DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Kokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VH., Zadružni dom. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes#čno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2‘25D. Pri večjem številu objav popust. Št. 69. Sobota 27. avgusta 1927. Leto II. Sacco in Vanzetti. Je-li mogoče?! Zdi se kakor zlokoben sen iz dobe i velikega inkvizitorja. Civilizacija! % Kultura! Kako ‘da se še ni preklala zemlja m pokopala v svoja žareča nedrija tolikokrat proklet, civiliziran svet?! Pravijo, da se je takrat, ko je bil Kristus po nedolžnem justificiran, nied strašnim potresom odprla zemlja in 'metala iz sebe mrtvece kot pošasten protest proti storjeni krivici. In solnce je mrknilo na nebu, da se je zemlja sredi dneva zavila v črno noč, A dares?! Vse kakor je bilo včeraj, in kakor bo najbrže tudi jutri! V vrtovih cveto in diše rože. Voda še teče vedno po strugah rek navzdol. Po morju režejo valove parniki in sirene se oglašajo v meglo. Po zraku brne aeroplani za novimi rekordi. Po železnicah sopihajo vlaki natovorjeni do vrha z bogastvom. Po cestah švigajo automobili v katerih sede ljudje. V tovarnah ropočejo stroji, nejf nasitno zahtevajo vedno več in več človeškega truda in žrtev. Bogataš sedi v svetli dvorani za dobro obloženo mizo. Delavec gloda zadnjo skorjo kruha in crka v mračni kleti. {“ vendar! , Kristus je visel samo tri ure med 2Ivljenjem in smrtjo! Nad možema pa, ki sta danes u-morjena, je visel smrtni nož celih semeni let! Sedem dolgih let sta se vsako novo jutro poslavljala od mladega dneva, s 'kruto zavestjo, da smeta zadnjič zreti solnčno svetlobo. Zavestjo, da ju vsak trenutek more pograbiti mrzla krvnikova roka. Koliko življenske sile je moralo biti zbrane v njuni duševnosti in v njunih organizmih, da ju ni že davno zagrnila noč blaznosti? Mogoče bi bilo bolje, da se ne bi yeč zavedla strahovite drame, ki se !e bodila z njima. In zakaj vse to?! Ker sta bila človeka! Ker sta čutila in spoznala krivico! Ker se nista bala in pomišljala Ogniti svoj glas v protest proti nji! . Ker sta svojim sotrpinom ozna-j1 a svoje spoznanje in rešitev v ko-ektivni Samopomoči! In tega »svobodna« Amerika ni Ponesla! Njena rrrilijardna bogastva, njen Mogočen državni ustroj, njena sveto-?lsemska morala, se je čutila ogromno v svojih temeljih! Po dveh slabotnih človeških bit-Uh —| v In »demokracija« Združenih dr-2av je tuhtala o maščevanju. . Kako bi uničila teh dvoje mladih, ^lej nevarnih življenj —? Z jezuitskim geslom: »Vsako *redstvo je dobrodošlo v dosego sve-,ega cilja«, ju je z drzno nesramnost-1° obdolžila roparskega umora. S svojim bogastvom si je kupila gnusnih kreatur, ki so pričale proti n)ima. In sodna »pravica« je izrekla smrt-n° obsodbo —. Vihar ogorčenja in bolesti se je dvignil po vsem svetu, povsod, kjer še ni okamenelo človekoljubje v sebičnosti in prevzetnosti. Ameriška »demokracija« je kolebala. Navidez! Revizija procesa. Nove vrste kupljenih prič. Novi sodniki, ki naj samo ponove sodbo, ki je že bila izrečena. Vse pod videzom popolne izčrpanosti zakonitih in humanitetnih sredstev. A človeka, ki je zločin, radi katerega sta bila obsojena, pod pritiskom lastne vesti, priznal za svojega, so proglasili za blaznega. Sedem dolgih let je moralo preteči do končne izjave, da je vsak trud za rešitev zaman, da morata nedolžni žrtvi zadostiti »pravici«. Pravici, ki je nezaslišana, zverinska krivica! Zavesten justični umor! Svoboda in demokracija ameriške unije stoji danes do nagega razgaljena pred vsem svetom z gnilimi in smrdečimi čiri po vsem telesu! Kaj je Čeka, kaj Mussolini, kaj Čangtsolin, pred pošastjo ki se imenuje »pravica svobodnih držav!« Oni igrajo z odkritimi kartami, napadajo naravnost, od spredaj, in ti veš s kom imaš opraviti, kako se braniti. Guverner Fuller pa svetohlinski zavija oči in si umiva krvave roke in izjavlja: »pravici se mora zadostiti, v interesu — države —, za ohranitev — civilizacije — in v blagor — človeštva — ?« Za vse izbruhe svetega ogorčenja in velike bolečine, ki v tem trenutku vulkanično pretresajo vse kontinente, pa ima za odgovor samo brezbrižno skomiganje z rameni, češ, kaj me vaši protesti in štrajki brigajo. Proteste in prošnje za pomilostitev, ki prihajajo od neštevilnih udru-ženj in od najodličnejših predstavnikov kulture vseh narodov, kratko-malo ignorira. Barbar! Ves svet je sedaj videl koliko je vredna v »svobodnih« državah demokracija in kako gnusna je krščanska morala severne Amerike in njen puritanizem. Denar ji je bog, oblast zveličanje, pravica bič! Vsak pokret, ki ima za cilj osvo-bojenje bednih, zasužnjenih kreatur, in njihov dvig do človeštva, se v njenih mejah v krvi duši! Pri tem ji z naslado sekundirajo evropske hijene a la »Wiener Journal« in zagrebške »Novosti« —. Le izrabljajte konjunkturo, čas hiti, vedno bližje je dan obračuna! Toda, kakor je propadlo rimsko cesarstvo kljub s krvjo napojenemu pesku v »Cirkusu Maksimusu« in španski imperiji kljub velikemu inkvizitorju, tako bo propadla tudi anglosaksonska Amerika kljub svoji objestni krutosti! Dotlej pa jo naj zasleduje proklet-stvo od nje pomorjenih žrtev! Izvršila se je repriza krvave či-kaške drame iz 1885. leta! Sacco in Vanzetti! Vajini imeni naj nam bodeta devi-za v borbi proti tisočglavi pošasti, ki ji je ime država :n njena pravica! Čulkovski. Klerikalizem in mi. V Sloveniji ima politični klerikalizem danes največjo moč. Razpredene ima svoje mreže po župniščih, šolah, svojih verskih in drugih organizacijah. To je sad dela, ki ga je o-pravil klerikalizem v zadnjih tisoč letih. In, zakaj bi ne priznali, da je močna ta politična organizacija, ki temelji deloma na verskih, deloma pa na gospodarskih močeh in verskem vplivu klerikalizma. Klerikalizem se zaveda svoje moči in tudi svoje misije v kapitalistični družbi. Zato tudi njega oznanjevalci ne skrivajo svojega namena, marveč ga javno propagirajo po shodih tudi sedaj med to volilno borbo. V Ptuju je govoril v nedeljo voditelj slovenskih klerikalcev, dr. Korošec. Govoril je mnogo in vse stranke je obsodil in opral, češ, da niso ničesar stprile »za ljudstvo«. V svojem govoru v Ptuju pa dr. Korošec dejansko ni razvil nikakršnega pozitivnega programa. Vse, kar je povedal, je bilo le veliko upanje, da se bo klerikalizmu sedaj dobro godilo, ko je postala klerikalna stranka režimska, ter da bodo milijoni podpor in politične koncesije kar frčali v Slovenijo. To metodo političnih »problemov« poznamo že iz stare Avstrije in dokaj žalostno je, da hoče slovenski klerikalizem tako nekdanje razpoloženje suženjstva tudi v novi narodno kolikor toliko enotni državi na demagoški način fruktifi-cirati in graditi svojo politiko in stranko. Popolnoma drugače pa je govoril dr. Korošec o delavski razredni organizaciji. V »Slovencu« sicer niso bile navedene njegove izjave glede razrednega boja, ker misli klerikalizem, da bo s tem, če zataji svojo pravo barvo, ulovil več delavskih glasov pri volitvah. V drugih listih pa smo jih čitali in ne verujemo, da bi jih bila uredništva dr. Korošcu podtaknila. Dr. Korošec je po teh poročilih izrecno povedal, da se mora klerikalizem boriti proti razredni socialistični stranki. Izjavil je tudi, da so socialistične stranke sovražnice delavcev, malih kmetov, obrtnikov in uradnikov. Priporočal pa je soli-darizem med podjetniki in delavci, to se pravi, podjetniki morajo imeti toliko usmiljenja z delavci, da jim iz ljubezni do bližnjega dajo zadostna sredstva za oskrbo sebe in svojih rodbin ob času dela, nezaposelnosti in drugih neprilik delavčevega življenja kakor invalidnost in osta-relost. Naivno je tako naziranje! Ljubljana, 25. avgusta 1927. Izjava dr. Korošca jasno pove; da ali dr. Korošec ne pozna železnega zakona kapitalistične družbe ali pa govori samo volilni govor, ki mu ne pripisuje resnega pomena. Pove tudi izjava, da dr. Korošec še ni nikdar vodil nobenih mezdnih pogajanj, da bi bil videl, v kako mizernih razmerah živi delavstvo in kako malo dajo podjetniki na njegovo »ljubezen do bližnjega« ali so-lidarizem pri pogajanjih. Razredni boj je boj izkoriščanih slojev. Tu sem spada delavstvo, spadajo mali obrtniki, mali kmeti in uradništvo vseh nižjih kategorij. Kapitalizem se hoče oderuško obrestovati in proti oderuštvu gre v sedanjem razrednem boju opravičena dnevna borba. Tu ni pardona, ker ga tudi kapitalizem kot železna veriga zasužnjenja ne pozna. Omeniti moramo še ono stran dr. Koroščevega govora, ki silno reže v meso izkoriščanih slojev. V svojem govoru je dr. Korošec skušal prikazati nasprotje med delavskim razredom in kmetiškim prebival-tsvom. Kot politik je namreč opazil, da se mali kmetje, oziroma kmetijsko prebivalstvo sploh ter delavci pričenjajo zavedati, da so njih socialni interesi v družavi skupni. Čuti, da se kmetiško ljudstvo in industrijsko delavstvo kakor tudi siromaš-neje mestno prebivalstvo zaveda, postajata mali kmet in mestni delovni prebivalec sobojevnika v socialni borbi, zato je segel po stari metodi nekdanjega klerikalnega voditelja dr. Šušteršiča, ki je žel svojo slavo in zmago zlasti s tem, da je hujskal kmetiško prebivalstvo proti mestnemu prebivalstvu in delavstvu. Zgodovina je dokazala, da se njegova politika ni obnesla in v dno srca smo prepričani, da se tudi taka dr. Koroščeca politika ne obnese, če bo slonela na vzgajanju sovraštva med delavskimi sloji kmetiškimi, industrijskimi in obrtniškimi. Preveč je že zbujen socialni čut med narodom in prevelika so bremena, ki jih kapitalizem'nalaga ravno tem slojem prebivalstva. Slovenski klerikalči so bili do- slej večinoma v opoziciji in so kazali tudi siromašnejšim slojem prijazno lice. S preobratom v klerikalni stranki in v sedanjem volilnem boju pa so slovesno priznali, da so nasprotniki socializma, da so na- sprotniki naših organizacij sploh, zlasti odločni nasprotniki proletarskega razrednega boja. Koroščeca izjava bodi bojni poziv vsem, ki jedo kruh v potu svojega obraza, ki stradajo in tudi tistim, ki trpe zaradi političnega preganjanja! Valentin Komavli: Prekmurski problem. Dne 12. avgusta letos je poteklo devet let, odkar so jugoslovanske čete zasedle Prekmurje, v katerem živi okoli 90.000 po ogromni večini revnega kmečkega prebivalstva, ki se nahaja v naravnost obupnih razmerah, ker ta pasivna pokrajina vsled goste naseljenosti ne more nuditi prekmurskemu kmečkemu pro- letariatu zaslužka in kruha na domači zemlji, ker skoro vsa prekmurska zemlja je v rokah vlastelinstva! Industrije v Prekmurju sploh ni in ako odštejemo Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo, je tudi mala obrt jako malo razvita. Čevljarska obrt v Turnišču in nekoliko lončarstva po nekaterih krajih pri tako velikem šte- vilu prebivalstva ne pride v poštev. Naravna posledica tega stanja so beda in pomanjkanje, posledica teh pa bolezni ter vedno večja umrljivost! Ako omenim še izseljevanje, v katerega te prekarne razirjere Prekmurce silijo, sem prekmurski problem pojasnil, ker vse vprašanje tiči v tem, kako rešiti prekmursko prebivalstvo popolne propasti! To vprašanje rešujejo vse meščanske stranke in vlade že celih devet let, reševanje prekmurskih zadev od strani teh strank in vlad pa gre tako brzo naprej, da se od samega reševanja Prekmurcem vsak dan slabše godi! Morda bi bilo v Prekmurju že marsikaj urejenega, če bi vsi ti odrešeniki iz meščanskih strank reševali prekmurske zadeve vseh preteklih devet let tako navdušeno, kakor jih »rešujejo« tri mesece pred vsakokratnimi volitvami, ko gre za rešitev — prekmurskih mandatov! Kakor v 1. 1920, 1923, 1925 in pri oblastnih volitvah 1927, so se vse meščanske stranke tudi za letošnje skupščinske volitve spomnile na Prekmurje, kjer se zopet enkrat vrši volilni dirindaj, kakršnih so Prekmurci že mnogo doživeli. Vse meščanske stranke, od radikalov do demokratov in od klerikalcev do radičevcev, so bile tekom devetih let stalno ali periodično na vladi, imele oblast in moč ter bi lahko marsikatero prekmursko zadevo rešile. Bilo bi demagoško trditi, da bi dosedanje meščanske vlade lahko že uredile vse prekmurske zadeve, ki jih je cel kup. Z lahkoto pa in brez najmanjših pretresljajev bi lahko, ako bi hotele, rešile vsaj najnujnejše zadeve, ki segajo globoko v življenje in obstoj prekmurskega prebivalstva. Pred vsem čaka rešitve pravična izvedba agrarne reforme, ki je glavni predpogoj za zboljšanje obupnega položaja prekmurskega kmečkega prebivalstva. Z razdelitvijo magnatske zemlje se ni morda nikjer tako krivično postopalo kakor v Prekmurju in to v splošnem, še posebej pa z agrarnimi interesenti madžarske narodnosti, kateri morajo pač nositi vsa bremena, ki jim jih država nalaga, ki pa vsled krivičnih zakonov nimajo pravice do koščka zemlje, na katerem bi si pridelali vsaj za silo potrebnega kruha! Za opisati vse, kar se je delalo v Prekmurju z agrarno reformo, bi bilo M $ ^nm. ■ a ■ ^ §.£& SINALCOB ^iBBEZ ALKOHOLAiSIi IllpiBHEZ ALKOHOLA|™^ 'S! 2*1 i iž\Ni /J\V, im /C\Vi Ijp', 1«Nri treba spisati debelo knjigo. Našla se je pač cela vrsta ljudi, ki so agrarno reformo, oziroma izvedbo iste izkoriščali v lastni interes, kšeftare-nje in dobičkarstvo, ljudstvo pa še vedno čaka na zemljo, do katere ima vso pravico! V zvezi z izvedbo agrarne reforme je drugi tudi važen problem, to je uspešnejša in večja zaposlitev okoli 15.000 sezonskih delavcev, ki vsled novih razmer ne morejo najti zadostnega zaslužka v državi ter so v veliki meri navezani na zaposlitev v inozemstvu, posebna na Madžarskem. Zaposlitev teh tisočev poljedelskih delavcev je postala posebno pereča spomladi 1. 1925, ko je madžarska vlada prepovedala prekmurskim delavcem dohod na Madžarsko. Ako bi se gospodje iz meščanskih strank, ki se tudi sedaj potegujejo za glasove teh delavcev, vsaj nekoliko pobrigali za to vprašanje. bi gotovo našli možnost zaposlitve vsaj par tisoč prekmurskih sezonskih delavcev na Madžarskem. Mesto pa, da bi to vprašanje vzeli resno v pretres, je v jeseni leta 1925 neki radičevski poslanec v finančnem odboru izjavil, da prekmurskim delavcem ni treba hoditi delat na Madžarsko. Kam naj gredo delati, seveda ni povedal, zaposlitev teh delavcev na madžarskih veleposestvih pa je še vedno nemogoča, čeravno bi se to vprašanje dalo gotovo urediti pri trgovinskih pogajanjih z Madžarsko, ki se menda že dolgo vršijo. V politično-upravnem oziru čaka v Prekmurju na rešitev občinska samouprava, katera je že od 1. 1920 izročena na milost in nemilost občinskih geren-tov, ki z malimi izjemami gospodarijo z občinskim imetjem kakor vedo in znajo. Razpis občinskih volitev v Prekmurju je zadeva, ki je bila že neštetokrat na dnevnem redu in vse vladajoče stranke so stokrat obljubile, da bodo izvedle občinske volitve — če bodo Prekmurci pri teh ali onih volitvah dali glasove eni ali drugi stranki. Razne stranke so pač dobile volilne kroglice in — mandate, občinske volitve pa spijo spanje pravičnega in občine gospodarsko propadajo. Poleg naštetih glavnih zadev je še cela’ vrsta večjih in manjših vprašanj, ki bi bile lahko že davno vsaj deloma urejene, ako bi vladajoče stranke nudile Prekmurcem manj volilnih obljub in več dejanj. Kakor že omenjeno, se vse meščanske stranke spomnijo na Prekmurje le za časa volitev, ko te minejo, se pa živ krst ne zmeni za vse te prekmurske zadeve. Zato naj se gotovi ljudje nikar ne razburjajo, če se je prekmurski kmet-proletarec začel zavedati in drugače misliti. Dejstvo, da je prišlo v Prekmurju veliko število pristašev Radičeve stranke spontano do spoznanja, da je treba kreniti na drug pot, na pot združitve malega kmeta z industrijskim delavcem, kaže, da se je tudi v tej krnečko-proletarski pokrajini pričel proces, ki je povsod tam, kjer prebiva zatirani in ogoljufani delovni narod, neiizogiben. Še posebno ve-lj ato za Prekmurje, kjer je ljudstvo doživelo že mnogo razočaranj, ki niso razočaranja samo mimogrede, kajti prekmursko ljudstvo ni pozabilo člogodkov v preteklih letih in pri vsakih volitvah, ko so nekaj tednov švigali po Prekmurju avtomobili in se je razmetaval denar v stotisočih samo zato, da postane ta ali oni poslanec. Prekmurci se še dobro spominjajo, s kakšnimi parolah so prihajali med nje prejšnja leta radičevski generali in s kakšnimi argumenti prihajajo danes. Prekmurski kmet ni še pozabil, da so na primer radikali pri volitvah 1. 1923 delali na rešitvi prekmurskih zadev s tem, da so izdali ogromno ljudskega denarja za volitve, denarja, k* je šel bog zna kam, samo ne v korist ljudstva. In če prihajajo danes isti ljudje med prekmurske volilce s parolo »iz naroda za narod«, vedo Prekmurci prav dobro, da je to samo fraza, s katero skušajo loviti volilne kroglice za stranko, ki bi bila še najlažje Prekmurcem pomagala, ako bi hotela! Dnevne novice. Enotna kandidatna lista Socialistične stranke in Zedinjenja za občinske volitve v Ljubljani je bila vložena v sredo, dne 24. t. m. Volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 2. oktobra 1927. Demokrati in klerikalci že poveličujejo svoje zasluga za občino, čeprav je bil socialistični klub, ki je največ koristnega predlagal in izvedel ob odporu zlasti demokratov, ki so na vse načine ovirali delo v občini. Razpuščali so občinski svet, poslabšali volilni red, zabranili izplačilo kaldermine, preprečili najetje posojila v gospodarske in socialnopolitične namene, za zgradbo stanovanjskih hiš ter celo očitali prevelike plače mestnim u-službencem itd. Da, da, kadar so volitve, takrat se jim pa cedi med iz ust. Ljubljančani, ko pojdete volit, spomnite se, da so demokrati in klerikalci proti vašim interesom ter volite enotno listo Socialistične Stranke in Zedinjenja. Sedanja volilna borba mora dati temelj konsolidirani Socialistični Stranki. Proletariat v Sloveniji ima enako težak boj pri svoji konsolidaciji, kakor povsod drugod, kjer je v početkih ali pa ni osnovan na zdravih temeljih razrednega socializma. Upamo, da smo pri nas najhujše boje preboleli, največjo krizo premagali. Opominjamo in vabimo pa so-druge že danes, da tudi po volitvah kažejo isto iskrenost in ljubezen do zdravega delavskega pokreta, kakor sedaj med volitvami. Nobena sila oben heretizem ne sme več omajati vpostavljene enotne delavske fronte organiziranega delavstva in kmetov, ki nastopa v sedanji volilni borbi. Delavstvo mora vsak poizkus, ki bi hotel po volitvah nadaljevati cepljenje delavskih vrst, z vso energijo zavračati. V našem organiziranem pokretu je dovolj dela, dovolj prostora za nesebične delavce, za iskrene prijatelje, ki imajo namen podpreti delavski politični pokret. Toda pokret mora biti in ostati razredno socialističen in osnovan na načelu proletarske demokracije. Na tem stališču absolutno stojita Socialistična Stranka in Zedinjenje. Vsak delavec volilec mora voliti v narodno skupščino! Kdor ne bi volil, zanemarja svojo dolžnost in dokazuje s tem, da delavski razred res ne zasluži pravico, za katero se je delavstvo leta in leta težko borilo. Socialistična stranka je za enoten delavski pokret. Zato sodeluje pri volitvah z vsemi organizacijami in skupinami delavstva, ki so isto-tako iskreno za zdrav enoten razredni pokret. Zato ti ni treba šele razmišljati, kako bi volil. Voli v našo skrinjico, v katero volijo vsi zavedni in organizirani volilci! Likvidacija Slavenske banke se vleče kakor morska kača in slišal sem iz ust strokovnjakov, da bi bili vložniki (ne akcionarji) dobili lahko vse izplačano, v najhujšem slučaju pa 70°/,, vlog, ako bi se likvidacija takoj izvršila. Tako pa, ker se stvar vleče in se mnogi uradniki še plačujejo in advokati »kalkulirajo«, se lahko zgodi, da dobe vlagatelji kvečjemu 30—40 °/0. 20. avgusta je bila v Zagrebu prva likvidacijska seja in iz strahu pred vlagatelji so poklicali tudi policijo na pomoč. Doslej se je oglasilo okrog 3000 upnikov, le amerikanski se še niso javili. Prisotnih pa je bilo 1500 vlagateljev. Kot konkurzni komisar je otvoril posvetovanje gosp. Golubič, kot upravnik konkurzne mase je nastopil dr. Aleks Horvat. Tolažili so upnike, češ, vsi se bodo upoštevali, koliko pa se bo izplača- Naše skrinjice so: v Ljubljani 3. na Kranjskem 4. na Štajerskem 6. P. Strmel: Nad pogoriščem. Drama v treh slikah. II. dejanje. Čez nekaj mesecev pred Zalarjevo hišo. Nekateri pogrebci odhajajo. Orehovec (se poslavlja na pragu): Pa Bog Vas potolaži in zdravi ostanite! Stara mati: Bog Vam poplačaj prijaznost, Orehovec, da ste prišli na pogrebščino. Orehovec: Veste, mati, prenekaterokrat sem že šel za pogrebom, tako žalostnega ne pomnim, kakor je bil danes. Saj tudi drugokrat ni bilo duhovna in niso niti zvonili, pa sjno vedeli, da je to radi revščine. Stara mati: Povedali so mi, da župnik niso utegnili priti? , Orehovec: Tako se reče. V resnici pa je bil popolnoma drug vzrok, da niso prišli župnik k pogrebu. Kaj more nedolžno dete, če si Zalar in župnik nista dobra. Stara mati: Jaz še ne vem ne, kaj sta imela, zakaj sta prišla navzkriž? Orehovec: Oh, veste zaradi tistih hlevov, ki jih stavi občina pri farovžu in Zalar je nekaj * pisal na škofijo. Tega mu župnik ne otipu-stijo. Zadnjo nedeljo so o tem pridigali in pred celo faro povedali, da se je Zalar pritožil proti njim. Stara mati: In zato niso hoteli danes na pogreb. Orehovec: Tako pravijo. Veste, vsi ljudje so rekli, da to ni prav. Pa kaj si moremo po- magati? Gospod župnik lahko naredijo, kakor hočejo. Se bodo že enkrat še sami zagovarjali, če niso ravnali prav. Stara mati: Ti moj večni Bog! Zaradi posvetne reči se maščujejo nad nedolžnim otrokom! — Otrok je itak v nebesih, a oče in mati sta radi tega še bolj žalostna. Orehovec: Kako bi ne bila? Najprej žalost, sedaj pa še spogledovanje ljudi! Tako je pač, ne moremo si pomagati. Srečno, pa pridite še kaj v naš kraj! Stara mati: Zdaj bom pa morala že večkrat pogledati k Reziki, da ne bo zbolela od žalosti. Orehovec: Pa le pridite! Srečno! (Odide.) Stara mati (zagleda hlapca v ozadju): Joža, na-prczi le konje, da me boš potegnil domov! Joža (pride bliže): Saj vendar ne boste kar po pogrebu odšli, pa pustiil gospodinjo samo v žalosti? Stara mati: Veš Joža, moram iti. Pa že še pridem pogledat. (Na pragu se prikaže Rezika vsa potrta.) Joža:' Gospodinja, poglejte, stara mati pravijo, naj naprežem in jih peljem domov. Stara mati: Kar naprezi, da kolikor mogoče tiho odidem! Rezika: Moj Bog, mati, kaj res že hočete oditi 2 (Joža odide.) Stara mati: Kaj pa naj, otrok moj, saj ti ne morem nič pomagati. Rezika: Mati, ne morete si misliti, kako mi je hudo. Ko bi mogla vsaj tudi jaz umreti, da bi me pokopali pri detetu. (Zopet v jok.) Stara mati: Naj te potolaži Bog! V vsakodnevnih skrbeh boš lažje nosila spomin na otrokovo smrt. Rezika: Vedno se mi zdi, da vidim otročka bledega med rožami in svečkami, kako vzdiguje ročice in me kliče, naj pridem. Stara mati: Cuj, Rezika, pojdi z menoj, da se malo premotiš, da ne boš mislila samo na dete. Rezika: Saj ne morem, kaj naj dom pustim? Pa Zalar je tudi tak revež. Ves obupan je, že vse dni nič ne je in ne govori, danes pa kar blede od žalosti, od jeze in sramote. Kar strah me je, da si še kaj ne napravi. Kako je bil otroka vesel, vedno ga je pestoval . . • Moj Bog, zdaj pa taka strašna nesreča. Stara mati: Nikar se še za Zalarja ne skrbi! Možje take nesreče lažje prenesejo. Najbolj zadene pač otrokova smrt mater. (Iz ozadja prihaja Rožmarinka, oprtena s košem, od druge strani pride Katra s škafom na glavi.) Katra: Rožmarinka, pridi bliže, da boš zraven pri pogrebščini. Rožmarinka: Jaz kupujem samo jajca, na Vašo pogrebščino pa nočem. Katra: Zakaj nočeš, saj se drugače ne braniš, če te kdo vabi. Rožmarinka: Na Vašo pogrebščino že nočem, saJ še duhovna niste imeli pri pogrebu. Kjer Pa duhovna ni pri pogrebu, tam pa tudi Rožma-rinke ni pri pogrebščini. lo, še ni mogoče reči, pač pa »pričakujejo« da vsaj 40 °/0. Predlog, da se v prvi vrsti upoštevajo nedoletni vlagatelji, je komisar odklonil, češ, da je protizakonit. Čudni so zakoni, jeli? Vseh tirjatev je okrog 130 milijonov dinarjev, na Slovenijo odpade 75 milijonov, torej več ko polovica. Vemo, zakaj! Glavna je terjatev napram »Landerbanki« na Dunaju. Pa tudi vlada ni storila svoje dolžnosti. Toda kapitalistična vlada ne izkljuje oči kapitalistom, pa bili kakršnikoli in odkoderkoli. Približno sto terjatvam so že na prvi seji ugodili, razprava se je nadaljevala v pondeljek, 22. t. m. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, Ljubljana je preselila svoje poslovne prostore v Gledališko ulico štev. 8 (palača Pokojninskega zavoda za nameščence). Razdelitev referatov v poedinih zadevah in uradne ure za stranke so razvidne iz zadnje številke lista »Privatni Nameščenec«. Kako so si zamislili skupen nastop. Da bodo delavci spoznali, s kako neiskrenimi ljudmi je imela o-Praviti SSJ pri pogajanjih za skupen nastop, priobčujemo resolucijo, ki so je bernotovci in dekalisti sprejeli 17. julija, ne da bi jo objavili. Na podlagi te resolucije bi naša stranka imela samo eno dolžnost, pozvati tisoče svojih volilcev, da za razbijače glasujejo. Resolucija. Sporazum med dekalisti in JSDS se je sklenil na sledeči načelni podlagi: Pa tudi brez teh vezi je SLS v zadnjih časih ponovno odkrila svoj čisti boržuaski značaj. Najjasnejše v zadevi podaljšanja stanovanjske zaščite, "ko je strankina delegacija v mariborski oblastni skupščini stavila nujni predlog naših poslancev, da skupščina zahteva od vlade podaljšale zaščite, je to gladko odklonila, češ da je zadnji čas, da tak »izjemni« zakon preneha. Ni pa bil zadnji čas za to stranko, da preneha drug »izjem-m« zakon, zakon o zaščiti države, našega predloga, 'da se zahteva °d narodne skupščine njega ukinitev Predsednik oblastne skupščine niti y razgovor ni pripustil. Oni soglašajo, da imamo v državi kljub ustavnim določilom danes zakonito klasificiram dve vrsti državljanov, od katerih sme ena svobodno vršiti dejanja, za katera se druga vrsta kazensko goni v večletne ječe. Oni tudi soglašajo s tem, da se. v to drugo vrsto predvsem šteje zastopnike proletariata. Za dejstvo, da je postala SLS čisto kapitalistična stranka, pa je nudil baš dr. Korošec v poslednjih dneh še poseben dokaz. Zopet ga je vzel iz blejskega sporazuma. To je zatrdilo o reviziji ustave in v vezi s tem o ustanovitvi druge, gosposke zbornice. Gospodska zbornica, ki jo neke države še imajo, je razumljiva stvar. Ko si je teku 19. stoletja demokracija z revolucijo in krvavimi boji na Vikadah izsilila od fevdalov __ pOežje gospode — oblast, tedaj ni bi-a nikjer v stanu, te gospode popol-noma potlačiti. Parlamentarizem mladega meščanstva je bil v prvi dobi le koncesija fevdalne gospode, ki je bila v to prisiljena. Ta pa si je Pridržala v svojih gosposkih zborni-cah kontrolo in verifikacijo vsega dela demokratičnih parlamentov. Razloček med demokratičnim parlamentom je ta, da je gosposka zbornica ostala privileg fevdalnih slojev in pozneje tudi zastopnikov kapitalistične aristokracije, ki niso irneli nobene veze z ljudstvom. To niso bili voljen člani, temveč so postajali člani zbornice po svojem dednem položaju, ali jih je imenoval monarh ali, v poslednjem času jih je. imenovala zbornica sama. To so bili zastopniki gospode, knezi, škof- 1. Sporazum med obema strankama je sklenjen za vso Slovenijo. 2. Platforma, spopolnjena z dodatnimi objavljenimi pismi SSJ velja za obe stranki nasproti SSJ. 3. Nosilci list se razdele tako, da pripada Ljubljana, Ljubljana—Novo-mesto dekalistom, mariborsko volilno okrožje pa JSDS. (Mi pa naj glasujemo. Op. ur.) 4. Dekalistom pripadajo nadalje nesporno sledeči okraji: Prevalje, Laško, Maribor levi in desni breg, Brežice in vsi glavni okraji na Kranjskem. Za ostale kraje se določi razdelitev sporazumno v komisiji, ki je izvoljena. 5. Skupen nastop s socialisti je mogoč, ako sprejme SSJ našo platformo in dodatno pismo na SSJ, ki je publicirano v »Enotnosti« št. 25 z dodatki, ki jih be stavila JSDS glede mežiške doline in Delavske zbornice. 6. Glede kandidatur, ki se even-tuelno prepustijo SSJ, bomo sklepali na sestanku s SSJ. 7. Lista se imenuje DKRB. Celje, dne 17. julija 1927. Prepis overovil: Jaka Žorga. Ta resolucija govori jasno, kako iskreno so si oboji zamislili enoten nastop pri predstoječih volitvah. SSJ naj bi najprvo sprejela pismo, s katerim so jo mislili umazati, potem pa naj bi se zadovoljila s kandidaturo — v šmarskem, konjiškem in ljutomerskem srezu ... Iz previdnosti pa »špetirniki« te resolucije niso objavili, ker so se bali ogorčenja, ki bi jo izzvala. je itd., ki so si tako zbornico oču-vali do neke mere svoj privilegiran položaj v državi. Obično so te zbornice pomenile cokljo za delovanje parlamenta samega. One so vsepovsod samo ovira za funkcioniranje demokratične državnosti. In kjerkoli se je ta poslednja uveljavila, je padel pomen gosposkih zbornic na nivo brezpomembnih relikvij, ki jih tradicija še vzdržuje zaradi spomina na pretekle čase. Pri nas pa naše domače fevdalne gospode nikdar nismo imeli. Na Slovenskem so bili to Nemci, v Srbiji lurki, na Hrvatskem Madžari, z izjemo nekega malega števila Hrvatov, ki pa je bil na tem, da se tudi pomadžari. Eni, drugi in tretji so z nacionalno revolucijo izginili z političnega sveta. Ali bi te mrliče rad poklical dr. Korošec zopet v življenje? Na drugi strani, ver imamo pri nas dovoljno, hvala bogu — če imata oče in mati petero otrok, pa bi lahko vsak član družine dobil svojo vero. Ako naj bi se vsi ti škofje in verski predstavniki natrpali v gosposko zbornico, bi dobili lepo špe-tirnico. Vse to vidijo tudi vladni krogi. Dr. Korošec je govoril prehitro in preveč. Zato so začeli njegova izvajanja demantirati in tudi on sam je bil prisiljen, da svoje trditve — po stari Radičevi metodi — malo popravil. Povedal je, da ne gre pravzaprav za gosposko zbornico, temveč za gospodarsko zbornico, kjer bodo imeli mesta gospodarski strokovnjaki. <* Dr. Korošec si je s tem popravkom napravil slabo uslugo. Zamenil je samo fevdalno gospodo z kapitalistično gospodo. Ime gospodarskih faktorjev pri nas si danes prisojajo absolutno ljudje, ki so pristaši kapitalizma, ali so v njegovi službi. Beati posidentesl Gospodarstvo pa pri nas ne tvori posest, temveč delo, produkcija. V produkciji pa dr. Koroščevi gospodarski činitelji niso aktivni, nego pa-sivni.^Oni ne producirajo, nego samo razpolagajo z produkti, uživajo. Glavna producenta pri nas sta delavec in kmet. Ona sta danes najodličnejši gospodarski činitelj v državi. Zanju pa posebna »gospodarska zbornica« v resnici ni potrebna. Nji- ma zadostuje ena sama zbornica popolnoma. SLS z dr. Korošcem pa je druzega mnenja — oni hočejo — in za enkrat še izrazito samo oni — poleg zbornice za zastopnike naroda še posebno zbornico za gospodo. Suvereniteta naroda se naj še deli z vlastjo gospode. Pri tem pa se nazivlje ta stranka — ljudska stranka. Včeraj se je vršila pred mariborskim sodnim senatom razprava proti sodr. Erženu zaradi članka: »V senci bajonetov«, ki je izšel v »Del. Politiki« in o katerega zaplembi in sodnem postopanju smo ponovno pisali. Državno pravdništvo je obtožilo s. Eržena pregreška izzivanja proti državi in klevete kralja. Omenjeni članek je izšel v »Del. Politiki« kot prevod iz bratske dunajske »Arbeiter Zeitung«, ki svobodno cirkulira v naši državi. Senatu je predsedoval v ss. g. Posega, votanti v ss. Sterger, ss. Pihler in dr. Trauner. Drž. pravdništvo je zastopal g. dr. Hojnik. Sodr. Eržena je zagovarjal dr. Reisman, ki je v jasnem in temeljito zasnovanem govoru razčlenil obtožnico in s strogo logičnostjo pokazal na splošno in pravno neosnovanost obtožnice. Dokazal je, da je inkriminirani članek le dopustna kritika splošnih razmer in da ni najmanjše podlage za obtožbo glede kraljevskega doma. Kama-rila je eno, kraljevski dvor drugo. Navedel je posamezne pojave v našem političnem življenju, ki kažejo, da se mora parlamentarizem in ustavnost pri nas šele uveljaviti. Izpodbijal je nadalje zelo spretno in ponovno aktivno legitimacijo državnega pravd- Mor. »Luftschlosser« — ali hiše za železničarje! Kakor smo čitali v dnevnem časopisju, zlasti v »Slovencu«, namerava družba: Vukičevič, Korošec in drugovi, zgraditi veliko stanovanjsko hišo za železničarje. Ako ne bode kakih nepredvidenih zaprek, se bodo mogli reflektanti že 12. septembra vseliti. To bo sicer volilna hiša, toda ista bo zelo zračna in stanovanja bodo silno udobna, najmanj tako, kot so ona pod državnim mostom! Prošnje sprejema tvrdka SLS, volilni odsek, Koroška cesta št. 1 ali 5. Toraj železničarji, kateri nimate stanovanja, sedaj je čas! noste pri UublJooi. Dne 14. t. m. je sklicala SLS volilni shod v »Ljudskem domu« v Mostah, na katerem je poročal poslanec SLS g. Smodej. Shodu je predsedoval župan g. Oražin. V markantnih besedah je g. Smodej orisal današnji položaj v državi. Omenjal je bistra razumevanja poslancev SLS v politični borbi v narodni skupščini. Med drugim je tudi omenjal o redukcijah pri železnici, glede katerih so poslanci SLS popolnoma nedolžni. Dotaknil se je tudi 40milijonskega darila črnogorskim princem. Zaradi votiranja 40milijon-ske odškodnine je povdarjal, da je bil edini izhod, da se je za potomce pokojnega Nikita votiral 40milijonski znesek, ker v nasprotnem slučaju, ako bi prišla zadeva pred evropski forum, bi našo državo veliko več stalo, češ, da je bilo črnogorski dinastiji za več kot 40 milijonov Din imovine odneseno! (Od koga?) Celotni govor g. Smodeja se je seveda do skrajnosti vrtil okoli volilne agitacije v prid SLS. Označil je, da je njihov klub v neštetih slučajih marsikatero breme, katero se je skušalo Sloveniji naložiti na rame, znal spretno odstraniti. Slednjič je vsem zborovalcem priporočal, naj vržejo kroglice v skrinjico stranke SLS, ker v nasprotnem slučaju bi podprli stranko, katera je več škodovala kot koristila, to je JDS. K besedi se je oglasil s. Trškan, ki je orisal današnjo bedno stanje proletariata. Zahvaljeval se je g. Smodeju za vse dobrote SLS, katerih dobrot nismo v najmanjši meri občutili. Povdarjal je, da je skrajni To je pač najogabnejša laž. V najugodnejšem slučaju bi se mogla na-zivati le stranka buržuazije. Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO* šumečo limonado. ništva za sodno postopanje v predmetni zadevi, ker more v tem slučaju tožiti zaradi klevete le na podlagi predhodnega privoljenja s strani notranjega ministrstva. Zahteval je na osnovi iznešenih argumentov in razlogov, da se obtoženca oprosti. Proti obtožnici in v pojasnilo socialistične kritike notranjih razmer in socialističnih načel je govoril nato sodr. Eržen, izpodbijajoč posamezne trditve drž. pravdnika in navedbe obtožnice. Po daljšem posvetovanju je senat razglasil oprostilno razsodbo. Senat je osvojil mnenje zagovornika glede v aktivne legitimacije za (postopanje, kakor določa čl. 79 tiskovnega zakona, ki izrecno navaja kot pristojno oblastvo za postopanje državno pravdništvo, katero ima v predmetnih slučajih postopati le po naročilu notranjega ministrstva. Navzoči poslušalci so sprejeli o-prostilno razsodbo senata z očitnim zadovoljstvom. ♦ Besedo ima sedaj ljubljanski »špe-tirklub« pod predsedstvom inženerja Gustinčiča, ki nam socialistom vedno očita, da smo v zvezi z monarhisti. čas, da se proletariat situacije se-dajnosti zaveda in da proletariat nima od ene in druge meščanske stranke prav nič za pričakovati, kajti tem leži na srcu v večji meri dobrobit kapitalističnih, nego proletarskih, to je neposestnih slojev. Posestni sloji naj volijo svoje, a ne-posestni svoje poslance, katerih nalog bo, da bodo 'do skrajnosti izmozgan proletariat neumorno zastopati znali. Oglasil se je. g. Smodej in izvajanja s. T.rškana kot nekako demagogijo označil, češ, da s. Trškan noče kapirati, da so poslanci SLS vsestranski, ki znajo kapital kakor tudi delavske interese zanesljivo zastopati (kar pa mi pri najboljši volji ne moremo razumeti). ^ Iz tega volilno-agitacijskega govora g. Smodeja posnemamo, da si hoče SLS z vsemi sredstvi prilastiti privilegij parlamentarnega zastopstva delavstva vseh političnih mišljenj. Zavedajoč se svojega položaja, bodo brezposestni meščanski" sloji dne 11. septembra vrgli kroglice v 4. skrinjico. Ruie. Delovanje ženske sekcije SSJ. V nedeljo, dne 21, avgusta se je konstituiral odbor ženske sekcije SSJ in sicer so bile poverjene funkcije sledečim sodružicam: predsednica Škof, namestil. Buchmeister, tajnica Šnofl, liamest. Žižek, blagajničarka Gornig, nam. Strnad; nadzorstvo: Pernat in Vigec. — Razvoj ženske sekcije v našem industrijskem kraju je nadvse razveseljiv. Sekcija pridobiva vedno nove članice, vse pa vrše pridno agitacijo. Tudi v volilni boj bo naša sekcija posegla aktivno, da bomo pokazale našo silo in dokazale, da je žena že zrela, da dobi politične pravice, da bo mogla sama odločati o svoji usodi v državi. St. Pavel pr! Preboldu. Za preteklo nedeljo napovedan shod še je vršil ob lepi udeležbi delavstva. Shodu je predsedoval sodr. Nidorfer, poročala pa sta ss. Grčar in Komavli. Govor s. Grčarja so navzoči pazljivo poslušali in pogosto-ma odobravali. Celo celjski Leskošek, ki je bernotovske shode že ab-solviral in prihaja zato na naše shode, se je iz Grčarjevega govora Pomen predstoječih parlamentarnih volitev za SSJ. Poročilo za oblastni zbor, dne 17. julija 1927 v Celju. Tiskovna tožba proti „Del. Politiki". lahko mnogo naučil. Za s. Grčarjem je govoril še s. Komavli, ki je podal nekaj r.avodil za agitacijo. Na to je dobil »besedo« še Leskošek, ki je sicer rekel, da bo stvaren, a je ravno pri trinajsti besedi začel gnjaviti navzoče sodruge z raznimi, čenčami o mučeništvu Moderndorferja, o angleškem Monringu itd. Ker so tudi delavci v Št. Pavlu prav dobro poučeni o vseh teh rečeh, je Leskošek »takratko« potegnil, kakor jo je potegnil predpreteklo nedeljo na žegnanju v bližnjem Sv. Lovrencu, Zbirajte za bojni sklad proti klerikalizmu! V znanem veleprocesu, ki ga je 27 duhovnikov, tkzv. višja cerkvena aristokracija naperila proti s. Erženu kot uredniku »Volksstimme«, je bil s, Eržen obsojen. Delavstvo mora na to kjer tudi ni smel govoriti proti naši stranki. Vsem p. n. naročnikom in čitate-ljem iz Ljubljane in okolice najtopleje priporočamo solidno tvrdko »Alko« v Ljubljani, kakor tudi vse ostale tvrdke glasom današnjih oglasov. K iltura.* O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve juRO-lovanske socialno-demokratične stranke. Tako se imenuje knjiga, ki jo je spisal Anton Kristan in jo je založila Zadružna založba v Ljubljani. Razpravlja o delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske social-no-demokratičfte stranke od 1848 do 1896 zelo pregledno in dokumentarično. Posebno zanimiva so poglavja o preganjanju socialistov, o obravnavah, o France Železnikarju, Prvem maju. Cela knjiga obsega 200 strani in je pisana zelo poljudno in zanimivo. Pridjan je seznam slovenskih socialističnemu delavstvu namenjenih knjig, Mame* kihih oo.BAirtuutav.mMiiAmnuuanfc \A\Vx. »»»*»» ».CZ.OUBL3ANA ,/:S^S ^ Anic KIT.' odgovoriti r rhirko ra Hntevni sklad ! brošur- revii 1,1 časopisov, ki ga je sestavil________ 3Cgovoriti z zbirko za bojevm Sklad , cvetko Kristan. Stane 30 Din in se dobiva {PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKE CENE1I proti klerikalizmu! v Zadružni založbi in v vseh knjigarnah. firNEZ TERPEnt J! PRODAJALNA DUNAJSKA C. 14 UUBUANA POLEOTRGOVINA SCHNEIDER IVE.70VSEK DOBRE LASTNOSTI finega iistila za fevlje so te-le: Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In te lastnosti ima Indian Pasta Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali. Centrolnn gin 1. d. * iiiiiiiiiiiiiii nudi zajamčeno pristna štajerska, dolenjska, dalmatinska in druga vina. LJUBLJANA, VII Frankopanova ulica Stev. 11 Otvoritev Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela gostilno ..Pri zlatem zvoncu" na Ruikl cesti Stev. 8 ter bom točila vedno sveže pivo, pristna ljutomerska in haloška kakor tudi domača vina. Za prigrizek vedno na razpolago mrzla in topla jedila. Za obilen poset se priporoča Helena StegenSek. Iran Mor, Ljubljnna Izdelovanje oljnatih barv, lakov, firneža in steklarskega kleja. Prodajalna: MikloStteva cesta Stev. 4 Skladišče: Vidovdanska cesta Stev. 14 Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče. L. MIKUS LJUBLJANA, MESTNI TRG 15. * DEŽNIKI NA MALO. NA VELIKO. USTANOVLJENO 1820. - TELEFON 3282 OBVESTILO! Jakob Perhavec tov. za izdelovanje likerjev, desert, vin in sirupov Maribor, Meljska cesta 3 obveščam p. t. občinstvo, da sem previel s l. julijem 1.1. trgovino z alkoholnimi tekočinami (razprodaja na drobno) od Albrecht & Strohbach GOSPOSKA ULICA ST.19 ter se priporočam za obilen obisk. — V zalogi bom imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce. Postrežba tožna. Cene solidne. JAKOB PERHAVEC Gosposka ulica 19 ■o 2 JS N x