TRST, četrtek 6- oktobra 1955 Leto XI. - št. 236 (3165) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93*808, 37*338 ^NlftTVn —"—' ---------------------------- '— ------------------------------------------------------------------------------— —— 1 , . ... . — ■ . - ■. . - . —-----------—------------ ^ 37-338 dL.UL' MONTECCHI Jt. «, 11. nad. — 'lELEFON 93-*0* IN »4-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FHANC1SKA It. 3» — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. * v Širin rUŽ' GORICA: u'- S- Pellico l-II., Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Postni tekoči račun ZaloiniStvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. 1 stolpca: trgovski 60, fitiančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Jirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z. - 375 • Izdala Založni Jtvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Vedno resnejši položaj v Maroku jjradi spletk francoske desnice ^°l°vci zahtevajo sestavo «vlade asa favni blagor« odloCIIna seja vlade - Sirijo se boji ob meji s špan-111 Marokom - Španija zavrača francoske obtožbe PARlz e ,|*kih Po mnenju pa- tini, '‘lenih krogov bo ju-k*j f, ?3a v'*de prinesla ne-'*4d(J3snitVa v sedanjem ^ tUm*1*- Položaju. Faure se **) t*lt»reC *abko odločil, ali kito o aa Parlamentarno de-*i Affjc0 vlade v Sever- ji, j*’, ,ka7ere začetek bo ^ P»r?U,r' °dbor predsedni-Ntio .amentarnih skupin na. *'t>fjl ali pa se bo Pu*)likan,lJaZn’ti z ost*vko re-V s 'Socialnih mini-K ,tl||>j^n! SVet te degolovske ''»ji , ..3e namreč nocoj na ’* sku-.1 razPravljal, ali naj * vUdi p3 ae dalje sodeluje Po so objavili sle- ^'•Itlih d°‘ “Narodni svet c ,(stal repu3)3'Rancev, ki se *k*nar,P°d predsedstvom "ostj oloaasa in ob navzoč- M ,k0piniStrOV’ ki PriPadai° >■ svojih '■ le soglasno pove-*’ nai Predslavnikom man-'!i»k0r ^ iutri zjutraj zač-9Viaj e za takojšnjo sesta-%* ]aL^a iavni blagor, ki bo 'Požjjo ,° kos dogodkom, ki 'Siriju °dls' obstoj Iranco-'tepnL,.* skupnosti kakor tu-. 1* 'kanskih ustanov«. ?' da .e j'vih virov javlja-'Ipilj e barodni odbor so-N,ti rt fublikancev sklenil |S te« l Rao'jo k predsed-k >bHke z zahtevo, naj t klazrvV' vlada za jav->» *> še pred jutri*- j, e, k' 3e d°l°Oe" : «» . !*t° uro. Pripominja mesto svojemu predstavniku Abdalahu Jlen Hafiu, »odpotoval samo fizično«. Poleg tega je poudaril, da je stranka Istiklal sklenila združiti osvobodilno vojsko Alžira in Maroka, zato da se osvobodi Severna Afrika, ker francoska vlada ni uveljavila sporazuma iz Aix les Bainsa, na katerega so pristali tudi predstavniki te stranke. Spričo tega se v Parizu sprašujejo, ali si bodo opozicijske skupine in narodna skupščina upali prevzeti odgovornost za vladno krizo, ki bi imela nepreračunljive posledice. Parlamentarni zunanjepolitični odbor, ki se je danes sestal, pa je pozval Faura in Pinaya, naj obrazložita stališče vlade o položaju v Maroku, preden se začne zadevna debata v narodni skupščini. V Pinayevi odsotnosti je v Hitri štirje degolovski M g'n en podtajnik od- t V,J ne bo sestavljena 'V,bi0af i ki naj b' rešila r*ke Probleme. Jnan°- bivši degolovci KJ***Protujej° izvajanju a v Aix les Bainsu, 0 je Faure včeraj dal generalnemu reziden- >v [|tmjheneralriemu reziden-jA^IJJudoma sestavi kron. I ^ 1» ' Toda VPsti l/-» rvviVta- »I K.^sbata, FLORENCA, 5 — Na za-, zastopnika pariškega in lon-sedanju županov glavnih mest j donskega župana. Zupan iz z 37 držav z vsega sveta so! Wichite (Kansas), ki je za-danes zvečer na zaključni seji j stopal vvashingtonskega župa-soglasno sprejeli resolucijo, ki I na, je zaradi raznih obvez.no-jo je napovedal La Pira v j sti moral odpotovati še pred 'V Toda vesti, ki priha-7% m položaju. General pričajo o do- še vedno iskanja resi- N, - ju. * La Tour s t,’1 ki tPofrebi iska.._____ O**- ^ b° sPrejemjj‘va lt» k It tamktajšnjih desni-V,,,'bi rQ,!!h zatrjujejo, da 2,Sitvrez‘dant nasprotuje t*.* . k^on!skega sveta. Hj, v*čja 3e raz,imljiva ved. ki ' ki Se*strPnost in ogorče-J^v‘dij0 P°lašča Maročanov, manevriranju vljJc°iov rezidenta eov j ; d.a jih at 11 o/ namen ponovno pre- ‘W° in d C- j*Vati ne nameravajo 4jj* pc- •»v. t'osled:Prevzetih obvez' '»ki. Up°rnisua vsega teg . lske nirpik. ar aica iHj '• Ud H-'3ke akcije v Ma-Ak«rmij0 ,nes ziutraj ponovil oh r^pov' na področju čili iriCosi,- ei' nied spanskim k|(*abate 111 barokom. V ak-■ko ^k, ^'le na področju Ta-Nl, 0|°no PodPrejo franco-'i v'p0tl poveljstvom j* z *’-ki se je zaPle,‘ >\ s Ta uU?0rniki ob griču k°lona '"h i, 'tjk-j1' s se skuša kktil„ev. ki , Plnn maroških 'k*1"1 S? * «U*1^ane5 odala 'z bilj in ' oklepnimi S * Dorniki iB tUdi SP°" ob istem v3»n° baseij k,j'; ker Večii pričakuje se • naPad uporni-i"9hi-r nu Je večina tam-Sj» bi. pridružila 1* ? Postnedalee od tegil S lh%ti “Janka Tizi Uzli ^f;"-bUinilh iV{*r»jt°n0n0 v°jaštva. ki SL«ilj. ^0noei uspelo pr:-» i3« zjutraj je N>0d *'tdent Bnyer De t,%l val jz Feza in ^l^bUluratlVno pndroč-N.^biUz. 'jPatn pa pod \"s'ali v Francozi lah-■t *.t’0 kr.i- na Pomoč . H. "'Uze h pa pocl' ^It *'h n« Marmucha >d.“l «‘ pa se nartaii..:-«- (ii Pr°ti "mL. nadaliujejo It' o fr* Mar°jcancem, ki b." i« meh Sko politiko-J med Maro- ¥ >11^ stanje res- \Mr'h ie bil° i„*> l bil„ . spopadov. Vr l'knki Podni ubit’b 9 Al- CV ,taPienih° francosk" lij!; ‘n - 'h )e bilo 8 Ja‘. Pos-^Pi >»T*s‘bikiS°, bili 3 zem‘ h ^ ^biu ’ r anc°ske si- V11 te?r°*ov k° 30 tele-k C 'Vski aradl aeaa‘' 1»i,if«ki' PrekinDr°met med ,1*1 y ra« lnlen S.v *Dr„ d'o iB a lih kU v 0 Voi„ danes od- 'ib ia Miaik'h n° Porož'lo» o h V joMa'oku £e«'iJ v Al. ^ll 'ikl erai akor že jav-Ala VE0dl‘c>j stran- 8kUpn 8SSi javil !* J*. »z- ne osvobodil- \t(b, passi arahski mah- i a na povratek ^»fa, ki pr«stol, ker j* Prepustil zunanjem ministrstvu glavni tajnik Rene Massigli sprejel španskega poslanika v Parizu, kateremu je predočil nujnost, da španska vlada strogo nadzoruje mejo med španskim in francoskim Marokom. Kakor je znano, zatrjujejo v Franciji, da maroški uporniki, ki že nekaj dni napadajo francoske postojanke na severnem področju Maroka, prihajajo s španskega Maroka. Španski poslanik v Washing-tonu pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je dobil iz Madrida uradno izjavo, ki zanikuje francoske obtožbe. V washingtonskih diplomatskih krogih menijo, da bo španska vlada v kratkem izročila francoski vladi noto. Iz krogov francoskega zunanjega ministrstva poročajo, da je zunanji minister Finay izjavil ameriškemu poslaniku, da bi se «posledicam izida glasovanja v glavni skupščini OZN o Alžiru lahko izognili, če bi zahodne države bolj jasno pokazale svojo solidarnost«. To je Pinay izjavil med razgovorom, ki ga je imel z ameriškim poslanikom, kateremu je obrazložil vzroke, zaradi katerih se je Francija umaknila z zasedanja glavne skupščine OZN. Moskovski radio je danes oddajal prvi komentar o odložitvi potovanja Faura in Pinaya v Moskvo. V komentarju je bilo rečeno, da je ta sklep »povzročil številne reakcije pariškega tiska, ki na splošno kritizira sklep ministrskega predsednika in zunanjega ministra«. «Tudi desničarski listi, ki napadajo Sovjetsko zvezo, je pripomnil komentator, so kljub temu mnenja, da bi v vsakem primeru ta obisk lahko bil koristen«. Francosko-nemški razgovori o Posarju in evropskem položaju Faure in Adenauer sta se dogovorila o nadaljnji politiki obeh držav do Posarja LUKSEMBURG. 5. — Danes so se v Luksemburgu sestal: francoski in nemški predstavniki na razgovore o splosnem evropskem položaju in o vprašanjih med obema deželama. Faure, Pinay. Adenauer *n Hallstein so začeli prvo delov, no sejo nekaj minut po poldnevu na .^edežu tajništva sveta ministrov evropske skupnosti premoga in jekla v okolici Luksemburga. Razgovori «o trajali do 20.30. Opoldanska seja je trajala eno uro. V francoskih virih zatrjujejo, da niso podrobno proučili vprašanj skupnega interesa. temveč da so si samo izmenjali informacije o politiki obeh dežel. Kancler Adenauer je odgovoril o svojih izkušnjah z obiska v Moskvi, ki je pripeljal do vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZSSR in Zahodno Nemčijo. Po kosilu, ki ga je priredil luksemburški zunanji minister Bech so se ob 15. uri razgovori nadaljevali. Seja je je končala ob 18. uri, ko sla imela Faure in Pinay napovedan sestanek s predsednikom visoke oblasti jeklarskega poola Renejem Mayerjem. Takoj nato sta Zopani iz 37 držav z vsega sveta za trajen mir med vsemi narodi Razpravljanje o zakonih za upravne in parlamentarne volitve - So-cialni demokrati zahtevajo prednost za parlamentarni volilni zakon Poslanec RPI Gianquinto o položaju v Trstu med debato v zbornici svojem nedeljskem uvodnem govoru. Resolucija poudarja vrednost mest kot duhovnega i.t materialnega premoženja, ki so ga pretekle generacije poverile sedanji, in pravi, da hi vsaka vojna, ki bi porušila to premoženje, pomenila napad na človeško civilizacijo in na bodoče rodove. Nato resolucija nadaljuje; »Zaradi tega vabimo ljudi, ki so odgovorni za usodo narodov, naj se odpovedo vojni in naj rešujejo mednarodne spore v duhu sodelovanja, poslužujoč se samo miroljubnih in konstruktivnih poga-j jan.j. Pozivamo jih tudi, naj razširijo in okrepijo plodne odnose med raznimi deželami, tako da bi se čedalje bolj razvijale miroljubne, tehnične, gospodarske, socialne, politične, kulturne, in verske vezi n bi se tako utrjeval pravičen. trajen in delaven mir med vsemi narodi sveta«. Načrt resolucije je bil sestavljen na seji predsedstva zborovanja, v katerem so župani Florence, Novega Delhija, Karačija in Moskve ter zaključkom zborovanja. Današnje seje se je udeležil tudi pomočnik kitajskega * :osvetnega ministra Cang Si Hsiang ki je v Italiji s Pekinško opero, katere je predsednik. Kitajski predstavnik je danes' tudi povzel besedo in dejal, da so državljani prestolnice LR Kitajske, kot vse kitajsko ljudstvo, zagovorniki petih načel: vzajemno spoštovanje ozemeljske nedotakljivosti, nenapadalnost, nevme-šavanje v notranje zadeve drugih držav, vzajemni interesi in miroljubna koeksistenca. Na današnji seji so govorili še župani iz Bukarešte, Monrovie, Muradabada (Indija). Budimpešte in Sofije. Govoril je tudi panamski konzul v Florenci. Predsednik zborovanja La Pira pa je obžaloval, da predstavniki Tokia niso mogli priti v pravem času niti na zadnjo sejo. (Od našega dopisnika) RIM. 5 — Zakonu o vojaških sodiščih, ki že dalj časa zaposluje politične kroge in javno mnenje, so se zdaj pridružili tudi volilni zakoni. TITO D PREDPOSTAVKAH sporazuma o razorožitvi Prej bo moralo priti do sporazuma o Nemčiji, o evropski varnosti in drugih vprašanjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5 — Predsednik republike maršal Tito je v zmanjšanja oborožitve, da preneha oboroževalna tekma, da se prepove uporaba atom- icuuuiiac iiioi.mi i nu je v - ... ... svoji izjavi urednikom glasi- skega orožja, ki je največja . . nairn en nct -»o A I nuaet »/r* cn nha la JLA «Narodna Armija« dejal, da bi bil sporazum o razorožitvi velika sreča za vse narode, ker bi lahko velik del sredstev, ki jih danes uporabljajo za zagotovitev svoje varnosti, uporabili za izboljšanje življenjske ravni ljudstva. Po mnenju maršala Tita do sporazuma o razorožitvi in razorožitve ne bo prišlo, dokler se med velesilami ne dosežejo glavni obrisi sporazuma o najvažnejših mednarodnih vprašanjih v _ prvi vrsti o nemškem vprašanju, o vprašanju evropske varnosti in drugih. Predsednik republike je poudaril razlike v gledanju med zahodnimi državami in ZSSR in ugotovil, da so se s predlogom Sovjetske zveze od 10. maja mnenja precej zbližala. Ta predlog, skupno s francosko-britanskim predlogom, daje široko osnovo za uspešne razgovore o razorožitvi. Dejstvo, da sta obe strani prišli do prepričanja, da bi nadaljevanje oboroževalne tekme pripeljalo do hudih komplikacij in da je mednarodna vprašanja mogoče rešiti na miroljuben način, je najboljše jamstvo, da bo prišlo do sporazuma. Pri tem ni bistveno, ali bo najprej dosežen sporazum o prepovedi atomskega orožja oziroma sporazum o zmanjšanju klasične oborožitve in oboroženih sil. «Glavno je, je poudaril predsednik republike, da se stvari razvijajo v smeri Sovjetska ^..“pristala nevarnost za človeštvo sploh«. »Jaz gledam optimistično na to vprašanje. Verujem, da ne bo prišlo do vojne, ki je narodi ne žele,# je dejal maršal, Tito in poudaril, da pade vsa odgovornost za rešitev tega vprašanja na velesile. Upanje, da bo prišlo do sporazuma, se je po mnenju maršala Tita povečalo s stiki med ZDA in ZSSR, zlasti z Eisenhowerjevim predlogom in z Bulganinovim nasprotnim predlogom »Bulganinov predlog je popolnoma upravičen«, je poudaril maršal Tito, «kajti bilo bi nesmiselno pričakovati, da bi . na enostransko izmenjavo informacij in snemanje svojega ozemlja brez vpogleda na o-porišča, ki jih imajo ZDA v raznih državah okrog Sovjetske zveze«. Maršal Tito je izjavil, da je sovjetski proti-predlog upravičen in izrazil mnenje, da je Eisenhowerjev predlog iskren, izrazil je tudi upanje, da se bodo ZDA in Sovjetska zveza zavzele za sporazumno rešitev. Maršal Tito je poleg tega poudaril, da je predvsem zelo važno, kakšen napredek bo dosežen na ženevski konferenci zunanjih ministrov glede metod in načinov načenjanja reševanja vprašanj, ki ogrožajo mir. in dodal, da je po njegovem prepoved uporabe a-tomskega orožja stvar, ki bi je bilo treba rešiti v Združenih narodih. B. B. Vlada je že ob svojem nastopu obljubila, da bo čim-prej predložila parlamentu zakonske načrte za izvedbo parlamentarnih in upravnih volitev. Zadnje dni se je že precej govorilo o volilnem zakonu za upravne volitve, danes pa je prišel v ospredje zakon o parlamentarnih volitvah. Pobudo za to je dala socialdemokratska poslanska skupina, ki je na svoji današnji seji postavila zahtevo, naj se zakon za parlamentarne volitve v parlamentu predloži prej kot zakon o upravnih volitvah. Demokristjani zastopajo mnenje, da bi bilo treba najprej odobriti zakon o upravnih volitvah, ker bi morale biti upravne volitve že prihodnjo pomlad. V skladu s tem so tudi precej aktivno začeli posvetovanja z ostalimi strankami, demokristjanski notranji minister Tambroni pa je pripravil kar dva načrta. Prvi predvideva, da bi se v občinah do 10.000 prebivalcev obdržal dosedanji sistem (večinsko razdeljevanje glasov. pri čemer dobi stranka z relativno večino štiri petine sedežev, druga najmočnejša eno petino, ostale p» nič). V vseh večjih občinah pa bi veljalo proporcionalno razdeljevanje sedežev v občinskih svetih. Po drugem načrtu bi večinski sistem veljal v občinah do 30.000 prebivalcev, v ostalih pa proporcionalni. V obeh primerili bi se proporcionalni sistem lahko nadomestil z zmerno nagrado večini. Zdi se, da bi se iz obeh predlogov utegnil izcimiti tretji, kompromisni, po katerem bi bila meja med enim in drugim sistemom pri 20.000 prebivalcih. Za parlamentarne volitve pa je pred notranje politično komisijo poslanske zbornice kar .šest zakonskih načrtov Od teji pa štirje praktično odpadejo: predlog monarhista Cuttitte, ki se omejuje na u-kinitev zakona od 31. marca 1953, kar se je že zgodilo; predlog demokristjana De Martina in drugih, ki je me- Sovjelski parlamentarci se zanimajo za delavske svele BEOGRAD, 5. — Delegacija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je obiskala danes institut za nuklearno energijo v Vinči in tovarno težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku. Delegacija se je štiri ure zadržala v ogledovanju tovarne in v razgovoru tiva. Člani delegacije so se posebno zanimali za razvoj tovarne, za sistem planiranja, za delavsko samoupravo, za delo delavskega sveta in za življenjske pogoje delavcev. Sovjetski parlamentarci so izjavili, da se lahko marsikaj naučijo iz jugoslovanske prakse in izrazili prepričanje, da bi se lahko tudi nekatere sovjetske izkušnje koristno uporabile v Jugoslaviji, Sovjetska parlamentarna delegacija je danes popoldne odpotovala na obisk v razne kraje Srbije. Sanica proporcionalnega in e-noimenskega sistema, ter podoben predlog poslancev Cera vola in drugih. Na proporcionalni osnovi je načrt, ki ga je predložil Gae-tano Martino, ko ie ni bil minister. Ta načrt ne predvideva uporabe nerazdeljenih o-stanknv glasov. Prav tako se približuje proporcionalni osnovi vladni predlog.ki je zaenkrat še isti, kot ga je že predložil Scelba. O volilnih zakonih bi mogli začeti razpravljati že na današnji seji notranje politične komisije poslanske zbornice. Vendar je dal predsednik komisije Marazza na dnevni red razna druga manj vazna vprašanja in šele na koncu seje je monarhist Covelli vprašal, kdaj se bo začela diskusija o volilnih zakonih, ki so ze vpisani na dnevni red. Marazza si je pridržal odločitev, zagotovil pa je, da bo diskusija prišla na dnevni red na eni izmed prihodnjih sej. Socialdemokratska skupina v poslanski zbornici je govorila tudi o zakonu za upravne volitve in poudarila svojo naklonjenost proporcionalnemu sistemu na osnovi sporazumov med strankami ob sestavi vla. de. Skupina je pravtako izrazila mnenje, da bi bilo treba spremeniti sistem razdeljevanja glasov pri volitvah na senat, 1ako da bi se bolj približal načelu proporcionalnosti. Končno je skupina PSDI izrazila za. Iitevo, da bi morale biti uprav, ne volitve istega dne v vseh italijanskih občinah. V vladnih krogih se govori, da bi u-tegnile biti volitve prihodnje leto aprila. Na seji skupine PSDI sta poročala tudi Simonini in Mat-teotti o razgovorih z ministrom Morom v zvezi z vojaškimi sodišči. Izve se, da se bo jutri pravosodni minister sestal s predstavniki poslanskih skupin vladnih strank. Se prej pa se bo Moro posvetoval s predstavniki demokristjanske skupine- Sicer pa je bila diskusija o vojaških sodiščih v parlamentu ponovno odložena, verjetno do prihodnjega torka. Poslanska zbornica je na plenarni seji nadaljevala z diskusijo o proračunu notranjega ministrstva. Med diskusijo je poslanec KPI Gian-quinto govoril o položaju v Trstu. Poudaril je resno gospodarsko stanje v mestu in okolici in povečanje števila brezposelnih, ki jih je 6 odst. aktivnega prebivalstva v pri; merjavi t 3,3 odst. v vsej Italiji. Omenil je tudi izseljevanje. Gianquinto je tudi navedel pismo slovenskih županov ministrskemu predsedniku Segniju zaradi pripravljanja procesa proti beneški četi. Zunanjepolitična kiomisija poslanske zbornice pa je začela razpravljati o zakonskem načrtu o ratifikaciji sporazuma med državami NATO o statusu tujih čet in njihovih poveljstev na ozemlju držav atlantskega pakta. A. P. Mayerja obiskala tudi Adenauer in Hallstein. Po razgovoru z Mayerjem je Faure izjavil novinarjem, da je zadovoljen s potekom razgovorov z Adenauerjem. »Drugače tudi m moglo biti — je ilejal Faure — v duhu, v katerem so se pogajanja začela«. Ob 18.45 se je začela tretja delovna seja obeh delegacij. Na drugi in tretji seji so francoski ih nemški predstavniki med drugim obravnavali tudi kočljivo vprašanje Posarja. Po zaključku francosko-nem-ških razgovorov je bilo izdano skupno uradno poročilo, ki pravi, da so predstavniki obeh dežel v luči nedavnih dogodkov in v predvidevanju bližnjih mednarodnih sestankov pregledali položaj in ugotovili enakost svojih mnenj. Po new-yorski konferenci zunanjih ministrov so proučili rezultate pripravljalnega dela za ženevsko konferenco in tudi tu ugotovili popolno skladnost svojih mnenj. Poročilo nadaljuje, da sta obe vladi potjdili .svojo voljo^ da ‘ nadaljujeta po poti fran-cosko-nemškega sodelovanja v evropskem okviru in pri tbm izrazili prepričanje, da je mogoče enotnost, mir in blaginjo v Evropi zagotoviti samo z razvojem evropskih ustanov in z iskrenim sporazumevanjem med Francijo in Nemčijo. Storili bodo vse, da bi se ta politika uresničila. Ker je tudi sporazum o Posarju od 23. oktobra lani. nadaljuje poročilo, del te politike, so se francoski in nemški predstavniki strinjali, da bodo podrobnosti statuta po njegovi odobritvi na referendumu izde. lali v soglasju s posarskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotovili popolno spoštovanje materialnih in moralnih interesov, pa tudi značaja in čustev posarskega prebivalstva. Strinjali so se tudi, da bodo po odobritvi statuta politične svoboščine v celoti ohranjene, kot določa čl. 6 statuta. Obe vladi sta nadalje izrazili pripravljenost, da se bodo februarja začela tristranska pogajanja, ki jih predvideva čl. 12 sporazp-ma od 23. oktobra. V Bonnu pa je imel posar-ski demokratični K. Karamanlis pooblaščen za sesiavo nove grške vlade Verjetno bo vlada že danes prisegla - ZačeteK priprav za nove volitve - Pogreb maršala Papagosa bo Jutri zjutraj - Beograjski tisk o življenju in delu pokojnika ATENE, 5. —- Kralj Pavel je danes pozval Konstantina Karamanlisa, dosedanjega ministra za javna dela. naj skuša sestaviti novo vlado. Nocoj je Karamanlis izjavil, da je seznam ministrov, ki bodo vstopili v novo vlado, že pripravljen, in da bo nova vlada prisegla jutri. Ni pa povedal imen svojih sodelavcev. Dalje je izjavil, da bo njegova glavna naloga rešiti najnujnejša vprašanja in pripraviti pot za volitve, ki bodo razpisane ob primernem času Pogreb maršala Papagosa bo v petek zjutraj. Njegovo truplo je izpostavljeno od danes v pravoslavni katedrali v Atenah. Od 17. ure dalje se brez preslanka pomika dolgu vrsta ljudi pred truplom pokojniku v katedrali, da mu izkažejo poslednjo cast. Računajo, da je do 19.30 šlo mimo trupla okoli 150 000 ljudi. Na častni straži so štirje ministri in štirje mornariški Častniki Vsakih pet minut pa bije plat zvona. Predvidevajo, da se bodo po pogrebu poslanci iizmranju Danes razprava o roiacliskem Mu RIM, 5. — Senatna finančna komisija začne jutri ob 10. uri razpravljati s pooblastilom za odločanje o zakonu o rotacijskem skladu za gospodarske iniciative na tržaškem in gori-škem področju. Iz dosedanjega zavlačevanja sprejema tega zakona je razvidno, da vlada med elani komisije zelo malo volje, da bi čimprej sprejeli zakon. Kljub temu pa se pričakuje, da bo zakon v prihodnjih dneh sprejet in da bo stopil takoj v veljavo. Po sprejemu zakona v senatni finančni komisiji bo morala začeti šele delovati komisija, ki je bila ze imenovana, do določi razdelitev denarnih sredstev rotaciiskega sklada med industrijskimi podjetji na Tržaškem poslanec ti,| na Goriškem. Zdi se, da sc Heinrtch Schneider tiskovno | nekateri gorlški polanci in dru-konferenco, med katero je v ge osebe zavzemajo, da bi cim imenu treh posarskih strank, | Več denarja odstopili za gospo-naklonjenih Nemčiji (demo-1 darske dejav nosti na Goriškem, kristjani, socialni demokrati, to pa zaradi tega, da bi dosegli in demokrati) pozval pariško|y Qorjcj določen političen uči-in bonnsko vlado, naj se vzdz: nek v zvez/, z bližnjimi uprav-žita vsakega dejanja, ki bi moglo vplivati na izid plebiscita o statutu. »Vsaka taka akcija, je dejal Schneider, je očitna kršitev posarskega statuta«. Tri stranke, ki so naklonjene Nemčiji, nasprotujejo statutu in so prepričane, da bo 75 odst. prebivalstva glasovalo proti njemu. Tri stranke zatrjujejo, da hi gospodarska določila statuta in fran-cosko-posarske gospodarske konvencije pomenile neločljivo povezavo Posarja s Francijo. nimi volitvami, ki bodo na Goriškem baje že prihodnjo pomlad. grškega ljudstva« sestali, da izvolijo novega voditelja tega gibanja. Ves grški tisk posve ca obširna poročila osebnosti pokojnika; vse glavne osebnosti vlade in opozicije izrekajo obžalovanje zaradi smrti maršala Papagosa ter poudarjajo njegove zasluge kot vojaka in politika. Vršilec dolžnosti ministrskega predsednika Stefanopulos in obrambni minister Kanelo-pulos sta izjavila, da se ho sta trudila, da se ohranita disciplina in enotnost v stranki «Zbiranja grškega ljudstva«. Kanelopulos je izjavil, da bo organizacija ostala enotna in da ne bo v njej razkroja. Kakor znano, je bil maršal Papagos že več mesecev resno bolan. Zdi se. da je trpel za-•adi pljučne in črevesne tuberkuloze. Parlamentarne skupine posameznih strank so začele posvetovanja v zvezi s položajem, ki je nastal s Papagoso-vo smrtjo. Opozicijske stranke upajo, da se bodo še bolj zaostrila nasprotja v Papago-sovi organizaciji in da bo potrebno razpisati nove volitve Kakor je znano, je ((Zbiranje grškega ljudstva« koalicija populistov (zmernih monarhistov), katerih voditelj je Stefanopulos, unionistov, ki jih vodi Kanelopulos. in skupine odpadniških liberalcev, katerih glavni predstavnik je Tsuderos. V tej skupini se je pozneje ustanovila četrta trakci ia pod vodstvom ministra za promet Karamanlisa. * * * BEOGRAD, 5. — Jugoslovanski tisk posveča uvodnike in članke življenju in delu umrlega predsednika grške vlade maršala Papagosa in poudarja, da je Grčija izgubila uglednega državnika, vojaka, Jugoslavija zvestega prijatelja, Balkan pa doslednega borca za vsestransko sodelovanje med narodi tega dela Evrope. »Borba« in «Politika» objavljata poleg tega na vidnem mestu sožalno brzojavko predsednika republike kralju Pavlu in Papagosovi vdovi ter brzojavko podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja namestniku predsednika grške vlade in zunanjemu ministru Stefano-pulosu. Vukmanovič napoveduje dvig življenjske ravni BEOGRAD. 5. — Podpred-Toda v nekaterih rimskih j sednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič Je krogih poudarjajo popolno odsotnost tržaških predstavnikov, ki bi se zanimali za takojšnje razpolaganje denarja rotacijskega sklada predvsem za gospodarske iniciative v Trstu. To omogoča Goričanom in drugim, ki podpirajo njihove zahteve, da lahko direktno vplivajo na razdelitev kreditov. na predavanju v delavski u-niverzi v Beogradu izrazil prepričanje, da se prihodnja leta lahko pričakuje normal- nejši in stalni razvoj jugoslovanskega gospodarstva »Narodi . Jugoslavije, je dejal Vukn\gnovič, so marali po osvoboditvi napeti vse svoje sile, da so čimprej dvignili državo iz polkolonialne od- Debata o Alžiru odložena v upanju, da se nojde kompromis Politična komisija glavne skupščine je včeraj sklenila dati prednost vprašanju miroljubne uporabe atomske energije - Začetek dela odborov glavne skupščine - Sestanek pododbora za razorožitev visnosti od inozemstva. To je zahtevalo ogromne investicije — okrog 40 odst. narodnega dohodka — v osnovno industrijo. Poleg tega se je morala Jugoslavija boriti za neodvisnost, krepiti svojo armado, gledati, da bi bilo njeno gospodarstvo čim močnejše. Glavna naloga bodoče gospodarske politike je pravilna investicijska politika v onih gospodarskih panogah, kjer bo mogoče doseči čim večje povečanje narodnega dohodka. Vukmanovič je nadalje izjavil, da so se zelo prevarali tisti, ki so pričakovali, da bo v Jugoslaviji prišlo do povečanja plač z inflacijo, in je poudaril, da se bo nasprotno povečala vrednost dinarja, in da stopa Jugoslavija v razdobju* stabilizacije tržišča, znižanja cen in postopnega dviganja življenjske ravni delovnih ljudi. EisenlMtr na poli DEN VER, 5 — Zdravniško poročilo, ki je bilo objavljeno danes popoldne, pravi, da kaže zadnji kardiogram predsednika Eisenhowerja »pričakovani počasni razvoj«. V Henveru sodijo, da je to zelo spodbuden znak pred prihodom dr. Dudleya Whitea, znanega kardiologa iz Bostona, ki bo jutri ponovno pregledal predsednika. Dr. White je izjavil v Bostonu, da bo predsednik lahko v kratkem prisostvoval sejam vlade in posvetil tudi nekaj časa proučevanju uradnih poročil, če se bo dosedanji ugodni potek bolezni nadaljeval. Tudi včeraj je Eisenhower podpisal več uradnih dokumentov, ki mu jih je prinesel njegov bližnji sodelavec Sher-man Adams. Še nejasna slika o predsedniških volitvah v * BEOGRAD, 5. — V Parizu sp bo 17. oktobra sestal jugo-slovansko-francoski mešani odbor za izvajanje sporazuma o gospodarskih stikih in sodelovanju. Jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik zvezne industrijske zbornice To-dor Vukasinovič, WAjSHINGTON, 5. — Predsednik ameriške komisije za' atomsko energijo Louis Strauss je izjavil, da bodo ZDA lahko dobavile čezmorskim deželam precejšnje količine urana. S tem je odgovoril uglednemu norveškemu znanstveniku Gunarju Rander. su, ki je nedavno naslovil na ZDA prošnjo, naj odločijo o prodaji urana evropskim deželam, ki bi ga uporabljali za pogon sedanjih in bodočih a-tomakih central v Evropi, NEW YORK, 5. — Politična komisija OZN je danes razpravljala o prednosti za vprašanja, ki so na dnevnem redu glavne skupščine. Sklenila je, da pride najprej na vrsto vprašanje miroljubne uporabe a-tomske energije, ostala vprašanja pa kasneje. Sklep je bil sprejet soglasno; zanj so glasovale tudi delegacije afriško-azijske skupine in latinske Amerike, ki so a tem očitno hotele tudi prispevati, da se ne bi poslabšal položaj, ki je nastal z. umikom Francije z desetega zasedanja glavne skupščine. Zahodne delegacije so mnenja, da bosta verjetno potrebna več kot dva tedna, preden bo komisija lahko načela vprašanje Alzira. Dodajajo, da bo v tem času morda mogoče najti formulo, ki bi omogočila Franciji, da spremeni svoj sklep. Z delom so danes in včeraj začeli tudi ostali odbori. Prva dva odbora, ki sta začela z delom — odbor za gospodarska in finančna vprašanja in odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja — sta izvolila podpredsednika in poročevalce. Podpredsednike je še prej izvolila Generalna skupščina. Na predlog Indije in s podporo delegatov ZDA. Peruja, SZ, Venezuele in Grčije je bil za poročevalca ekonomsko-so-cialnega odbora izvoljen svetnik jugoslovanske delegacije pri OZN Janez Stanovnik. Na prvih sejah sta odbora razpravljala o dnevnih redih. Najvažnejše vprašanje na dnevnem redu gospodarskega odborg je vprašanje ustanovitve posebnega fonda OZN za gospodarski razvoj nerazvitih držav. Socialni odbor ima na dnevnem redu 7 točk. Menijo, da so najvažnejše točke o konvenciji o človečanskih pravicah in vprašanje pravic narodov do samoopredelitve. Danes se Je sestala tudi podkomisija OZN za razorožitev. Ameriški predstavnik Harold Stassen je proglašal željo ZDA po miru in potrdil, da ima Eisenhowerjev načrt letalskega nadzorstva glavni namen, da se omogoči še en korak naprej na splošnem področju razorožitve, in to dotlej, da bo napredek znanosti zatrdno onemogočil tajno izdelovanje atomskega orožja. Vsi navzoči delegati, tudi sovjetski delegat Arkadij Soboljev, so pohvalili mirovno voljo 7-DA. Ameriška iskrenost, je dejal Soboljev, je nedvomna, čeprav so v Eisen-hovverjem načrtu razne pomanjkljivosti. Francoski delegat Jules Mo-che pa je opozoril na nevarnost vojne, ki jo predstavlja kopičenje orožja, zlasti nuklearnega orožja, in poudaril, da je treba to končati. Kanadski delegat Paul Martin je načel vprašanja na daljavo vodenih medcelinskih izstrelkov in sredstev za posredno nadzorstvo, da bi se preprečili atomski napadi. Sindikalne razprtije v Argentini BUENOS AIRES. 5. — Glavni svet Splošne zveze dela je objavil izjavo, v kateri odločno obsoja zasedbo prostorov ne. katerih sindikalnih organizacij po skupinah, ki ne priznavajo sedanjih sindikalnih voditeljev, Pristaniški delavci v Buenos Airesu so danes začeli protest, no stavko proti zasedbi sedeža njihovega sindikata. Minister za delo je takoj posredoval; s pomočjo policije so bili prostori izpraznjeni in delavci so se vrnili na deio Prav tako so začeli protestno stavko delavci v industriji za predelavo mesa, ker so protipero-nistične skupine zasedle sedež njihovega sindikata. Pozneje je ta sedež zasedlo vožaštvo. V torek so aretirali atomskega znanstvenika Ronalda Richterja. Vzroki aretacije niso znani. Leta 1951 je Peron poveril Richterju vodstvo nad atomskih centrom Vlada je danes s posebnim ukazom postavila pod nadzorstvo vse Peronovo premoženje. Medtem pa je zavladalo v paragvajski prestolnici veliko razburjenje zaradi interv-juva, ki ga je dal Peron dopisniku agencije United Press, ki je bratranec paragvajskega poslanika v Buenos Airesu, ki je spremljal Perona v Asun-cion. Zatrjuje se, da bo argentinska vlada zahtevala odpoklic tega poslanika iz Buenos Airesa. Nekateri tudi zatrjujejo, da bi utegnila paragvajska vlada pozvati Perona naj v čim krajšem času zapusti državo, ker je kršil določbe o pravici do političnega zatočišča. V svojem intervjuvu je namreč Peron izjavil, da je še vedno ustavni predsednik Argentine, ker ni nikoli podal ostavke parlamentu, ki je edini ustavni organ, pri stojen da ostavko sprejme. Dejal je tudi, da je odstopil, zato da prepreči večje pokole in uničenje in da ne izključuje svojega povratka k po litičnemu življenju v Argen tini. Baje je tudi izjavil, da bodo pri prihodnjih volitvah peronisti dobili 70 odstotkov glasov. RIO DE JANEIRO, 5. — Do sedaj znani podatki o predsedniških volitvah v Braziliji, ki so bile v ponedeljek, in ki se nanašajo samo na 12 odst, vseh oddanih glasov, ne dovoljujejo, da bi si lahko ustvarili vsaj začasno sliko o položaju. Ta bo mogoča morda šele v petek. Prvi podatki kažejo nekako ravnotežje med prvimi tremi kandidati, ker je četrti Plimo Salgado precej zaostal. Vendar pa se zdi, da general Tavora ne bo mogel izpolniti razlike, ki ga loči od ostalih dveh nasprotnikov. Pristaši Ademara De Bar-rosa že sedaj zatrjujejo, da se bo razlika, ki loči njihovega kandidata od ostalih dveh, še povečala. Vendar pa zagovorniki Kubička niso še zgubili upanja in trdijo, da De Barros sicer vodi v Sao Paulu, toda v tem mestu so do sedaj prešteli samo petino glasov, medtem ko je Kubiček dobil veliko večino v Minas Geraes, kjer znani rezultati predstavljajo komaj 12. del glasov. Toda opazovalci poudarjajo, da bo dokončni rezultat še vedno odvisen od glasov v ostalem delu države, ki niso še prešteti. De Barros vodi do sedaj v 7 državah, v katerih je skupno vpisanih 3 milijone 100.000 volivcev, njegov glavni nasprotnik pa ima večino v drugih 9 državah, kjer je vpisanih skupno 5.700.000 volivcev. Ob 3. popoldne po srednjeevropskem času so bili podatki sledeči: De Barros 346 991 glasov, Kubiček 334.512, Tavora 313.221, Salgado 164.232. Za podpredsedniško mesto pa so rezultati sledeči: Milton Campos 399.163 glasov, Joao Goulart 390.389, Danton Coel-ho 161.330. Ameriško 211» Jugoslaviji go Murpiiyjevem obisku BEOGRAD, 5. — Tednik »Ekonomska politika« sporoča, da bodo po sporazumu, ki je bil dosežen med ameriškim državnim podtajnikom Mur-phyjem in jugoslovanskimi gospodarskimi voditeiji med nedavnim Murphyjevim obiskom v Beogradu, ZDA takoj poslale v Jugoslavijo 30.000 ton žita iz svojih kmetijskih presežkov. V kratkem se bodo začela pogajanja za nadaljnje dobave žita. Murphy je prav tako zagotovil, da bodo ZDA dobavile Jugoslaviji znatne količine drugih kmetijskih pridelkov iz presežnih zalog. Redna ameriška gospodarska pomoč Jugoslaviji pa bo v finančnem letu 1955-56 znašala 34,5 milijonov dolarjev. Po sklenjenem sporazumu bo Jugoslavija za to vrednost kupila v ZDA razne surovine in nekaj kmetijskih pridelkov. NOVI DELHI, 5. - Vlada ZDA je podarila Indiji 20 000 ton žita, ki ga bodo brezplsdh no razdelili žrtvam nedavnih poplav. Ameriška vlada ho plačala prevozne stroške. A-meriški Rdeči križ pa je ponudil ^indijskemu Rdečemu križu kot pomoč poplavljen-cem zdravila v. vrednoata, K usoc dolarja*. VTNASNff TRSHOPtlHT — 2 — g. oktobri Jjjj *»POMI\i«KI |»N K VI Na današnji dan so leta 1944 partizani poruSilj železniško pro go med Ravnopoljem in Tržičem n im -gromno večino ladij. Leta 1939 je imelo tržaško pristanišče 316.798 ton linijskega ladjevja državnih pomorskih družb, sedaj pa razpolaga samo s 56046 tonami. Ta ogromna razlika med predvojnim in sedanjim stanjem linijskega ladjevja v tržaškem pristanišču je zadosten dokaz velike pomorske krize v Trstu. Ta kriza pa povzroča hkrati krizo blagovnega prometa v pristanišču in v večini gospodarskih dejavnosti, ki so bile v Trstu vedno povezane s pristaniščem in trgovinsko mornarico. Sedaj se postavlja vprašanje: bo vlada sprejela tržaške zahteve o dodelitvi novih ladij za obnovitev vseh predvojnih pomorskih prog? Na osnovi govora ministra Cassianija bi rekli, da ne. V naj za sedaj ne, ker ni v govoru o proračunu trgovinice mornarice za 1955-56. leto-niti omenil tržaške zahteve in rešitve pomorskega vprašanja im Jadranu. Niti ni govoiil o bodočih načrtih, kot je lo storil za celotno italijansko trgovinsko mornarico. Temu negativnemu stališču vlade do rešitve vprašanja tržaškega pomorstva se je pridružil tudi tržaški župan Bartoli, ko je oh odhodu iz New Yorka v Trst z ladjo »Vulca-nia», ki se končno vrača v Trst, izjavil, da se bo tržaško pristanišče z vrnitvijo motornih ladij »Vulcania* in «Sn-turnia« ter z uvedbo treh novih ladij družbe «Adriatica», ki bodo prihodnje leto začele voziti na progi z Levantom. vrnilo na staro pot. To Bar-tolijevo izjavo moramo tolmačiti tako, da se bo Trst vrnil na svojo «staro pot«, t.j. vsaj v predvojno stanje, ko je imel nad 600.000 top ladjevja, z vrnitvijo in 'dodelitvijo petih ladij, Ce pa je tako potem naj ne govori -več o «odločnih» intervencijah v Rimu za obnovitev tržaškega pomorstva, itd-, itd. in naj enkrat za vselej pove Tržačanom, da je usoda njihovega pristanišč* zapečatena. Ravnateljstvo CROA izigrava sporazum o akordnih tarifah V sporazumu, ki ga je ravnateljstvo CRDA sklenilo s predstavniki sindikatov po dolgotrajni borbi varilcev, je bilo tudi določeno, da bodo delodajalci poskrbeli za- preureditev akordnih tarif. v sporazumu z dne 20. oktoJ*ra pa je ravnateljstvo CftRA pristalo na to, da bo sporočil« sindikalnim organizacijam nekaj primerov zaračunavanja teh tarif, da se bodo lahko z njimi POJASNILO POLURADNE AGENCIJE ANSA Skupščina delavcev ILVA Delavci ILVA so se sestali n* skupsčinšj na kateri so razpravljali o razvoju borbe za priznanje doklade za manzp v železarnah ILVA viltalkjr. Na skupščini Jo tudi zahtevali, da se nagradtl za prizadevnost pn-zna vsem delavcem, kar je še tem bolj upravičeno, ker je imelo podjetje leta 1654 volike dobičke. Prav tako «ol zahtevali izplačilo bilančne nagrade. Dr. Palamara na obisku v rafineriji «Aquila» Vladni generalni komisar dr. Palamara si je včeraj v spremstvu osebnega tajnika dr. Kan-tinija in predsednika Zdeze industrijcev D. Doria ogledal naprave rafinerije «Aquila». Kasneje si je dr. Palamara ogledal tudi’ tovarno embalaže CITECI ter laboratorije podjetja G. Beltrame. Urnik za ogled miremarskega gradu Včeraj je stopil v veljavo nov urnik za ogled miramar-skega grada. Ob praznikih bo grad odprt za javnost od 9. do 12. ure, med tednom pa od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. Miramarski park pa ostane odprt za javnost vsak dan od 8.30 do večera. ZA STROKOVNI NAPREDEK SLOVENSKE MLADINE I Kovinarski sindikat Slovenije obdaroval slovenske šole na Tržaškem Sjjrokfcvne šolo na Opčinah, v Nabrežini (Križu), Dolini in Rojanu so si že razdelile številni tehnični material o sp* Trst večja pošiljka tehničnega orodja, namenjenega slovenskim nižjim industrijskim šolam in tečajem na Tržaškem, ki ga je daroval »Kovinarski sindikat Slovenije«. Pošiljka, za katero 50 tako jugoslovanske kot italijanske oblasti velikodušno odobrile carine prost izvoz oz. uvoz, obsega med drugim; 2 nakovali, 1 kovaški meh, 9 primežev, 1 električni vrtalni stroj, 1 ročni vrtalni stroj, 2 varilni garnituri, i2 zavojev elektrodov za varjenje, 18 brusilnih kolutov razne velikosti, 5 parov zaščitnih naočnikov, U cevnih klešč, 4 ploščate klešče, 1 škarje za rezanje pločevine, 1 kombinirke. 10 lokov za žage za kovine. 41 kladiv razne velikosti, 11 kljunastih meril, 85 dlet, 35 pre-bijačev, 28 ključev za matice, 464 spiralnih svedrov in vrtal, 1 napravo za rezalni stroj, ŠTEVILNA SINDIKALNA ZBOROVANJA DELAVSKE ZVEZE 13. OKTOBRA VOLITVE V TOVARNIŠKE ODBORE LADJEDELNICE SV. MARKA IN TOVARNE STROJEV Ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka na vse načine favorizira Delavsko zbornico, da bi vplivalo na delavce njej v prid ZAKON O „ENI PETI N1“ bo raztegnjen na 1 rzasko ozemlje Odlok je bil poslan v podpis posameznim ministrom. nato pa bo zakonski načrt odobril senat Agencija ANSA poroča, da je bil odlok za raztegnitev na tržaško podrožje zakona, k; določa, da mora biti ena petina vseh državnih in pol-državnih naročil dodeljena podjetjem v Južni Italiji, po-slan v podpis posameznim ministrom. Po teh formalnostih bo zakonski načrt takoj poslan v odobritev senatu. Ansa hkrati zanika govorice, ki so se razširile v mestu, ces aa ao nastale težave pri izvedbi tega sklepa, ki ga je sprejela vlada. Raztegnitev tega zakona na naše področje je brez dvoma koristna. Vse kar lahko o-mili krizo tržaških industrijskih podjetij je treba sprejeti z zadovoljstvom. Toda vlada in drugi organi, ki odločajo o tržaškem gospodarstvu, se ne smejo omejiti na vzpo-reditev Trsta z Južno Italijo, ker se struktura teh dveh gospodarstev bistveno razlikuje-Vlada mora Trstu omogočiti, da ponovno postane važno pomorsko središče z vsemi svojimi dopolnilnimi gospodarskimi dejavnostmi. Za to so potrebni ukrepi kot na primer ustanovitev integralne proste cone, obnovitev pomorstva in s tem mednarodne tranzitne trgovine, kar^ bo hkrati omogočilo povečanje industrijskih objektov in industrijske proizvodnje. IV. praznik trgatve v nedeljo v Boljuncu Občina Dolina priredi v nedeljo 9. oktobra v Boljuneu IV. praznik trgatve s sledečim sporedom: Ob 1430: Glasbeni koncert tržaške občinske godbe ((Giuseppe Verdi* pod vodstvom dirigenta Fina Vatta. Ob 15.30: Sprevod alegoričnih vozov. Ob 16.00: Nastop združenih vaških zborov. Ob 16.45 Nagraditev najlepših vozov ob prisotnosti vladnega generalnega komisarja prefekta Pa-lamare. Ob 17.00: Nastop pevskega zbora iz Felleti (Videm), zmagovalca natečaja za polifonske zbore Treh Be nečij. Med odmori bo igral vaški kvartet »Dolina« in Dodo nastopile folklorne skupine u našega Brega in Gorice. Od 9. do 24. ure bosta delovala na prostem kiosk za prodajo domačega grozdja v zavojčkih in bife s prodajo sladkega mošta in novega vina. Avtobusi na obeh progah bodo vozili s postaje »Lar go Barriera Vecchia« (Stara mitnica) vsakih 15 minut od 12 ure dalje. Pomnoženo obratovanje v turističnem zavetišču ((Premu da« v Glinščici. Odbor za kampanjo za večjo porabo grozdja je določil naslednji program ob »prazniku grozdja«, ki bo 9. oktobra letos: V Trstu bodo ob 9. uri odprli kioske z grozdjem v mestnem parku (Giardino Pubbli-co). Ob 11. uri bo v parku koncert godbe na pihala, ob 15.30 pevski koncert, ob 16. uri pa folkloristični nastop. V Barkovljah bo popoldne ob 16.30 tekmovanje ribiških čolnov, in sicer na progi od kopališča Cedas do barkov-ljanskega pristanišča. Ob 19. uri bo nagraditev zmagovalcev štirih tekmovanj, ki jih je razpisal omenjeni odbor. Tudi v Miljah bodo v posebnih kioskih prodajali grozdje, medtem, ko bo dopoldne koncert godbe na pihala. Včeraj je bilo dokončno določeno, da bodo volitve tovarniških odborov v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev 13. oktobra. Včeraj pa so se pričele volitve v rafineriji Esso Standard. Se zjutraj tik pred volitvami so nekateri delovodje nagovarjali delavce, naj ne gla. sujejo za kandidate Delavske zveze. 12. t. m. bodo volitve tudi v podjetju SALDA. V okviru kampanje za volitve tovarniških odborov je bilo včeraj na Pončani sindikalno zborovanje Delavske zveze, na katerem je govoril sindikalist Calabria. Kakor vsi govori v tej kampanji je bil tudi njegov pretežno polemičen. Prikazal je najprej vmešavanje delodajalcev v volitve tovarniških odborov in njihov pritisk ha delavstvo. Pobijal je razne trditve govornikov Delavske zbornice in orisal pogosto sodelovanje te sindikalne organizacije z delodajalci kakor tudi njeno izogibanje razredni borbi. Naštel je tu (ji razne sporazume, ki jih je De. lavska zbornica sklenila z delodajalci v škodo delavcev in o-žigosal zlasti sporazum glede doklade za menzo v železarnah ILVA. Končno je pozval delavstvo, naj glasuje za kandidate Delavske zveze. Drevi ob 19.30 bo sindikalno zborovanje Delavske zveze na Trgu Giuliani pri Sv. Jako-bu, kjer bo govoril Seme. ob 19 uri pa bo govoril v Miljah na Trgu Šalita Muggia vccchu. Radich. Prav tako bo govoril Radich jutri ob 19.30 v krožku Cebulec pri Magdaleni, oh isti uri v Camporah pa tajnik sin. dikala kovinarjev Tominez. V soboto ob 19.30 bosta sindikalni zborovanji v Griži pri Miljan in v Camporah. Ttidf v ladjedelnici Sv Mar ka je pnšlo do novih poskusov delodajalcev, vplivati na potek in izid volitev, čeprav v po: sredni obliki. Tako je med delavstvom povzročilo hudo o-gorčenje dejstvo, da skuša ravnateljstvo ladjedelnice na vse načine favorizirati Delavsko zbornico in izvajati razlikovanje v škodo Delavske zveze. Kakim sto delavcem so priz.na-li zvišanje mezde zaradi zaslug, in sicer samim članom Delavske zbornice, pri čemer sploh niso upoštevali predlogov delovodij. čeprav morajo ravno oni predlagati delavce za zvišanje mezde zaradi zaslug. To ravnanje je seveda delovodje razžalilo Pri tem je značilno, da so zvišali tem delavcem prejemke tik pred volitvami. Te dni so tudi zaposlili kakih 10 vajencev, toda samo take, ki so pri srcu Delavske zbornice. Značilno je tudi. da so sprejeli samo vajence, ki so izpolnili 16 let starosti, da bodo lahko volili, in ne vajencev 14 in 15 let starosti, kot bi lahko pričakovali. V službi so obdržali tudi nekega delavca, ki bi moral biti zaradi starosti odpuščen, pa so njegov odpust odložili, ker je član Delavske zbornice in pomeni njegova na. vzočnost na delu pac en glas več za to sindikalno organizacijo V ladjedelnici so zaposlili' tudi nekega delavca, ki SO je vrnil iz emigracije v Južni Ameriki in ki je bil že svoi čas^oilen v CRDA. Zaposlili pa so ga, ker je član Delavske zbornice. medtem ko drugih dveh, ki sta se tudi vrnila iz emigracije, niso »prejeli, ker sta člana Delavske zveze V poslednjem času so zaposlili se nekatere delavce, vse člane Delavske zbornice. Delavci odloč. no obsojajo to pristransko rav. nanje ki ima očitno namen, vplivati na potek volil« m ki notriu ie povezanost delodajalcev ’ in voditeljev Delavske zbornice. Zahteve delavcev v podjetju Orion Te drli se je v podjetju Orion prvič sestal tovarniški odbor, ki je bil izvoljen pred kratkim, tfdbor je po svojem sestanku postavil podjetju nekaj zahtev. Med drugim je , zahteval, naj podjetje prispe- va določeno všoto za menzo, naj plača delavcem proizvodno nagrado, jim da vsem po eno delovno obleko itd. Lastnik podjetja je formalno obljubil, da bo ugodil tem delavskim zahtevam, toda šele tedaj, ko bo podjetje izboljšalo svoj gospodarski položaj. Otvoritev termične centrale Danes ob 10.30 bodo na sedežu občinske podporne ustanove (ECA) v Ulici Pascoli 31 otvorili novo poslopje za termično centralo, ki so ga zgradili v zadnjih mesecih. Skupni stroški za gradnjo poslopja in za naprave centrale znašajo 177 milijonov lir. Kontrola nad moštom in vinom Tržaško županstvo sporoča, da bodo pristojni organi strogo nadzorovali zadušeni mošt, sladka filtrirana in nova vina. Prodajalci se lahko zavarujejo s tem, da predložijo ta vina kemični kontroli, ki ugotovi, koliko odstotkov dovoljenih ali prepovedanih snovi vsebujejo. Opozorilo hišnim lastnikom Županstvo opozarja hišne lastnike na člen 46 gradbenega pravilnika, po katerem mora vsak lastnik poskrbeti, da ustreza njegovo poslopje predpisom o varnosti, higieni in estetiki. Slabo vzdrževanje poslopij povzroča mnogo nevarnosti zlasti pozimi, ko lahko burja odtrga od hiš streš- no^opekn, tiSpiitč, 'strešne robove itd. Zato morajo hišni lastniki poskrbeti, da se za-golovi varnost oseb. CTavešlili Kmečke zveze Kmečke zveze, obvčkfti '(Tvolastfiike ki natrič-ragkJA srkati drva na jugoslo-vunskerh področju,'da mdra- jo do 15. oktobra t. 1, vložiti toaadevne prošnje na gozdarsko upravo v Sežani oziroma v Kopru. Vsa pojasnila dobijo prizadeti pri KZ v Trstu, Ulica F. Filzi 11M. Nadalje obvešča tajništvo vse dvolastnike, da morajo na podlagi videmskega sporazuma vložiti pri policijskih oblasteh prošnjo za izdajo nove dvolastniske izkaznice. KZ bo dajala prizadetim Vsa potrebna pojasnila. Noseča na delu V popoldanskih urah so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 53-letnega Giovan-nija Ambrosina iz. Ul. Scom-parini 4. ki je pojasnil, da mu je med delom v skladišču lokomotiv na glavni železniški postaji priletela nn glavo 2 metra dolga cev, ki se je verjetno kakemu delovnemu tovarišu zmuznila iz rok. Zdravniki so Ambrosinu izprali precejšnjo rano na glavi in ga nato odslovili. Ce ne bo komplikacij, bo mož okreval v 8 dneh. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen na 8 in pol meseca zapora zaradi slabega ravnanja z družino 15 kotnikov, skoraj 400 pil raznih velikosti in še vrsto drugega drobnega tehničnega materiala, ki ga naše strokovne industrijske šole potrebujejo pri vsakodnevnem pouku in strokoyni , v.zjjoji. našega mladega naraščaja. Ves material so si že razdelile šole na Opčinah, v Na-brežini-Križu, Dolini in v Rojanu, in sicer glgde na njih značaj in na njihove potrebe. S to pošiljko, ki ima poleg velike materialne tudi moralno vrednost, so sindikat kovinarjev in v njem združeni sindikati največjih kovinskih obratov v Sloveniji, pokazali svoje zanimanje za strokovni napredek slovenske mladine v zamejstvu, za kar jim bo naša mladina znala biti nedvomno hvaležna. Najlepše pa bo svojo hvaležnost pokazala s tem, da se bo resno učila in stremela k čim popolnejši strokovni izobrazbi, ki je sicer že od nekdaj priznana odlika naših ljudi na Tržaškem. Zvedeli pa smo tudi, da se bodo tudi šole združeno zahvalile darovalcem, Danes pogreb ponesrečenega policista Nenadna in tragična smrt vicebrigfldirjh civilne policije Nerea Marangonija, ki se je predvčerajšnjim popoldne smrtno ponesrečil, je žalostno odjeknila v krogih, ki so a-■genta, poznali in(. še posebno v uradu za statistiko na kvesturi, kjer je bil zaposlen zadnje' ca st. MarangOni je Stopil v vrste civilne policije že a-prila 1947. leta in 4 leta kasneje je napredoval. Spočetka je bil pri prometnem odseku, zadnje čase pa je pripadal u-pravnemu statističnemu oddelku. Policijsko poveljstvo odfedilo vse . potrebno za pokop prezgodaj umrlega člana, ki ga bodo spremili danes po« poldne s častnim spremstvom na zadnji poti. Krsto s pošmrtnimi ostanki bodo danes odpeljali iz Tržiča in predvidevajo, da sprevod bo prispel v Trst okoli 14. ure. Cerkveni obred bodo izvršili v cerkvici glavnega pokopališča, odkoder bodo nesrečnega Marangonija odnesli do groba, kjer ga bodo položili k zadnjemu počjtku. BREŽANI! v «Tednu za našega dijaka« darujte za Dijaško Matico, da boste dokazali, da ste še vedno tako zavedni in požrtvovalni, kot pred desetimi leti, ko so ob prvem »Tednu za našega dija-ša», zbrale posamezne vasi naslednje zneske; Boljunec 6348 lir. Boršt 2784 lir, Dolina 4076 lir, Domjo 2480 lir, Mačkov-lje 640 lir, Ricmanje 3782 lir. V današnji vrednosti je to lepa vsotica okrog 180.000 lir. ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 21. uri premiera opere «Madame Butterfly». Pojejo Clara Sa-rtori, Bruna flon-chinl, Ruggero fechiteo, Enzo Sor-dello in drugi. Sodeluje Tržaški filharmonični orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Adolfa Famfanija. Režija: Vladimiro Cecchi. Pri Centralni blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za premiero, danes pa se začne prodaja vstopnic za drugo, predstavo ((Trubadurja«, ki bo v soboto. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Danes, 6. t. m. bo poslovala društvena knjižnica, kakor običajno vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Seja izvršnega odbora Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Jutri 7. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Roma 15. KINO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* JUTRI. 7, t. m. ob 18. uri bo v dvorani v UL. MONTECCHI 6 mladinska igra Oskarja Wuhnerja »Pastirček Peter in kralj Briljantin“ Izvaja SNG Možakar, ki so ga precej zdelale razne vojne, se je zaradi podobne obtožbe že znašel pred sodiščem, a je bil pomiloščen j trebuh. Rezumljivo je, da je moževo vedenje vzbudilo pre- IZ KOPRA Huda nesreča med Koprom In Izolo V Kopru se je predvčerajšnjim zvečer zgodila huda prometna nesreča, zaradi katere se sedaj zdravita v izolski bolnišnici 20-letna Zorica Du-rič iz Takove ulice v Kopru in Josip Bogdan s Trga revolucije št. 1. Vzroki nesreče še niso znani, vendar je preiskava ugotovila, da je Baričeva vozila motorno kolo, na katerem je sedel tudi Bogdan. Nekako na sredi poti med Koprom in Semedelo pa je dekle iz neznanih razlogov izgubilo oblast nad vozilom in zavozilo v obcestni jarek, kjer sta oba obležala. Pri padcu sta se tako Dari-čeva kot Bogdan hudo ranila na glavi in njuno stanje je precej resno, še posebno zato, ker so jima zdravniki ugotovili tudi hud možganski pretres. Kljub temu pa še vedno upajo, da jima bodj rešili življenje. Posledice vinjenosti Stopiti v vežo stavbe št. 11 v Ul. Media je bila pred-sinočnjim kaj nevarna zadeva. Okoli 23. ure je namreč eden izmed stanovalcev hiše. in sicer 45-letni težak Celestino Declich stal z nožem v rokah v veži in vsakomur grozil, da mu bo potisnil nož v Boriti se leta in leta na raznih bojnih poljanah Španije, Afrike, Albanije in Rusije res ni moglo biti prijetno, še posebno ne z* živce ljudi, ki so bili prisiljeni z orožjem v rokah čepeti v strelskih jarkih, jurišati, se umikati zopet napadati in to pod stal-nin bombardiranjem nasprotnika. In kdo bi se danes še čudil, če so ti ljudje postali nervozni in celo delno slaboumni? Vsa grozodejstva preteklih vojn so poskusili državljani letnika 1912, 13 itd . katere so imenovali «železne letnike«. V ta letnik spada tudi 43-letni Edvino De Plazer iz Ul. Pascoli 20. Seveda so mu vojne grozote pustile sledove in mož je moral okusiti tudi umobolnico. Sodeč po izjavah njegove žene nima veselja do dela in živi pač L 18.000 lirami pokojnine ter upa, da mu bodo to vsoto zvišali. Pravico do tega ^ sicei ima, vendar ni o denarju ne duha ne sluha, dasiravno so precejšnje invalidnine in pokojnine prejemali tudi ljudi, ki do teh sploh niso imeli pravice. Da je mož delno slaboumen je ugotovilo tudi sodišče lani, ko je moža obsodilo z.ara-di slabega ravnanja a ženo in hčerko na pol leta zaporne kazni, katero pa so mu oprostili. Sedaj pa ga mrice ni mogel več rešiti: žena je namreč letos vlož la prijavo zaradi ponovnega si bega ravnanja in t,3'50 m£' ral mož pred sodišče. 7e oktobra 1953. leta je de Plaref-jeva žena prijavila policijskim oblastem, da je mož izginil z doma in si odnesel s seboj poleg žimnice tudi tri odeje, 2 stola in šivalni stroj. Kljub preiskavi moža niso mogli najti nikjer in še- le 1. novembra istega leta so mu prišli na sled ter ga zaslišali. Tedaj je izjavil, da je sicer res odšel z doma, a ko se je vrnil, ni mogel noter, ker so bila vrata zaklenjena, žene pa nikjer. Štiri noči je prespal pod stopnicami stavbe v kateri stanuje, kasneje pa je šel na streho in skozi okence zlezel v prazno stanovanje. Sedaj pred sodiščem je mož odločno zanikal, da bi slabo ravnal z ženo in jo tepel ter ji grozil, dasiravno je prizhal, da jo je morda užalil s kakšno besedo, toda to je pač vsakdanji pojav v zakonskem življenju. Njegova žena pa je prvotno prijavo potrdila in obrazložila, da je prihajal pozno ponoči pijan domov in da je takrat stalno zahteval da vstane s postelje in mu pripravi večerjo. Tudi pretepel jo je, je dodala ženska, in zadnjikrat se je to zgodilo pred petimi dnevi, zaradi cesar ima še sedaj sledove. Za De Plazerja, ki je tudi hotel vstopiti v tujsko legijo, a so ga iz zdravstvenih razlogov zavrnili, ni bilo nobene rešitve: sodišče ga je namreč spoznalo za krivega obtoženih dejanj in ga obsodilo na 8 mesecov in na 15 dni zapora ter na plačilo sodnih stroskov Preris. Gpezda, tož. VisalJi, zapisn. Magliacca. obramba odv. Bologna. O Prefektura sporoča, da lahko trgovci s sadjem in zelenjavo prodajajo v svojih trgovinah grozdje tudi v ne deljo, 9. oktobra, in sicer ob IV. prazniku trgatve, Trgovine so lahko odprte oji 8. do 21, ure. cejšen preplah med stanovalci, ki niso našli drugega izhoda kot opozoriti na zadevo policijske agente, ki so nenu-doma prišli z avtom na mesto in bojevitega moža razorožili ter ga odpeljali naravnost V bolnišnico, kjer so mu u-gotovili poleg vinjenosti tudi rano s podplutbo na glavi in udarec na desni roki. Kako se je mož poškodoval ni znano, vendar domnevajo, da je vinjepi mož. .verjetno padel. Dedicha so pgidržali v zaporu in ga bodo prijavili sodnim oblastem, kjer se bo moral zagovarjati1 za svoje neumestne in nevarne grožnje. L* O L S H C VESTI Na državni višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne šolsko leto 1955-1956 v ponedeljek dne 10. oktobra ob 9.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Antona starega • * * 71ačetek šolskega leta na učiteljišču in trgovski akademiji. UčertCt rn učenke učiteljišča in trgovske akademije se zberejo v soboto 8. t. m. ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu k otvoritveni službi božji. Redni pouk se začne v ponedeljek 10. oktobra. SPDT SPDT priredi v nedeljo 16. t. m planinski izlet v Škocjansko jamo. Vpisovanje do vključno sobote 8. t. m. v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 (tel. 28-391). in sicer med 19. in 20. uro. Na agronomski jakul-teti v Ljubljani je diplomiral za inž. agronomije tov. PINO PEČENKO od Sv. Marije Magdalene Spodnje. Čestitamo( on um oo danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. oktobra t. I. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 12 oseb, poroka pa je bila ean. POROČILA STA 3E: barist Livio Ravalico in gospodinja Giovanna Giusti. UMRLI SO: 65-1 etn a Angela Marcovlg vd. Sailz, 75-letna Ma ria Jurca por. Soboni, 72-letna Maria Bernes vd, Pavai. 74-letna Marija Zudek vd. Furjan. 35-let-na Ersili« Michelt , por. Urstnl, 35-letna Vitka Koželj por. Be-rardl, 52-ietn-i Emilln Falri, 64-letni Antonio Gasperi, 82-1? tri* Olga Pran-di vd, Babud-er. 17 dni stara Maria Barazzatti, 81-letoa Marija Krebel vd. Gcanduc, 70-ittpi Sirio Giuseppe Michelinl VREME VČERAJ NajvISJa temperatura 19,7. maj-nižja 14,7, ob 17. uri 18,7, zračni tlak 1016,5, veter 2 km na uro severozahodnih, vlaga 80 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, mo-rie mirno, temperatura morja 18.6 NOČNA SLUŽBA LEKARN Clpolla, Ul. Be-lpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 6: Alla Madonna, Ul. dellTstria 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah; Nicoli v Skednju. Rossettl. 21.00: G. Puccini: »Mi- dame Bu'tterfly» Excelsior. 15.00; »Edenova dolina«, J. Harris, J. Dean. Fenice. 15.00: «Mostovi v Toku-riju«, W. Holden, G. Kelly. Nazionale. 15.00: «Smo ljudje ali korporali*, Toto, P Stoppa. Fiiodrammatico. 16.00; «French can-can«. F. Arnone. M. Felix. Supercinema. Zaprto zaradi obnove. • Arcobaleno. 16.00: »Zeleni ogenj«, G, Kellv, S, Granger. Astra Rojan. 16.00: »Prevarana«, Lucia Bose, P. Cressoy. Capitol. 16.00: »Usoda na asfaltu«, Kirk Douglas, B. Darvi. Cristallo. 16.00: «Zadnji odpor«, D. Cravvford, Grattacielo. 16.00: »Zadnjikrat, ko sem videl Pariz«, E. Taylor, V Johnson. Alabarda. 16.00: «Prlnc študent«, A. Blyth, E. Purdom. Aristou. 16.00: »Ita-lia K2», Armonta. 15.00: »Ne streljaj, poljubi me!», D. Day. Aurora. 16.00; «Protivohunstvo», C. Gable. L. Turner. Garibaldi. 16.00: «Posebni agent Pinkerton«, R. Scott. Ideale. 16.30: «Neznaru ljubimec«, G. Rogers. lmpero. 16.00: «Skrivnostn| kavalir«, A. Ladd. Italia, 16.00: «Tvoja hočem biti«. Ava Gardne-r. S. Marco. 16.00: «Strastna pe- sem«, N. Pizzi Kino ob morju. 16.00: «Ob uri X senzacija«, Renč Clair, Linda Darnell. Moderno. 16.00: ((Uničevalec#, Bil-linger in Lawrence Piermev. Savona. 15.30: «Bobnenje bob- nov«, Alan Ladd. Viale. 16.00: «Rumena kovina tn kri«, Lex Barker, M. Powers. Vittorio Veneto. 15.00: «Rodi!a se je zvezda«. G. Garlarid, James Mason. Azzurro. 16.00: «Lahko noč, odvetniki«, Alberto Sordi. Belvedere. 15.30: «Saratoga». Massimo. 15.00: «Dva mornarja in dekle«. K. Grayson. Marconi. 16.00: »Gospodične z 04», Antonella Lušldi. Novo cine. 16.00: »Sovražnica«, F Latimore, C. - Greco. Odeou. 16.00: »Henritlte«, Dany Robin. Prepovedano mladoletnim. Radio. 16.00: »Kako se poročiš z milijonarjem«. M, Monroe. Secolo. 16.00: ((Vrnila sem se zate«, W. Birgel. Venezia. 15.30: »Samomorilno poslanstvo«. Skedenj. 18.00: »Vdovec Išče ženo« Kino na Opčinah. 18.00: »Odpadniki«. ČETRTEK, 6. oktobra 1955 TltlSI 1’OKIAJAA 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Italijanske dežele: Lombardija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Ritmične popevke; 13.30 Izbor Kalmano-vih in Vfaldteuflovih skladb; 14.06 hvendsen: Romanca za violino in orkester v G-duru; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Prometejeva bitja; 18.39 Melodije iz znanih filmov; 19.15 Giovan-rii Miele: Sodobna država: 6, sestavek: Centralizacija in decentralizacija v sodobni državi; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Slavni Dev-ci; 21.00 Dramatizirana zgodba: Richard Wagner - Gruenfeld -Beličič: «Rt-ns>ko zlate«; 21.30 Lahke priljubljene melodije; 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Zbirka Chopinovih skladb; 22.56 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč. I'It hi'lf I. 11.00 »Vdor v Italijo in izropanje Rima«, dramatizirana zgodba; 11.30 Operna glasba; 16.45 Orkester Angelini; 17.15 Duo Po-meranz-Brandi; 17.30 Iz glasbenega življenja v Ameriki; 21.05 Slušna igra v 3 dejajijih. is o i* I-; it Sluveuska poročila: 6.30, 7.45 13.30. 14.30 19.30 In 23.30 Ri valska poročila: vsak dati ol' 1(1 20 lialljanska poročila: K.ib. 12.31) UMKI m 23.00 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za naše žene; 14.50 Vesele in okrogle igra gorenjski kvarlet; 17.15 Poulične popevke; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Simfonični koncert del Richarda Straussa; 19.15 Šport 20.40 Solisti in ansambli radia Beograd; 21.00 Istrska srečanja; 21.30 60 minut po pisanem svetu operne- glasbe. k I.U V l‘I M I .1 A 327.1 iti, 202,1 in. 212.4 til Potočila ob 5.00, 6.00. 7.00 12.30, 15.00. 17.00 in 22.00 11.00 Radijski koledar; 11,05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Malo od včeraj In malo od danes (lah ka glasba); 11.45 Pavle Kalan — Mali ogla*1 j U-LETNO DEKLE * JJJ ij izobrazbo Išče ilf1 prakti-ka-ntinja; naslov lista. 15-LETNO DEKLE išf' ve kot uradnica ali P ^ Pj Dokončala je IH. „2 ^ kovno šolo. Naslov lista. SODE raznovrstne prod*«1’ Ul. Sara Davis 19. TRGOVINA JESTVIN V^jl* mesta išče vaienca W mesta išče vajenca — Naslov na upravi nas ^ IZKUŠENA BABICA ** (O* stranke na dom, Ul. trl" tfr ODDAM sobo v najem, spl 50-1. ZOBOZDRAVNIC*1 AMBULATOB|j Dr. A. M. Soo® zobozdrav nik-kRjoi Ustne in zobne &01 zobne l1. Sprejema od 1°-„ urf-in od 15. do gj-lt Ulica Torrebianc* .uCcD (vogal z Ul. lM" tel. 37-11* SALON GODINA)®? » FRIZER ZA DJ0l Skedenj, Ul. di SerV°uU£ii‘ Specialna trajna d3 -)|< Dipiomiran strok0 ^ za barvanje in ne*(bi)r Masaža Izrežite oglas, ve*Jj ji poseben p o -rrdt Zastopnik - lil.. Vplinjači »DELL0 Verige »ELIOS« Ferodi za zavor* «FREN-DO» Luči (tCARELLOH Kroglični ležaji , t* Ventili in pereM , (orje r. Nadomestni deli mjI«!; bor za 'motorn* @9 in skuterje kCEAT« in jj* UGODNE C* ADRIA EXP Ul. Cicerone 4 - te* Predstavništvo a* . Radensko Sla*1 j» Rogaško Slatin® Dobrno h ** Preskrba trgoV»*|' ,ji 'f vadnih, turi*11®,,* tranzitnih vi^jj« za J u g o s I a IZLET* tJco7 Prodaja vozu**1 za avtobuse: Milano, dnevni ob 21 -ed»1 U sre' Genova, poneu« petek ob 21 (0r** Como - Chiassb- ^ t a_i_ četrtek, sobot* delja ob 21 delja ob 21 ^vjjj Videm (Udin«’' j.3<> odhodi ob o-« 0(JP Beiluno, dnevn 8.30. ob 6.30 jW,dl Treviso. dnevni ob 8.30 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST UL COKTI 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev tn kotlov ter vseh pomožnih naprav prt poganskih strojih tn napravah na krovu. I NAKUPOM UODRECABlACAPRIHRANIIt DINAR! Gbi&čite Prodaja na debelo in drobno MAGAZIN r;;r; « angleškega blaga mar.iuivAi.ivu blagu ZA MUSKI; IN ŽENSKI! PU AIA.IAIIŽ.I1H ChNAIl SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicolo štev. 22 - tel. 31-138 6£‘cnčcf/lce Ae nn ntt!> obe&no nli pibnseno g Jnrjlebi Z A H V A , Globoko ganjer»>*i* kih izrazov s0“ „gec» izgubi našega drag Franca se družini bVV LINI iskreno vsem, ki so na orn'n « način počastili f zabnega pokoju Posebno zahv* 1 , omu, ^ v zvez^Mem "'Ital U. "iega "posnema^ . V kr...'tan'rn'vih podatkov. I* gOvpr_ em nekaj postavk, •tiči:, Z,a *a načrt- Zapadna >»■- J ' Ital::- 'Ja in Avstrija 12?* energije. toda vsa in mnnornne delati l Ds im n° žmogl Jivostjo. , ljD, .L^SO-slavija v svo-Jtk.ii .n'h predelih vrsto b»y ^ *o boKat. predelih .vrsti e z vodami kJ',il»ijo ^Sken\ • č?suv bi z vsega tega ve * rit ,vm ejercuurn ik drža?.° avl.ia 1 a elektnčni »I „ nim.io. V !u P»st^rta 'n "a temelju Alji« Vk 80 je odbor za r 'otil ‘ kotnjsijl v Zeta* načrmamisli ° tpm ve“" »i Prvi I5* b' bil hkrati .dkSj- Pn'Zkus mednarodni barskega sodclova- S»plo erri Področju. 011 sebi se razume, da C to.aJlSni4enje : eKa na' , kri), , Po velika sredstva S 1 >.!..e'ektnčna energija Jugoslavija, "pa \ tov'raii‘v0 številnih no- ('"ikiije 11 'n objektov pri- K.^ ' «Jugdelexport» "it j*. rnednarodno finan-tk»« ,7’ Jugoslavija bi se *}*. da bi za določe- »> k t, C Javljala tok iz te- v ■ ■ bi bilo zajeto v gornjem teku reke.. Ena hidrecentrala bi bi-> la zgrajena takoj pod velikim, jezom, drugo centralo pa bi! postavili ob Omi.šu, ,od koder bi speljali' vodo v posebnem sistemu podzemnih cevi. Padec do druge centrale bi znaša' 270 metrov. Drugi sistem bi bil nekoliko! bolj zapleten in bi slonel na-zbiranju in izkoriščanju voda dveh ponikalnic: Like in Gac-ke. 2Sa to zajetje bi bilo po-j trebno zgraditi ..več jezov in kanalov. Vso vodo bi po posebnem 16 kilometrov dolgem prekopu s padcem 1)40 m spe-ijali do hidndcentrale v 'Senju, to je 50 km južrto od Reke. Tretji, sistem bi se zgradil ob Idrgjci. , Za to bi bila potrebna tgrarinja krožnega jezu v. kanionu Idrijce, nekoliko, pred njenim izlivom v Sočo. Z |radnjo Jcgg jvy.,bi se u--stvarilo veliko umetno jezero,, katerega vode bi poganjale' novo hidrocentralo, ki bi' jo zgVadlli na Soči, severno od Gorice. Četrti pačit sloni na enaki zamisli kot tretji, le da bi ta bil po obsegu mnogo večji.) Poml^lnigi).. ,Trebiši)jico bi s posebnimi jezovi zajezili nad Trebilijem v Hercegovini. V velikanskem bazenu bi se zbrala ogromna količina v o-, dr, 'ki bi poganjala centraloj ob jezu in ki bi jo nato po šestih .velikanskih cavah. speljali- na 27.4. -m niže- ležečo centralo, ki bi jo zgradili nekoliko južneje od Pubrpvnika. Za gradnjo teh sistemov bi potrebovali 5 ^o 7 let. V kem času pa bi- že omenjene - države pridobivale nekaj električnega toka iz hidrocentra-lg v Peručici na Zeti, ki je v gradnji in ki bo imela 6 velikih generatorjev. Za dobavljanje električne e-r.ergije iz teh hidrocentral potrošnikom v Avstrijo, Zapad- no Nemčijo in Italijo bi bilo Tem vsotam moramo prišteti potrebno zgraditi še posebno omrežje električnih vodov z izredno visoko napetostjo 380 tisoč voltov. To bi bil električni vod z najvišjo napetostjo v Evropi in bi stal okoli 70 milijonov dolarjev. Gradnja central pa bi po sedanjih proračunih stala nekaj nad 310 milijonov dolarjev. Za dograditev že začetih del na Peručici bi potrebovali še II milijonov dolarjev, za celotno napravo na Cetini 94,190.000 dolarjev, na Gacki 42,260.000 dolarjev, na Idrijci 46.500.000 dolarjev, na Trebišnjici 116 milijonov 220.000 dolarjev. še 70 milijonov dolarjev za že prej omenjeni visokonapetostni vod in 4 odst. obresti do dograditve, kar znaša skupno 433,580.1000 dolarjev. Ker bi vse te ceptijale, vštevši Peručico. dajale na leto samo potrošn1-kom čez mejo v Nemčijo. Avstrijo in Italijo 5 milijard kWh, bi bila cena za vsak aWh na leto 8,6 stotinke dolarja. Brez dvoma predstavlja finansiranje tega ogromnega načrta veliko težavo. Kol smo že videli, terja ta načrt nič manj kot 380 milijonov dolarjev in prav gotovo ne more- mo pričakovati, da bi neka liokviru vsake zainteresirane družba bila pripravljena naenkrat vložiti tako vsoto. Zate se predvideva, da bi se ti stroški porazdelili na 12 letnih obrokov, ki bi ne presegli 40 milijonov dolarjev na leto. Hkrati pa bi že prve zgrajene centrale sproti krile del stroškov za gradnjo o-stalih central. Zaradi tega, ker predvideva načrt izbedno velika dela in ker je mednarodnega značaja, je potrebno deti vsemu temu posebno pravno osnovo. Doslej sta se pojavili dve možnosti glede tega. Prva predvideva ustanovitev Jposameznih podjetij v ‘države, tako da bi na pr. Jugoslavija kot lastnik naprav in investitor prodajala električno energijo ostalim drža-ivam. Druga možnost predvideva ustanovitev enotne družbe, ki bi imela svoj se-■dež izven Jugoslavije, po vsej verjetnosti v Švici, in kateri bi posamezna zainteresirana država dala ustrezni delež potrebnega kapitala. Vsekakor je to velik načrt ,in zanimanje, ki se je ob njem zbudilo pri zainteresira-mih državah tako rekoč že zagotavlja, da se bo kmalu začel tudi uresničevati. , GOSPODARSTVO Nemški delavec ne dela več 48 ur, ampak 51, v nekaterih primerih tudi 55 in 80 ur tedenska, v Hruppovih jeklarnah dela 20 odstotkov delavcev celo 00 ur tedensko - Ogromni proliti - Ham s proizvodnjo? Nemiki delavci v Duessel-i iali vzdrževati že naprej na 1 Tu j« nazorno prikazan sistem ob Trebišnjici. Z visokim Jezom pri Grnčarevu bi se ustvarilo velikansko umetno Jezero, katerega vode bi poganjale prvo centralo. Od tod bi nato po šestih ceveh speljgli vodo do druge centrale, ki bi bila zgrajena v živi skali in bi imela 6 agregatov, za vsako dovodno cev po en agregat. Ta centrala bi bila nekoliko južneje od Dubrovnika dorfu, Bielefeldu in številnih drugih mestih Znpadne Nemčije »o te dni stopili v svojevrstno stavko. Iz protesta proti nameravani podražitvi mleka za 5 pfennigov, je nad milijon sindikalno organiziranih delavcev sklenilo, da mleka te dni sploh ne bodo kupovali. Sklep je vsekakor originalen in bo morda privedel do uspeha, to je do preprečitve nameravanega zvišania cene mleku. Lahko ga tudi smatramo za eno izmed oblik dčlavske borbe proti poslabšanju njihovih življenjskih pogojev, ne bi pa mogli trditi, da bi take in podolme oblike odP°ia proti izkorft&njm bile »najbolj primerne. hočemo reči najbolj uspešne. Pravilna pot za izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda je v njegovi organizirani borbi za povišanje mezd, nikakor pa ne v podobnih protestnih manifestacijah, kot se jih je na pr. posluževal Gandhi. Vsekakor pa Je treba smatrati stavko, ki je do nje prišlo zaradi nameravane podražitve mleka, za dogodek, ki dočot} ja*i>) govčei. kafcM no približno je danes stanje, v katerem žive n^nški di1 ov-ni lmdje v Zapadni Nemci ji. Po določenih znakih *o 'deir td Itahjb ni tako rrtžha toa^cot .»e je o tem v svgt« nekaj časa govoril«. Prvičjso to potrdile velike Irke de-la^orV v Hgmmfrgh *fh Htč-menul ki so Ifh 'Vlada' in re-iorijustjič^ii aiodjmm voditelji skusali zavreti, češ da grč pri tem za skomuhistično spletko*, naperjeno proti socialnemu miru, ki je vladal zadnja leta. Končno pa so bili prisiljeni priznati, da »o se nemški delavci že naveli- svojih ramenih tako imenovani «nemški gospodarski čudež*, to je pojav navideznega gospodarskega blagostanja, ki mu je bil svet priča posebno zadnjih nekaj let sDoslej' so delavci ie. kar potrpeiljivo prenašali svoj ne ravno najlažji položaj,» piše s tem v zvezi neki za-padni berlinski časopis. <(To ie bilo niopoče zato,* nadaljuje, ker so od letu 1949 naprej odpravljali razliko nied realnimi mezdami m obstoječimi cenami tako, da so aelali tudi ob nedeljah in praznikih, se pravi z nadurnim delom, ki je večkrat do-seglo neverjeten obseg. Z modernizacijo industrijskih naprav pa se je nadurno delo omejilo, a hkrati se je zelo jasno izrazila razlika met cenami m mezdami, kar mora nujno prinesti do ogorce nja m stavk.« Hamour.ški «Der Štern* piše, da «vsakdanji kruh Nemcev postaja od dne do dne dražjia, pri čemer navaja, da je za količino masla, ki se je mogla leta 1950 kupiti za 5 mark, potrebnih danes 5.8 • mfrke. z» il00 kg krompipa 6.10 marke, za kg mesa 6.35 , marke itd. V^Jju „tega so se zadnge čase občutno podražili tudi luč, plin. najemnine,‘razne usluge 4n dr.i lahko torgi, ^cenjo vse, kar »je za prežisdjmije neobhodno pt>|rebno. «Poraha maščob,* »je 'pred kratkim ^izjavil fe-deratnl statistični zavod, »se , je od Iflfl $950 do 1954, soifnižala za 19 odst., vendar se je poraba mandarine p ovačala za 65 odst., kar je očiten znak, da sta maslo in olje za milijone družin postala nedostopna.* Navzlic temu piše časopisje, ki predstavlja f|?V,'hrt1a PPieujenim trem S'iHt/okt)vnjak°v za hi-Sodeluie Pri tem ižVj. ' večje število dru-vhjakov, kot na pr sr............................ |U i k. ®re tu za izvedbo 'OVk*1* atTokdvnjakl in jV.“ s v mednarodnem $';t. p "adeva tudi ta pod' 0 tem te> bi-p° j° Pridobivali z Ci>t'itli€?v Itvrfieeh: zvuti - oftoh - floni * r/r» h [3 oilu i//if i*o - m odre .............. im...............mi mm.n..i...mn ......... i..mn..i..i..mm...m.....i.im.i.umni...mm....mm.......... ŽIVILA RASTLINSKEGA IZVORA OB MEDNARODNEM DNEVU OTROKA »Otrok se mora zaščititi ne glede na raso, narodnost in vero» količini e- ySeg0mna{rta' us,rpzal V aam,/njpriih 4ri|Vi \ 1 ki - c za spreifične S h '"tir, Poypzanp Prpd' B°Vnni.. ’> ° čemer b"1 ^ jas U Že omenip-' k °lho 80 j P in ■ f!a b' blb’ zaradi posebnih V* He (,hUja vode v aSi. Sec,h ~ Povsem J mor.jr I Pdovj južno od ,fiSa baz.ena 'Cs kazen " ,I?Zen'li državah S, A ]flbanje V a fcni ^ t" °«Pirtvu VSoSuUm?0,51' ,h 1S11H sc število , — so odpra- . o, - Zvf.Zen' ni P^e-1 Sr1rtn7'nih rtržuv so u nbt> kazen ------------------ z'1drž^h I- - ’"e. .. ^'titev stru- V’ l ' led . se zmp' hS -JPr m V U- vcšbi0, oba°ienčt S» k ' ali us,rp-ST« l,<,rzHV. “ZPn 80 Od- \SuLL Mt,iM,chinK,n Mlnb« >e’ Seve,-n,les'>ta in Wi- V *Jh je štev. vv; s^vn 1 pa sa- K i Je hr» 1 zločinov, »nov V l*;1 Padlo "I Smrtn" k'il/*ka)i ' Am ................ če ejše j:, namreč, kazni. lerišku Po vsem svetu je 3. oktobra odjeknilo geslo iz prvega člena ženevske deklaracije o zaščiti otroka, ne glede na to kje živi, odnosno kakšne je rase na, rodnosti in vere. Skrb za boljše življenje in svetlp bodočnost otrok, ki jo nenehno goje starši, posamezne države in Mednarodna zveza za aašoito o-trok, plemeniti človeštvo in gi| vodi po poti napredka. Toda pri tem jq; o^ snovna misel nas vseli, da bodo otroci deležni prve zaščite, le če bodo živeli in se razvijali v miru, ko bodo v svetu odstragi.iana vsa žarišča sporov in bo beseda vojna postala neznan pojem. Ta osnovni pogoj v borbi za zaščito otrok, za uresničenje visoke in plemenite težnje človeštva je v ovojem proglasu ob Tednu o-troka poudarila tudi Zveza društev za zaščito otrok in mladine Jugoslavije. V njem poziva vse državljane, da se strnejo okoli u-stanov, ki že delajo za zaščito otrok in tako prispevajo k nenehnemu napredku v skrbi za naj mlajše elane družbe. V Italiji in v Trstu so na žalost molče prešli ta mednarodni praznik, ki je postal ze tradicionalen in ga je 3. oktobra letos priredila Mednarodna zveza za zaščito -otrok, ki je, po spre jetju ženevske deklaracije 'po komisiji za pravice človeka, postala svetutovalec Organizaciji združenih narodov. Ženevska deklaracija obvezuje vse narode sveta, da priznajo, da mora olo veštvo nuditi otroku Vsa najboljše, K&r itna. Toda kako živi človeštvo. V r.d kih naprednih deželah sveta imajo otroci zajamčeno zdravstveno zaščito, med tem ko imamo milijone fm milijone otrok v Az.ji, AIri ki in v drugih predelih sveta, kjer še vedno vlada velika revščina, lakota in visoka umrljivost. Toda če hočemo zajamčiti vsem otrokom človeka dostojno življenje, morajo visoko razvite dežele pomagati milijonom in milijardam tlelovnih ljudi po vsem svetu, da bodo mogli črpati iz svoje zemlje vse tiste dobrine, ki so neobhodno potrebne za njihov nadaljnji razvoj in napredek. A za ddšego tega je potrebna vztrajna borba: le tako bo1 mo mogli doseči v miru m prijateljskem sodelovanju živečo mednarodno skupnost vseh narodov sveta. -4r»' tLL * >■*»«- **■ 'tr * *»' J, r t " "»»*"*. 1 : m ■■■ ■ - -. ? V •• Žitarice in žitni izdelki Čun več okobov je v moki, tembolj je redi'na • Ovsena moka ima dosti želeča, vitaminov in tolšče Ii ajdove moke naredimo dober biskvit NEKAJ JesnnsUa garderoba Linija Impero ali visoki živolek - Tweed in shetland vedno v modi TTT" drobni nasveti za gospodinje Vzdrževanje usnjenih predmetov 1 Kako snažimo barvaste 1 žemo s fino belo kremo ra čevlje Vsekakor je treba tu- čevlje in jih z mehko, najbo-di barvaste čevlje očistiti bla- .J—— ta in prahu. Nato si pripravimo zmes iz štirih delov mleka in 'enega dela bencina. S ti* tpkočino nekako pleskamo z mehko krpo po vsem čevlju in ga pozneje izbrišemo. A ko madeži ne izginejo, je treba postopek nekajkrat ponoviti Cesto so prav madeži na,, čevljih silno trdovratni. Tudi pasove in druge usnjene predmete snažimo z omenjeno zmesjo ali pa z raztoplje-,po jelenjo soljo. H. Plesniva mesta na usnjenih predmetih previdno na mažemo z vazelinom in takoj zbrišemo z mehko krpo 3, Usnjene jopiče odrgnemo temeljito z bencinoformom nato jopič zračimo nekaj dni. I.ahko ga pa tudi umijemo 7. milnico, kateri smo dodali nekoliko salmipkovega cveta. Jopič sušimo v zmerni toploti, nikakor pa 'ne v vročini 4. Barvaste usnjene torbiae očistimo tako, da jih nama- lje baržunasto krpo zdrgnemo Lakaste torbice odrgnemo razpolovljeno čebulo ali z glicerinom 5. Lakastih pasov nikoli ne zvijajmo, ker se usnje nalomi, ozlrpma razpoka. Obesimo jih z zaponko na vrata omare, kjer z dvema žebljičkoma pritrdimo močan trak Ta nam služi za obešalnik. E-nak obešalnik si napravimo tudi za šale in kravate. 4 ti. Stare usnjene kovčke, torbe in aktovke osvežimo z mlačnim vinskim kisom, ki smo mu primešali polovico tople vode. Cunjo pomakamo v to mešanico in drgnemo narahlo po usnju, nato izbrišemo še 7. mehko* krpo. 7. Čevlji držijb vodo, če jih namažemo z mešanico raztopljenega ovčjega loja in lirne-ža To mešanico si napravimo tako, da vzamemo pol loja, pol firneŽa, 'potem pa z njo, dokler ie še vroč«, namažemo o-butev. Moka je v glavnem škrob-rato živilo. Cim finejša je. tem več škroba vsebuje manj beljakovin, manj vitaminov in rudninskih soli. Vse te snovi so namreč v zunanjem delu zrna, ki ga imenujemo ovojhi-co, in v klici. Pri mletju odpade vse to med otrobe. Črna moka vsebuje več otrobov torej tudi več prej naštetih snovi. Zato je redilnejša in bolj zdrava. Za zdrav želodec je bolj priporočljiv črn kruh. Beljakovina, ki jo moka vsebuje, se imenuje tudi vlečec Testu : daje prožnost, cla se pri vzhajanju dviga lepo in rahlo. Največ vlečca ima pšenična, nato ržena, skoraj brez njega pn so ovsena, ječmenova in koruzna moka. Zato pri peki kruha moko mešamo. Kruh iz moke, ki ima malo vlečca, pečemo v posodi, ker se sicer razleze. Ržena moka ni tako bela kot pšenična, ima pa nekaj več beljakovin in je zato teže prebavljiva. Koruzna moka vsebuje 3-2 odst. maščobe in se zato jh* tro pokvari, postane žaltava Ječmen se malo predeluje v moko, pač pa v ješprenj in ješprenjČek. Ovsen kruh je bolj v navadi v severnih krajih; kjef ne uspevajo druga žita. Ovsena moka ima več žčleza, vitaminov in tolšč kot pšenična. Iz ovsa izdelujejo ovseno kašo in kosmiče. ;K