mu je iz Križne ulice, ki je zaprta za ves promet, pripeljal pred motorno kolo kolesar Cvirn. Pri trčenju je bil hudo poškodovan petletni Ignac Cvirn (zlom lobanjskega dna), ki se je peljal z očetom na kolesu. Prometne nesreče v Beogradu Kojveč jih povzročijo vozniki s prehitro vožnjo BEOGRAD, 12. jul. (Tanjug). Najnovejši statistični podatki o številu prometnih nesreč v Beogradu so ponovno pokazali, da je prehitra vožnja najpogostejši vzrok za prometne nesreče. Precej manj jih je bilo zaradi nespoštovanja prednosti pri prehodih, zaradi raztresenosti in drugih vzrokov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v Beogradu 1843 prometnih nesreč, v katenh je umrlo 35 ljudi, 814 pa jih je bilo laže ali huje ranjenih. V primerjavi z nesrečami v istem obdobju lani se je število nesreč letos povečalo za več ko 11 odstotkov. Podatki kažejo, da je mogoče večino nesreč pripisati »subjektivnemu faktorju« (70 odstotkov). Čeprav pešci niso brez vpliva na število nesreč, so vendarle samo vzporeden faktor v prometnih nesrečah v Beogradu. Največkrat so V>ili poškodo-vni otroci med 4. in 14. letom. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo največ nesreč v ožjem delu Beograda. Kaže, da vozniki na beograjskih ulicah, posebno pri prihajanju v mesto, ne zmanjšajo hitrosti tako, kot zahteva promet v gosto naseljenem mestu. Tega ne store kljub številnim opominom in kaznim, ki pa seve-ja ne morejo biti edini ukrep za preprečevanje hitre vožnje. V' vsej Srbiji je bilo lani izrečenih 136.720 mandatnih kazni za prekrške v cestnem prometu. Sodniku za prekrške je bilo izročenih 86.346 zahtev za administra-tivno-kazenški postopek, skoraj 25.000 voznikov pa se je zaradi prekrškov zagovarjalo. Precejšen del kazni in kazenskih postopkov odpade na Beograd, oziroma na voznike, ki vozijo skozi mesto. Nadaljnji podatki kažejo, da je bilo lani v Srbiji okrog 70 odstotkov vseh prometnih nesreč v naseljih. Prebita vožnja je med povzročitelji nesreč na prvem mestu z 20,5 odstotka. Kaže, da vse akcije za preprečevanje nesreč, to je prometno-vzgojne akcije in poostreni kriteriji pri izpitiH za vozniško dovoljenje, niso dale pričakovanih rezultatov. Predvsem je potrebna za vse ljudi na cestah, posebej pa za voznike, večja osebna qdgovomost, ki bo prva pomagala preprečevati prometne nesreče. Z življenjem plačana neprevidnost CELJE, 12. jul. Ko je vozil včeraj ob 16.50 uri Josin Mahmud Al Asih, Egipčan, ki študira v Ljubljani, z osebnim avtomobilom znamke Lancia iz Ljubljane proti Celju, mu je v Drešinji vaši nenadoma zavila pred avtomobil kolesarka Cita Go-minšek iz Drešinje vasi. Avto jo je zbil po cesti, pri tem je dobila hude poškodbe, ki jim je ob 17.05 uri v bolnišnici podlegla. Na avto-tomobilu in kolesu je za 160.000 dinarjev škode. Z avtom v betonski zid MURSKA SOBOTA, 12. jul. — Danes okrog druge ure zjutraj se je zgodila huda prometna nesreča na cesti III. reda v Tešanovcih v soboški občini. Voznik osebnega avtomobila Jože Nemeš iz Radgone je s hitrostjo približno 50 km na uro zavozil v obcestni jarek, po katerem je drsel z desnimi kolesi do betonskega propusta. Zaradi hudega udarca v beton je nastalo na avtomobilu škode za okrog 400.000 din, voznik pa je bil k sreči le lažje ra-ranjen medtem ko sta njego. vi sopotnici ostali nepoškodovani. B. B Trčenje pri prehitevanju KOPER, 12. jul. Nizozemski državljan Jan Bouguet je včeraj ob 17.20 uri na ovinku pri Ilirski Bistrici z osebnim avtomobilom prehiteval avtobus kranjske registracije, ki ga je vozil Ivan Golob iz Kranja, in se zaletel vanj. Pri nesreči je bil hudo ranjen voznik Bouguet (zlom roke in prsnega koša), njegova žena in hčerka pa laže. Odpeljali so • jih v re-ško bolnišnico. Na osebnem avtomobilu in avtobusu je za več kot milijon dinarjev škode. Obe vozili sta nesposobni za vožnjo. >fOj o6au ui ojosez ez euiaj^j Trije mrtvi, 30 ranjenih Pri Ral ji se je prevrnil avtobus BEOGRAD, 12. jul. (Tan-jud). Blizu Ralje se je danes okrog 8. ure zjutraj pripetila huda prometna -nesreča, v kateri so umrli trije ljudje, ranjenih pa je bilo 30. Med umrlimi sta 17-let-ni učenec Dragan Mladenovič iz Beograda, enoletni otrok Miodrag Andjelkovič iz Beograda ter ena še ne identificirana potnica. Do nesreče je prišlo, ko je voznik avtobusa z registracijo LE 20-39 na poti iz Beograda proti Leskovcu po- Rozneslo mu je zračnico CELJE, 12. jul. Ko je vozil Anton Herken, avstrijski državljan včeraj ob 15.50 uri z osebnim avtomobilom po cesti tretjega reda Vojnik-Dobma proti Dobrni, mu je v vasi Hrenova nenadoma razneslo prednjo levo zračnico. Avto je zaneslo v levo v cestni smernik, kjer je obstal. Voznika in ženo so zaradi poškodb odpeljali v celjsko bolnico, na avtomobilu pa je za okrog pol milijona dinarjev škode. Motorist. v kolesarja LJUBLJANA, 12. jul. Na križišču Titove ceste s Posavsko ulico v Ljubljani, je včeraj ob 7.40 uri motorist Ferdinand Vrankar trčil v kolesarja Antona Smrdelja, ki je s kolesom ob sebi v križišču prečkal cesto, ne da bi se prepričal če je prosta. Motorist kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Motorist je bil huje, kolesar pa laže poškodovan. Odpeljali so ju v ljubljan- skušal, da ne bi zadel v osebni avto. Avtobus je last Avto transporta is Leskovca. Šofer Ilija Ivkovič iz Leskovca je ranjen. Vse ranjene potnike so prepeljali v beograjske bolnišnice. Večji del ljudi, ki so jih prepeljali v beograjske, bolnišnice, so bili popoldne že odpuščeni. Na zdravljenju so zadr j.'' r. di, ki pa po obvestilih iz bolnišnic niso huje poškodovani. Mopedist v tovornjak KOPER, 12. jul. Na nepreglednem ovinku v Gorenji Trebuši se je včeraj ob 14.30 uri mopedist Justin Skok zaletel v levo prednje kolo tovornjaka kranjske registracije, ki ga je vozil Gabrijel Eržen. Hudo poškodovanega mopedista (zlom leve noge v podkolenu in pretres možganov) so odpeljali v šempetersko bolnico. Skok je vozil po sredini ceste z neprimerno hitrostjo. Izsiljevanje prednosti je končalo smrtjo se s LJUBLJANA, 12. jul. Včeraj ob 13.15 uri je v ljubljanski bolnici podlegel poškodbam Franc Mozej, sopotnik motorista Ivana Sokola, ki je včeraj ob 8.20 uri na križišču Tovarniške in Središke ulice v Ljubljani trčil v tovornjak ljubljanske registracije, ki ga je vozil Peter Koprivec. Do nesreče je prišlo, ker je motorist Sokol v križišču izsiljeval prednost. Poškodovana sta bila tudi oba vosiika. XIV GORENJSKI SEJEM fcSfcvI V KRANJU OD 31 JULIJA Z motornim kolesom v drevo KAMNIK, 12. jul. Na cesti tretjega reda v vasi Vrhpolje pri Kamniku je včeraj ob 18.30 uri zapeljal z motornim kolesom s ceste v drevo Bruno Nemrš in se hudo poškodoval. ■ Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico. Nemrš je vozil brez vozniškega dovoljenja. Trčenje motoristov MURSKA SOBOTA, 12. jul. — Danes zjutraj ob 8.30 se je v Martjandh v soboški občini zaradi neprevidne vožnje motorista Štefana Pankerja iz Brezovec zgodila lažja prometna nesreča, ki bi lahko imela hude posledice. Štefan Panker je namreč z motornim kolesom MS 10-071 neprevidno zavijal s stranske cesto na cesto II. reda, ne da bi se prepričal, če je česa prosta. V tem trenutku je po prednostni cesti vozil pravilno po desni strani mopedist Ludvik Kuzma iz Suhega vrha. Panker je zadel mopedista, ki kljub naglemu zaviranju ni mogel preprečiti trčenja, v prednji del mopeda. Moped je bil precej poškodovan voznika pa sta k sreči odnesla celo kožo. B. B. DO 11 AVGUSTA 1964 Naše časopise SK0 TRIBUNO« »DELO«, »TEDEN-in »TOVARIŠA« lahko na letovanju ob Jadranu kupujete v poslovalnicah »VJESNIKA«, »BORBE« ali »POLITIKE« ter pri prodajalcih časopisov v naslednjih krajih: • ANKARAN • BASKA • BIOGRAD NA MORU • BOL NA OTOKU BRAČU • CRIKVENICA • DUBROVNIK • PIRAN • HVAR • ICIC1 • IZOLA • LOVRAN • JELŠA NA HVARU • KAŠTEL STARI PRI SPLITU • KOPER • LABIN (ISTRA) • MALI LOŠINJ • MAL1NSKA • MAKARSKA • MOSCE-NICKA DRAGA • NEREZINE (OTOK LOŠINJ) • NOVALJA (OTOK PAG) • NOVI GRAD (ISTRA) • NOVI VINODOL • OM1SALJ • OPATIJA • POREČ • PORTOROŽ • PULA • RAB • ROVINJ • SAVUDRIJA • SELCE PRI CRIKVENIC1 • SENJ • SPLIT • UMAG • VRSAR (ISTRA) • VELIKI LOŠINJ • ZADAR • VEZANE VLOGE — j • nagradno žrebanje m I višje obresti • nezgodno zavarovanje ^ wmIw Komunalna banka ffl ffi IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3 — UPRAVA TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 OGTASNT nDDPT pic- r tttrt ta m a nTnu a i m tri vccim 2DELoT UUBnANAA RAAr™ Pm°N 4 nnmfn A tr t??CuIKE TELEFON 21-832. PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA. TELEFON 20-463. POSTNI PREDAL 29 - BRZOJAVNi NASLOV- DELO«. LJUBLJANA. ŽIRO RAČUN PRI NARODNI BANKI LJUBLJANA 600-11-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV -ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika: 20-646 HWawwimijmwiittMiiiwfttiHRJwmiiiiiiiimflWBiiimHiimiiimwiiininimitiHimftintniiifimwHmiHmtiwiffifflwimHfiiiHi.ii IMMRM Varčujmo z elektriko tudi v industriji! Kritičen elektroenergetski položaj je povzročil ob-Sutno pomanjkanje električne energije. Zmanjšanje porabe električne energije — s čimer bi pokrili primanjkljaj — je treba doseči z varčevanjem in ne z zmanjševanjem proizvodnje. Izognimo se gospodarski škodi! — Tudi v industriji varčujmo z električno anergijo! — Zatorej: -" \ ,w — Ne puščajte električnih motorjev teči neizkoriščenih! V obratovanju naj bodo le tedaj, kadar opravljajo delo. Stroje, ki opravljajo enako delo in jih poganjajo elektromotorji, obremenite tako, da bo izkoristek električne energije čim boljši. Motorje, ki niso nujno potrebni, izključite, če ostali motorji lahko prevzamejo obremenitve. 6585 // LIKO rr Lesno industrijski kombinat VRHNIKA, Cankarjev trg 4 Zaradi likvidacije mizarskega obrata na Vrhniki, bomo prodali naslednji material: - PA N EL K E RAZNE VELIKOSTI IN DEBELINE - RAZLIČNE KOMADE ULTRAPASA, MELANITA, MELAMINA IN EMAJLIRANEGA LESONITA V RAZLIČNIH BARVAH IN NIANSAH - [VERICE, VEZANE PLOŠČE IN LESONITA RAZNIH VELIKOSTI IN DEBELIN Vabimo interesente, da si ogledajo zalogo materiala namenjenega za prodajo do 20. 7. 1964. 6678 Nenadoma nas je zapustil dobri mož, oče, sin in brat Franc Mazej kurjač Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 13. julija 1931-ob 17. uri izpred Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Neža, otroci: Franci, Tone, Helena in Janja, mama Marija, brat Lojze, sestre Mici, Anica, Ivanka. Rezi ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Raka pri Krškem, Kranj, 12. julija 1964. ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta Antona Gamzeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mu izkazali poslednjo čast, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko vencev in cvetja. Vsem se zahvaljujem za izrečeno pismeno in ustmeno sožalje. Fosebno zahvalo č. duhovščini za zadnje spremstvo, kolektivom »Veletekstila«, gost. podjetja »Stari Tlšler« ter cvetličarni Androtič, za poklonjene vence., Žalujoča hčerka Sanda v imenu vseh. IFESTIVALl Poletne kulturne prireditve ijibi.hm 3. BALETNI BIENALE ZADNJA PREDSTAVA NOV PROGRAM DANES 13. julija ob 20.30 v Križankah (ob dežju v Operi) — SUITA V BELEM — DŽUNGLA —SHIRAH — PLES KADETOV. Predstava holandskega baleta je doživetje. Vstopnice: danes od 10. 13. in od 17. ure dalje. Za uspešno izvršeno operacijo, za vso nego in skrb se profesorju Dr. Benediku in vsem sodelujočim najlepše zahvaljuje Franc Tominšek, Trbovlje. 808 Zapora cest OBČINA LJUBLJANA - ŠIŠKA bo 13. 7. 1964 začela z rekonstrukcijo Celovške ceste na odseku od križišča ceste na Jami do šišenske ceste. V prvi fazi bo v gradnji jugozahodni del ceste in zaradi tega nastanejo na tem odseku naslednje spremembe v prometu: 1. promet po Celovški cesti ostane praviloma nespremenjen, to je dvosmeren, le da se hitrost omeji na 40 km na uro; 2. kolesarji v smeri proti Ljubljani se preusmerijo na šišensko cesto z izhodom nazaj na Celovško cesto iz Vodnikove ceste pri stari cerkvi; 3. izvozi m uvozi v stranske ulice na jugozahodni strani Celovške ceste (to so Gospodinjska, Scopolijeva, Pavšičeva, Tugomer jeva, Frajerjeva in Martina Krpana ulica) se zaprejo; 4. hodnik za pešce na jugozahodni strani Celovške ceste bo do nadaljnjega zaprt; pešci naj se poslužujejo najbližnjih vzporednih poti; 5. mestni promet na tem odseku ostane nespremenjen, vendar se za smer v mesto začasne ukine postajališče ob Pavšičevi ulici. medtem ko se postajališče pri občini premesti niže za križiščem na Jami; za smer proti Šentvidu ostanejo postajališča nespremenjena. Navedene spremembe bodo trajale predvidoma do sredine septembra 1964. Ljubljana, dne 11. 7. 1964. Skupščina občine Ljubljana-Šiška Maribor DEŽURNA LEKARNA: Ponedeljek. 13. julija: lekarna »Pri gradu«. Partizanska 1. KINO: UNION: nem. krim. film: DOKAŽITE ALIBI. PARTIZAN: Franc. cin. film: IGRE RE- SNICE. UDARNIK: ital. franc, barvni cin. film: MONGOLI. »AGR0STR0J« sprejme takoj ali po dogovoru 1. PRAVNEGA REFERENTA 2. TAJNICO glavnega dlrektor|a 3. STEN0DAKTILOGRAFK0 4. KNJIGOVODJO osnovnih sredstev 5. FINANČNEGA KNJIGOVODJO za obrat družbene prehrane 6. VEČ KLJUČAVNIČARJEV, STRUGARJEV in AVTOMEHANIKOV Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje za samce zagotovljeno. — Ponudbe pošljite na naslov: »AGROSTROJ«, LJUBLJANA, Draga štev. 41, najkasneje do 1. avgusta 1964. 6740 RTV Ljubljana SPORED ZA PONEDELJEK 5.00—7.00 Dobro jutro! 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.05 Ljubiteljem narodnozabavnih melodij; 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji; 9.00 Za mlade radovedneže: Poglejmo v živalski svet; 9.15 Obnovimo pesmi iz oddaj »Pet minut za novo pesmico«; 9.30 Pisana orkestralna paleta; 10.15 Iz starejše domače glasbe; 10.35 Naš podlistek — D. Schwartz: Ameriška pravljica; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glast^a; LJ.15 KN — Ing. Rado Linzner: Tržni in krmni strniščni posevki; 12.25 Opoldanski dotolči pele-mele . . . 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat (pester glasbeni spored); 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni ‘sprehodi — Obisk v mariborski operi;- 18.06 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvočni razgledi: španska zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Revija zabavnih zvokov z jugoslovanskimi izvajalci; 20.50 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.10 S popevkami po svetu: 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Po svetu jazza; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TELEVIZIJA Na kanalih 3, 5, € 11 s pretvorniki 19.08 Objava dnevnega sporeda — (Ljubljana J 19.10 TV obzornik (Ljubljana) 19.30 S kamero po svetu — film (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Tedenski športni pregled — (Beograd) 21.00 Jnlijski ognji — oddaja je posvečena Dnevu vstaje črnogorskega naroda (Beograd) 21.20 Ljudje in miši — ameriški igrani film (Zagreb) 22.50 Včeraj, danes, jutri (Zagreb) Na kanalu 9 — Sljeme 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb) 19.30 Tečaj francoskega jezika — (Beograd) Kino SPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA ’ " ob 16, 18 in 20 angl. film FAN-NY. Režija: Anthony Asquith. Glav. vi.: Phyllis Calvert, James Mason. Stewajt Granger, Wil-frid Lawson. 'Prodaj a vstopnic od 13. ure dalje. KINO UNION: ameriški barvni CS NA SEVER DO ALJASKE. Igra-ta John Wayne m Stewart Granger. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Zaradi izredne dolžine filma vstopnice zvišane. Ob 10. matineja franc. kriminalke ALARM NA JEZU. KINO KOMUNA: premiera vzhodnonemškega dokumentarnega filma RUSKI ČUDEŽ. Brez tednika. Predstavi ob 15 in 19. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane. KINO SLOGA: sovjetski film .TRINASTORICA. Tednik F. N. po vsem svetu št. 5. Predstavi ob 18 in 20. uri. Zadnjikrat! KINO VIČ: angl. kriminalni film NENAPOVEDAN SESTANEK. Predstave ob 17, 19 in 21. uri. KINO SISKA: francoski krim. film ALARM NA JEZU. Tednik F. N. po vsem svetu št. 5. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: premiera sov j. vohunskega filma DESET KORAKOV NA VZHOD. Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO »TRIGLAV«, LJUBLJANA: italijanski W film GARSONJERA. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. Danes zadnjič. LETNI KINO DOM JLA: amer. barvni CS film AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA, ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. KINO LITIJA: mehiški film: NEVIHTA NAD MEHIKO. Predstavi ob 17.30 in 20. uri. KINO »DOM«, KAMNIK: angleški CS barvni film PLAMEN NA ULICI, ob 30. uri. KINO DOM2ALE: angleški barvni W fihn DEVETINTRIDESETO STOPNIŠČE, ob 20. uri. KINO BLED: italijanski film: PASJE ŽIVLJENJE. Ob 18 in 20.30. uri. KINO »SORA ŠKOFJA LOKA: ameriški film: VOJNA Z GANGSTERJI (kinoteka). Ob 30. uri, Prodaja vstopnic od 11. do 12. ure. KINO CENTER. KRANJ: amer. film (samo danes) MOJA DRAGA KLEMENTINA, ob 16 in 18. uri. Ob 20. uri UBIJALEC, ital. film. KINO STORŽIČ, KRANJ: ital. film: ITALIJANKE IN LJUBEZEN. Ob 18. in 20.10. raDIO JESENICE: amer. barvni film: DREVO ZA OBEŠANJE. Predstavi ob 17 in 19. uri. K IVO PLAVŽ. JESENICE: ital. barv. CS film: TROJAN- SKA VOJNA. Predstavi ob 18 in 20. uri. KINO KOKOŠKA BELA: madr. barv. CS film ZLATI ČLOVEK KINC' KRKA«, NOVO MESTO: amer. barvni film DVA JEZDECA, ob 18 in 20. uri. KINO UNION, CELJE: franc, barvni CS film ZENA JE ZENA, ob 16, 18 in 20. uri. KINO METROPOL, CELJE: francoski barvni film: ZGORAJ NEBO — SPODAJ BLATO. Ob 16, 18 in 20. uri. LETNI KINO CELJE: amer. barvni film TRAPER KELLY, Ob 20.15. KINO SVOBODA, TRBOVLJE TI: amer. barvni CS film RAZBITA LADJA MARY DEARE. Predstavi ob 17. in 19. uri. KINO DEL. DOM. TRBOVLJE: francoski CS film HORACIJ 68, ob 18. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: ameriški film VOJNI HEROJ, ob 17. uri. Predprodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO ROGAŠKA SLATINA: francoski film: POKLICNA SKRIVNOST, ob 18.30 in 20.30. Predprodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO »PARK«, MUR. SOBOTA: fran. film: POLNOČNI SESTANEK. Predstavi ob 17.30 in 20. uri. Predprodaja vstopnic ob 16. ure dalje. KINO »SOČA« NOVA GORICA: franc.-italijanski film: LJUBEZEN PRI DVAJSETIH. KINO SOLKAN: amer. film: BATERFLLD OSEM. KINO »SVOBODA«: SEŽANA: Špan.-ital. film: LAŽNI ZAKON. Ob 17. in 20. uri. KINO »DEL. DOM«, ZAGORJE: amer. fihn SABRINA, ob 18. uri. Predprodaja vstopnic od 16.30. Mali oglasi DNE 9. JULIJA ZVEČER sem izgubil sončna očala z dioptrijo na pota od Most do Metalurškega inštituta. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na tel. 20-864. 9744-8 KUPIM NOV OSEBNI AVTO Fiat 1300. Plačam z gotovino. Vladimir, Sklad za stanovanjsko izgradnjo. Portorož. 811-3 ŠTUDENTKA išče sobo v bližini centra, po možnosti s centralno kurjavo. Plača dobro. Možnost zamenjave z Mariborom. Ponudbe na LEDNIK, Maribor. Hennankova 8. 809-6 ZA ODDIH oddam opremljeno stanovanje v centru Splita. Ponudbe pod »Split«. 9737-6 TAKOJ RABIM opremljeno sobo, plačam dobro. Ponudbe pod »Tehnik«. 9742-6 KUPIM NOV VOLKSWAGEN 1200. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe Delo Celje pod »Gotovina«. 785-3 TOVORNI AVTO MERCEDES PREKUCNIK L. 3000 3 ton v voznem stanju takoj prodam. Straunik Srečko, Dravograd — Meža 45. 6627-3 BRATA — ŠTUDENTA iščeta sobo, najraje v šiški. Ponudbe pod »Inštruirata«. 9730-6 NOVA MONTAŽNA garaža naprodaj. Domžalska 15 (za vojaško bolnico). 9724-3 SOBO potrebujem, za uslugo šivam. Ponudbe pod »šivilja«. 9721-6 VAJENCA za pleskarsko in in slikarsko stroko sprejme Vojska Stane, Partizanska 22. 9719-1 SPREJMEM VAJENCA in pomočnika za sobo slikarska in pleskarska dela. Leben, Breg 10, Ljubljana. 9737-1 Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in zahrbtni bolezni dne 10. julija 1964 za vedno zapustil naš dragi tovariš ZDRAVKO DUGULIN član našega kolektiva, vodja ekonomije Komen, rezervni oficir in neutrudni delavec za dvig kmetijske proizvodnje Pokojnega tovariša bomo spremili na zadnjo pot na pokopališče v Svetu pri Komnu danes, 13. julija 1964 ob 17. uri. Družini in sorodnikom naše iskreno sožalje Kolektiv Kmetijske zadruge »KRAS« Sežana in sindikalna podružnica KZ »KRAS- Sežana ROSS S. CARTER HUDIČI V VREČASTIH HLAČAH .... 1. nadaljevanje Dobili smo prepustnice za v mesto, ki je bilo za nas mestna črpalka v Fayettevillu; tam smo popili le po nekaj čaš piva na čast skakanju, ki nas je čakalo naslednjega dne. Vse nas je tiščalo v želodcih. Tako je bilo vedno pred skakanjem. Drug drugemu smo nazdravljali in želeli srečo, upali smo, da se bodo padala odprla in da ne bo nihče staknil več kot robidnice, to se pravi, praske po vratu, ki jih pogosto staknemo, ko se odpre padalo. Pospravili smo vso pijačo, kar je je bilo v mestni črpalki, večina se nas je zgodaj vrnila domov, ker nismo hoteli imeti prehudega mačka, zaradi katerega je še toliko teže skočiti skozi vrata. Kljub temu jih je bilo drugo jutro veliko, ki so imeli od piva zmešane glave in'kosmata usta. Duquesne, »Duke«, kot smo klicali starega sivolasega drvarja, vojaških let sedemindvajset, pravih let triinštirideset, ni prišel na jutranji zbor. Sklepali smo, da je popil čašo preveč. Kmalu bi ga že imeli za pogrešanega, tedaj pa ,smo ga nenadoma zagledali, kako se nam kot kak samoten klatež bliža na starem kolesu. Pridrvel je gologlav, sivi lasje so se mu lepili na nagubanem, zagorelem obrazu. Ko je obmil glavo in nas pogledal, se mu je kolo zaletelo v telefonski drog in ga vrglo na brado, trebuh in kolena na njegov prostor v vrsti. Bruhnili smo v grdj/krohot, nadvse smo se zabavali, saj je bil prikupen fant, zmeraj na mestu in pripravljen na razvedrilo. Imel je strašnega mačka. Vsi iz mojega letala smo se zbrali in sklenili, da bomo v trenutku, ko se nam bo odprlo padalo, zavpili »Pivo za Duquema« v čast njegovega samotarskega klateškega dejanja. Odšli smo k svojim letalom, v želodcih nas je tiščal običajni občutek, ki smo ga tako dobro poznali. Med potjo je Losyk, suh Poljak, kar naprej dražil Duquesna, ki pa enkrat za spremembo ni bil pri volji za šalo. Poljak je bil dober fant. Poleg tega, da je rad preveč jedel, preveč spal ali prešteval denar — sam od sebe ni nikdar potrošil niti ficka — ni imel nobene opazne slabosti. Napetost se je stopnjevala, ko se je bližal trenutek za skok. Živci so se nam tresli kot telefonske žice, po katerih brenka veter. Nenadoma smo začeli zapuščati letalo. Ko se je vrsta hitro pomikala proti vratom, sem si zapečatil pamet s praznino. Padalo se mi je odprlo hitro. Srečen, zadovoljen, vznemirjen, vedel sem, da sem v najboljšem rodu vojske, sem zarjul: »Pivo za Duquesna« in zajadral navzdol kot orjaška snežinka. Doskočil sem nepoškodovan, zvil padalo in odšel h Carltonu, velikemu, sivookemu Teksačanu. Imel je pepelnat in izčrpan obraz. »Kam pa je?« Iz ust je iztisnil le šepetanje. »Skočil sem drugi. Padalo se mi Je odprlo in pripravil sem se da bom zakričal »Pivo za Duquesna«, ko je nekaj priletelo za mano in izpuščalo strahotne krike. Bil je Losyk, padal je kot kamen, padalo pa se je zapletalo za njim. Videl sem, kako je lopnil, odskočil za nekaj čevljev in nepremično obležal.« Oficirji so kmalu razpodili skupino vojakov ki se je stisnila okrog Losyka, in nam ga skri-li izpred oči, dokler ga ni odpeljal rešilni avto. Tukaj vam ne bom pripovedoval, kaj lah-!z človeka padec z višine osemsto čevljev. Naj pri tem pomaga lastna domišljija- ie bil°. zelo hudo, tiščalo nas je v želodcih, ko smo izvrševali svojo taktič-„?go 1?" osvajanju starega mrzlega Pol- farifri n« ^U^PrijateIjski ohoutki so bili ?®f*®| na doskočišču pri Losyku. Lahko bi bil Kdo izmed nas — toda ni bil. Zvedeli smo, da je edini nezavarovani mož v bataljonm Nihče ni hotel spati na njego^m praznem ležišču, zato smo ga odnesli in Drine- n ni nlkdar ZVedel> MoVpred njim spal na tistem mestu. mu bila z& Častno stražo pri krsti. Armada mu je dala lepo rakev, vendar videli; S®J nam tudi ni i S®*?* rajši smo se ga spominjali žive-J£Ba. dne žmo imeli vojaški pogreb. lei velj®!a uradne žalovalce, mu je sledila kake pol milje do cerkve kier P? katoliškim obredu Amm . Je ,lgrala žalostno, jokajočo glasbo, ki nam je trgal« srce. 80 .blli triJe Poljaki iz njegovega mesta častna straža na vlaku do njegovega doma. Tako je odšel prvi član legije. j.e.bUo vse opravljeno, smo vsi mračni vsak sv°je temne misli, irin^ e v malem, zasebnem pe- ^“2?®^® posameznika. Končno smo začeli Jf1, kockati, toda nihče se ni prav nič menil, ali izgublja ali dobiva. kota ?mo se zbrali v kantini v kocu, PU1 pivo, na koncu pa smo zapeli padal- sko pesem smrti »Ker ne bo nikdar več skočil«, ki se poje na napev »Bojne himne republike«. Pesem je zelo ganljiva, žalostna kot indijanski spev smrti. Toda nihče ni pomislil, da bi izstopil iz tega roda vojske, ker je Losyk dobil svoje. Bili smo privezani s silami, ki so bile močnejše od nas. 2. PODGANA JE ZBEZALA V ŠPANSKI MAROKO Taborili smo v puščavi kaki dve milji od Oujde v Francoskem Maroku, peklenska luknja, če je kdaj kje bila kakšna. Petsto nas je živelo v pasjih šotorih zunaj na planem v puščavi. Zjutraj je vzšlo sonce, obviselo na nebu kot žareča, razbeljena bakrena krogla in ravno takšno tudi zašlo. Puščava je bila trda kot kamen, naša zaloga vode borna — kak liter pitne vode na dan, če si prišel pravi čas, da si bil deležen svojega obroka, čeprav smo sprva poskušali, nismo mogli ohraniti osebne čistoče, pa smo poslali vse k hudiču in večinoma ostali_ umazani. Veter nam je nosil pesek v menažke in hrano. Milijoni muh so viseli kot pike v zraku. Vsi smo dobili grižo. Vso noč smo se podili po puščavi, preden se je zdanilo, pa smo šli spat. Kakor hitro je vzšlo sonce, smo se cvrli v šotorih; zato smo sploh redko prišli do spanja. Okrog osmih nas je kak mlečnozobi narednik preskrbovalne službe spravil pokonci, da smo vlačili nepomembne dele opreme, isto se je dogajalo pred kosilom in pred večerjo. Vmes pa nam je kak oficir predaval o vojaškem vedenju in disciplini. Dremavo smo sedeli in upali, da se bo zgrudil mrtev ali da mu bo razžrla čreva kakšna milejša bolezen. Potem smo Približno ob sončnem zahodu spet odšli v puščavo in se vso noč igrali vojne igre, se nalezli kaktusovih bodic, izgubili potrpljenje in P,u!ke z umazanijo, tako da smo imeli naslednji dan kaj delati. Vrtimo globus HAAG — Dolgo se je vlekla pravda, te dni se je končala: v prihodnje bodo nizo-aemska časopisna podjetja oproičena visokih davkov na rotadijskl papir. Uspelo jim je prepričati pravosodne oblasti, da so »razmeroma visoki davki ovira za razmah tiska«. BERN — Švicarska vlada je sprejela sklep o zgraditvi cestnega predora pod prelazom St. Gotthard. O predlogu bo odločil parlament. Predor bi bil dolg 16.4 km. KIJEV — V zvezi s 150-letnico rojstva ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka so preimenovali mesto Aktau na polotoku Mangi&lak v Kazahstanu. Mesto, ki se bo poslej imenovalo Ševčenko, so ustanovili šele pred letom dni. Razvija se v upravno središče industrijskega področja na vzhodni obali Kaspijskega morja. Na tem polotoku je bil ukrajinski pesnik Ševčenko v pregnanstvu sedem let. ATENE — Ob 350-letnici smrti velikega španskega slikarja grškega rodu El Greca (pravo ime: Domingo Theoto-copuli) bodo letos v Grčiji velike spominske slovesnosti, in sicer v Atenah in na Kreti, kjer je bil El Greco doma. PRAGA — Češkoslovaško podjetje »Plastimat« je začelo izdelovati sestavne dele tovarniških dimaikov iz plastične snovi. Prvi dimnik bo visok sto metrov, sestavili pa ga bodo iz štirimeterskih delov, ki jih bo mogoče zamenjati. DALLAS — »Na pomoč, roparji so tu!« je zadonelo iz telefonske slušalke na policijski postaji v Dallasu. Lastnik bencinske črpalke je prosil, naj takoj pošljejo patruljni voz. Ko so se stražniki pripeljali na kraj poziva, so strmeli: davčna komisija je pregledovala poslovne knjige. FRANKFURT — »Paul in Marianne« je naslov skupnega nemško-francoskega filma, ki naj bi nazorno prikazal prijateljstvo med obema deželama. Kratka vsebina: živ-Ijenska pot Nemca, ki se je poročil s Francozinjo. Zahod-nonemški list, ki po njem povzemamo novico, je svojemu sporočilu dodal vprašanje: »Ali bo v filmu nastopila tudi zapuščena angleška zaročenka?« EVROPSKI TURI ZA OGRAJO — Zobri, redki ostanki evropskega divjega goveda, v rezervatu -Smardzewice«, dobristo kilometrov južno od Varšave. Foto: Vlado Jarc Dvesto evropskih turov StMiki«wicZ' m Jo zmotil — Zobri no Poljskem V svoji trilogiji iz poljske zgodovine je zapisal Henrik Sienkiewicz, da zobri ruka j o kot jeleni- »Zmotil se je,« mi je dejal upravnik rezervata »Smardzewi-cfe«, ki obsega kakih 50 ha in#ima zdaj 6 zobrov, evropskih turov, predstavnikov skoraj že povsem izumrlega divjega goveda na evropski celini. »Zober sploh ne ruka. V času parjenja izpušča glasove, ki so morda podobni svinjskemu kruljenju, nikakor pa ne jelenovemu ruku.« Ves rezervat — ta leži kakih 110 km južno od Varšave — obdaja visoka in močna ograja. Pred dvema letoma se je zgodilo, da so aobri ograjo na enem mestu podrli in vsi ušli skozi vrzel. Nastal je velik preplah med prebivalstvom. »Pripovedujem zato, da bi pokazal, kako krotki so tile paši zbori,« je dejal inženir. »Poslali smo paznika z vedrom ovsa. Enemu izmed zobrov je«, ovps zadišal: pazniku je sledil do ograje. Pomislite, vsi so šli za njim. Tako smo jih pripeljali nazaj.« Povedal je še, da se zobri pasejo skupaj v čredi, posebej zanimivo pa je, da so si shodili po Olimpijska proga Evropa-Tokio »Inturist«: izletniška letala, vlaki in hoteli na valovih -Naši letalci so pripravljeni na direktno letalsko progo med SZ in ZDA,« je dejal na tiskovni konferenci Lcginov, direktor moskovskega letališča Vnukovo. Dodal je, da lahko letala »Tu-114«, ki vzdržujejo redno zvezo Moskva—Havana, preletijo brez vmesnega pristanka nad 11.000 km dolgo pot. Zdaj so na preizkušnji letala »11-62«, ki bodo kasneje vozila potnike iz Moskve na Daljni vzhod, ter v Ameriko. Afriko in Indijo. Novo mednarodno letališče Seremetjevo pri Moskvi ima zmogljivost 1600 potnikov na uro. kar pomeni, da lahko vsako minuto vzleti ali pristane po eno veliko letalo. »Najkrajša, udobna in najcenejša pot iz Evrope v Tokio pelje čez ozemlje Sovjetske zveze!« S tem geslom obvešča sovjetski potovalni urad »Inturist« zahodnoevropske potnike o ugodni možnosti za prevoz v Tokio, kjer bodo letos oktobra olimpijske igre. Doslej je trajala pot iz Moskve v Tokio pet dni. Po zaslugi nove turistične proge je potovanje udobnejše in krajše za poldrugi dan. V Moški si zagotovi potnik prostor v udobnem letalu »Tu-114« in se pelje brez vmesnega pristanka do Habarovska, se pravi, da v osmih urah premaga razdaljo 7.000 km. V nike osebni vlak, ki jih potegne do Nahodke, sovjetskega pristanišča na Daljnem Vzhodu. Potem se peljejo v Tokio namenjeni turisti z ladjo, preurejeno v plavajoči hotel. Potnikom ni treba v Jokohami oziroma v Tokiu posebej skrbeti za prenočišče. Potniško ladjevje z matično luko Nahodka ob Tihem oceanu so letos okrepili in izboljšali. Na jesen, v času olimpijskih iger, se bo vključila v redno zvezo Nahodka— Tokio tudi »Turkmenija«, potniški parnik enakega tipa, kot je »Armenija«, s katero se je Hruščov peljal v Egipt. Na tej progi bodo prevažali ča v kabinah po 320 ljudi. Ti hoteli na valovih bodo pristajali v Tokiu ali pa v bližnjem Kavasaklju. Predstavnik »Inturista« je izjavil, da je pot iz zahodnoevropskih dežel čez Moskvo, Habarovsk in Nahodko v Tokio »znatno cenejša kot tista čez Kobenhavn ali čez New Delhi« in da se bodo lahko turisti bodisi na poti tja, bodisi ob vrnitvi ustavili v tistih sovjetskih krajih, ki že lahko sprejmejo tuje goste. Tujskemu prometu pripisu- jejo čedalje večji pomen. V tej zvezi pravijo, da se bo »Inturist« kmalu povzpel na stopnjo ministrstva, torej se bo kot gospodarska panoga izenačil z lahko in težko industrijo. V Moskvi so zadnje čase zgradili dva hotela — vsak po petsto postelj — v neposredni biližni Kremlja pa gradijo največji sovjetski hotel »Rusija«, ki bo lahko sprejel nad 6.000 gostov hkrati. V tem hotelskem poslopju bo razen velikega kina tudi največja koncertna dvorana v Moskvi. H. S. LONDON — Svojo prvo ivčno krizo je doživela šestletna Martina King, prva manekenka za otroško modo v Londonu. Ko je izgubila mlečne zobke, jo je tako prizadelo, da je biia voljna stopiti pred fotoaparat šele potem, ko so ji izdelali zobno protezo. MtlNCHEN — Ker je bila j nežna travica novega parka j v Neubrunnu (Unferfranken) venomer poteptana in potrgana, je dala občina pritrditi na kol ploščo z naslednjim napisom: »Vsako brezvestno osebo, vsako lačno neumno gos, vsako nevzgojeno, trmasto cmero in vsako predrzno slepo kuro, ki si bo drznila na to lepo trato, bomo prijeli, postavili pred sodnika in ji naprtili odgovornost za vso dosedanjo škodo!« ____________________ . izletnike še štirje potniški letalih te vrste je nekaj ka- parniki (med njimi »Bajka!« bin z ležišči. I in »Habarovsk«), katerih - V Habarovsku čaka na pot- | vsak lahko sprejme na ležiš- •iiHHttiMiiiiiHntiiiiiHiuiiimiiinuHniimiHiiiiRtiiiiHfnKininuimiffltiiroiiniiMHPiitiiir.iaimHMHiiiiHifiiiiuiHiiminiiniiiiiiiiiuHiiiiiuuiiiitiNUHiHititiiiiii Podobe iz narave PISA —' Poševni stolp v Pisi, ki se namerava podre- j ti že od tistih časov, ko se je začel sodobni turizem, m ki o njegovi rešitvi razpravljajo iz leta v leto, je po najnovejših meritvah ponoči za dva milimetra manj nagnjen kot podnevi. Ni še znano, ali se zvečer zravna zaradi temperaturnih razlik, ali zato, ker ni turistov, ki ga oblegajo čez dan. Za dobro voljo MALA OPICA •‘•LEN/ICt SODI MED MAJBOLd PISAME. 5ESAVCE. ZLATA GRIVA K1A KUMEMEM ROŽ UMU KRASI ©LAVO, KI JEL -pEAV TAKO eKELATNJORDECA KAKOR KORA VIA OKOMGIMAVt. zmacilnjost; PRAV KOT MNi ISA LEPA 1SITJA JE TUDI LEVIČ 'SILKIO OBČUTLJIV •PE-E7=>IKLJI-VEO- DiitriUuUd oj King FeaturcaSjriKlteal* ' Harfa iz tovarne elektronike Motorna kolesa in klavirji iz Iste tovarne Na pogled presenetljiva dejstva: japonskio industrijsko podjetje, ki je s svojimi motornimi kolesi zaslovelo doma in uspešno prodrlo tudi že na tuji trg, je v resnici ena na j večjih tovarn klavirjev v tej deželi. In podobno: neka britanska tovarna elektronskih naprav je začela izdelovati eno najstarejših glasbil, kar jih pozna svet — harfe. elektronskih Sredi mentov in sestavnih delov raznih zapletenih naprav se je v razstavnih prostorih londonskega sejma elektronike, najveoje prireditve te vrste v Veljki Britaniji, na visokem podstavku lesketala p--'ače-na in z loščem *p: '-1 lesena harfa. V skupinah in posar.„c so stali tam elektronski inženirji in drugi strokovnjaki; resno so gledali mežikajoče lučke na najnovejših elektronskih instrumentih, ki natančno merijo še v bližnji preteklosti nemerljJve reči, ali pa zgovorno dokazovali, da so njihovi računalniki, stroji za kontrolo industrijskih postopkov ipd. ne le boljši, marveč tudi cenejši od podobnih drugod. In kako Je prišla harfa med te elektronske naprave, ki veljajo za najnovejše dosežke sodobne tehnike? »Začelo se je kot tekma z nekim proizvajalcem harpsikordov, predhodnikov današnjih klavirjev,« je povedal zastopnik tiste tovarne. »Pri nas lahko natančno izdelamo na tisoče delov, ki sestavljajo mehanizem harfe, kot proizvajalci radijskih sprejemnikov, televizorjev ipd. pa imamo tudi vse potrebno za fino obdelavo lesa.« Samo — ali se zdaj izplača izdelovati harfe? Da in ne, instru- odgovor je odvisen od kupcev in od kakovosti proizvodov. Pa vpraševanje je, koncertne harfe izdelujejo v večjem obsegu v Nemčiji, SZ in ZDA. Britanci so jih izdelq-vali v zadnjih 150 letih bore malo, med drugim tudi zato, ker so ta glasbila zelo draga (1000 do 3.000 funtov). Tovarna elektronskih naprav zatrjuje, da bo po nekaterih izboljšavah lahko založila trg z zelo dobrimi harfami, ki bodo polovico Cenejše od sedanjih povprečnih (okoli 600 funtov). >* vsem rezervatu steze, tako da ne hodijo kar vprek. Zobri so močno podvrženi slinavki in parkljevki. Gojitelji se zelo boje, da se ne bi bolezen razpasla med njimi, saj stane zober 80.000 zlotov. Za to oeno jih prodajajo v tujino. »Nakažite 80.000 zlotov na naš tekoči račun, pa vam ga pošljemo kar na redakcijski naslov v Ljubljano,« se je zasmejal. Jasno, z injekcijo ne moreš nadenj. Pomagajo si tako, da zobru po nekaj dni ne dajo piti, potlej pa dobi liter in tri četrt vodke, zmešane z vodo, in čez pol ure je pijan kot mavra. Nato ga lahko zvežejo in mu dajo injekcijo. Uporabljajo pa še drug način. V vodi raztope 130 gramov klorovega hidrata in mu ga dajo piti. Cez četrt ure spi kot ubit. Ce bi človek pojedel le pet gramov klorovega hidrata, bi to zanj pomenilo zanesljivo smrt. No, zober zaspi šele pri 130 gramih. Prehrana zobra stane na dan 34 zlotov. Dobi po 4 kg ovsa, 5 kg krompirja in 10 kg sena. 2ivi okrog 50 let in tehta (samec) do 800 kg. V rezervatu delajo tudi poskuse s križanjem zobra z govedom, kajti te živali so predniki evropskega goveda. Ob prvem poskusu se je skotil bikec, ki je bil sprva čisto domač, ko pa je dozorel, je podivjal. »Poskusili bomo nadaljevati,« je dejal inženir, »ker si obetamo od tega tudi gospodarsko korist — če bi nam uspelo s križanjem doseči osvežitev domače pasme goveda.« Na Poljskem so edini rezervati zobrov v Evropi. Imajo jih pet, v vseh skupaj je okrog dvesto teh redkih živali. VLADO JARC PokopaliSCe pred vrati Nejevoljni so zdravniki bolnišnice v Norwichu (Anglija): v neposredni bližini zdravstvene ustanove namerava mestna uprava zgraditi krematorij. »Mar ni že dovolj neprijetno?« so v,pritožbi ugovarjali zdravniki. »Pokopališče je tako rekoč pred vrati v bolnišnico, zdaj pa še ob pogledu na krematorijski dimnik? To >o Slabo vplivalo nanje.« IRA LEVIN Poliub pred smrtio 99. nadaljevanje prla, toda morala se je razpreti — kajti zdaj pada v razžarjeno vročino, kabli so ' " šinili navzgor, nekdo je zakričal kot Doriie, Kaj i>a jim je? Njihovi obrazi.... Brez- ko je zletela v globino, in kot Ellen, ko izraznost krink je izginila, lica so jim bila je prva krogla ni zadela do mrtvega — ta spačena od — od zbegane osuplosti, preži- človek je tako strahotno kričal in nenado-ra in studa, in gledali so dol na ... me je bil to on sam in ni mogel nehati! Za- Ozrl se je po sebi. Njegove hlače so bile kaj tako kriči? Zakaj? Zakaj za zlodja spredaj temne od madeža, ki se je v podol- naj bi----------------- gastih otočkih širil navzdol po hlačnici. Krik, ki je ostro presekal nenadno tiši-O bog! Japonec .. . .. Japonec, ki ga je bil no topilnice, se je končal s težkim plju- ubil — tista klavrna, trepetajoča, z zobmi skom. Z nasprotne strani kotla je brizgnil šklepetajoča karikatura človeka, ki je mo- kvišku zelen pahljačast curek. V loku je čila hlače, ali je bil to o n ?? Ali je bil to zakrožil P*> waku in zviznil na tla; tam se on sam?? je razpršil na milijon lužic in kapelj, ki so , tiho cvrčale na cementu, dokler se niso po- S?ir«Te zakričal Z^n“z "i ^ Prelile * ■— * b“TO' oči, a je še vedno videl njihove obraze živo pred seboj. »Ne! Nisem tak kot on!« Odsko- 15 Kingship je ostal v topilnici, Gant pa je .čil je. Noga mu je spodrsnila na mokrem ^ „ £ew york v*Teta- T >“ ^ sedela tiho in negibno, vsak na svo- in zakrilil po zraku. Vročina je Dušila vanj- .. . , Med padcem je videl velikansko bleščečo fe zeleno ploščo, kako drsi vprostor pod njim, sl ^ prltisnila na oči. Gant se je plinasta, nemima, migljajoča.. obrnil k njej z bledim obrazom Nekaj čvrstega drži v rokah! Kable! Te- »Hotela sva ga samo prisiliti, da bi pri- ža telesa ga je povlekla in zanesla, da je znal,«'je dejal, kakor da se brani. »Tega v loku zajadral po zraku; roke mu je ho-nisva nameravala storiti. In on je priznal, telo izpuliti v ramenih; izstopajoče jeklene Zakaj je neki tako odskočil?« nitke so mu razgrebale in cefrale kožo na Dolgo je trajalo, da je dojela njegove be- dlaneh. Obvisel je v zraku, opletajoč z no- sede. Skoraj neslišno je rekla: »Pusti-gami okrog napetih kablov, njegove oči pa te .....« so bolščale v enega izmed njih in videle na- Ozrl se je na njen sklonjeni obraz. »Saj trgana jeklena vlakna, ki so se mu kot igle jočete,« ji je rekel nežno, zadirala v dlani. strmela je v robček, ki ga je držala v ro- Zmeda glasov: žvižg je zapiskal, ženski kah, in videla, da je vlažen. Zganila ga je glas je zakričal, glasovi zgoraj, glasovi in se obrnila k oknu pri svojem sedežu, spod... S škilečimi očmi je gledal kvišku Tiho je rekla: »Ne zaradi njega.« na svoje roke — kri mu je jela curljati po zapestjih — vročina, kakor bi pritiskala iz šla sta v Kingshipovo stanovanje. Ko peči, ga je dušila, mu povzročala omotico, ji je sluga snel plašč — Gant je držal pri ga zagrinjala z jedkim vonjem po bakru — sebi svojega — ji je povedal: »Gospa Cor-glasovi so mu kričali na ušesa — videl je, Liss čaka v dnevni sobi.« kako se mu dlani razpirajo — izpustu se « je vzdihnila Marion. je, ker se je hotel izustiti, ne zaradi žgo- Stopila sta v dnevno sobo. Gospa Cor- če * zadušljivosti ali zaradi igel v dlaneh, na katero so padali prameni poznega izpustu se je zato, ker je tako hotel, popoldanskega sonca, je stala pri mizici prav tako, kot je skočil z mostovža, a se je nagonsko ujel za kable in zdaj je premagal nagon — njegova leva roka se je razprla in omahnila — obvisel je na desni roki in se počasi sukal v žareči vročini — na hrbtišču roke se mu je lepUo olje z opor- z dragocenostmi in ogledovala porcelanski kipec. Položila ga je na mizico in se obr-nUa k njima. »2e nazaj?« je dejala smehljaje se. »Ali sta se dobro ... .« Zamežikala je v sončni ____________.________________________________„„ luči, z roč na Ganta. »Oh, mislila sem, da nika ah Z verige ah s česar Že m oni ga . Krenila iima ie nanroti čez sobo in tako in tako ne bi oahnili — mislite, da je f V* KJeI^Ua JIma Je naprotl Cez 8000 m hodnik. obrvi in se še vedno tako in tako ne bi pahnili — mislite, da , . .................................... „„ lahko vsakdo ubija? — sam je skočil in P°kukala mimo “BJU na prazni zdaj se je izpustil, ker se je hotel spustiti. Njene oči so poromale nazaj k Marion. to je vse in vse je v redu in kolena mu nič Pridvignila je več ne drgečejo, sicer mu pa tako in tako smehljala. niso kdove kako drgetala, kolena mu nič »Kje pa je Bud?« je vprašala več ne drgečejo, ker se ima spet v oblasti — ni opazU, da bi se mu desna roka raz- Konec II iiiiiiiiHNuniiuiiiiniiiniiniiiiin Prikolica za vse Kadar govorimo o avtomobilski prikolici, vsaj po navadi pomislimo na turiste z vzdevkom »moderni nomadi«, čeprav po svetu, zlasti v Angliji in v ZDA, ni malo družin, ki imajo »hišice na kolesih« za stalno bivališče. Prikolice pa se uveljavljajo tudi v druge namene: newyorška pristaniška policija jih uporablja kot prevozne zapore; neko podjetje v Tennesseeju jih preureja in o-premlja kot »cerkve na kolesih«, večja zavarovalnica z mrežo podružnic po vseh ZDA pa jih daje za začasno stanovanje svojim zavarovancem, ki jim je požar upepelil dom. V jutrišnji številki začetek romana PETER STONE Sprehod po sejmih sveta človek in delo v času in prostoru na svetovnih razstavah 9. nadaljevanje Zasnoval je podobo »angleškega vrta«. Pravzaprav bi bUo treba označiti njegovo novost kot »pokrajinski vrt«, kajti podobno pot so že mnogo prej ubraU Kitajci in Japonci. Paxtonov vrt je bU v resnici neke vrste park, sestavljen iz slikovitih ponaredkov take in drugačne pokrajine, po naravi povzetih in spretno razporejenih na določeni površini. Toda Paacton je imel preglavice: brez rastlinjakov seveda ni šlo. Ker mu francoski sploh niso bili všeč, si je izmislil take iz litegš železa. In tako se je takrat že tri-'kratnemu iznajditelju Pazto- nu utrnila nora misel: izdelal je osnutek za velikanski rastlinjak iz litega železa in poslal načrt kraljici Viktoriji, ki so jo imeli vrtnarji — vsaj tako se zdi — še posebno v čislih. Po tej britanski kraljici se imenuje tudi »Victoria regia«, mogočni lokvanj z dva metra širokimi listi, ki se jim mirne duše zaupa, kdor je truden in zaspan. KRISTALNA PALAČA Kraljica Viktorija tiste čase še ni bila matrona s strogo razpotegnjenimi usti, marveč mlada, pogosto zelo zaljubljena ženska, katere svetovni imperij se je takrat razširil na pomembna oporišča, kot so Singapur, A^en in Hongkong. Predvsem pri »Ravno prav, da si s svojo četo prikorakal mimo.. .« Lahko si izposodite Se naSo travo tn plevel!« fi 2 3 r- n L v i 7 L. 8 M 9 10 ii 12 M n iT" 1 H 17 mJ Križanka VODORAVNO: 1. podnebje, 6#. pred le« umrli slovenski 1 (Peter), 8. okrajšan podredni veznik, 8. živec, 11. sodobni slovenski gledališki In filmski režiser (Igor), 13. Verdijeva opera, 14. kvartaški izraz, 15. fantast, nerealen človek, 17. žensko ime. NAVPIČNO: 1. druščina, 2. pokrajina v stari Grčiji, 3. okrajšava za »ibidem« (prav tam), 4. država v zahodnem pokrajinskem območju ZDA. 5. britansko oporišče v južni Arabiji, 7. najvišja gora v Grčiji. 10. vrsta embalaže, 12. nizozemsko mesto (sir), 16. okrajšava za »Junlor«. REŠITEV PREJŠNJE KRI2ANKE VODORAVNO: 1. Epiktet, 8. potrata, 9. Irak, 16. ®n, 11. Akon, -k, -g, 14. Anet, 16. ar, 18. Oman, 20. manšeta, 22. salicil. TEČE KOT URA r Ik HIFOIONO Ulil INOU1 KER ZOBATO KOLESJE MAZE HVPENOL HIPOIDNO OLJE UNIVERZALNEGA TIPA ZA MAZANJE MENJALNIKA BRZINE IN DIFERENCIALA. HYPENOL JE ENAK AMERIŠKI SPECIFIKACIJI MIL-L-2105 OZIROMA ANGLEŠKI SPECIFIKACIJI CS. 3000 A, PRI VELIKIH BRZINAH, VISOKEMU PRITISKU IN HUDIH OBREMENITVAH VSELEJ OPRAVI NALOGO IN USPESNO MAZE H Y P E N O L KOMBINAT NAFTE I ~ PLINA - ZAGREB RAFINERIJA E MO LIS -000P00o°o00»eeouoooooooooooooooooooqooooocoooooooooooooooooeccooooooocjoovBOCTooooooconoooo»noooooooeooooooooqocoooooooooooooeooooooooocoooooooooo meščanstvu, ki je takrat doživljalo vzpon in razmah, je uživala mnogo večji ugled kot njen predhodnik, sicer precej eleganten mož, vendar hkrati tudi razuzdan in nečimrn lahkoživec. Risba vrtnarja Paxtona se ji je zdela sicer čudna, skorajda smešna, vendar tudi zanimiva: po vsem videzu je iznajditelj risal osnutek na obali ribnika s cvetom afriškega lokvanja na gladini. Plavajoči cvet je Paxton narisal v mnogokratni povečavi: po njegovem osnutku grajeni rastlinjak iz litega železa bi meril šeststo metrov po dolgem in sto petdeset počez. »Zakaj pa ne?« se je vprašala Viktorija. »Ves svet naj vidi to mogočno reč.« V porogljiv krohot so bruhnili ob tem predlogu konservativni poslanci, ki sta jim kraljica in njen politični pomočnik John Temple Palmer-ston malo prej odščipnila velik del nekdanje moči. Prvi krepkejši sunek vetra bo odnesel to nemogočo gradnjo, to »kristalno palačo« — so prerokovali konservativci — če pa to ne, bo vsaj prevrnil ostiešje, da bo zgrmelo obiskovalcem na glavo. »Times« je zapisal nekako takole: »Načrt za kristalno palačo? Ne, temveč za zelenjavno hišo, ki spominja na vegasto kolibo v mnogokratni povečavi.« 7 Naneslo Je drugače: pikrih pripomb je zmanjkalo, zbadljivcem je zaprlo sapo kmalu po prvem maju 1851. V London so se' začele zgrinjati množice od vsepovsod, prvo svetovno razstavo si je ogledalo šest milijonov ljudi. Razen kristalne palače, ki je vabila kot osmo čudo sveta, so si obiskovalci, ki so plačali za vstopnino skupno 750 tisoč funtov, ogledali še vr-, sto drugih, presenetljivih reči. Naštejmo jih nekaj: prvi kmetijski stroji iz Združenih držav, samokres na boben (znani »colt«). izdelki iz kavčuka (podjetje G oodye-ar«), nožne proteze in umetni zobje. To so bile senzacije! William Makepeace Thacke ray, razen Dickensa najpomembnejši angleški romanopisec tistega časa, se je navdušil tako zelo, da je skoval »Hvalnico svetovni razstavi«. V čustvenem zanosu Je za pisal, da jo ljubi. (Njemu v opravičilo: štiri leta prej Je izdal roman »Semenj ničevosti«.) Viktorijo je tako pre- vzeto, da si je na dan otvoritve zapisala v dnevnik: »Bil je dan, ki je zanj vredno živeti. Bog ohrani mojega ljubega Alberta. (Viktorija, ki je bila poročena s svojim bratrancem, z nemškim princem Albertom von Sachsen-Coburg-Gotha, je postavila svojega soproga za predsednika »Umetniške družbe«, odgovorne za prireditev.) Bog naj varuje mojo domovino, ki se je danes pokazala v taki moči in veličini.« Nikoli več ni Velika Britanija ponovila velikanskega uspeha iz leta 1851. Svetovna razs: v« v Londonu lota 1862 je potekala v znamenju zgodnje smrti princa Alberta; tisto v letu 1886. površinsko znatno skrčeno v primerjavi s prejšnjo, je obiskalo samo 5.6 milijona ljudi. Leta 1908 je London spet priredil svetovno razstavo, ki si jo je sicer ogledalo nad osem milijonov ljudi, zato pa se je število razstavljalcev znižalo na 13.500. Za svetovno razstavo leta 1951 (prav tako v Londonu), zaostaja glede obiska le še prireditev z enako oznako leta 1962 v Seattlu na ameriškem severozahodu — medtem se je svet pač navadil na drugačne številke v tej zvezi. Kristalno palačo so leta 1936 zbrisali s podobe Londona, vendar ta monstrum še vedno nastopa v vsakem učbeniku za zgodovino arhitekture — z vso pravico — kot prva. iz vnaprej izdelanih delov sestavljena dvorana. V JECI ZARADI DOLGOV Takrat, ko se je na prvi svetovni razstavi v Londonu zvrstilo šest milijonov obiskovalcev, ki so se nejevoljno ozirali proti golemu (!) kipu Hirama Powerja »Grški suženj«, je tako angleške kakor ameriške ceste preplavljala nova plast ljudi — delavcev brez dela, zapostavljenih. prikrajšanih žrtev industrijske revolucije. Karl Manc je sicer že izdal »Komunistični manifest« — v času svetovne razstave Je tudi bival v Londonu — vendar se je takratno delavstvo zanimalo predvsem za druga dva socialista: za lastnika bombažne tekstilne tovarne Roberta Owena in »šaleškega Newtona in za južnega Francoza Charlesa Four-iera. Oba sta bila tako imenovana utopista, se pravi, brez razrednega boia sta skušala uvesti socialistične elemente v mlado kapitalistično družbo. ŽETEV V VOJVODINI — Letošnja žetev pšenice v Vojvodini spet kaže spremenljivo delovno srečo in vpliv vremenskih sil. Pričakovani pridelek pšenice se je zmanjšal tudi zato, ker je konec maja in prve dni junija zajel Vojvodino pretopel val zraka. Pšenične bilke v tem času, to je v času zorenja, niso dobile zadosti vlage. Na sliki: kombajni na pšeničnih poljih kmetijsko-industrijskega kombinata v Sremski Mitroviči. Foto: Tanjug POPLAVE NA DOLENJSKEM — Nalivi so zadnje dni, še posebej v petek, povzročili, da so vode prestopile bregove. V več krajih so poplavile žitna polja, s katerih poljedelci še niso bili utegnili pospraviti žita. Na sliki :. Temenica se je pri Trebnjem razlila po polju med avtomobilsko cesto in železnico. Foto: P. Romanič DAN ŠOFERJEV — Danes, 13. julija, imajo šoferji in mehaniki svoj praznik. Na sliki: Ferdo Knap, ki v 25 letih službe ni imel karamboia. Najprej je vozil tramvaj, nato trolejbus, sedaj pa vozi avtobus. Danes bo dobil značko -vzorni voznik-«. Foto: S. Buskr Nadaljevanje Dež ponovno ovira žetev 20 let italijanske unije Pulj brez »okrogle mize« Južna Rodezija Južna Rodezija, kii je tudi proti volji Londona postala osrednji problem konference držav Commonwealtha, je močno zaposlila delegate IS držav tudi med dvodnevnim premorom. Predstavniki skupine držav Commonwealtha so imeli nekajkrat neuradne razgovore z britanskim pre-mierom Homeom v njegovi poletni rezidenci v Chequer-su, nedaleč od Londona. Nekateri od njih pa so imeli tudi privatne razgovore s Dun-canom Sandysom. Hhrati je prišlo včeraj v Londonu do pomembnega privatnega razgovora med pakistanskim predsednikom Abujom Kanom in indijskim ministrom za finance Krišna-mača rijem. 1945 dlan ustavodajne skupščine in poslanec francoskega parlamenta. V prvih povojnih vladah je bil minister brez listnice in podpredsednik vla- V čamprovici pri Labinu so odkrili spominsko ploščo LABIN, 12. jul. (Tanjug) — V Čamprovici in Labinu je bila danes osrednja proslava 20-letnice italijanske unije za Istro in Reko. Proslava se je začela z odkritjem spominske plošče na zgradbi v Čamprovici, kjer je bilo 10. in 11. julija 1944 ustanovno zasedanje italijanske unije. P oslave so se udeležili član CK ZKJ dr. Pavle Gregorič, podpredsednik GO SZDL Hr-vatske Cedo Grbič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij okraja Reka, Pulj in Koper, predstaniki tržaških Slovencev, italijanskih partizanov iz Alessandrije ter češke etnične skupine v Jugoslaviji. V zgradbi, na kateri so odkrili ploščo, je muzej z dokumenti o začetku dejavnosti unije, ki je odigrala pomembno vlogo pri zbiranju Italijanov v NOB, njihovem udej- Tako je sklenil upravni odbor puljskega festivala BEOGRAD, 12. jul. (Tanjug) — Letošnji 11. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju, na katerem se bo zbralo veliko število filmskih delavcev, kritikov in novinarjev iz naše države in tujine, nudi realno priložnost tudi za vsestranski pretres idejno-estetskih repertoarnih in organizacijskih problemov domače, kinematografije. Ta priložnost pa letos ne bo zadosti izkoriščena, če bo upravni odbor festivala jugoslovanskega igranega filma vztrajal pri sklepu, da letos ne bo tradicionalnih sestankov v Pulju, to je okrogle mize. eijo je podpisalo 5000 prosvetnih delavcev v državi. State Department v odgovoru trdi, da ni popolnoma jasno, kaj naj bi razumel pod pojmom »nevtralizacija«. Iz Bangkoka pa poroča Tanjug, da skupina strokovnjakov avstralske vlade v Sajgonu proučuje z južno-viefcnamskimi oblastmi in predstavniki ZDA možnost da bi povečali pomoč režimu v Sajgonu. Ta pomoč je bila doslej precejšnja. Razen vojaške pomoči, kamor bo vključeno tudi 60 inštruktorjev, namerava Avstralija povečati tudi ekonomsko pomoč Južnemu Vietnamu. S to pomočjo naj bi v glavnem opremili »naselja novega življenja« oziroma nekdanja strateška naselja. Avstralski piloti bodo vozili transportna letala, ki so jih ocenili kot »zelo sposobna za vojaške operacije« v Južnem Vietnamu. Do konca leta bo v bazah v Južnem Vietnamu skupaj 6 takšnih letal. Thorez je bil od leta 1928 do leta 1943 član izvršnega komiteja komunistične Internacionale. od 1939 do 1943 pa član njenega prezidija. Na XVII. kongresu KP Francije maja letos so sprejeli predlog centralnega komiteja, naj bi izvolili dotedanjega generalnega sekretarja partije Thoreza za predsednika partije. Do tedaj te funkcije ni bilo. Na tem kongresu so Mauriceu Thorezu dali priznanje za zasluge v vodenju partije polnih 34 let. stvovanju v povojni izgradnji in pri razvijanju kultumo-umetniškega življenja med pripadniki etnične skupine. Proslava se je nadaljevala v Labinu z odkritjem razstave, na kateri fotografije, grafikoni in drugi razstavljeni predmeti ilustrirajo sodelovanje Italijanov v NOB, v borbi za priključitev Istre Jugoslaviji in pri socialistični izgradnji. Na slovesni seji odbora italijanske unije za Istro in Reko, ki so se je udeležili preživeli člani prvega odbora, je predsednik unije prof. Antonio Borma govoril o dejavnosti unije pri razvijanju bratstva in enotnosti med Hrvati in Italijani v njihovi skupni borbi. Proslava se je nadaljevala s kultumo-umetniškim programom, v katerem so sodelovali zbori, orkestri in solisti iz Pulja, Reke. Rovinja in Galežane. Kot gost je sodelovala tudi folklorna skupina češke etnične skpine iz Daru vara. Sklep upravnega odbora, da »letos ni potrebe za organiziranje posebnih diskusijskih sestankov v okviru tako ime' novane okrogle mize«, je izzval negodovanje v krogih filmskih delavcev in novinarjev. Smatrajo, da nasprotno prav letošnji dogodki nudijo obilico gradiva za razgovore o prihodnosti domačega filma. Nedavna razprava v pro-svetno-kultumem zboru in odboru za družbeno nadzorstvo zvezne skupščine je opozorila na vrsto pomanjkljivosti v filmski proizvodnji in tudi na potrebo, da se razgovori o domači kinematografiji razširijo na čim večji krog zainteresiranih kulturnih in javnih delavcev. Z odpravo »okrogle mize« — kot ene izmed oblik za tovrstne razgovore — bi puljski festival delno izgubil delovni značaj, ki bi ga kot jugoslovanski pregled dosežkov filmske proizvodnje moral imeti. Tendenc, da se vsebina festivala skrči samo na predvajanje filmov v areni, se je pokazala lani, ko je nekaj slabo pripravljenih in slabo vodenih sestankov resno kompromitiralo cilje in smisel takega dela. Ce »okrogle mize« res ne bo, naj bi jo nadomestili se- stanki, ki bi jih organizirale posamezne ustanove in organizacije filmskih delavcev. Predvideno je že, da bo za časa festivala plenarni sestanek zveze filmskih delavcev Jugoslavije. Na njem naj bi sistematično pregledali dosedanje delo in obravnavali možnosti za vključevanje svobodnih umetnikov v stalno delovno razmerje. Razen tega bo 29. julija v Pulju ustanovna skupščina novega združenja filmskih delavcev Jugoslavije. Ta organizacija naj bi združevala tiste ljudi, ki bodo obdržali status svobodnih filmskih delavcev. MOKJ E Dan šoferjev in krajevni praznik v Žužemberku NOVO MESTO, 12. jul. — Okoli 1500 ljudi, predvsem domačinov iiz Suhe Krajine ter članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije se je zbralo na današnjo skupno proslavo krajevnega praznika in deva šoferjev in avtomehanikov, ki je bila v Žužemberku. Goste in domačine je pozdravil predsednik krajevne organizacije Združenja borcev NOV. Žužemberk Stane Gorinšek, ki je orisal številne hude boje partizanov v Suhi Krajini in posebej še v Žužemberku, hkrati pa tudi viden družbeno gospodarski napredek Suhe Krajine po vojni Predsednik okrajnega odbora združenja šoferjev in avtomehanikov Ljubljana Milan Božič pa je v pozdravnem govc ru orisal nastanek in razvoj te organizacije, ki ima sedaj v Sloveniji že več kot 10.000 članov. Dan šoferjev praznujejo 13. julija, ker je leta 1943 partizanska motorizirana enota sodelovala pri napadu na sovražno postojanko v Žužemberku, ki je bil takrat med vojno drugič osvobojen. Ta dan pa so za svoj praznik sprejeli tudi prebivalci Suhe krajine. Po slavnostnem zborovanju na trgu so šli udeleženci proslave z zastavami in godbo na čelu k spomeniku 1200 padlim borcem na C vibi ju, kjer so predstavniki krajevnih organizacij in Združenj šoferjev in avtomehanikov položili vence ter počastili spomin na padle borce. Proslava se je končala s tovariškim srečanjem nekdanjih borcev in domačinov. P. ROMANIČ Noč pesmi in mode v Radencih sdrtumo cena: 18.850 Praznik občine Lenart CERKVENJAK, 12. jul. — Prebivalci občine Lenart v Slovenskih Goricah so danes proslavili svoj občinski praznik v spomin na 14. julij 1942, ko so partizani Lackove skupine na območju občine prvič napadli okupatorja. Na slavnostni seji občinske skupščine je predsednik Edo Zorko obudil spomin na dneve iz NOB in orisal uspehe, ki so jih v občini dosegli kljub nekaterim objektivnim težavam Zvezni poslanec Ivan Ros je odkril spomenik 12 borcem m talcem. Predstavniki množičnih organizacij so nanj položili vence. Med svečanostjo je pilot Tone Rajšp odvrgel z letala venec svojemu očetu, borcu Prešernove brigade, ki je padel na Gorenjskem. M. KOS Thorez SLATINA RADENCI, 12. jul. — Tradicionalna radenska noč, ki jo prirejajo vsako leto v letoviškem kraju Slatina Radenci, si je upravičeno pridobila vzdevek atraktivne zabavne prireditve, mikavne ne le za domače, ampak tudi za tuje goste. Prizorišče letošnje radenske noči včeraj je bilo kot običajno na mojstrsko postavljeni sceni, na gladini olimpijskega bazena, okrog katerega se je zbralo nad 3000 ljudi. K programu so prispevali najlepše točke večera orkester Nikice-Kalodjere s pevkami Gabi Novak, Beti Jurkovič in Ivico Šerfezi. Sicer pa je potekala prireditev v znamenju modne revije, na kateri so gledalcem predstavili 70 modelov poletnih, jesenskih in večernih oblek ter kopalnih kostimov. B. B. ne bitke, včasih z nami, včasih proti nam. Prepričan sem, da je vedno ravnal po svojem prepričanju in zato zasluži spoštovanje«. »Smrt Mauricea Thoreza je velika izguba za francosko in mednarodno delavsko gi-aanje«, je izjat^ sekretar Generalne konfederacije dela Livio Mascarello. »Vse svoje življenje se je boril za socialni napredek, demokracijo in mir. Njegovo smrt bodo zelo bolestno občutili najrazličnejši krogi; ne samo delavski razred, marveč tudi vse delovno ljudstvo«. ORFEJ cena: 31.100 Predsednik komunistične partije Francije Maurjce Thorez je bil rojen 28. aprila 1900 v mestu Nogeles - Go-duald v družini rudarskega delavca. V socialistično stranko je vstopil leta 1919, član komunistične partije pa je postal 1920 in že sredi 1923. leta začel delati v partiji. Na Iponskem kongresu KP Francije leta 1924 je bil izvoljen za člana centralnega komiteja, julija 1925 pa za člana politbiroja CK KP Francije. V tem času je imel Thorez vidno vlogo v pripravah in izvajanjih masovnih političnih akcij in stavk proti francoskim kolonialnim akcijam c Maroku m Siriji oziroma v delavskih zahtevah. Leta 1930 je bil Thorez izvoljen za generalnega sekretarja KP Francije, 2 leti pozneje pa-je postal član francoskega parlamenta. Po kapitulaciji francoske vlade 1940 je komunistična partija Francije izdala razglas, ki sta ga podpisala Thorez in Duclos proti nacistom in njihovim pomočnikom. Partija je Thoreza poslala v Moskvo, od koder je nadaljeval delo za pomoč odpor-riškemu gibanju v domovini. Leta 1944 se je Maurice Thorez vrnil v osvobojeno Francijo. Thorez je bil leta 1944 in Vreme 12. vn. 1964 Kitajske oblasti izpustile jugoslovanskega mornarja PEKING, 12. jul. (Tanjug). Jugoslovanskega mornarja Ivana Bufikullča, ki so ga kitajske oblasti obsodile na šest let zapora, so danes izpustili. Buškulič je prestal celotno kazen v zaporu v Šanghaju. Na prostost so ga spustili ob prisotnosti predstavnika jugoslovanskega veleposlaništva v Pekingu Stanojla Glišiča. orno cena= 29800 Saraievo sončno Telegrami delno oblačno cfb oblačno *„* ^ * * 1^6 nevihte --- Dubrovni« LIBIJSKI MINISTER — NOVI SAD. Minister za zdravstvo kraljevine Libije dr. Ahmed Bištd, ki je pri nas na obisku kot posebni odposlanec konference šefov arabskih držav — bila je januarja letos v Kairu — je včeraj obiskal Novi Sad. NEREDI — RIO DE JANEIRO. V zadnjih neredih v britanski Gvajani je bilo ubitih 20 ljudi, sto pa ranjenih. V nekaterih mestih so bili večji požari. stavka Železničarjev — rim. Sindikat strojevodij in sprevodnikov italijanskih železnic je sporočil, da bo 19. julija razglasil stavko z zahtevo za povečanje plač in boljše delovne pogoje. IZPUSTITEV — JOHANNESBURG. Sporočili so, da so izpustili iz zapora odvetnika Fisherja, ki ga je policija aretirala v začetku minulega tedna v raciji proti »levičarskim silam«. Tedaj so aretirali kakih 40 oseb. POSOJILO — LAHORE. Zahodna Nemčija je sklenila odobriti Pakistanu posojilo 3,5 milijona dolarjev za razširitev električnega omrežja v tej državi. SPREMENJENA IZJAVA — NIKOZIJA. Pomočnik komandanta mednarodnih čet na Cipru Mike Carver je korigiral izjavo predstavnika teh čet glede ilegalnega izkrcavanja turških vojakov na Ciper. Carver je dejal, da »je bilo opaziti izkrcevanje nekih ljudi, ki so bili vojaško izvežbani«, bilo pa jih je, kolikor je on obveščen, »nekaj sto«. DUBROVNIK cena; 42 000 megla & meje vremenskih področij; ////// V/// Temperature Ob 07 Ljubljana 12 Planica 7 Brnik 10 Maribor 15 Slov. Gradec 12 Novo mesto 11 Koper 19 Kredarica —2 Reka 20 Pulj 18 Split 19 Dubrovnik 18 Zagreb 15 VREMENSKA SLIKA Področje hladnega zraka se je umaknilo nad južni Balkan, vendar še povzroča deževje v južni Jugoslaviji. Alpske kraje Je zajel toplejši zrak, saj se je na Kredarici otoplilo že na 10 stopinj. Nove atlantske frontalne motnje se preko Britanije počasi pomikajo proti srednji Evropi. | dUTO-f&OfO 8 cena: 48.000 NAJ LEPŠI DOPUST NAJVEČJE RAZVEDRILO NAPOVED SLOVENIJA Ponoči in jutri bo zmerno oblačno, v Primorju pretežno jasno. Najnižje nočne temperature od 7 do 12, v Primorju 16, najvišje dnevne malo nad 20, v Primorju 26 stopinj C. JUGOSLAVIJA Ob Jadranu pretežno sončno, v notranjosti spremenljivo oblačno, v južnih krajih vmes še manjše padavine. Izgledi za torek: prehodno poslabšanje vremena z manjšimi padavinami. umlhwy h- umlhwy umlhw za ZALiOVANJE OVCE CRNE — Julija letos je na planini Turjk pri Ivangradu strela ubila 17-letno Nafijo Osmanovič in njeno sorodnico 16-letno Dževahir-Džeko Osmanovič, ki sta na planini pasli ovce. V znak žalosti za umrlo sestro Dževahiro so bratje Jakub, Hairo in Halit prebarvali vso svojo čredo ovac s črno barvo. ELEKTRONSKA INDUSTRIJO Šport Ponedeljek, '13. julija 1964 MINULI ŠPORTNI TEDEN KOŠARKA, — Zadar: Mednarodni pokal Zadra — Jugoslavija : Finska 96:63 (47:29). Madžarska : Jugoslavija B 88:83 ( 76:76, 47:44). Končni vratni red: 1. Jugoslavija a! 2. Jugoslavija B, 3. Finska, 4 Madžarska. AVTOMOBILIZEM - Reims: Mednarodna dirka »Dvanajst ur Reimsa« — 1 G Hill m Bomuer (Ferrari), 2. Surtess in Bandini (Ferrari). NOGOMET — Vancouver: Mednarodna tekma — Crv. zvezda : Vancouver AU Starš 4:2. 6 NEDELJA 7 PONEDELJEK KOLESARSTVO— Toulose: Štirinajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Andorre—Toulouse (186 km) — prvi: Sels (Belgija) 4:36,6. NOGOMET — Los Angeles: Schwechater • Gimares 1:1, VATE2^0°F0)— Bukare^ta: Mednarodna tekma — Romunija : SZ 4:3 (09:1,1 ,0:1, 1:2, ! % KOLESARSTVO — Luchon: Petnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Toulouse : Luchon '203 km) — prvi: Poulidor (Francija) 6:07,55. NOGOMET — Maribor: Mednarodni mladinski turnir — prvi Beograd, drugi Maribor tretji Neapelj. ' PLAVANJE — Santa Clara: SC O Haron, Coib, Varona, Watson) 4:38,1. 8 TOREK 9 SREDA KOLESARSTVO šestnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Luchon—Pau (197 km) — prvi: Bahamontes (Španija) 6:18,47. ORODNA TELOVADBA — Zadar: Mednarodni dvoboj članic — Jugoslavija : Avstrija 181,95:181,40 Posameznice, prva — Perzer-(A) 38,15, druga Skenderovic (J) 37,40, tretja Sljepica (J) 36,50, četrta Cabai (J) 36,35, peta Kubsch (A) 36.25. KOLESARSTVO — Bavonne: Sedemnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour deFrance« Pevrehorade—Bavonne (42,600 km) na kronometer — prvi: Anouetil (FTancija) 1:01,53, AnquetiJ je prvič prevzel rumeno majico. ROKOMET — Celje: Mednarodna lekma — Praga : Celje 25:11 (13*4) ,TENIS Baastadt: Mednarodni turnir — četrtfinale: Emerson (Avstralija) : Jovanovič (Jugoslavija) 6:2, 6:4, 7:9, 12:10. 10 ČETRTEK H PETEK KOLESARSTVO — Bordeaux: Osemnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Bayonne : Bordeaux 187 km ) prvi: Darrigade (Francija) 5:05,12. Anque-til vodi 56 sekund pred Poulidorjem. ATLETIKA — Novi Sad: Troboj republik — 400 m (članice) : Farkaš 55,7 (državni rekord). Bivša rekorderka : Simič 58.0. — Leningrad: Mednarodni dvoboj — SZ : Jugoslavija 4,5:1,5 (4). KOLESARSTVO — Brive: Devetnajsta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Bordeaux—Bnve (215,5) — prvi: Sote (Belgija) 5:50,30, Anquetil in Poulidor sta prišla na cilj v skupini. TONIS — Baastadt: Mednarodni turnir — člani polfinale: Piljd (Jugoslavija) : Leschlev (Danska) 6:2, 6:1, 6:3, Emerson (Avstralija) : Ulbricht (Danska) 6:4, 6:3, 7:5. Naš par Pilič : Jovanovič je v. finalu brez borbe v polfinalu. 12 S □ B □ T A / POGLED SEDEM DNI NAPREJ •KOLESARSTVO — Clermondt—Ferrand: Enaindvajseta etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Clermont—Ferrand—Orleans (311 km). KOLESARSTVO — Montlucon: Dvanajsta etapa mednarodne amaterske dirke »Tour de 1’Avenir« Montlucon—Orleans (211 km). S AH — Leningrad: Sestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija : Sovjetska zveza na 10 deskah — 6 moških, 2 mladinskih in 2 ženskih. 14 PONEDELJEK 15 TOREK KOLESARSTVO — Orleans: Dvaindvajseta in zadnja etapa mednarodne profesionalne dirke »Tour de France« Orleans—Versailles (118,5 km) in Versailles—Pariz (27,5 km) na kronometer. KOLESARSTVO — Orleans: Trinajsta in zadnja etapa amaterske dirke »Tour de l’Ave-nir« Orleans—Pariz (129,5 km) S AH — Leningrad: Mednarodni dvoboj Jugoslavija : SZ na 10 deskah. S AH — Leningrad: Sestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija : Sovjetska zveza na «5 moških, 2 ženskih in 2 mladinskih deskah. S AH — Pečuj: Mednarodni turnir z udeležbo jugoslovanskih mednarodnih mojstrov Damjanoviča in Bogdanoviča. 16 SREDA 17 ČETRTEK SAH — Leningrad: Sestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija 6 moških, 2 ženskih in 2 mladinskih deskah. S AH — Krakov: Otvoritev študentske olimpiade. PLAVANJE — Ljubljana: Prva zvezna liga — Triglav : Ljubljana. Sovjetska zveza na S AH — Leningrad: Sestkrožni mednarodni dvoboj Jugoslavija — Sovjetska zveza na 8 moških, 2 ženskih m 2 mladinskih deskah. S AH — Krakov: Študentska olimpiada ž udeležbo Jugoslavije v sestavi Bukič, Velimi-rovič, Marovič, Minic, Nemet in Ostojič. NOGOMET — Chikago: Mednarodni newyorški turnir — Crvena zvezda (Beograd) — Zaglebje (Poljska). 18 PETEK 19 SOBOTA SAH — Krakov: Študentska olimpiada z udeležbo Jugoslavije v sestavi Bukič, Velimiro- vič, Marovič, Minič, Nemet in Ostojič. PLAVANJE — Pariz: Mednarodni dvoboj Franclja : Finska. ATLETIKA — Pariz: Mednarodni dvoboj — Francija : Italija. SKOKI V VODO — Bielsko: Mednarodni četveroboj reprezentanc' Francije, Italije, Poljske in Jugoslavije. SAH — Krakov: Študentska olimpiada z udeležbo Jugoslavije. SAH — Pečuj: Mednarodni turnir z udeležbo Damjanoviča in Bogdanoviča. PLAVANJE — Pariz: Mednarodni dvoboj — Francija : Finska. ATLETIKA — Pariz: Mednarodni dvoboj — Francija : Italija. SKOKI V VODO — Bielsko: Mednarodni četveroboj reprezentanc Francije, Italije, Poljske in Jugoslavije. 20 NEOELJA ENAJSTO KOLO ZVEZKE KOŠARKARSKE LIGE V LJUBLJANI. BEOGRADU, ZAGREBU, SARAJEVU IN NOVEM SADU Košarkarski ognjemet Radničkčga - v lovu za Crveno zvezdo Radnički: Olimpija 82:45 (44:29) LJUBI JANA, 11. julija. — Košarkarice beograjskega Radnlčkega so v tekmj enajstega kod( zenske zvezne košarkarske lige premagale domačo Olimpijo z 82:45 ( 44:29). Sodnika: Markotič (Zagreb) in Pur (Celje) — z napakami. Gledalcev: okoli 200. OLIMPIJA: Fajdiga, GarzaroUi, Puhar, Modrijan 10, Bremee 8, VVelle, Mihelič 11, Amon 8. Krajnc 6, Sedej 2. RA.DNICKI: Pavlov 3, Kalenič 11, Rogič, Curie, Cokič 21, Radovanovič 22, Milojevic 14, Simič 2, Minič 4, Djurič 5. Bremčeva se razvija v dobrega centra, Pavšičeva pa bi bila lahko z nekoliko več resnosti med najbolj-širni igralkami ekipe. Prepričani smo, da je že Čas — da bi se tehnično vodstvo Olimpije lahko odločilo še za smelejši korak s popolno pomladitvijo ekipe s pogo stejšim uvajanjem v igro Sedejeve in Fajdige, kajti samo težke tekme — in ne sedenje na klopi — so prava šola za mlade košarkarice. A. P. PiremoEna Crvena zvezdo BEOGRAD, 11. julija. — Košar-karice beograjske Crvene zvezde so v tekmi žgnske ZKL premagale ljubljanskega Slovana s 70:39 (38:20). Sodnika: Radovič in Gli-šič iz Beograda. Gledalcev: okoli 100. CRV. ZVEZDA: Kaluševlč 23, Janjič 4, Garič 2, Miloradovlč 3, Cvetkovič 8, Diner 8, Baragav 9, Milojevič 7, Tomas 6. SLOVAN: Težak 14, Gorsič 7, Marenčič 1, Berce 8, Erzar 3, Žitnik 6. , Košarkarice Crvene zvezde so bile na razmočenem igrišču na Kale-megdanu premočan nasprotnik ra novinca v ženski ZKL. Najboljše igralke tekme so bile — Kaluše-vičeva, Dinerova in Geričeva pri Crvend zvezdi, Težakova, Goršiče-va in Bercetova pri Slovanu. SLAB ZAČETEK OLIMPIJE Olimpija je začela težko tekmo z beograjskim Radničkim — ki po Četrtkovi zmagi nad Crveno zvezdo kandidira še na prvo mesto v ženski ZKL — z oslabljeno prvo peterko Mihelič, Modrijan,N Bremec, Amon in Sedej. Trener Drago Krajnc je namreč pred začetkom tekme poslal zaradi nediscipline v slačilnico Metko Pavšič, ki se ni zagrevala. Radnički je tako s hitrimi nasprotnimi napadi in pre-singom v obrambi vodil v 12. minuti že 32:12! Olimpija je zaigrala nekoliko bolje šele z zamenjavo Sedej — Kranjc. Modrijanova je nekajkrat lepo prodrla v raketo, medtem ko je Miheličeva dvakrat lepo zadela od daleč. V prvem polčasu se je izkazala s skoki pod obema košema še Bremčeva, tako da je bilo ob odmoru 44:29 za Radničkega. ZMEŠNJAVA V DRUGEM POLČASU Radovanovičeva, Cokičeva in Mi-lojevičeva so v drugem polčasu popolnoma gospodarile na igrišču, tako da so igralke^ Olimpije izgubile več žog s slabimi podajami kot z neuspešnimi meti! Radnički je v »lovu« za čimboljšo razliko v koših, ki bi lahko odločala ob morebitnem »mrtvem teku« s Crveno zvezdo. Zares je težko razumeti, da za nekatere mlade igralke s klopi v teh minutah popolne zmešnjave ni bilo prostora v peterki že tako oslabljene Olimpije. Končni poraz 45:82 sicer res ni katastrofa, ker so bile reprezentantke iz Radničkega vsekakor mnogo premočan nasprotnik za mlade igralke Olimpije, toda mislimo — da bi tehnično vodstvo Olimpije lahko tudi ob takem porazu spoznalp nekaj nedvomnih dejstev o kvalitetah in slabostih svoje ekipe. TRI GENERACIJE Zenska ekipa Olimpije je v letošnji ZKL sestavljena iz igralk treh generacij — od naj starejših Krajnčeve in Amonove do naj-mlajših Fajdigove, Modrijanove m Bremčeve. Jasno je, da je takšna Olimpija samo kompromis med željami za čimboljšo uvrstitvijo v ženski ZKL 1964 in perspektivnimi načrti. Trener Drago Krajnc je že začel s pomladitvijo prve peterke: Miheličeva je po poškodbi Dermastij e že prevzela vlogo dirigenta, Modrijanova je že stalna igralka prve peterke v zadnjih tekmah, ZKL ženske Olimpija : Radnički 45:82 (29:44) Crvena zvezda : Slovan 70:39 (38:20) Mlada Bosna : Lokomotiva 48:37 (22:21) Trešnjevka : Split (ob 20.00) Partizan (NS) : Bosna (ob 20.00) MIHELIČEVA (številka 11) v PRODORU OB MILOJEVICEVI — Miholičeva, kapetan Olimpije, je bila med najboljšimi .trolknoii tekme. FOTO: E. ŠELHAUS Za zdaj 15:6 (7) z a SZ Sestkrožni šahovski dvoboj Jugoslavija : Sovjetska zveza v Leningradu Lestvica Crv. zvezda 11 10 1 701:466 20 Radnički 11 9 2 806:531 18 Trešnjevka 10 8 2 623:441 16 Partizan (NS) 10 6 4 617:494 12 Split 10 6 4 549:584 12 Mlada Bosna 11 5 6 492:550 10 Olimpija 11 4 7 506:658 8 Lokomotiva 11 3 8 476:590 6 Slovan 11 1 10 438:619 2 Bosna 10 1 9 354:640 2 LENINGRAD, 12. julija. (Po te-leonu). — Rahla slutnja, da se prekinjene partije 2. kola dvoboja Jugoslavija SZ ne bodo končale po planu, je bila utemeljena. V vseh treh za nas boljših pozicijah (Matanovič : Koreno j, Grigorjan : Antunac in Kuzmin Bojkovič) smo samo remizirali, vsi tri slabše pozicije. Udovčič : Tajmanov, Geller : Matulovič in Borisenko : Nedel jkovičeva ) pa zanesljivo izgubili, tako da se je tudi to kolo končalo z visokim porazom jugoslovanskih ženskih šah isto v (3:7). Kljub temu morale nismo izgubili in v današnjem tretjem kolu kaže, da bomo na članskih deskah zabeležili tri zmage in igrali najmanj 3:3. To pa bi bil kar dobrodošel obliž. Posamezni rezultati: Vladi mir o v Djuraševič prekinjeno v izgubljenem položaju za črnega (nimkoindijka), Tajmanov : Matanovič 1:0 (nimeoindijka, 47), Koreno j : Čirič prekinjeno v nekoliko slabšem položaju za črnega (damski gambit), Polugajev-ski : Matulovič 0:1 (kraljeva Indijka, 38), Ivkov : Geller prekinjeno v dobljenem položaju za Ivkova (Španka), Parma : ^ntošin prekinjeno v dobljenem položaju za Parmo (Španka), Gaprindašvili Lazarevičeva prekinjeno v slabšem položaju za črno (Filidorjeva obramba), Raniku : Jovanovič prekinjeno v poziciji s kmetom več za črno (kraljeva indijka), Vorot-njikov Kurajica prekinjeno v poziciji, v kateri se črni bori za remi in Grgigorjan : Antunac remi (kraljeva indij ka, 40). Po izjavi trenerja državne reprezentance mojstra Sokolova so v tem kolu zelo dobro igrali Matu-lovič, Ivkov in Parma. !z mednarodnih aren Teniški igralci SZ v Avstraliji Teniška federacija v Novem Južnem Vallesu (Avstralija) je povabila na gostovanje najboljše igralce iz SZ, vendar šele prihodnjo sezono. Razen tega nameravajo Avstralci povabiti še dve ekipi tujine — iz Francije in Japonske. Kaže, da so Avstralci, ki so bili glede tega zelo ozki, zdaj na široko odprli vrata, pri čemer so pripravljeni tudi plačati potne stroške vsem povabljenim gostom. Francozom bodo menda pitali kar 1200 funtov šterlingov. Rekordi vlečejo ... Rekordi, zlasti svetovni, so po- jem, ki vlečejo mlade ljudi, da poskušajo tekmovalno srečo v raznih športnih disciplinah. — Toda vsakdo ni sposoben za take dosež ke v priznanih športnih panogah, zato si pač izmišljajo nove . . Dva mladeniča sta tako pokušala srečo, in sicer s tem, da ‘'ta se s potapljaško opremo spustila 130 m pod površino Atlantskega oceana, nedaleč od Bermudskih otokov. Eden med njiju je bil sin znanega ameriškega letalca Lind-berga. Ta izpit moči in vzdržljivost: je organiziralo ameriško geografsko društvo v znanstvene namene, nič manj pa tudi zavoljo senzacije. Ne gre pozabljati, da so Bermudi znano letovišče za bogate, a taka atrakcija lahko nedvomno zelo poživi turistično dejavnost . . . Rezlutat dvoboja (z današnjim 1,5:1:5) je 15:6 za sovjetsko ekipo ob 7 prekinjenih partijah. B. PARMA Prvak — Musil 2ALEC, 12. ju.4ja. — Rezultati XV. kola mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije: Kržišnik — Klemenčič remi, Ipavec — Žagar 1:0, Brinovec — Jeromel remi, Karner — Ceglar remi, Jelen — Golob 1:0, Bohorč — Musil 0:1, Bratko — šoštar remi, Murovec — Jurhar 1:0. Končno stanje: Musil (Maribor) 12, Jelen (Novinar) 11,5, Žagar (Mrb) 11, Cegla'r (Nov) 10,5, Bratko (Nov) 9,5, Rok Kržišnik (Nov) 8,5, Klemenčič (Mrb) 8, Brinovec (Žalec) in Ipavec (Anhovo) 7,5, Karner (Kamnik) 7, Murovec (Kranj) 6,5, Golob (Celjski SK) in Sošter (Branik) 6, Jeromel (Dravograd) 5,5, Bohorč (Nov) 3, Jurhar (Žalec) 0. Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1964 se je končalo s pričakovano zmago mariborskega mojstrskega kandidata Musila, ki je v zanimivem finišu prehitel ostale mThdinske državne reprezentante — Jelena, Žagarja in Ceglarja. Zanimivo je, da je razvrstitev prve peterice prav enaka kot lani na mladinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani! šesto mesto 13-letnega Roka Kržišnika je vsekakor naj večje presenečenje, ker zares nihče ni pričakoval prodora pionirskega prvaka Slovenije do mladinskega prvenstva Jugoslavije, Musil in 2agar sta nastopila v 2a»cu v borbi za kvalifikacijo na mladinsko državno prvenstvo, ki bo od 1. avgusta v Smederevski Za enoten sistem dela v atletiki NOVI SAD, 12. jul. Izvršni odbor Atletske zveze Jugoslavije je na sinočnji seji sklenil, da bo prihodnjo ^zirno delovala jugoslovanska atletska šola, v kateri bi se posluževali sodobnih dosežkov v tej športni zvrsti in menjave izkušenj med trenerji. Taka šola bi vsekakor izboljšala razmere v posameznih atletskih disciplinah, v katerih precej zaostajamo za evropskimi dosežki. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo treba lotiti enotnega sistema dela v atletskih organizacijah po vsej držav;. Odbor je ugotovil, da bi bilo treba našim atletom in atletinjam omogočiti udeležbo na pomembnejših prireditvah v tujini, pa tudi domačih tekmovanj bi moralo biti več. Sodijo, da bi bilo treba največ poudarka dajati programu tekmovanja, ki bi omogočil čimboljše priprave za evropsko prvenstvo leta 1966 v Budimpešti. Nadalje je bilo predloženo, da bi se prihodnje leto naša moška reprezen-tinca srečala z Norveško in da bi gostovala v CSSR ali v NDR. ženska reprezentanca bo skupaj s člani sodelovala na balkanskih igrah, razen te- rence, ker bosta takrat že prestara in tako bodo zastopali Slovenijo —kar je vsekakor edinstven primer — štirje mladinci ljubljanskega Novinarja — Jelen, Ceglar, Bratko in Rok Kržišnik. MEDNARODNA KORESPONDENCA S SEPEMK RATNIM SVETOVNIM REKORDERJEM V PLAVANJU — DONOM SCHOLLANPERJEM (ZDA) Moj odgovor Kleinu-že meseca julija... Dan Schollander bo na olimpijskih igrah v Tokiu med velikimi favoriti na 100 m, 400 m, 1.500 m, 4x100 m in 4x400 m! DORTMUND, 23. maja. — Zahodnonemški plavalec Haas Joachim Klein je na prvenstvu ZR Nemčije postavil s časom 1:58,2 iov svetovni rekord v plavanju na 200 m prosto! Bivši rekorder — Don Schollander (ZDA) 1:58,4. SAN JOSE, 25. maja — Don Schollander je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo izboljšal svetovni rekord Kleina verjetno že v juliju! Na vprašanje »Kakšen čas bo dosegel na 200 m prosto v tem poletju?« je odgovoril brez razmišljanja — »Okoli 1:56,0!« SAN JOSE, 1. julija — Sedemkratni svetovni rekorder iz Santa Clare. 17-letni Don Schollander je v pismu za bralce »Dela« napisal — »Upam, da bom postavil nov svetovni rekord na 200 m prosto že 11. julija v Los Angelesu!« Zgodovinski dan v Los Angelesu Plavolasi Don Schollander se je 28. junija 1963 na Staaiumu Kelly v Los Angelesu jirugič vpisal s časom 1:58,8 na 20«•» ? Santa Clari? Don Schollander: »Vsi smo prepričani. da bo Donna de Varana v poletnih mesecih izboljšala svetovni rekord Christine Caron na 100 m hrbtno!« • Ali boste plavali izven ZDA pred Tokiom? Don Schollander: »Ne! Po naših Donna de Vairona pravilih nihče ne sme plavuti v tujini zadnje poletje predolimpijskimi igrami!« • Kdaj mislite prenehati a plavanjem? Don Schollander: »Po olimpijskih igrah-v Meadoo C4tyju leta 1968!« . * , A. PASTERNJAK Svetovni rekordi v Los Angelesu LOS ANGELES, 13. julija — Štirinajstletna plavalka lz Santa Clare Claudla Kolb je že v prvi ženski disciplini otvoritvenega plavalnega mitinga v Los Angelesu postavila nov svetovni rekord na 100 m prsno s časom 1:17,9. Stara rekorderka Je — GObel (ZRN) 1:18,3. V plavanju na 400 m prosto so kar tri pldvalke plavale bolje od svetovnega rekorda Dbnne de Varone 4:44,5 — Ramenofsky 4:43,0, Stlckles 4:43,1. Wst«nn 4:44,0. Petnajstletna Sharon Stou-der Je izenačila svetovni rerford Nizozemke Kok na 100 m metulj-ček z 1:06.1. Palanki, pravzaprav izven konku- j ga pa nastopila še v troboju z Italijo in Francijo. Izvršni odbor je predlagal, da bi dvoboj moških in ženskih reprezentanc Bolgarije in Jugoslavije odložili na poznejši termin. Ob zaključku seje so se navzoči zavzeli še za ustanovitev B reprezentance Jugoslavije kakor tudi za to, da bi bilo letošnje' državno prvenstvo v Sarajevu in ne v Skopju. I!!|lllt!lllllini!l!l!!!ll!!l!l!ll!!ltll!l![||l!l!lllll!!!l!«l!!!l!ll|t|||i|ll||||l||||||||||i|{|!, ABC o Donu Schollanderju Datum rojstva 30. aprila 1946 Kraj rojstva Charlotta Debut v plavanju 1955 Uradni svetovni rekordi: 200 m prosto 2:00,4 200 m prosto 1:58,8 200 m prosto 1:58,5 200 m prosto 1:58,4 4 x 100 m prosto Santa Clara 3:39,9 4 x 200 m prosto Santa Clara 8:07,6 4 x 200 m prosto ZDA 8:03,7 Svetovni rekord 200 m PROSTO " 2:04,&4£onrads (Avstralija) 1958 2:03,2 Konrads (Avstralija) 1958 2:03,0 Jamanaka (Japon) 1958 2:02,2 Konrads (Avstralija) 1959 2:01,5 Jamanaka (Japon) 1959 '2:01,2 Jamanaka (Japon) 1961 2:01,1 Jamanaka (Japon) 1961 2:00,4 Jamanaka (Japon) 1961 2:00,4 Schollander (ZDA) 1961 2:00,4 Rose (Avstralija) 1962 2:00,3 Windle (Avstralija) 1963 1:58,8 Schollander (ZDA) 1963 1:58,5 Schollander (ZDA) 1963 1:58,4 Scholander (ZDA) 1963 1:58,2 Klein.(ZR Nemčija) 1961 Zlate kolajne OLIMPIJSKE IGRE 100 m prosto 1896 Hzyas (Madžarska) 1:23,2 1904 Hulmav (Madžar) 1:02,8 1908 Daniels (ZDA) 1:05,6 1912 Kahanamoku (ZDA) 1:03,4 1920 Hakanamoku (ZDA) 1:01.4 1924 Weismiiller (ZDA) 59,0 WeismOIler (ZDA) 58,6 Mijasaki (Japonska) 58,2 1936 Csik (Madžarska) 1948 Ris (ZDA) 1952 Sboles (ZDA) }®*6 Hedricks (Avstrsl) 1960 Devifct (Avstralija) 57.4 55.4 55.2 400 m prosto 1896 Neumann (Avstrija) 8:12,6 JUJ4 Daniels (ZDA) 6:16,2 1908 Taylov (VB) 3*36 8 1912 Hodgson (Kamni.) jiSli 1920 Ross (ZDA) 5*26 JI (ZDA) 5:04,2 »Argentina) 5:01,6 1922 Crsbbe (ZDA) a-ag 4 1936 Medica (ZDA) 4:445 1948 Smith (ZDA) 4;4i g 1952 Boitetu (Francija) 4:3ojr 1956 Roae (Avstralija) 4:273 1960 Rose (Avstralija) 4:18,3 1.500 m prosto 1994 Ransch (Nemčija) 72:18,2 1908 Tayior (VB) £2:48 4 1912 Hodgson (Kanada) 22:00)0 1920 Ross (ZDA) 22:28,2 1924 Charlton (Avstral) 20:06,6 1928 Borg (Švedska) 19:51,8 1932 Kitam ura (Japon) 19:12,4 1936Terada (Japonska) 19:13,7 1948 McLane (ZDA) 19:15,5 1952 Konno (ZDA) 18:30,0* 1956 Rose (Avstralija) 17:58:9 1960 Konrads (Avstral) 17:19,6 Izbirne tekme strelcev BEOGRAD, 12. jul. Na strelišču pri Carevi Cupriji se je danes končalo tretje izbirno tekmovanje najboljših strelcev z malokalibrsko puško in malokalibrsko pištolo proste izbire. Prva četvorica na tem tekmovanju se je uvrstila v Jugoslovansko reprezentanco za dvoboj s Poljsko, ki bo 20. t. m. v Beogradu. Naslednje tako (dvodnevno) izbirno tekmovanje z vojaško puško se bo začelo jutri na strelišču v Mirijevu. Rezultati — pištola: Ničič 1094, Stiglič 1079, J. Tržan 1072. Vuletič 1045, Drinčič 1042 itd.; puška — člani: Grozdanovič 2275, Paunovič 2268. Džulič 2258, Stojanovič 2256 Lončar 2251 itd.: članice: Herold 1680. Zdenjak 1675. Markovič 1673. Perovič 1657. M. Dimic — Potokar 1657 itd.: mladine’- Milanovič 1666. Gregurek 1654. Zoki 1653 Relid 1641, Cergid 1630 itd. Novo na tujem KISINJEV — Brazilski nogometaši Flamenga so na gostovanju po SZ premagali Moldavo 2:1. NOVO NA TUJEM DUSSELDORF — Na mednarodnem teniškem turnirju v Diissel-dorfu je zmagal Avstralec Fletcher z zmago nad Italijanom Merlom 9:7, 1:6, 6:2. ZtIRICH — Moška atletska reprezentanca je premagala Belgiio 105:104. CHICAGO — Na mednarodnem nogometnem turnirju je prišlo na tekmi Zaglebje: AEK do hudega incidenta. Grški napadalec Petri-dis je namreč v 80. minuti udaril sodnika, ki je dosodil kazenski strel v korist Poljakov. Po tem dogodku je sodnik zapustil igrišče m se vrnil šele potem, ko so grškega igralca odstranili s terena. Tekma se je končala 3:0 za Poljake. AVT0-MOT0 DRUŠTVO SLOV. KONJICE proda na javni drafbi osebni avtpmobil OPEL OLVMPIJO KARAVAN zaprt, brez stekel, letnik 53, 5-sedežni, po generalnem popravilu prevoženo 5000 km. Javna dražba za socialistični sektor bo v četrtek, 16. julija od 18. do 17. ure, za privatni pa od 18. do 19. ure v Slov. Konjicah. 810 Na starta Piran in Novo mesto Veslači za naslov« BLED, 12. jul. Na letošnjem republiškem prvenstvu v veslanju, ki je bilo danes dopoldne na Bledu, so nastopili veslači iz 5 klubov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so se po dolgih letih spet pojavili na startu veslači iz Pirana; kot kaže, da bomo v Slovenskem Primorju, razen močnega Arga, dobili še en klub, ki bo gotovo opravil pomembno nalogo pri razvijanju te panoge v tem delu naše republike. Razveseljiv je tudi nastop mladih veslačev iz Novega mesta, ki kljub temu, da niso 'deležni skoraj nobenega razumevanja, pridno trenirajo in so na tekmovanju danes dopoldne poskrbeli tudi za nekaj presenečenj. Pri članih je bila udeležba nekoliko okrnjena, saj so naši najboljši nastopili včeraj in danes na mednarodni regati v Luzernu. Tako kot že včeraj na mladinskem troboju, lahko tudi danes ugotovimo, da so mladinci spet pokazali zagrizene borbe, kar je dokaz, da je zanimanja med mladino dovolj, kaže le, da ga ne znamo izkoristiti, saj mladine ne znamo zadržati v klubih, potem ko mladinci postanejo člani. Ne moremo trditi, da bi med mladinci, ki smo jih te dni videli nastopiti na Bledu, lahko našli tudi take, ki bi nastopili čez dve leti na svetovnem prvenstvu na Bledu. Toda zanimanje za veslanje bo z organizacijo svetovnega prvenstva mnogo yečje in treba ga bo pametno izkoristiti. Ena prvih nalog mora biti skrb za mlade veslače. Rezultati člani: četverec s krmarjem Bled w. o., skif Lazar (Argo) w. o., do-uble scoulle Argo 8:06.8, Bled 9:24.9, mladinci četverec s krmarjem: 1. Bled I 5:41.5, 2. Branik 5:45.1, 3. Bled II 5:51.4. skiff 1. Mev-žek (Krka NM) 6:48.8, 2. Dornik (Bled) 6:52.0, 3. Tomažič (Argo) 7:29.8, do-uble scooulle 1. Argo 6:22.3, 2. Branik 6:42.6, 3. Krka (NM) 6:29.4. 4. Piran 7:10.6. V ekipnem tekmovanju je pri članih'zmagal Argo, pri mladincih pa Bled. M. G. Že 16 držav za SPENT LJUBLJANA, 12. julija. — Za 28. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu se je prijavila tudi Kitajska in Jugoslavija. Kitajci, ki so svetovni prvaki v namiznem tenisu še niso poslali natančnega števila udeležencev, temveč so prijavili samo ekipo in udeležbo novinarjev, medtem ko je Jugoslavija, evropski prvak na prvenstvu v Berlinu prijavila ekipo, ki šteje 37 članov. Z novima prijavama se je število udeležencev svetovnega prvenstva povzpelo na 16 držav. Na včerajšnji seji sekretariata SPENT »so določili vstopnine za prireditve, ki se bodo sukale od 200 do 1000 dinarjev za posamezno dnevno predstavo. Izšla je druga številka biltena, ki ga periodično izdaja organizacijski komite SPENT. Anglež Davies -8,23 m v daljino! LONDON, 12. julija. — Na mednarodnem atletskem mitingu je mladi angleški atlet Davies skočil v daljino 8,23, kar je tretji najboljši rezultat vseh časiov v tej disciplini. Svetovni rekord ima Ovanes-jan (SZ) — 8,31, drugi najboljši rezultat pa je dosegel Boston (ZDA) 8,29. »Grand Prix« za Clarka LONDON, 12. julija — Sve tovni avtomobilski šampior Clark je osvojil prvo mestc na »Britanskem in evropsken Grand Prixu«. Clark je z av tomobilom »Lotus« 80 krogoi prevozil v 2;I5:07,0 s povpreč no hitrostjo 151,5 km na uro Drugi je bil Hill (Angl), tretj; pa Surtees (Angl) z vozilom »Ferrari«. Obveščamo vse svoje odjemalce in dobavitelje, da smo se preselili iz Vetrinjske ulice 17 ln Jurčičeye ulice 8, v večje in sodobno opremljene prostore bivšega KPD - Pobreška cesta 20 telefon 31-860 in 31-755, ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Konfekcija »VEZENINA« 6737 KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V IL ZVEZMO U60 Uresničene želje Celjanov V dokončnem obračunu Je Kladivar premagal Karlovac 2:1 (0:1) CELJE, 12. jul. V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v II. zvezno ligo (zahod) je domači Kladivar premagal Karlovac 2:1 (0:1). Gole so dali: Devčič v 77., Katalinič (avtogol) v 86. za Kladivarja, za Karlovac pa Bronzovič v 42. min. Sodil je Zečevič iz Beograda. Kladivar: Bauman, Vodeb, Coklič, Perper (Kokotec), Perme, Marinček, Perc, Hribernik, Devčič, Letner, Binkovski. Karlovac: Lovretič, Nikšič (Takač), Corman, Biščan, Slavica, Katalinič, Vučinič, Bronzovič, Protulipac, Planinac, La»g. Nad 7.500 gledalcev je danes do zadnjega kotička napolnilo vse razpoložljive prostore, da bi prisostvovali kva-lifiikacdjski tekmi za vstop v II. zvezno ligo. Uvodoma je podpredsednik nogometne zveze Slovenije tov. Obersnel predal Klacli-varju pokal kot priznanje za osvojeno republiško prvenstvo v 1. 1963/64. Najboljši strelec Devčič pa je prejel še pokal. Začetni udarec je imel Kla-divar, ki je izvedel tudi prvi napad na vrata Karlovca. Obramba gostov je bila na mestu in že je sledila akcija napadalcev Karlovca. Domači igralec Perper je nespretno s kakih 30 metrov vrnil žogo domačemu vratarju, vendar z izredno ositrim strelom, daje Bauman komaj poslal žogo v out. Moštvi sta začeli igrati nervozno. Bili smo priča pogostim slabim podajam. Igralci Kladivarja so predolgo zadrževali žogo in jo slabo usmerjali. Mnenje gledalcev je bilo, da je Kladivar pred odmorom pokazal znatno slabšo igro kot v Karlovcu. V 5. minuti je Devčič lepo prodiral v prostor Karlovca. vendar proti trem obrambnim igralcem je bil brez moči. V 8. min. se je Hribernik odločil za samostojno akcijo. ljali vse preveč od daleč. Za Kladivarja je bila nevarna zlasti 14. minuta: gostje so streljali kot in pred vrati Kladivarja je nastala prava gneča; trikrat so Karlovčani streljali na vrata Kladivarja in končno je obramba domačinov le odvrnila nevarnost. V 16. min. je najbolj nevaren napadalec gostov Bronzovič streljal prosti strel s 30 m, vendar netočno; žoga je poletela visoko na vratnico v out. Značilnost današnje tekme v prvem polčasu je bila ta, da so se situacije na igrišču nenehno menjavale: zdaj je bila žoga pred vrati Karlovca, pa spet pred vrati Kladivarja. V 18 min. je Kladivar izredno lepo napadel; akcijo je zaključil Devčič, ki je nenadno lepo streljal, a žal mimo vratnice .Naslednje minute so prinesle podobne poteze. Žoga je šla od noge do noge in že se je skoraj znašla v mreži, toda brani* lec Nikšič je v zadnjem hipu z glavo preprečil zadetek. V 23. min. je Perc prodrl po desnem krilu in se odločil za strel od daleč, ki pa spet ni našel cilja. Takoj nato je sledil nasprotni napad Karlovca. Pred vratarjem Kladivarja se je sam znašel Bronzovič, njegov Pozabili so na vse... CELJE, 12. jul. 2e v zgodnjih popoldanskih urah je bd-» Glazija polna gledalcev, čeprav se je tekma začela šele yb 17. uri. Celje je danes po-abilo na vse. Ostal je le še x>gomet in Kladivar . . . Reke 'ozil so se že dopoldne zlivale iz Savinjske doline, Zasavja, Konjic, Ljubljane, Maribora. Iz Karlovca je prišel poseben vlak »belit’« navijačev. Kladivar je prišel na stadion uro pred pričetkom velike predstave. Vprašanje je bilo samo eno: ali bo Kladivar uspešno premagal zadnjo težko oviro pred II. zv&zano ligo? Bo igralcem uspelo obvladati živce in pred domačim in zahtevnim očinbstvom potrditi dober vtis iz Karlovca, ko so si z neodločenim rezultatom priigrali lepo prednost pred današnjim srečanjem. Vsakovrstne trobente, raglje, tolkala in navijaška grla so bila pripravljena za pomoč svojemu moštvu. Toda mnenje vseh je bilo: zmaga najboljši! Bo to Kladivar ali Karlovac? In čisto na koncu .. . bomo morda dočakali enajstmetrovke? * Pre:gral je nekaj krilnih igralcev, ostro streljal, vratar Lovretič pa je njegov strel odbil v kot. Gostje so imeli prvo priložnost že v 9. minuti, vendar je Bauman s pogumnim skokom pod noge v zadnjem hipu odvzel ž^go Bronzoviču. V 13. minuti je Vučindd streljal s sedmih metrov z glavo, vendar Baumanu natanko v roke. Sledila je kratka ofenziva Kladivarja, ki pa ni prinesla zaželenega uspeha. Hribernik, Devčič in Binkovski so stre- strel pa je vratar ujel. Zlasti razburljive so bile zadnje minute I. polčasa. V tem obdobju je Kladivar izvedel 6 lepih napadov. Kladivarje-va obramba je nenehno zaposli e val a svoje napadalce, ki pa so se le s težavo prebijali skozi nasprotnikov zid. Ko je že vse kazalo, da bosta odšli moštvi na odmor brez zadetka, je v 42. min. Karlovac po srečnem naključju prišel v vodstvo. Protulipac je prodrl po desnem krilu, na kar obramba Kladivarja ni reagirala, ker jemi- mmM Janez Rotar slila, da gre za ofside. Protulipac je nato podal Bronzoviču, ki je z glavo v paraboli poslal žogo v mrežo. Morda bi ta strel Bauman lahko še ujel, če mu ne bi bil priskočil na pomoč Oo-klič, ki pa je bil vratarju le v napoto. V drugem polčasu je Kladivar zaigral z velikim poletom. Bili smo priča, da se je tekma razvijala samo na polovici gostov. Gledalci so ^silno bodrili domačo enajsterico in izenačenje je viselo v znaku. Oeprav so minute v drugem polčasu hitro minevale, je bilo treba čakati prav do 77. minute na izreden Dev-čičev strel z nekaj metrov, s katerim je ukanil vratarja gostov. Pred tem je imel Kladivar mnogo priložnosti. Igralci so ves