Poglejte Ha iteviHce poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
PERIODICAL DfV. NOV 6 1941
GLAS NARODA
slovenskih Ael&rc&rv Ameriki.

Telephone: CBelgea 3-1242 No. 217 — Stev. 217
j kot
NA DAN DOBIVAT«
C "GLAS NARODA"
po po&n naravnost ni
SVOJ DOM Oinirtl mM, mMJ is ifMrtw).
:: Citajte, kar Vas »nhiM n
Bewterei — Oetuod dm Matter September 25th. 1M0 at the Post Office »t New York, N. Y„ under Act of CoosreM of Mardi 3rd, 1871.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 5, 1 941—SREDA, 5. NOVEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX-
BLOK DRŽAV OSREDNJE EVROPE
CEHOSLOVASKA, JUGOSLAVIJA, GRŠKA IN POLJSKA SO SE ODLOČILE ZA POVOJNO ZVEZO. — DRŽAVE SO UVIDELE, DA JE TREBA 2E SEDAJ DELOVATI ZA BOLJŠO BODOČNOST
Na sivo ji 'konferenci na Columbia University v Now Yor-ku jo v re lin j Mednarodna delavska organizacija bila priča veleva*žive izjave glede ustano-vitve bloka štirih držav, ki bodo po končani vojni tvorile konfederacijo narodov od Baltika pa do Kgejskega morja.
To izjavo so vveraj ob 11 na Columbia University podpisale štiri države in sicer Celio-šlova&a, Jugoslavija«, Grška in Poljska, ki imajo 1<X>,000,000 prvbivnlcev proti 80,000,000 Nemcev. Pozneje <l>odo v -ta blok povabljene še Madžarska, Rumunska in Bolgarska.
<'ehoslovta&ki vnanji minister Jan Masarvk je v svojem govoru rekel, da so države o-»rednje Evrope in balkanske države uvidele, da je troba ie sedaj delovati za boljšo bodočnost.
Izjava; ki je bila objavljena včor°i, se glasi:
"Vlada, delegacija delodajalcev in delavcev osrednje-ev-
zt ^oTinni na Mednarodni de-lr 'onferenci, ste skupno pre- : položaj ter soglasno ?; rej. natdednjo izjavo.
1. Z občutki nepoposljivcf žal< -ti dajemo ča-st našim tr-|.iiH "n:ui narodom, njihovemu juruJiUvu in veličini njihovih žrtev. Razglasimo skupnost miših dežel v slnfpnem boju za svobodo.
2. Prod civiliziranim svetom protestiramo 'proti brezštevilnim in do zdaj neznanim krutostim, ki jih vsak dan zakrivijo vpadi. iM in njihovi pri ves niki. Samo zaradi tegal, "ker so ostali zvesti do svoje domovine, je izpostavljenih na tisoče mož, žena in otrok mučeni štvu koncentracijskih taborišč, ali pa so umorjeni. Vpadnik ne vpošteva niti božjih postav, niti človeških pnaivic. Posebno pa protestiramo proti barbarskemu poslovanju jemati talce in jih pobijati.
Prijateljske pozdrave pošiljam« ostalim zasužnjenim narodom Evrope. Spodbujamo odpornega duha delavskih mas, ki prevzemajo edinstvo med za sužnjem i narodi. Čast dajemo narodom angleškega imperija, sovjetske Rusije in velike-
mu ameriškemu narodu. Naše naji- krenejše misli gredo tudi k kitajskemu narodu.
Slovesno zagotavlja m o našim narodom, da naj se boji za njihovo osvobojenje, ki jih skupaj vodijo največje demokracije sveta, neumorno na-taljujejo <lo dneva zmage.
4.	Zasledujoč te bo^be, se zalagamo na pomoč in iskreno podporo vseh svobodnih naro-lov in predvsem na njihovo orjjaniairano delavsko ljudstvo. Dolgost vojne j;* odvisna mnogo od obsega, do katerega bodo ti narodi in še posebno i jrhovi delavci kazali d<uh svo-
požrtvovalnosti.
5.	Dežele osrednje Evrope m Balkana ponovno zatrjujejo <vojo globoko naklonjenost do •lemokratskiih naičel ter izjavljajo svojo solidarost do velikih demOkrcaij.
6.	Izražamo trdno prepričanje, da bo mir, ki bo sledil amagi, prinesel našim narodom, kakor iJJiii vsem narodom po celem svetli, uživanje Št i rib svoboščin, ki sta jih v svoji izjavi oznanila Roosevelt i n Churchill."
Pogajanja za osnovanje bloka narodov proti Nemčiji so se pričela v Londonu in so bila končana v New Yoiiku, ko so posamezne delegacije prejele odobrenje svojih vlad »za izjavo.
Po konferenci je bilo 400 delegatov iz raznih držav na večerji v Commodore hotelu, kjer je angleiiki delavski zastopnik na konvenciji, George Gibson, med drugim rekel:
44 To jc borba, da bo še dalje živelo delavstvo po celem svetu. Ako zmagamo, bo to v čast delavcem po celem svetu, ako pa bomo premagani, bo to poraz za delavstvo celega, sveta."
Delavska konvencija bo imela danes v New Yorku svojo zaključno sejo, nato pa 'lx>do delegati odpotovali v Washington, kjer jih bo jutri nagovoril predsednik Roosevelt.
Fr. J. Lausche izvoljen za župana Clevelanda
V tem času so se obrnile misli vseh Sfo<veneev na Cleveland, — mi I jonsko mesto, — v katerem je kandidiral sin slovenskih starisev na demokratskem tiketu za najvišje mesto, ki ga more nuditi mestna vlada—župa nst vo.
Ne samo Cleveland, pač pa vsi Slovenci po celi Ameriki >o želeli sodniku Franku J. Lausche tu uspeli v njegovi kandidaturi.
In tako z veseljem poročamo, da je bil pri včerajšnjih volitvah v Clevelandu z večino 50 tisoč glasov izvoljen za župana >odnik Frank J. Lausche.
Izvoljeni so bili tudi trije slovenski councilmani Pucel, Kovačič m Vehovec.
Sodnik Lk«sel he, ki je demokrat, je porazil dosedan jega župana Edwarda Blythrn-a, republikanca, ki je žnpanoVal 8 iet.
Novi župan, je bil rojen v priprosti hiši na St. Olair Ave. leta 1895. Njegov oče Louis Lauf-che je bij doma iz Jtfale
SI i vice pri Vel ft i h Laščah in je prišel v Cleveland leta 1889. Njegova mati Frances je bila rojena v Hinjah pri Žužember-Icu in je prišla v Cleveland tudi leta 1889. Poročena sta bila leta. 1891.
Louis in Frances Lausche sta imela na St. Clair Avenue gostilno in restavracijo. Louis Lausche je umrl leta 1907 in Frank, ki je bil najstarejši izmed 10 otrok, je svoji materi pomagal skrbeti za veliko družino.
Mrs. Frances Lauscbe je u-inrla leta 1934.
Mladi Frank je leta 1918 »topil v armado, kjer je zelo naglo napredoval, tako da je bil po 8 mesecih že poročnik. Ko je prišel od vojakov, je zopet pričel prekinjeno učenje na vseučilišču, 'kjer se je pripravil za odvetniško službo.
Po končanih študijah je postal Frank Lausche odvetnik, leta 1932 pa je bil izvoljen za mestnega sodnika.
"Hitler bo prihodnje poletje pokopan"
O priliki # nogometne tekme v Swansea je rekel angleški delavski minister veliki ljudski množici: — 0e zastavi angleški narod prihodnjo zimo vso svo-
jo moc m ce se primerno pripravi na Hitlerjev pomladni napad, se nam bo prihodnje poletje nudila prilika udeležiti se Hitlerjevemu pogreba.
Sodnik Frank J. Lausche
MORNARIŠKI TANKER SALINAS TORPEDIRAN
V sredo je neka nemška podmornica torpediraia tanker ar 'riteri Sto? vtfjhe uiomartce kalina«; jugozapadno od Islandije.
Nikrlo na tanke rje vem krovu ni bil ranjen in tanker je z lastno paro prišel v neko pristanišče.
LA GUARDIA IZVOLJEN V NEW Y0RRU
Dosedanji newyorslri župan Fiorello H. La Guardia je bil pri včerajšnjih volitvah že tretjič izvoljen za župana z večino I 33,841 glasov. — Najmočnejši njegov protikandidat je bil demokratski kandidat, William O'Dwyer, sedanji okrajni pravdnik Kings okraja.
4 milijone potnikov na letalih Amer. Airlines
Rbiv Virden, podpredsednik neke newvorške reklamne tvrd-ke, je bil obveščen, da je bil šti-rimi'lijonaski potnik, ki se je posluževal letaila American Airlines, ki so Načele obratovati dne 1. aprila 1927.
Prvi milijon potnikov je bilo prepeljanih v desetih letih, trije milijoni pa v štirih in jk>1 lefcu.
Pomoč jugoslovanskim četnikom
Jugoslovanska vlada v Londonu pripravlja* načrt, po katerem hoče jugoslovanske četni ke zalagati z orožjem in ži-vežem.
Dobro poučeni krogi pravijo, <la Nemci vsled slabega vremena po celi Jugoskwiji to zimo nikakor še ne bodo mogli postaviti pravegjai reda. Nasprotno [*a iniajo razkropljeni jugoslovanski vojaki priložnost, da se še tekom zime zberejo ter >jM>ndadi skupno nastopijo protii zatiralcem.
Srditi boji na ruski fronti
Lewis pred obrambnim posredovalnim odborom
Vsa prizadevanja obrambnega pos redo val nega odbora, tla bi pobotiaC jeklarske družbe s premogarji v "captive" maj-nah, so se prva dva dni izjalovila. Naposled je bil zaslišan John L. Lewis, predsednik L-nited Mine Workers, na čigar povelje je bilo zastatvkalo prejšnji teden 33 tisoč premo-garjev. Nasprotni stranki bo-sty- morali pozneje predložiti i tudi pisane izjave. Poseben odsek bo skušal ugotoviti, koliko članov ima Lewi sova organizacija med premogarji v captive ma j n ah.
Brazilija kupila osem laških ladij
Iz Rio de Janeiro poročajo, da so se brazilske oblasti sporazumele z italijansko vlado glede niatkupa osmih italijanskih parnikov, ki imajo vsega skupaj 445 tisoč ton. Pamiki so že izza izbruha vojne v brazilskih pristaniščih. Koliko znaša kupna eenal, se ne ve, znano je le, da bo plačala brazilska vlada za pa mike v blaj^u.
NOVI AMERIŠK BOMBNIK IMENOVAN "MORSKI PES"
To ime so dali najnovejšemu ameriškesmu bombniku "Martin. B-26", katerega je videti leteti nad oblaki dve milji nad Baltimore, Md. Bombnik mo re nositi dvakrat več bomb kot pa katerikoli bombnik srednje velikosti.
Republikanci proti Willkieju
Republikanski kongresn i k Short iz Missouri je rekel, da bo vodstvo republikanske stran ke skušata izključiti iz svoje srede Wendella L. Willkieja, ki je lanii kandidiral na republikanskem tiketu za predsedniki.
Republikanski kongres n i k Martin iz Massachussets, voditelj republikanske manjšine v poslanski zbornici, je dejal, da bo nasprotoval vsem tozadevnim poskusom.
Willkie je prav posebno raz-dražil republikance s svojo izjavo, dabo nastopil proti vsem tistim repubTikanflkwn kandidatom, ki bodo obsojali vnanjo politiko Rooseveltove administracije.
Kmaiu po ovojem porazu se je začel Willkie strinjati s predsednikovo politiko ter sled njič posta.1 njen navdušen zagovornik. Bil je tudi že večkrat v Beli biiši iin se s predsednikom dolgo 'pogovarjal.
Svoječasno je bil Willkie demokrat.
Vaše investiranje v Defense ^avinars Bonds, serija E, <?e bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih.
Kupite Defense Bonds in Stampst
Zadnjih 24 ur bilka z& Krim z vso silo narašča, Nemci pošiljajo v boj veliko število tankov, topov in aeroplanov, da izsilijo odločitev.
Nemci se z vso naglico poslužujejo doseženih uspehov, med katerimi je bil največji predor ruske črte na> Perekopu istniusu. NemAki glavni stan naznanja zavzetje Theodosijc, važnega pristanišča na skrajni vzhodni obali Kriinta* ob vznožju Jaila pogorja.
Rusi (priznavajo skrajno resen položaj na Krimu, pravijo pa, da je bita no via' nemžita o-fenziva proti Moskvi vstavljena. Rusi so celo zapadno od Moskve zopet zavzeli nekaj krajev.
Ker so Nemci zavzeli že tudi Simferojiol in sedaj tudi The-odosio, se bo mora'la ruska armada umakniti čez Jaila pogorje ter ;bo takorekoč potisnjena do črnega m or jat
Rusi poročajo o zelo hudih bojih pi<i Tule-u
. .Poročilo iz Kjubiševa pravi, da so se boji za 'Moskvo zadnje dni zelo poostrili. Na severnem in južnem krilu ruske fronte nemški poveljnik feldmarŠal Fedor von Beck zopet vpr i zarja obkroževia-hio taktiko. Na o-r rednji fronti so stalno v teku napadi in protinapadi.
Zadnja poročila naznanjajo, tla« so Nemci na osrednji fronti
pričeli močno ofenzivo, Rusi pa se jim junaško vstavljajo. Na mnogih krajih so si Rusi s protinapadi izboljšali svoje postojanke. Ruski aeroplani zelo ol>-streljujejo nemške koncentrai-cije.	—-
List "Pravda" priznava, da se za Moskvo bi jejo zelo vroči In odločilni boji. ~
Položaj pred Moskvo je nekako naslednji:
Nemško desno krik) se je približalo do predmestja Tule, 110 milj južno od Moskve. V predmestja Tule «o 4wli zadnje dni v teku hudi boji in bojišče je posejano z razbitimi tanki. Nemoi so se posebno posluževali havbic in možnarjev, katere Rusi obstreljujejo s topovi. Sredi mesta so postavljene barikade.
V predelu okoli Moža is ka in Maloroslavciai vprizarjata nasprotujoča si poveljnika napade in protinapade. Nemci jxtsebno napadajo pri Možaisku, kjer se poslužujejo velikega števila tankov in strmoglavcev.
Zimske čete prihajajo i na južno fronto
•
Iz arktičnih krajev Sibirije, kjer se vežba 750,000 vojakov posebno za zimske boje, je prišlo na fronto 200,000 vojakov, ki bodo poslani na; fronto pri Rostovu. Drugih 200,000 vojakov pa je že na potu na fronto.
AMERIKA GRADI 50 KONVOJEV
Ameriška mornarica je začela kovuiti novo orožje za borbo na Atlantiku. Ladjedelnicam je bilo naročeno zgraditi petdeset naglih konvojev za Anglijo. Vpoštev pridejo ladjedelnice na vzhodni in na za-padnl obali.
Vsak konvoj bo veljal šest milijonov dolarjev ter bo uličen modernemu rušilen. S pri pravami bodo taikoj začeli, tako da bo mogoče zgraditi prihodnje leto dva na mesec.
Načrti, po Wafterib bodo konvoji zgrajeni, niso bili objavljeni, bodo pa to prve bojne ladje, ki bodo soglasno s postavo za vojno pomoč zgrajene za Anglijo. Stroški dokazujejo, da bodo dobro oborožene in spos-Vme za boj s podmornicami. »Skorogotovo 'bodo • boljše kot so lditaadske korvete, ki jih je Kanada že precej ogradila ter vrše obenem z rušilci konvoj sko službo.
34 jih bodo zgradili v ladjedelnici na Mare Island v Cali-forniji, 12 v Bostonu, osem v Seattleu in šest v Philadelphiji.
Hitri angleški konvoji initi^-jjo po 1200 ton, vozijo z naglico 20 vozlov na uro In Imajo £200 mož posadke. Na vsakem je šest ali osem štiripalčnih topov in razna druga obramba proti podmornicam in bomb uikom.
Delavec pod visoko varščino
V Baltimore, Md, so aretirali 22 letneg: i Michaela WiWia-«ia Etzela, delavca v Glenn L. »Martin zrakoplovni tovarni. Dolže ga, da je -poškodoval več aparatov namenjenih za: vojni department. Sodišče ga je postavilo pod varščino 25 tisoč dolarjev.
Etzel, ki je sin nemških sta-rišev, je baje rekel uradnikom ju.-tičnega depalrtmenta, da je skušal s svojim početjem preprečiti uporabo -bombnike proti Nemčiji. Pri bombnikih je namreč po rezal električne žice.
Zvezni komisar Cullen je izjavil: — Žalostno, ker imaino take državljane.
Etzel ima v Neiščlj! dva strica in dve teti.
s
*-tat, Jk §r** ttirb k» - tim «•*
Wednesday, NoVemfcer 5; HM1

»B=
f **AK6tLJ*ti L 1IH
M
GLAS NAHODA"
(tUOi OF TH> PIOHK)
Owned UMI PnbUsbed by Stevealc r^lhM^ CilHf, (A Corporation), frank Sakser. President; 1 Lnpeba, 8m — Flu* of bnabwm at tke Oorpooatloa and tddrMM of above officers: 21« WEST 18th BTEIIT, NEW TOBX. N. *.
48th Year
"Qiao Naroda" la losned every day except Saturday*, Sundays < !, and HoUdajs.
Bnbaerlptloa Yearly »6.—. Advertisement on igrysnt.
Ea eolo leto velja Uet m Ameriko to Kanado *L—; aa pol lata »8^- j ■a totrt lets $1.00. — Za New York aa celo le«* 17.^—; aa pel leta ro aa eelo leto 97.—; aa pol leta 9&-0O.
-«las Naroda" labaja vsaki dan 1st
sobot, nedelj la prasnlkcrv.
•flLW NABODA." ti« WEST lftk
NEW XOBK, M. X.
-1*41
POLOŽAJ V ITALIJI
Itailijansko propagandno ministrstvo si na vse načine prizadeva prikattati ljudsko razpoloženje italijanskega naroda v varljivi luči, toda brez trs peha. Javnost ne* verjame radio-govorom in ne verjame pisanju listov. Ogorčenje proti fašističnemu režimu narašča od dne do dne in zavzema, čedalje o-^ t rej še oblike.
Pripomniti je pa treba, da Italijani tako zelo ne sovražijo svojih lastnih go?»podarjev, pač je pa njihov srd naper-' jen proti nemškim vsiljivcem, ki so se ratepasili po vsej Italiji in se jim ne godi preslabo.
Italijan tfovraŽi iz dna svojega srca nemške častnike, uradnike in agente, ki se skrajno oblastno obnašajo ter z vsai-ko svojo kretnjo in besedo opozarjajo prebivalce, da jih smatrajo le za nekakšne .podrejene zatvezntke.
Ne morejo pa videti tudi Mussolinija, ki se je prostovoljno ponižal pred Hitlerjem in njegovimi hlapci. Laški narod se je nadal od fašizma "vefičine in dostojanstva*", deležen je bil pa strahovitega .ponižjmja. Laški narod danes ve, da je bilo vse MussolinijeVo govorjenje, njegove obljube in prisege le mlalčva prazne slame.	• -
ItaJiji manjka življenskih potrefoščin, predvsem pa surovin, blaga in živil.
Leta in leta je trobil M-ussolini v svet, da je fašistično gospodarstvo tako vzorno napredovalo, da bo v slučaju vojne izzvalo zavist vse Evrope.
Mašdnerija fašistične stranke se je že po prvih dveh mesecih vojne izkazala kot nesposobna. Po vsej Itafliji se je razpaslo veriženje, prodaja pod roko ter splošno kršenje vojnih določb in postav. Korupcija je splošna. S temnimi pof^i se kar na debelo bavijo višji in ni žji fašistični uradniki.
Italijanska policija je že nekaj mesecev zaposlena z obupno borbo proti verižen ju^Are tiranSh je "bilo več tisoč oseb in med njimi precej stebrov fašizma. Pred sodiščem se «koro no-* benemu fašističnemu veljafcu ni bilo treba zagovarjati, zakar so poskrbele fasistične oblasti. Po vsej Italiji krožijo, fašistični lepaki podtalne protifašistične organizacije ""Oiustizia e Liberta", navajajoči imena fašističnih verižnikov in odlič-njakov, čijih mesto naj bi bilo pravzaprav na fronti, pa se kotijo lepo doma. Mussolini pa nima nasprotnikov satano med širokimi plastmi naroda, pač pa tudi v svojih lastnih vrstah. Razni fašistični veljalki ob raz nih priliKafh kritizirajo fašisti-cn sistem, Češ, da se je prežive 1 ter da njegova načela ne odgovarjajo več sedanjemu času in sedanjim razmeram.
Mussolini je v čedalje večji zagati. Mož ve, da se je začelo nevarno rušiti, kar je bil s takim ponosom in s tfdrim navdušenjem zgradil.
Nova izjava hrvatskega
*
Veliki dnevnik "T9ie Montreal Daily Star" je p riobčil novo izjavo bana Hrvatske dr. Ivaina Šubašiča pri njegovi vr-toibvi iz Scdiumiieherja v Montreal. Dnevnik prinaša izjavo s sledečimi besedami:
"Za hrvatski narod so hrvatski Qnislingi prav tako del skupnih sovražnikov, kakor fet& Hitler in Mta-isolini. "
** Vesel sem, da vam lahko pcrvem. da so Hrvati v Kanadi Zelo zadovoljni z življenjem v Kanadi. Srečal sem} mnogo Hrvatov, ki s Luži jo v kanadski vo^ki m govoril s Hrvati iz Nove Zelandije, ki se vadijo s kanadc^kimi letalci. Zelo so zadovoljni z življenjskimi ra--merami v novi domovini."
Govoreč o letalstvu, je dr Šubr.«ič dejal, da je zelo pono «en, da je Hrvat v Angliji dobil visoko odlikovanje za ju naško boiibo v zraku proti ti«niškornju sovražniku.
"Hrvati pod b ritansko zastavo so zelo zvesti di^žavljani Hvoje nove domovine. Govori! sem s člani hrvatskih rodo ljubiiih druS-tev v Schumacherjn in drugje. Slišal sem o
njihovih javnih izjavah spomenicah,- kjer so izjavljali svojo vernost in zvefe-tobo demokratskim načelom. V tiuoji prisotnosti je bila poslana brzojavka predsedniku Kingu s katero se izraža vdanost in pripravi jenowt za delo v britanski diiuvni skupnosti.
"•Poudarjam vse to o vdanosti, ker se.je mjnogo govorilo in pisalo o tem v wvezi s tragičnimi dogodki v Jugoslaviji. Pravi hrvatski -narod se tam bori proti napadalcem prav tako, kakor se tudaijšnji narod upira. Hrvati v Kanadi žele posebej javno poudariti svoje nasprotje s hrvatskimi Quislings.
"Nobena žrtev ni prevelika za hrvatski narod, da se doseže zmaga Britanije, Rusije in njunih zaveznikov.
"Oe sem pri tem. posdbej ne-iglasil Hrvatsko, ne smete ra zumeta, da govorim samo za Hrvatsko, čeprav sem Hrvat Prav tako sem Jugoslovan in kot tak govorim za vse Jugo rfovane. Kajti Srbi, in Slo venci delajo za obnovitev skupne domovine Jagosiruvije."
SLOVENCI!
itarafrij POPOLNA ZALOGA' SLOVENSKIH MONOGRAFSKIH 'V PLOŠČ DOBITE PIU
JOHK BtARSICH. Inc.
NEW YORK. N. Y.
*	*	'Sk .v
Peter Zgaga
Očetovske skrbi.
••* i ^ *
Kratek Q^gqyqr—velik dokument
VOJNA PRODUKCIJA
* **
Urad produkcijske uprafve poroča, da bodo vsa naročila ameriške mornarice in mornariške komisije predčasno zavržena. Konci meseca novembra ho mogoče zgraditi vsak dan najmiatuj eno deset tisoč tonsko tovorne* ladjo.
Načrti za masno produkcijo so završeni, in prihodnje poletje 'bodo že obratovale štiri nove ogromne tovarne. Ker bodo dobili naročila tudi pod k ontraktorji, ibo mogoče zgraditi vsak mesec dva tisoč tankov. Puške in strojnice izdeluje trideset tovarn; njihovo število bo do pomTadi podvojeno.
Predsednik je namignil, da bo dne 1. januarja predložil kongresu program, ki bo že zdaj pospešeno produkcijo tankov podvojil. S tem bo zadoščeno vsem potrebam Amerike in njenih "zaveznikov.
R'atvnatelj produkcijske uprave Knudsen in Hillman ter vojni tajnik Stimson in mornariški tajnik Knox so ponovno pozvali delavce in delodajalce, naj poverijo vse svoje medsebojne spore razsodiščnim oblastim, češ, da so stavke v sedanjem <3aisu usodne za deželo.
ČIM VE C TEHNIKE. TEM MANJ MATERINSKE
LJUBEZNI.
Negovanji in vzgajanje o-trok zahteva mnogo časa^ To nekaterim izumiteljem, v Ameriki ni po volji. Tako so pred kratkim ismmili avtomatično Hi'balko, ki prBšttedi družini pestunjo in omogoča revnejšim materam, da jim ni treba sedeti stalno pri zibelki. Zadostuje jim, da pritii?oejo na guanh dn elektrika zibelko požene, ^'ez četrt mre otrok aaepi. Po-fcebna prev^janost je v tem, da £e aibelka lahko ziba v raznih stopnjah. So doj&nčki, ki aa-htevajo samlo rahlega zibanja, drugi se zadovoljijo le z divjim
guganjem. Za takšne individualne raalike n*»d otroci je izumitelj dobro poskrbel. Na pretikalmi deski je mogoče naravnati štirinajst različmih stopinj zibanja.
Neki francoski ins&nir je ta' izum, še izpopolnil. Izmislil si je naanreč avtomat, ki poje aa-ziibalke. Zadostuje pritisk na vzvod in oglasi se najlepša pesem. Aparat ima obsežen program celih 25 različnih zazi-halk. Ali je materiaska lju-t):teen zaivoljo takšnih iznimtov kaj večja, je drugo vprašanje.
- rsm
Nilkega jasne^ga november-skeiga dne pred 75 leti je Abraham Lincoln v svojem dostojanstvu kot predsednik Združenih držav držal kratek govet s katerim so s»e formalno zu> ključile svečanosti posvečen ja bojišča pri CJettysburgu v državi Pennsylvaniji kot narod-neiga pokopališča. Ko je stopil dol s govorniškega odra, je občinstvo "zaploskalo — \"zkliknil je prijatelju: <4Lju<lstvo je bilo razočarano."
V	trenutnem smislu je Lincoln imel prav, karjti Edward Everett, senator iz Massachusetts, je bil glavni govornik o-netga dne. Njegov govor je trajal dve uri i-n njegova govorniška spretnost in izbrane btefee-de so bile izčrpale oduševlje-nje prisotnih, ki so bili tam Obrani v velikem številu. Lincoln je sledil s< svojim govorom trefa mfimrt in prisotni so bili že trrtdni.
V	šinšem. smislu pa Lincoln ni imel prav. Ljudje niso bili razočarani. Dan kasneje, dne 20. novemibra, potem ko je Lincoln spregovoril onih 267 besed Gettysburskega nagovora, je našel svoj nagovor natiskan v časopisih poleg dolgega Eve-rettovega govora. Vee narod pa je razpravljal o njegovem govoru, ne pa o EverettoVem. [inozemski dopisniki so Xanco!-nov nagovor ibraoja vil i v Evropo in angleški časopisi so nun dali dcfiBčen prostor. Bil je skoraj takoj preveden v poglavitne tuje jezike in ljudje po vsej Evropi *=o ga čl tal i s poudarkom. Everettov govor je bil kmalu pozabljen, Lincolnov je
vsak dan slavnej&i.
tLincoln je imel le dva tedna časa, da se pripravi na kak go--vor. Medtem pa je imel mnogo posla in -skrbi. Govor je »blil zato ženfjalna inspiracija velikejga zagovornika svobode«. Priložnost je bila .poraZ konfe-deraoijske vojske pri Gett\"s-burgu mesteca julija onega leta. Bitka je bila ostra, neza-kopana trupla j>okriva4a bo-jiSče. Tedaj se je porodila ideja, da bi se del bojišča posvetil kot narodno pokopališče. 17 držav je odobrilo načrt država Pennsylvania je nakupi la 17 akrov zentf je okoIo Ce * metery Hill, s katerega e«e nudi razgled na vwe bojišče. Zemljine je bilo okrašeno z zelen* jem in dan 19. novembra je bit določen za posvečenje. metery Hill, s katerega se nu-
• Ko je Lincoln prišel v Gettysburg, je vprašal wojega gostitelja, kaj da se pričakuje od njoga. "Kratek nagovor" je ta vadihnil. In ta kratki nagovor je postal nesmrtni in bakUja za vse ljudi sirom sveta,-1 ki stremijo za svobodo. V a-meri^kem slovstvu je postal klasični in se g» šolski otroci učijo na pamet. .
Prevod more le dajati pojem o pesniški lepoti, zvoku in je^ drnosti tega najkrajšega govora na vetu. To so besede*: -t "Osemdeset in sedem let je nmiilo. odkar so naši očetje naJ tem kontinentu ustvarili nov narod, za počet v vsvobodi in !DosVečen naoriranju, da so si vsi ljudje ustvarjeni enaki. Sedaj smfo ®pletem v veliko držav-Ijansko vojno, ki prekzkiuša, da^ li ta narod, ali sploh vsak na
svečeži, more dolgo viztrajatL Zbiaii smo se trakaj na velikeirt bojMču te vojne. PriSli smio, da posvetimo del tega bojišča kot končno počivališče za one, kii so t lika j dali proč svoje življenje, da ta narod more živeti. Popolnoma primerno m pravilno je, da to storimb. Ali, v širšem smislu, mi ne moremo posvetiti — mi ne moremo "blagosloviti tega zemijiSča. Junaški ljudje, mrtvi in živeči, ki so so tukaj borili, so ga posvetili, daleč čez na&e borne sile. da bi kaj dodali ali odvzeli. Svet bo kaj maTo zalbeležil ali zaporna nil, kar tukaj govorim«, ali ne more nikdar pozabiti, kar so onr tukaj storili. Minogo bolj važno za nas, živeče, je, da bodimo tu posvečeni veliki -nalogi, ki ostaja pred nami, — da od teh počaščenih mrtvecev jemljemo povečano uda-nost do stvari, za katero so oni dali zadnjo mero vdanosti — da se tukaj svečano zaobljubimo, da ti mrtvi niso umrli zastonj — da ta narod pod Bogom naj dma novo rojstvo svo-
bode <— in da vlada ljudstva, notom ljudstva, za ljudstvo ne izgine iz sveta.*' -
Svojega najbolj brihtnega sina je poslal farmer v mesto v višje šole. Prva leta te je dobro učil; zadnji Čas* pa- ni do/bival farmer o njem prav ugodnih vesti. Da pije,in ponočuje, so govorili ljudje, da s svojimi devetnajstimi leti pajdaši z ma-' lov rednimi ženskami, in sploh nganjn take reči, ki niso bile fantu v kredit.
Pisal mu je in g!a oštei. Sin mu je odgovoril, da so vse zakrivili zlobni jeziki, proti katerim je boj nemogoč, dfi so učitelji hudi in strogi ter da ne more sproti vsega zmagovati. Pa se bo že potrudilf;da ne bo delal očetu sramote.
V gostilrto pa sploh nikdiar ne gre, ker m« pijača ne pri ja in se mu smili denar.
Na koncu pisma je bila pa
i IIMMin..l:r'fli vritlflVi i -rlj^.
V BLAG SPOMIN
r.. - • - 'iT-» -I'j \ OBLETNICE SMETI
nie ljubljene in nikdar pvaltljfM mtnif In stare
klic
FRANČIŠKA 2 U S T
v Mwmi Run. Pa.
Ko ste VI. mami. S«? živela, vtiki teden »te mi Vi (ii>«Bice pisala J<-era Vam Jili r«a vračala.*
Oh. oh, »lnj i ki nobenega vef, tn lakMt za me je otlved!
Žalujoči ostali Mary Homez. Ml In drnikuL
Anburn,' nr.
NOČE IZ JEČE.
Guverner mesta Mehike je podpiral ukaz, ki nekemu Filir peju Sandovalleju dovoljuje, da sme kolikor časa hoče," na $Mjo tudi do smrti ostati v kaznilnici." Sandovalleja bd morali pred kratkim- po daljšem sedenju izpustiti. " Obsodili so era zavoljo navajanja k uporu, Še predem je potekla njegova kazen, pa so se oglasili njegovi odvetniki pri guvernerju, da W'op"ravičVcVga"dobi *doma/'£ svojemu ki g en tal omogočili	je> kako naj ^ ka2nuje>
stati v jeci.^ Pn uporu, ki se ^ ^ ^^ opravlja težko ga je udeležil mož, je policrja namreč ustrelila sest o=eb. Razširila se je govorica- da San-dovali^ policiji izdal kraj in čas opora, in tako so svojci žr--(fev prisegli, da ga bodo ufciH, čim bo napravil prvi korak v prostost. Ječa je edini kraj, kjer se čuti varnega.
ponižna prošnja, če 'bi ga mogel' oče maflo fcolj1 podpreti z drobižem; kajti vse'je drago, posebno pa knjige, in zadnji čas se nm je tek tako izboljšal, da bi pojedel za dva,"*'
: Res so sami zlobni jeziki, — je razsodil oče. — Zavidajo mi, ker imam trJko pridnega sina-štndenta. O, iz njega 4>o še nekaj;— In tisto b draginji tudi ni laž. Saj sam oče ve. kako je vse drago.
In poslal je precej denarja, da'bo "imel za kakšen pribolj-šek."
Jeziki r»a niso utihnili. Iz mesta je e«4o prišlo nekaj pi- , sem brez podpira, kako se mu je sin izpridil in popačil.
Oče je bil zbegan.
—	Najbolje je, da se sam prepfičflm, -— je razsodil. — In
se je v fcohoto zjutraj odpeljal V veliko mesto ter dospel tja: ob sedmih zvečer.
—	Malo prezgodaj je še, — si je mislil. — ^e je namenjen zdoma med slabo kompanijo, zdaj še ni šel. Takole ob enajstih se bom oglasil. Ob enajstih bom pozvonil pri njegovem stanovanju, in gospodinja mi bo že povedlala, če je doma.
Izprehajajoč se po mestu je ubijal čas do enajstih, nakar se je odpravil v predmestje in obstal pred veliko mračno hišo, kjer je stanoval njegov sin. — Skrbelo ga je, kako nag se mu
IŠČE SE.
STANKO DJAKKOVIC, baje živec -v Nem- Yorku in ki imfe v Argentini estro Milko, por. Drganc.	<
Dr. if?. Stanojevič, i generalni konzul, 745 — 5tih Ave., New Yoik, N.Y
STANOVANJE
S'3 ali 4 sobami slfcurjavo, vročo vodo, elektriko se da v na-jenr za $29.00 do $34.00. — Superintendent, Apartment 6. 403 WEST 18th STR., NEW YORK, N. Y.	(6x)
f	t BA^rriMi"
pa postal slaven in pootaj&^rod. tako započet in tako po-.
DOBRODELNOST, VREDNA VASE PODPORE
+
NOW
H O S I
GIVE
Nttgi* -iCV -AL CAM 3f?0 Li X^TC N A VE I
, - , ■.-^■w^ryj* i j
Zelo važno je, da si medsebojno pomagamo in podpiramo in Se zlasti t bolezni. Mnogo je bolnih revnih Ijodl, ki nimajo sredstev za zdravljenje, zato imajo mesta svoje bolnišnice, kamor se morejo revni bolniki zateči za pomoč. Te bolnišnice je treba velikodoSno podpirati. Prispevajte po svoji moči za bolnišnice ▼ VaSem okraju!
=J
■
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in VaSim Otrokom
- ajfJL J£L.

K RA NJS.K 0 S L G VEN SKA KATOLIŠKA ^^J ED NOT A
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . 77Posluje ze 48. leto

Članstvo 37,000
Premoženje $4,726,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%
Ce bottš dobro sebi la svojim dragim, zavaruj se pri nmjboijii, po-*ehl In nadadvrttol jfO&hA OTglinliadll, KllANJSKd StOVEN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahka zavaruj* za martnlne. po&kodbe, eperacfje, preti bolerni hi enemogiostl ^
. \
K. 8. K. JEDNOTA sprejema mačke In ženske od 16. da ft. leta: ot«ke pa takoj pa rojstvo In da 18. lete pad svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste tertiflkate sedanje dobe od «25«.4» da $5
K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdav In sirot. Ce ta nisi Man ali Sanica te mogotae in bogate katoUike podporne organizacije, po-trndl se lit pristopi takoj.
Za pojasnila a zavarovalnini la za vso dru^p puiliskassti. so -brnite na uradnike la nradnko krajevnih draitev K. 8. K. Jednste. aH pn na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago Street, i Joliet, Illinois
prif=hižen očetov Sena»r.
V veži pozVoni. Nobenega odgovora. Pozvoni še enkrat Sliši kaiko se odpro v drugem aK tretjem nadstropju vrata in s stopnišča vpraisa osoren ženski gla«: — Kdo je?
—» Ali «tanuje tulda(j neki Frank Terdin ?
— Da, tukaj stanuje, — za-hrešči ženska, — kar gori ga prinesite ....
Stanovska tovariša.
V mestu sta živela stanovska tovariša—sodnik in advokat— ki sta se »iz neznanega vzroka strpno sovražila. Na cestah in TUi' hodniku sodšiča se nista pogledala, v sodni dvorani je pa prižfo med njima do takih besednih sporov, da so si ljudje kar ušesa tiščali.
Sodnik je bil starejši, trezen In zmeren mož, advokat nekaj let mlajši, in je rad, kadar je imel priliko, globoko v koza rep. pogledal, posebno pa zjutraj, da se je s sodnikom lažje prepiral.
Ko se je nekega! dopoldne v sodišču komaj držal na nogah, mu reče sodnik očitajoče: — Domov -pojdite in se prespite. Tako opitega človeka kakor ste vi, že zdavnaj nisem videl.
— Vada milost, — je odvrnil aktvokat. — Dvajet let ste že sodnik, toda to, kar Fte meni rekli, je vaša prva resnična in pravična razsodba v vseh dvajsetih letih.
Pelavska gospoda*.
-■'UJM-.;*-- ta

V Seattle v državi Washington je prvovrstni Olympic hotel, v katerem je poseben "penthouse-apartment", sesto-ječ iz sedmih spalnic, petih kopalnic, bare, knjižnice, sprejemnega salomu o«bednioo, te-lova^hiice ih balkona.'
Misleč, da se 'bo bivši angle-Aki kralj na svojem potovanju po Združenih državah Ustavil tudi v Seattle, je dala hotelska uprava apartment prenoviti in nanovo d^korlrati.
Bivšega angleškega kralja pa ni brio v Seattle, paSSt se je pa vršila tam konvencija Ameriške delavske federacije.
Visokemu gostu namenjeni apartment je najel zase in zai pvojih enajst tovarišev Daniel Tobin, predsednik unije 4rans-portaci-jskih delavcev.
•GLAŠ
Wednesday, November 5. mr
tStANOtLJIN Lttlt
-1 ---
|| -------- — - *	' *	» u ; ,	,
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
"1		
s.		r-
		
		
««
]■ 1
—
Presenetljiva požrtvovalnost Kanade
u
Vlada širi svojo kontrolo; proizvodnja ee je povečala, vežbanje je bilo pospešeno. — Kanada ne plačuje Samo sVojih vojnih stroškov, p&č pa posoja ogromne vsote tudi Angliji.
Kanada ima približno en milijon manj prebivalcev, kot jih ima ameriška država New York. Njeno zemljepisno gospoda n-fevo bi bilo mogoče spraviti na sto nniTj širok pas iikhI atnerašlkima državama AFa^sachnisetits in Washington.
Navzlic teami je pa Kanada spravita skupaj 338 tisoč vojakov prostovoljcev, letalcev in mornarjev, katere lahko pošlje v boj kamorkoil. Poleg tega ima za domačo obrambo 170 tisoč mož.
(Ko se je pred d verni leti začela vojna, ni< mogla opremiti vsa kanadska industrija niti ene same infanterijiske divizije.
'.Zdaj pa lahko opremi divizijo v šestih tednih ter produ-oira topove, tanke, letala, naboje, boritoe, t moke ter vojne in tovorne l*»dje. Vise to pošilja, kamor je treba.
Vsak teden se proizvodnja pospeši, nove tovarne rastejo iz tal. produkcija za privatno oziroma civnlno porabo- je zmanjšana do skrajnosti. Vise je pofvetfeno samemm cilju — končni zmag1!.
Stroške pokriva Kanada z davki, ki so trikrat večji kot so bili pred vojno, ter z denarjem. ki gji dobi za vojne obveznice. Ta vsota znaša- zdaj že 3500 milijonov dolarjev.
Kanada pa rte pokriva samo svojih lastnih vojnih stro&
kov. Večinoma vse potrehisči-ne, ki jih pošlje v Anglijo, so "posojene". Do meseca ar-
gnstn bi morala plačati Anglija Kanadi 1155 milijonov dolarjev. Kanada ji je v ta namen pogodila 905 milijonov dola itje^. Na$mjan|j 900 milijonov dolarjev bo še treba' za pokritje letošnjih nakupov.
Ha poveča in omogoči redno odhajanja živil preko oceana, se je kanadska vlada nedavno odločila za načrt, ki bo veljnl več milijonov dolarjev. Far-merjem na zapadu mora pomagati s pridom prodati pšenico, fanmerjem na vzfhodu pa krmi ti prašiče in krave, da bo dovolj rmfl<sti, svinjine in masla.
Ob izbruhu vojne je Kanada prevzela odgovornost za vežbanje letalcev iz vsega angleškega imjperifja.	1
To je pomenilo zgradnjo sto letališč in nad stotrideset dru-
gih naprav. Toda visega tega. ni bilo dovolj. Prejšnji mesec je rekel minister za zrakoplov-stvo, da je treba podvojiti število letališč in šol.
Pivotni stroški, h katerim bi prispevali tudi drugi domini-ji in Anglija, so bili preračra-nasii na 600 milijonov dolarjev. Novi proračun zna&i 820 milijonov dolarjev.
V Kanadi -se izvežba dvakrat v»eč strelcev, opazovalcev in pilotov kot je bilo prvotno določeno.: Osean odstotkov je Kanadčanov, osem odstotkov Amerikancev, drugi so pa fantje iz drugih doroinijev in iz Anglije. :
Samo
je vstopilo 16 tisoč v kraljevo kanadsko zračno sluiho. To je dokaz ogromne zračne sile, ki jo prispeva-ta majhna dežela.
pošlen in je skoro sleherni od vlade plačan, je proizvedla gospodarski in finančni položaj, ki utdgne kaj kmalu postati u-soden. Navzlic vojnočasnemu odboru za» kontrolo nad cenami, se je vs?e podražilo. Oe se cene višajo, se morajo višati tudi plače. Če se višajo plače, se morajo višati tudi davki. •Tako pridemo na pot. vodečo k inflaciji.	>
S čudovitim pogumom in bistro vednostjo je» vlada sestavila načrt # kontrole hed cenami in plačami. - Načrt je pre-oej gibek, toda upati j*, da bo vzdržal potrebno ravnotežje.
Načrt so precej kritiairaU delavski voditelji, če3. da pri posvetovanjih niso bili dovolj vpoštevani. Zatrjujejo tudi — v tem oziru imajo prav — da postavna določitev: plač. onemogoča kolektivno barantanje.
Vlada odgovarja na to kritiko, da jo odgovorna vsej de-
POKVARANI A|ROPLAN SREČNO SE VRNIL V ANGLIJO
Angleški bombnik, ki je bil poškodovan v zračni bitki, je pri'letel na "neko angl. letališče.''
meseca septembra jih^H/V*^ narodu ter da je JI* lfi	treba finančne stanovitnosti za
preprečenje preteče inflacije.
(Prihodnjih korakov kanadske vlade zaenkrat se ni mogo-če napovedati, priznati ji je pa
iPri tem je pa treba nekaj vpoštevatii. Ta nenadna- vojna i treba, da je v svojih prizadeva-prosperiteta. ko je sleherni za-injih odkritosrčna in pote ena.
kor ne dopuščajo plačevanje bomisa, bo po odločitvi narodnega delavskega odbora mogoče izvzet. Kdor ne bo plačal bom us a, dasi bi ga lahko, bo podvržen najstrožji kazni.
fipočettka so bili nekateri delavci nloenja, da delodajalci ne bodo f*meli visled nove odredbe plačevati običajnih božičnih boimsov. Po zatrdilu delavskega ministra, jim nova	. . . , odredba t^ga ne prepoveduje. ^ v Bl* TWr Odredba tudi ne določa niti^ ^^ R m iz
Ladvsmith, B. C. in A. Nowo-
Vxemlte Ostrex. Vaobuj« spl<#pev$ontke, pkrep«ua, m »O po«p«to potVebnai nad 40 [rt-ta tele«, kt Jim. mvOk* Hmelja, fosforja, jekla, vitamina BI. N*<* 7« I«t staj*, zdravnik plfc; ^Toliko [Mttaca bolnikom. Tudi nun aem ca vsel/ TJ»pe-hi lsbornl. Posebna vpeljevalpa mnoflna 0»trex Tonlc Tableta velja samo iSc. Pri -enlte M počutiti veaeleJAe in nO&JB« hea.* Naprodaj v v»eh lekarnah._
SIdvsumL
P

Delavci bodo dobivali bonus
Za vsako enoodstotno podraženje življenskih stroSkov, bodo dobivali delavci po 25 centov vec na tej en. — Parmer ji in ribici ao izvzeti. — Namen vladne odredbe je stabilizacija plač na zmernem temelju. J ' JO	*
Iavzemisi nekatere 'industrije
bodo po 15. novembru v vseh
kanadskih Tndutetrijah ^plaee
stabilizirane. V«ak delavec, ki zastoiži 25 dolao©\* ali več na teden, bo dobil na tetlen 25 centov bonns»a »a vsako enoodstotno podraženje -življenj-slrth stroskov.
Tozadevna vladna odredba bo v veljavi le za časa vojne ter ni treba, da bi jo potrdil parlament S podpisom mSru bo njena veljavnost ugasnila.
Odredba je bila uveljavljena. v svrho stabilizacije p>ačma pošteni m zmerni podlftgr v interesu vojnih prizadevanj. Sledile ji bodo drage, ka bodo določale cene.
Za temelj bodo služile cene m&eca septamibra, ki so bile pa pkoro Štirinajst odstotkov višje kot ob idbrohu vojne. One bodo vsako leto čtirilkrait pregledane in sicer 15. novembra, 15. februarja, 15 maja in 15.
Slovenci v Kanadi!
*
VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED"
rtwf> iri
VAM NUDI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA ZAVAROVANJE
PROTI NEZGODAM !
JE EDINA SLOVENSKA KORPORACIJA TE VRSTE. KI JE PRIZNANA OD DRŽAVE V KANADI
Dolžnost vsaketB Slovenca in Slovenke, kateri ho*«jo dobro Brt>i in svojim, je. da nemudoma pristopijo " * «	v Zoeco; * »
Z\TCZA PLAČUJE BOLNIŠKO PODPORO V RAZREDU A — $1.25 DNEVNE PODPORE; V RAZREDU B PA <12 TEDENSKO
IMA GOTOVINE DO $8M0.M, TER JE IZPLAČALA IZ SVOJEGA OBSTOJ V PREKO SlO.MfcM ZA' RAZNE PODPORE IN — •	OPERACIJE	'A-i r .>
Za vse podrobnejše informacije se obrnite n« glavnega tajnika Zvexe: FRANK GREBENC. 81 McKELVIE AVENUE . . .
KIRKLAND LAKE. ONT., CANADA
avgusta. Ob isti priliki bo tudi bonu« bodisi »vkšan ali pa znižan.	- ^
Odredba se tiče podjetij, ki imajo za pocenili najmanj 50 moškib ali žensk. Izjema je le f^tavbineaka obrt, p« kateri pridejo v poitev x>odjetje že z desetimi detevci.
•Odredba ae ne tiče farmer-jev in ri»bi<6ev ter todi ne bolnišnic ter vemkih dobrodelnih m vzgojnih ustanov. '
'Xadzoretvo bo poverjeno posebnemu delavRkenifu odbwu. Odbor bo iirtel poleg- naoelnika «e osem članov. Štirje bodo zastopali delodajalce, štirje pa delavee. Odfoor bo imenoval za province pet okrajnih pododborov. Glede plač je dolo-ČentS us (slednje:
1.	Noben delodajalec ne sme «vd||e*voljno pokušati .pflač, ki j® je plaeevaV ob nveljavlje-nju odredbe.
2.	V slničaju, da bo od/bor spoznal, da so plače pri tem ali oneon podjetju nižje kot so pa v splošnem pri d-rugib r Učnih podjefjSh, jib bo primerno zvišal.
3.	Ako bodo plače pri tem ali onem podjetju dorvolj visoke, bo odbor bonus znižal ali pa i^ploh odpwnril. ' •• . vi
iBowus bodo morali plačevati- d^odajalci vsetn svojim delavcem. Uslužbenci, ki zavzemajo pri podjetju višja mesta kot foremani, ne bodo u-pravwVni do bontfea. v
Za vsako enoodstotno povša-nje strd&kov bo znašal tedenski bonus 25 četrt o v za delavce^ ki zaslužijo 25 ali več dolarjev<na teden. Onim, ki zaslužijo manj kot 25 dola r jev na tedertj " bo izplačan bonus v znesku enega | odstotb? tedenske plače. I
najvišjih niti najnižjih plač1.
laa* hsbroha vojne se je število delavcev v bistvenih industrijah povečalo od 2 milijonov 300 tisoč na 3 milijone
100 tisoč.
^'(Sleherni v deželi," je re<kel delavski minister ''naj bi pripomogel k vresničenjn te^a idealnega načrta."
V EJdmontonu je izjavil Alfred Farmilo, predsednik al-bert^ke Delavske federacije,, da bi morala dominijska vlada najprej zvišata minimalne plaže po vstej'KanatH in 5e!e nato odrediti bonus.
Ne ozirav se na to. bodo delavci podpirali vlado v njenih naporih, zavedajo? ?=e dej-st*via, da po v izrednih časih, kakorien je sedanji, potrebne ■fcn-edne odretibe.
NESREČA KANADSKEGA BOMBNIKA
1 P'A6t je izgubi v snežnem viharju smer. — Bombnik je krožil nekaj časa. nad jeSzetrom nato je pa treščil v močvirje—Trije letalci mrtvi.
Iz THiper Lake^ v amerwki" =	" '	' '
državi New Vorik so poročili! na ženil jo, je pravočasno zaprl 25. oktobra:	j dotok gazolina v motor.
"Trije letalci kralj. zračnMj Letalo je btfo zelo poškoden fiile so biLi sidrčeni, ko je nji- vano. Oba motorja ste' bila hov dvomotorni bombnik tre- pod vodo, prednji del pa globoko zasajen v mofivirje.
Dr. G. J. CollinBon, župan mesteca Tupper Lake je opazoval nesrečo skozi akno Mercy bolnišnice, ki je keanaj tri milje oddaljena od jezera.
tReševalci so takoj odšli na delo ter ko ee skoro do pjusu
Bonus se ne- bo povečal, dokler se življenjski stroški ne bodo podražili za en odstotek tekom trimesečnega razdobja.
Delodajalec, ki bo dokazal, da mii finanične razmere nifca-
Julijana v Hyde Parku
Holandska prestolonasledni-ca Julijana. se je v petek zvečer pripeljala s svojima hčerkama Befctrico m Ireno iz Ot-tawe v I?yde Park, N. Y. ter tarn -preživela s ^predtsednikom in njegovo soprogo soboto in nedeljo.
V poned^jek se je vrnila zopet v Kanado.
Note
sad iz Vonde, Sat-&. Tretjega ni bilo mogoče identificirati.
Bombnik je krožil nad jezerom in ntestecem kakih 45 minut in s»ieer v višini komaj 100 tlo 150 čevljev. Skuhal je pristati ; toda kot pororajo očividci. je pilota najbrž osiepill ..	. . , .
» • al i • •	i	je precej pn& tajali se,
Knmii va»sr, ki je divjal s etra-j	'
hovito naglico ter je bil pnvi v tej sezoni.
ROJ AR PONESREČIL V tifeRALDTdNlJ
Kot razvidamj mi po leče naročnina za "Glas Naroda" in zsto vam pošiljanu priloženo money order $3.00 za nadalj-nih sest mesec&v, ker brez tega listu bi mi bilo zelo dolgočasno, posebno v teh razburkanih časih.
(Naj še omening da se. je tukaj v Geraldtonu, ponesrečil nas solbrat Joe Živel ioh, rodom Hrvat, doma od Bo&iljeva. Pokojni je bil zaposlen okoli 8 let v L. L. L. Gold Mine. Bil je mailjiv delavec ter si tudi tukaj v Geraldtonu postavil avoj dom. Une 17. oktobra je šel na delo zdrav in vesel kakor o-bičajno, poslovil se je od svoje soproge., s katero je bil oženjen komaj borih 11 mesecev., Ali domov se ni več vrnil živ. Usulo se je na njega sedem ton kamenja, ter ga. pokopalo pod seboj nje«g&, in njegovega tovariša, kateri je bil pri priči mrtev. Pokojni Joe se je še mučil v strašnih -mukah 20 infi-nfut, nakar je tndi on izdihnil.
vdii-ali v blato. tu •
Banlbnik se je pojavil kmaln Komaj po preteku dvph ur so po 3. uri popoldne ter začel odkopati izpod rueevin ta-
Bonibnik, ki se je nahajal na vežbalmtn poletu, ni zgorel. Ko je pilot spoenal. da bo treščil
krožiti nad mestom. * V blnžiui
ki jih
pa pilot zaradi snežnega vihar-ia ni mqgd opaeiti.-
Kesreča se je ugodila 45 mi-naft poeneje. \Lestne obia«ti takoj obvestile kanadsko zračno -slačbo.	' v
I
m. C T* ^ K
za • PIANO-HARMONDCO l t—' KLAVIR
P« 35c komad:
1
g SLOVENIAN DANCE
I- VANDA POLKA_
PO JEZERU
K O L.O_ "
B OHIO VALIjET M SYLVIA POLKA_
I TAM 'NA VWTNI GREDI
MARIBOR WALTZ_
8PAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ_
DEKLE NA VHTIT OJ, MARIČKA. PEGLJAJ ŽIDANA M ABELA (polk«) VESELI BRATCI (marurlta) BABČ1CA -
MLADI KAPETANB_
KO PTIGICA TA« MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
preoe*j redke. Povzročajo jih skoro izključno le strupeni plini, dočini se posipi le redkokdaj dogajajo.
NESREČA V PREMOGOVNIKU
Eksplozija, ki je zahtevala življenje devetnajstih premogarjev, je povzročila silno zmedo v premogarskem naselju.
Tri milje severno od Xor-degga v kanadski provinci Alberta, je ob gorskem pobočju majhen premogovnik,- v kate-•i em je nastala 31. oktobra strašna eksplozija. Nedvomlno so
se vneli plini.
Devetnajst trapel so že spravili na po^ rtšje, deset prenuo-parjev pa še vedno pogrešajo.
Eksplozija se je pojavila dopoldne ter povzročila v majhnem prentogarskem naselju silno razburjenje. Mestece Nor-degg leži 150 milj južno od Ed-montona. Ljudje spočetka niso sploh vedeli, koliko premo-
Strašna družinska tragedija '' "
Iz Vvtnnipeiga poročajo, da so v tamkajšnji bližini »v rn^tli hišici našli mrtve: seržanta kanadske zračne službe Edward a H. MxsMiurraya, njegovo žetap in dva otrokot Komisija dognala, da je M]cMiurray naj-prvo ustrelil svofo ženo, nato 10 mesečno hčerko in tri letne-
ko p otoleena in nakaze'na, da ju je bilo strah pogledati. Pokopan je bil dne 20i oktobra na pokopališču tukaj v Gerald-
town.
Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pograb, katerega se. je udeležilo vrfi -ko število ljudi.
Torej. Joe, zaput»ti| ?i na« za vedno. Tebe krije sedaj hladna kanadska zemlja, ali ostal irem boa za vedno v trajnem spominu. Tvoji žalujoči sopro-git izrekamo svoje najiskrenej-še aožalje.	^
lMI Butala, Geraldton. Ont. Can.
NOVICA IZ HAMILTON, ' ONT ' CANADA. *.

garjev je v rovu. Pozneje je ga sinčka iz prvega zakona.
^ Po SSc k«
MOJA DEKLE	MI^ADA
Naročite pri KNJIGARNI 8LOYKNIC PUBLISHING CO. | 21« West "l8th St., New York |
-J !T;ypi!m^ ij:': use iiittaHHaBBiapnafURitfRtWHsaa
vodstvo dražbe objavilo, da jih je odšlo na* dopoldanski šiht 29. Devetnajst so jih dobili mlrtvih, in po mnenju generalnega superintendenta J. Shanlksa, je tudi ostalih deset zadela ista usoda. .
tVjsled eksploeije se je rov na razdaljo nekaj jardov porušil. Posuto kamenje in premog bo reševialci kmalu odpeljali, toda reševanje je bilo vsled I strupenih plinov zek> otežkoče-
Vsled opeklin ni umrl noben prarrogar, pač so se pa zadu-j šili.- Vsega akapaj i-ma družba I zapoMenih dvesto premfogar-j jev," ki delajo v treh šihtah. Ker tis^to dofpoklne ni bilo v premogovniku posebnega dela, jih je odšlo na Sšiht $rao 29. Ii Največrja premogovna nesreča v provinci Aiberti še je za-
| vršila leta 1914, ko je zahtevala v Hillcreetu v bližini Crow» Nest Pass eksplozija I89 žrtev.
; Meseca deceirrtbra leta 1935 se nadske zračne s ile tvorijo mla-
je v Hintouiu smrtno ponesrečilo 15 premogarjev.
V ^plašnem so rovske in rudniške nesreče v Kanadi
Nato si je še sam pognal kro glo v-glavo.
Kaj ga je napotilo k temiu strašnemu dejanju, ni -bilo mogoče dognati. .
Čedalje več Amerikan-
cev v vo jni službi Kanade
" Iz poročil kanadfkih"'nafa>r-nih postaj je raavidno, da. vstopa čedalje več Amerikancev v kanadsko arnnado in v kanadsko zračno službo. . . *
Naval se je pnav posebno povečal zadnjih par tednovy ko se je poostrilo nasprotje med Združenimi državami in Nemčijo. J
Kanadski ženski pomožni CTa&ii tskužbi se je prejšhji .teden pridružilo tudi nekaj žensk iz 2kiruženih držav, v •	<&
Prav nič ne bo pretirano, ako rečemo >da služi-v kanadski armadi deset tisoč Amerikancev. Osem odstotkov ka-
di možje iz Združetoih držav;
Na kanadskih vežbališčih in v letalskih šolah je nad 600 a-meriskih mstrufctorjev. v
• - - ^ '	■ o-t if *
Tu je bil smrtno* ponesrečen dobro znani Slovenec- dne 14. oktobra m pokopan 17. okt. v Hamiltonu in sioer John Oswald, rojen v Dra^i pri Liosfetem potoku, kateri zapušea v sta-jrem kraju ženo in tri hčerke. ;le Bil je zaposlen tu pri €Sty of Hamilton kot poberalee smeti m i ako priljubljen kot poštenjak in dober delavec, kar tudi pokazalo, ko je ležal na mrtvaškem odra in na spremstvu k zadnjemu počitku.- •
Imel je nad 50 krasnih vencev, seveda najlerp&t je' biJod nas Slovencev, ker je nas tu tudi precejšnje -število in spremljalo iga > 27 avtomobilov k zadnjemu počitku. — — t
On je prišel v Kanado leta 1927 in bil zaposlen od istega feisa kot je prišel-v Kanado v zlati jami m sicer v Kirkland Lake, Orrt. Leta 1930 ai je premenil svoje mesto in dobil slučajno službo v Hamiltonu, kjer je bil tudi smrtno ponesrečen in poškodbam je podlegel. Rojen je* bil leta 1901, kot omenjeno, v vasi Draga p. Loški potok. V Ameriki se nahajata tudi dve njegovi sestri in en stric. Ako bi slučajno <radi zvedeli kake ožje informacije, kako je bilo. njegovo stališče, tu sem pripravljen draige v olje, kar mi je pač pnano.	f
.Torej. John, Ti si nepozab-ijen tu od nas Slovencev in.lah-kaj Ti hio tuja.gruda!
Poročevalec.
"GLAS NAHODA" — New York
Wednesday, November 5, 194!!
V 8 T A N O V U I N L. llll
OSPOD iz K0N0PIŠTA
• •
r
II	Napisal: 1 WINDER.
^^ —=—122--
Turki niso bili nevarni. .Nevarni so bili SrbL Iz Beograda. a tudi Lz pokrajin monarhije, koder iso prebivali Snbi, ■n iz zasedenih, zdaj prikljueeniih dežel, eo prihajale vznemirljive novice. Sribi, ki je Avstroognsfea proti njim že doltgo <"-as»a vodita brezobzinio carinsko vojno, so videli v aneksiji Bosne in Hercegovine veliko nevarnost za ostanek kraljevine Srbije. Srtaski politiki, so potovali iz kraja v \kraj in klicali prebivalstvu, da hoče Avstroognska osvojiti Balkan in uničiti Srbijo.	«
Srbski nemir je bil bojevitemu šefu generalnega štaba, Conradu, zelo dobrodošel. Prej je zmeroni sanjaril o vojni proti Italiji ker ise te sanje niso hotele uresničiti, se je zdaj sprijaznil z mislijo, da nioni najprej premagati Siflt>ijo. Terjal je zaporo meje in mobilizacijo. In prestolonaslednik T Da bi ga pripravil v lx>jevito razpoloženje, nm je pUal Conrad v St. Mauruje, da bi bila vojska srečna, če bi hotel Franc Ferdinand v neogibni vojni prevzeti vnfhovno poveljstvo. Vojna proti Srbom ni nič tveganega. Rusija, edirna velesila, ki ščiti neodvis^notst Srbije, ni pripravljena na vojno in se, ker je še upehana od poraza v rusko-japonski vojni in vsa zrahljana od revolucionarnega vrenja, za zdaj ne more ganiti. .
, Franc Ferdinand si je v St. Miaurieeu nekaj dni ubijal ^lavo s tem, pismom. Previdna, piašljiva Zofija je rekla sleherni dan:
"4 Nikar ga ne poslušaj!" Pri tem ni mislila na narode, ki morajo na vojni izikrvaveti ne na nflade ljudi, ki morajo na vojni izgubiti življenje, niti ne na mtatere, ki morajo v. vojni izgubiti sinove. Mislila je na iffevarnast ki je grozila ljubljenemu možu in nji, če bi božja previdnost hotela, da bi ireSel sovražni knepričakovr.fno pomoč in bi dobil vojno. Milila je na veliki dan maščevala in zmagoslavja, ki je sanjala o njem že ves 5as od poroke, na dan, ko bo Franc Ferdinand \endar že sedel na prestolu, ona pa zraven njega. Mislila je na dan, ko ji Franc Ferdinand, vsem odpovedim na kljub, položi krono na glavo. Mislila je na dan, ko bo nje.n prvo-rojeni sin, vzlic wm odpovedim, dobil rcslov eesarjeviča.
Prisojala si je moč, da uresniči vse te sanje. V stari dr-iiavi naj za naprej ne velja nič drugega kakor volja novega cesarja. Voljo novega cesarja je hotela utrjevati z jeklom svoje ljubezni, s preizlkrašeno čarodejno močjo, ki ji je bila pomagala, da si je osvojila ljubljenega moža, strla odpor starega cesarja in vsdh sovi južni kov, prisilila srce ljubljenega moža k avet-tobi in ga za zmerom odvrnila od vseh drugih žena. Ce pa ne bi bilo več. države., tedaj tudi ne bi bilo cesarja, in konec bi bil sramota in blaznost. Zato je morala Franca Ferdinanda mnehoma svariti.
iRes bi bila Zofija prav talko rada, kakor Franc Ferdinand kaznovala in uničila nepokorno Sribijo. ki se je upala groziti mogočni ha/Wbureki dnžavi, a lodo je mogel z vso gotovostjo rooi, da bi bila mala slovanska kraljevina v vojni z Avstro-og»ko zapuščena in brez pomoči? Ali je bilo res gotovo, da Ruisija ne bi mogla pomagjti svoji mali varovarikiT Pa tudi če bi imel Conrad prav — ali ne bi bilo od sile lahkomiselno, prezirati svareče, raasrjene glasove, ki so prihajali iz Anglije in Francije?
"Premisli vse to, ne daj se naščuvati," je Zofija vsak dan šepetala zanriišlj^Tiemju, neodločnemu možu. "Dokler je mir, je najinefirnu zmagoslavju samo stari cesar na poti, kakor hitm' Pa ^ojna napovedana. >e bo vse zamajalo"
To pa še ni bilo vpc, kar je Zofija navajala proti vojni. Prosila je zamišljenega, neodločnega moža, naj pomisli, da bi vojna, pa naj se konča z zmago ali s porazom, v vsakem slučaju prinesla samo hkpdo, afeo ne celo katastrofe. Če bi Avstroogrska v vojni zmagala, tako je šepetala Francu Feidi« Bandu, bi bila to zmaga starega cesarja, ki bi ob koncu svojca Življenje, prrtbogatega s porazi m udarci, Še kot mrtvec zmagoslavno odrival naslednika v temo. Ce bi pa Avstro-ogrska izgubila vojno, ne bi bil pravi žalujoči stari cesar, tenv ve« Franc Ferdinand, ki bi bil ukan jen za bodoče lavorike in ne bi imel nikoli več možnosti razviti svojo moč in dokazati svojo veličino. .
Frarto Ferdinand je poslušal njene betede, saj so bile besede ljubezni. Ne brez^niiseine, zaljabljeme besede; ki pripravljajo ljubečemu toliko večjo radost, kolikor več je v njih ne-spamieti in nesmisla — kako dolgo je že bilo, kar se je opajal 7 nespametnimi ljubezenskim jecljanjem in sanv jecljal prav tako nespametne Iju-beaenske besede — ne, Zofiji ne besede eo bile pametne in razumne, čejprav so bile besede ljubezni. Ali je bila ljubezen nsanjša. ker ni več čutila v pijani omotici, v mili breasmiselnosti, v milem jecljanju dveh bitij, ki se utapljalo v samopozabi, pravega, edinega smisla življenja?
Ne, tudi i aizunmost in preudarnost, s katero je zdaj Zofiia prosila in prigovarjala, je bila ljdbazen. Ltfubeoen je delala Zofijo bustrooko in bistroumno, ljubezen ji je odpirala oči. Vi-uela je nevarnost, in on, ki jo je poslušal, je moral priznati, da je pametno in raaumno paziti na nevarnost in misliti na njo.l
Toda razen Zofijinega pametnega, razumno evarečega glasu, glasu zaskrbljene ljubezni, je slišal v svojih pnsih še drug glas, ki je prvega, svareČegos pametnega in razumjnega, razdrazljivo preglašal. To je bil glas neznosnega razočaranja I nad izgubljeno mladostjo in neizžitim življenjem, ki se je že' strašno bližalo starosti, glas jeze, besmosti, togote, upora pro-U silam, ka so hotele, da bi še in še čakal, križeenrok, od dne do dne, od leta do leta. Aii ni bil® nevarnost, ali ni brila naj-nevarnejŠa pustolovščina boljša od tega. neznosnega čakanja?j Ali ni bila vojna edina možuot, presekati ta sm.trni pokoj, končata nlucn o mlirovanje in postaviti sta-ri red, ki ni bil določen; orttfoga, temveč o d mrzkega munlijskega kabineta^ na preizkušnjo božje sodbe?
Franc Ferdinand se je boril s temi vprašanji in poslušal te glasove, neodločen in vendar že radostno poživljen od misli,i da se mora nekaj zgoditi in da se bo nekaj godilo. Pisal je' pntiskajočemu Conradu, ki mu je postajal od daleč spet ljub' m drag, da je v misli na obračun s predrznin*i Srbi nekaj za-j ' peljivega, in da ni treba icueti s sovražniki potrpljenja, ako se generalni štaib sam zanese na to, kar pravi. Cesar 6e bo si-J oer branil vojne, toda on, Frauc Ferdinand, pride kmalu na' Irana] m bo tam podpiral Conradove načrte. Voljan je tudi, da v bodoči vojni prevzame vrhovno poveljtvo nad armado.'
—___ ([Nadaljevanje prihodnjih)
Beg Hrvata iz Hrvatske
(Pretresljiva povest Nadaljevanje
Hrvata, ki je pobegnil iz Paveličeve "države."
"Častni državljan neodvisne.".prevaral in da je veliko de-
'Mkcelijski' ki se je prej pisal ™rja obdržal zase. Deufcsdh, je bil tentnik 'znane| . ."pl«na«ci uradniki ne-lesne industrije R. Dfeutsch & <Klvw"e So za masten denar Sinovi v Zagrebu. Prej je vža-^P8®*1 dena r in ko leto dajal sto m sto vagonov,"^ vaak«™> ki je plačal. Ce
pa jim kdo ni hotel plačati cene, ki so se zanjo domenili), so ga prijavili italijaa^kim oblastim, in te so mpi potem pobrale
drv narodnim, človekoljubnim in dobrodelnim društvom in metetni občini za pomoč revežem. Ko je Pavelič prevzel -obkst v H: vatski. .je Deutsch- do Pftana na roki.
■i r	i • • i ■	, . . .	. ,,	"l-l m	iA /inin a e«-wi
Atacelysiki pohitel in podaril "neodvisni" 97 hiš od 98, kolikor jiih je intel v Zagrebu. Za to svojo "plemenito potezo" je dobil častni naziv in diplomo "častnega in zaslužnega državljana neodvisne" ter so njega in njegovo rodbino oprostili od nošenja židovskega znaka. Ni pretdklo nmogo 6:sa in I>out«ch-Makci.iskija so odpeljali v tal>orirtče. PJs jih je
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V teh kriiičniii časih Je vsakeasa čitaieljo dnevnih vrsti potrebe« ta priročni ATLAS, ki
mo način narofolLon po najnižji eenl. — Naročite ca ie danes!
Velikost »H x 14H
4€ velikih strani; 82 borvsalb senljevidov rojih drtav In 9 semljevldov Zdr. d rta v ln sastav vodUnlh dr-iav;
40 svetovnih slik popolnoma o-
»Mfierlh ; Zanimivi avetovol dogodki. Najnovejfti semljevld kale oell
■▼et te tudi:
razdelitev poljske me1)
NEMČIJO IN RUSIJO
ITAI.IJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
pri k ijj uclte v cehosixj vaške k nemčiji
NOVA FINHKO-BUSKA MEJA
^im več. je denarji;, tem več je ropanja. Pavelič pa govori. kakor da v "neodvisni" ni "korupeije" in kakor bi on in njegovi "doglavniki" bil j sani: angeli . . „
Cena
35
centov
Poiljite o to v snamkab po z
_o*, po 2 centa.
Posebnost ;
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI
SAM SEBE POPRA VLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom
te ko ga lfpolnitR ln pošljete k lsdajatelju semljevlda. Vam daj« pravico, da dobite dodatne zemlje-
vide ■ novimi mejami vojskujočih se driEav, kakor bodo prem«-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas prt:
"GLAS NARODA"
ti« WEST 18th STREET NEW YORK. N. T.
Dobri stražniki in dobri vstaii.
Greh bi bilo, če bi rekli, da so vsi vstasi enaki, vsi krvoločni in wi pripravljeni mučiti ujetnike. Med njimi so taki-ki so dobri in postrežljivi, ki jim je za ujetnike, kakor za same seitte. ker morajo nositi "unifonuo", ki io sovražijo. Te so prisilili k vstopu v vtda-ške vrste, ker ni bilo dot^ti tis tih, ki so prostovoljno pristopili. Kakor med vstašri, tako je, morda še več. precej dobrih ljudi tudi nied stražniki, tistima, ki so piej bila v policijski shržibi. Ti se agražajo spričo zločinov, ki jih počenjajo v Za-in v Hrvatksi.
'Ker wta?»i nito imeli nobenem človeka^ ki bi ustrojil in vo<lil policijsko službo v Zagrebu. (to iz a^pora privlekli prejšnjega policijskega poveljnika dr. Bodokoviča i-n on je adaj spet na čelu zagrebški po-iicijL Najliujši in najbolj pokvarjen človek v zagrebški policiji je Britvic, za njim pridejo Baraikovič, Vaško, dr. Orob an prej omenjena Oarovski in Jurek.
Po pripovedovanju strežnikov je v zagrebški policiji posebna soba za mučenje jetnikov. Sam v tej j^obi nisem, bil. o njej so mi pripovedovali ptnfžniki.i V tei sobi vstašl nrurijo .s posebnimi napravami, ki jih ie s seboj prinesla Ge
p+mx>, ki jih je tudi nauviln. kako z njimi.
Beg iz taborišča.
V taboru ni bilo mogoče zdržati. Lakota, pretepanje, u-mazanost — edino perilo, s katerim smo prišli v tabori&če smo morali prati sami — uši, zaušnice in brce m pričakova-^ nje amrti vsak trenutek, zaradi mrufo in uživanja kakšnega pijanega norca, vse to je bilo preveč za nas; ali naj se človek -Oudi, če se spričo vsega tega v taboriščiih upirajo, napadajo stražnike, ubijajo v*>ta-se in poskušajo pobegniti? Če ostaneimo v taborišču, nam grozi smrt prav tako, kakor če poskusimo pobegniti, s to razliko,
da je pri begu vtsaj malo upanja, da si re&imo živo glavo.
tPet se nas je zbralo in dogovorilo, da poiskusimo pobegnili Ker me je v tam taborišču bilo čez 25Q0, v njem aano pa bili vsega 25 dni. si vedno pijani vstaši niso mogli zapora/niti vsakogar izmed nas. Ko so se vistasi dobro napil i in ko so v svoji hišici na ves glas prepevali, smo se splazili k o-graji m se plazeč po trebuhu privlekli skozi njo in skrili v žito.^ Se pred zoro smo prišli do železniške proge blizu ko-privniškega kolodvora, kjer je stel tovorni vlak. Vprašali fimo železničarja, kam je vlak namenjen in ko nam je odgovoril, da bo odpeljal proti Zagrebu, smo se skrili v železniški roz. ki je bil prikrit s platnom in se tako srečno pripeljali do bližine Zagreba. Tu smo se poslovili me*d seboj in «e potem nekaj dni skrivali. V tcih dneh smo vsak večer posluVIi vesti jucroslov. radia iz Londona. Ta radio je blagoslov božji za vse ljudstvo v .Jugoslaviji.
Prej so bežali iz Italije, zdaj pa v Italijo.
Malo čudno se slisi, pu je resnično: Hrvati bežijo iz Hrvatske v Italijo, ker so celo pod italijanskimi oblastmi bolj varni, samo če imajo sredstva za življenje. Ko je Italija zasedla Sl-ovenijo, Goreki Ko-tor. Hrvatsko Primorje in ve-kik del Dalmicije, je naš naiod v množica® bcial iz teli krajeK-v "neodvisno," misleč, da bo v "neodvisni" lahko svobod-neje živel. A zmotili so se vsi, kajti v tej "neodvisni" je cvetelo vsakršno 2lo, toda svobode ni bilo. In zgodil se je čudež — ni n*>goče reči drugače- da so Hrvati bežali v Italijo, da jih ona vzame v varstvo pred Hrveteko! Niso se vračali samo tisti domov, ki so prej pdbegnili pred italijansko vojsko. Bežali so vsi, ki so mogli pobegniti. Priti do krajev, ki jih je zasedla italijanska vojaška oblast ni bilo tako težko, vendar je bilo treba urediti nelasj malenkosti: plačati mastne tisočake za dovoljenje. s katerim si snuel čez mejo in še nekaj — da si sploh mogel prositi za dovoljenje, t. j. da nisi bil zaprt. Zraven tega si moral imeti mnogo denarja za življenje v krajih, ki so jih bili zasedli Italijani, kajti (italijanske oblasti se ne bri-brajo za stan in hrano beguncc«v. Pri tem so vsfta&ki vojaki "šli na roko" in za masten denar so vsakonlur dali dovoljenje. Pa



KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
2.
Stane
samo
00
M 00
00
f
i i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"® Jf \ Recepti
so napis&ni v angleškem jeziku; ponekod pa so (| J tu d: v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi'
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za, knhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in, izpopolniti.	^

^Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	: New York, N. Y.
v pravem pomenu besede mafc^ ten denar, tako da mnogi reveži zaradi tega niso mogli na pot. V Ljubljani so tisoči pobeglih Hrvatov in tudi Slovencev, ki so pobegnili iz krajev, ki jih je zasedla N^npija-, tisti seveda, ki jih Nemci nk<o izgnali difugam. Split je poln hrvatskih beguncev, d očim jih v Sušak prihaja zelo malo, ker1 jih italijanske oblasti tam ne! gledajo rade^ ker je od tam prevelč lahko preiti ua Eeko — brez tistega "pusti skozi" — ki ga rrBoraš imieti zraven vizuma v potnem listu., če hočelš prekoračiti prejšnjo jugo»!o-vansko-italijansko mejo.
Konzularni predstavniki lepo služijo.
Ko so vstaške oblasti naznanile, da bodo smeli odpotovati iz "neodvisne" vsi tisti, ki to žele, če imajo denar in če dobijo dovoljenje d ržave. v katero se hočejo preseliti, je prišlo do pravega obleganja konzularnih preetet a vn i.k ov nevtralnih držav, zlasti ameriških. Nekateri predstavniki so zahtevali za vizum po 30.000 do 50.000 pa tudi e&z sto tisoč di-nia-rjev. Seveda tak vizum Se vedno nit tisti oč^ebi dajal pra-vioo za vstop v državo, ki je
zanj tako drago plačal. Vsaka država ima svoje zakone za priseljevanje in nihče ni mogel čakati dolge mesece, da *=e končajo vse potrebne stvari za dovoljenje vselitve itd., tenwoc <=o se vizumi dajali kar tako v hitrosti, samo da je bilo mogoče preiti čimprej čez meio.
Vnoviič sitnosti in v Lizboni, kjer je bilo več naših državljanov s takimi potnimi listi in

V tem času SS narodne sti-
STATES i	«1*
nc* ske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde.

nerc-eljavnimi viaumji. so se godile strašne stvari: možje, žene kn otroci so spali v polici jskih prostorih blizu letališka-, ki je okrog 30 kan. zunaj mesta, hrane ni bilo od nikoder in kupiti ni bilo mogoče ničesar. Neka igospa si je prerezala žile na roki, vendar so jo rešili in odpeljali v bolnišnico. .
Tudi v Buenos Aires je pri-slo več potnikov s takimi vizu-*ni; pridržali so jih na ladji, dokler se vse ni pojasnilo, nekatere pa so celo z isto ladjo poklali nazaj.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Rojake prosimo, k o pošljajo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATE8 oziroms CANADIAN POSTAL MONEY . ORDER, sko je vam le priročno
Lepa knjiga je kulturna poslaqka; _odprim® ji srce . . . (Ftnžgar)
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATlClČ
DED —
je ZEMLJO otrebU, soral
OCE —
j« je posejal in gledal bojne njene
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovenstva do današnjega dne. Knjiga je verno srcalo našega flivljenja ln trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nade zgodovinsko delo.
3 IN-
je senl med težkim klasjem
VNUK —
« Je dvignil prati besu novega
IS POGLAVIJ — 4IS STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
*2.
Poitnina plačana
Avtor knjige je IVAN MATlClC, Id je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda'*
21« WEST 18th STREET
NEW YORK. N. X.
Poučni spisi
i
VNGLEdKO SLOVENSKO BERILO. Sena t Q dr. ». J. Kern. Vesan<-	Oena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj naraft* knjltlee — "Hew to become n »Klscn ef toe United States".
V tH knjig! so »H pojasnila tn sako-
nl za naseljence	Cena 55 centov
DOMACl ŽIVINOZDRAVNIK, spinal rranjo Dolar. 278 stranL Cena trda ves Oena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Uvlnorejca; opis rasnih bolezni ln zdravljenje; sliko.
GOVEDOREJA. Spisal R. tAgvart. 148 stranL 8 sUkai»'
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
$1*—
Cena 50c
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. s slikami 188 stranL
Knjiga m mlekarje la Unbtteile mlekaratva
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti m stavbno, umetno ln strojno ključavnlčarstvn t*r Aele* aollvarstva
Cena $1.—
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAK. Trije deli: 162, 141. 133 strani. Oena inebko ves Poljuden ln natančen opts odkrltla novega sveta. Spis se čita kakor sanlmiva povest tor Je sestsvljen po aaJbolJMb virih.
Oena &0o
UMNI ČEBELAR. Spisal Prank I<akmayer. 163 strani.
Ce«
ZDRAVILNA SKLISCA. U strani
500
-25c
216 W. 18th Street
Naročite pri:
•t*?'
Publishing
New York, N.Y.