AKCIJSKI PROGRAM 1 ------------------------ ....... ¦¦!!¦¦ i ii.....................ii ¦ iiMpi— i i ¦¦¦ HH»imiim»i¦ !¦¦¦-.....—¦¦¦¦!—ii\nimmm ¦¦ iiwi>¦¦¦¦! —ipi¦ibiiiiimpi¦WWPHBWW—<''—¦ ii—WMMpmiHWilW —|IMflM—MH»WI1Wyn1111ftll*WHJW za izvajanje družbenega plana kmetijstva in gozdarstva v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 Osnovni cil j kmetiistva v letu 1981 ie nridelati čimveč hrane za prehrano prebivalstva. Kmetje in delavci, združeni v kmetijski zadrugi in tozdu kmetijstva, si bodo prizadevali, da bo obdelan vsak kos kmetijske zemlje. Kmetje-gozdni posestniki in gozdarji v gozdnih obratih bodo s sečnjo in spravilom lesa za industrijo in drv za kurjavo skrbeli, da bo gozdnogospo-darski načrt za leto 1981 izpoln jen in posekana lesna masa racionalno izko-riščena. Glavna usmeritev primarne kmetijske proizvodnje v občini je živinore-ja. V občini vsako leto izvajamo popis živine v zasebnem sektorju kmelij-stva. Iz podatkov za zadnja štiri leta je razvidno, da se stalež govedi vsako leto nekoliko povečuje, in sicer ie bilo glav leta govedi 1977 ¦ 3461» 1978 3613 1979 .3701 1980 . 3813 plan 1981 " 3850 Poleg tega je v občini še 470 glav plemenskih telic v družbenem sektorju. Živinoreja je usmerjena v pridelovanje mesa in mleka. Poleg govedoreje je v kmečki reji pomembna tudi prašičereja. Poleg staleža prireje govedi narašča tudi proizvodnja mesa. Za primerjavo navajamo podatke o proda-nih in zaklanih živalih (živa teže): leto govedo prašiči ton ton 1977 390 ,52 1978 512 212 1979 537 I92 1980 556 187 plan 1981 590 200 Za prirejo mesa so še rezerve v tem, da bi dosledneje izvajali prepoved klanja telet in z nakupom telet za pitanje zunaj območja občine. Odkup mleka je v zadnjih letih sicer naraščal, toda prepočasi. V nekate-rih hribovitih vaseh odkup mleka še ni organiziran, zlasti v KS Besnica in KS Klopce. V ravninskem predelu, zlasti v primestnih vaseh, je prodanega še precej mleka neposredno potrošnikom. V takih primerih je vprašljiva higiena mleka, saj ni možna veterinarsko-sanitarna kontrola mleka, kot to izvajamo pri organiziranem odkupu mleka. Organizirano preko kmetijske zadruge je bilo odkupljeno mleka leta litrov 1977 1.160.000 1978 1.250.000 1979 1.292.000 1980 1.371.402 plan 1981 1.430.000 V rastlinski proizvodnji bo osnovna naloga pridobiti čimveč krme za ži-vino. V ravninskem predelu je poleg pridelave krme pomembna pridelava zelenjave in povrtnin. V hribovitih predelih bo rastlinska proizvodnja usmerjena v pridelavo krme, krušna žita za prehrano in žita za krmo živine. Rastlinska proizvodnja se bo v letu 1981 povečala za 3 %. To bo možno s pravočasno izvedbo spomladanske setve. Spomladanska setev je trenutno najpomembnejše opravilo, saj je bilo zaradi zgodnje in dolge zime marsi-kaj zamujenega. Za izvedbo navedenih nalog, so v občini zadolženi: TZO Dobrunje, skupnost za pospeševanje kmetijstva, Perutnina Zalog, živinorejsko pose- ' stvo Zadobrova, sadna drevesnica Studenec, Ljubljanske mlekarne, sadna plantaža Senožeti, kmetijska zemljiška skupnost, veterinarska postaja Po- savje in gozdno gospodarstvo Ljubljana. TZO Dobnuje je v občini zadojfena za organizacijo kmetijstva v zasebnem sektorju. Poleg tega so njena skrb tudi tista družbena zemljišča, ki niso vključena v družbeno kmenjstvo. Ta zemljišča daje kmetom-kooperantom v dolgo-ročni zakup. TZO bo dobavila kmetom reprodukcijski material, prek po-svepeševalne službe dajala strokovne nasvete, izvajala odkup živine, mleka, vseh kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. TZO sodeluje s 600 kmetijami na podlagi kooperacijskih pogodb. K temu bo v letu 1981 priključila 50 novih kooperantov. Za nemoten potek odkupa mora TZO urediti pogodbe o dohodkovnih odnosih z delovnimi organizacijami živilske industrije in delovnimi organizacijami blagovnega promela kot tudi dobavilelji reprodukcijskega materiala. Za spomladansko setev in dognojevanje bo TZO nabavila 950 ton umetnih gnojil, 45 ton semen in zadostno količino zaščitnih sredstev m herbicidov. Za izpopolnitev strojnega parka bo nabavljeno 21 traktorjev, 14 nakladalnih prikolic, 14 trosilcev hlevskega gnoja, 7 cistern za gnojevko in 10 BCS kosilnic. Za povečanje staleža živine bo nabavljeno 200 telet, 150 ovac in 30 plemenskih kobil. V letu 1981 bo TZO odprla dve novi progi za zbiranje raleka na območju KS Besnica za vasi Volavlje, Janče, Vnajnarje in Gaberje ter v KS Klopce za vasi Klopce, Vrh, Zagorica in Križevska vas. Planirani odkup TZO Dobrunje za leto 1981: pitancev 500 glav pitand last TZO 160 gtav druga goveda 120 glav skupaj 780 glav odkup kislega zdja in repe 800 ton odkup sveže zelenjave 400 ton odkupmleka 1.430.0001 V letu 1981 bo imelaTZO naslednje lastne investicije. gradnjo novega skladSča Dobrunjah ter adaptacijo skladišča v Besnici in Zadobrovi. Pri kooperantth bo nanovo zgrajeno ali obnovljeno 10 bazenov za kisanje zelia. TZO Dobrunje bo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljišeih vsa zem-Ij&ča, ki iz kakršnihkoli raziogov niso obdelana, dajala kmetom-kooperan-tom v dolgoročen zakup. Najemne pogodbe morajo biti pisne, najemna doba pa najmanj 10 let. To so zemljtšča lasi Ljubljanskih mlekarn, tozd Poscstva (bivie sadne plantaže) in bivSi topolovi nasadi. Ta zemljišča se s sredstvi KZS usposabljajo za inlenzivno proizvodnjo. Omenjenih zemljišd je75ha. Pri TZO Dobrunje deluje kractijska pospeševalna služba. Zaposlena sta dva pospeševalca in en kontrolor mlečnosti krav. Pospeševalna služba bo izvajala naslednjc naloge: — kmetom-kooperantom dajala navodila pri uporabi gnojil, zaščitnih sredstev, herbicidov v poijeddski, travniški, zelenjadni in sadjarski proi-zvodnji in druga strokovna navodila tehnološkega procesa v rastlinski proizvodnji, — v živinorejski proizvodnji bo sestavljala krmne obroke, sodelovala pri gradnji in adaptaciji hlevov, silosov pri kmetih-kooperantih, priprav-ljala dokumentacijo za najetje kreditov, — izvedeno bo jemanje vzorcev zemlje na različnih krajih v občini (skupaj 30 vzorcev), — organizirano bo poskusno izdelovanje zelenjavc pod folijo, — organiziran bo poskus s pritličnimi češnjami na Cešnjicah, — uvajanje novih sort in zamenjava semen v rastlinski proizvodnji. Na zahtevo kmetov s hribovitega območja bosta organizirana dva nova centra za delovanje pospeševalne službe, in to v Dolskem in v Besnici. Za realizacijo investicijskega programa TZO Dobninje in pri kmetih-kooperantih za leto 1981 je za sedaj zagotovljena le lastna udeležba. Bančna sredstva šc niso zagotovljena. Lastna sredstva hranilno-kreditne službe KZ Ljubljana v višini 6 milijonov din so bila izkoriščena za krediti-ranje investicij pri kmetih-kooperantih na območju naše obtine za leto 1980. Banka teh zahtevkov ni odobrila niti zavrnila. Na kmetijah, ki oddajajo mleko, bomo izvajali tako imenovano »Z« moizno kontrolo za vse krave na območju občine. Ta kontrola bo vsake tri mesece. Na podlagi tega se ugotavlja odstotek tolšče v mleku in imajo last-niki krav pravicodo regresa za telice in premijo za mleko. » A« kohtrola se bo izvajala pri najboljših rejcih, za sedaj v naši občini pri treh, ifi to: v Kaš-Iju pri Avsecu in Kogoju terpri Levičniku v Podlipoglavu. Takakontrola je pogoj za vzgojo rodovniških plemenskih živali s poreklom. Največ živine za meso iz območja občine odkupi Emona — DO Mesna industrija Zalog na podlagi pogodbe s TZO Dohrunje. TZO Dobrunje želi, da bi se ti odnosi razvili v višjo obliko na podlagi kooperacije. S lem hi bilo možno povečati prirejo mesa, saj so še prosie zmogljivosti zlasti na hribovitem območju občine. TZO Dobrunje ima s kmeti-kooperanli iz ravninskega predela občine tudi še proste zmogljivosti za pridelavo zelenjave. Glavni kupec zelenjave je Mercator-tozd Sadje zelenjava. Za polno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti bi bil potreben še en večji kupec. Smotrno je, da bi svežo zele-njavo kupovala tudi Emona. Kmetje-kooperanti bi zaradi bližine lahko neposredno dobavljali zelenjavo v skladišča blagovnega centra Emona. V zvezi s tesnejšim vključevanjem Emone v primarno kmetijstvo na ob-močju občine je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje orga-niziral pogovor s predstavniki Emone in KZ Ljubljana. Iz pogovora je bilo razvidno, da je Emona-DO Mesna industrija zainteresirana za klavno živi-no, Emona Blagovni center pa je zainteresiran za svežo zelenjavo. KZ Ljubljana TZO Dobrunje bo Emoni dostavila program prireje ži-vine za meso in program pridelave zelenjave. Na podlagi tega bosta obe strani sklepali konkreten dogovor in o tem obvestili izvršni svet skupščine občine. Z območja občine gre za Ijubljanske potrošnike letno naslednja količina zelenjave in kislega zelja prek odkupa TZO Dobrunje 1.200 ton prek tržnic ok. 800 ton skupaj 2.000 ton Pridelava bi se lahko povečala za 50%, če bi se vključila tudi malopro-dajna mreža Emone. KZ Ljubljana je pri skupnosti za preskrbo mesta Ljubljana zaprosila za 3.000.000 din iz sredstev za kompenzacije. Sredstva bo uporabila za sofi-nanciranje tiste proizvodnje na območju občine, ki daje največ tržnih vi-škov. Iz območja občine Ljubljana Moste-Polje bodo v lelu 1981 namenjene za prehrano prebivalstva Ljubljane naslednje količinc kmetijskih pridel-kov (zasebni sektor): 1.000 ton kislega zelja,% 1.200 ton sveže zelenjave, 600 ton govedi za zakol, 200 ton prašičev za zakol. Skupnost za pospeševanje kmelijstva je organizirala pospeševanje kmetijstva na območju občine. Združena sredstva bo usmerjala v tisle dejavnosti, ki najbolj vplivajo na povečanje kmetijske proizvodnje. Skupnost bo v letu 1981 uporabilasredstvazaizva-janje naslednjih akcij: — organizirala bo predavanja in tečaje za kmete s temami: prehrana goveje živine, travnišlvo, pridelovanje krme in silosiranje, pridelovanje vrtnine pod folijo, varna vožnja s traktorji, veterinarska predavanja o ste-klini, kmečki turizem in seminar—vrtnarski dnevi 1981. Skupaj bo 18 pre-davanj. Predvidoma v mesecu maju bo tečaj za voznike traktorjev. Organi-zirane bodo strokovne ekskurzi je za kmete-kooperante, za kmečke žene in mlade zadružnike. Na srednji kmetijski šoli bo skupnost štipendirala dva učenca; — regresirala bo tfmetno osemenjevanje plemenic krav in telic na ob-močju občine po 120 din na plemenico; — sofinancirala in sodelovala bo pri organizaciji regijskega tekmovanja traktoristov. Iz naše občine bo 15 udeležencev-traktoristov; — kmetijska pospeševalna služba bo regresirana za dva pospeševalca in enega molznega kontrolorja pri TZO Dobrunje; — v letu 1981 bosta kupljena dva plemenjaka za naravni pripust za plemenilni okoliš Javor in Klopce; — nabavljeno bo 30 plemenskih telic zunaj območja občine; — regresirana bo obrestna mera za bančne kredite, ki so bili odobreni za kmete-kooperante za gradnjo hlevov, silosov, nabavo plemenske živine in kmetijske mehanizacije. Višina regresa je 5,06 % od obreslne stopnje; — tipski načrti za gradnjo hlevov, silosov, strojnih remiz ali za adapta-cijo hlevov bodo regresirani 10%; — pri kmetih-kooperantih bo v letu 1981 zgrajenih 8 novih hlevov s 130 stojišči, adaptiranih 6 hlevov s 100 stojišči, zgrajenih 12 novih silosov za 960 m3 silaže; — regresirana bo nabava semenskega krompirja in semenskih žit. FINANČNI NAČRT SKUPNOSTl ZA POSPEŠEVANJE KMETU-STVA PRIHODKI din 1. Sredstva na žiro računu 98.899 2. Prispevki DO in tozdov po družbenem dogovoru 209.384 3. Prispevek KZS 580.000 4. Prispevek iz proračuna DPS 1.900.000 5. Drugi prihodki .«»i 717 SKUPAJ 2.m000 ODHODKI din 1. Izobraževanje kmetov in kmečke mladine 90.000 2. Dotadja aktivu kmečkih žena in aktivu mladih zadružnikov 40.000 3. Regres za umetno osemenjevanje 230.000 4. Regres za umetna gnojila na hribovitem območju 450.000 5. Dotacija za organizacijo tekmovanj traktoristov 20.000 6. Sofmanciranje kmetijske pospeševalne službe 350.000 7. Nabava pkmenjakov 90.000 8. Regresiranje nabave plemenske živine 280.000 9. Regresiranje obrestne mere 230.000 10. Stroški izdelave načrtov 120.000 11. Regresiranje gradnje silosov 260.000 12. Regresiranje gradnje hlevov 290.000 13. Regresiranje strojnih skupnosti 230.000 14. Regresiranje nabave semen 60.000 15. Stroški poslovanja skupnosti 60 000 SKUPAJ 2.800.000 REKAPITULACU A PRISPEVKOV DOIN TOZDOV ZA LETO 1981 din 1. TZO Dobrunje 1.255,90 2. Veterinarska postaja Posavje 6 951*48 3. INDOV 17.277,50 4. Tovarna močnih krmil 12.277,50 5. Perutnina tozd Meso 37 7^9 05 6. PERUTNINA tozd Reja 53985'49 7. PERUTNINA tozd Skupne službe 36 268*22 8. EMONA - DO MIZ 34.268,22 9. Komunalno podjetje Ljubijana tozd Rast 9.468^30 SKUPAJ 209.3*4,88 din HP Kolinska tozd Tovarna hranil bi morala plačati 189.4987,77 din, vendar že dve leti ni poravnala obveznosti iz družbenega dpgovora za fi-nanciranje skupnosti za pospeševanie kmetiistva niti ni potipisala za ob-dobje 1981 — 1985. PERUTNINA Zalog tozd Reja bo na območju naše občine v obratu valilnica Zadobrova in obratu Dolsko povečala proizvodnjo piščancev za AGROEMONA — obrat živinorejsko posestvo Zadobrova bo vzrejalo 470 plemenskih telicza mlečne farme Emone. Na 250 ha obdelovalnih po-vršin bodo pridelali vso krmo za te živali. Kmetijski zavod Ljubljana bo v drevesnici na Studencu pridelal 30.000 sadnih sadik, od tega 24.000 sadik jablan in hrušk ter.6.000 koščičarjev. Ljubljanske mlekarne —sadna piantaža Senožeti bo v letu 1981 pride-lala 100 ton hrušk in 50 ton jabolk na 10 ha površine. V letu 1981 bo na novo zasajeno 1,50 ha sodobnega nasada goste saditve na površini starega izkrčenega nasada. Veterina Za opravljanje veterinarske sluibe je v občini zadolžena Veterinarska postaja Posavje s sedežem v Polju. S svojo dejavnostjo bo žatirala živalske kužne bolezni. Zdrave živali so pogoj za večjo proizvodnost živali. Istoča-sno se s tem preprečuje prenos bolezni z živali na človeka. Veterinarska služba si bo prizadevala, da bodo proizvedena živila v družbenem kot za-sebnem sektorju zdravstveno neoporečna. Prav tako bo skrbela, da bo promet z živalmi potekal v skladu s predpisi. Služba za reprodukcijo živali bo z umetnim osemenjevanjem in zdravstvenira nadzorom plemenic skr-bela za čim večjo proizvodnost krav. Z organiziranim cepljenjem psov bo zatirala steklino. Z organiziranin neškodljivim odstranjevanjem poginulih živali in ureditvijo objektov se bo _ vključevala v varstvo okolja. Veterinarska služba bo sodelovala pri predavanjih za kmete. Na vseh ogroženih območjih bo organizirala predavanja o stcklini za šolsko mladi-no. Gozdarsfvo V občiniie8160haEozdov. Odtesaie940havdiužbeniin7.220havza-sebni lasti. Z zasebnimi in družbenimi gozdovi gospodari gozdno gospo-darstvo Ljubljana. Za zasebne gozdove je organizirana poslovna enota s sedežem v Polju. Družbene gozdove upravlja gozdni obrat Litija. Za leto 1981 je planiran posek 11.578 mJ lesa, od tega 3.578 m3 iglavcev in 8.0(H)m3 listavcev. Gozdno-gojitvena dela bodo lzvajali na 48 ha gozdnih površin. KMETUSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST bo v letu 1981 izvajala delo po naslednjem prograniu: 1. Nadaljevala boz melioracijskimi deli ob Breski in Dobrunjščici po iz-Uelanem projektu Melioracija Dobrunjščice. S tem bo izboljšanih 175ha kmetijskih zemljišč v Podlipoglavu in v Podmolniku. 2. V načrtu je melioracija travnikov v KS Dolsko pod vasjo Petelinje na površini ok. 60 ha. 3. Nadaljevala bo z malimi melioracijami pod strokovnim vodstvonvin po predlogih krajevnih skupnosti. -4. V nasadu v Vinjah bodo dokončani agromelioracijski posegi po pri-pravljenem načnu za preusmeritev proizvodnje. Prav tako bodo dokon-čanadela na travnikih v Kaštju in Zalogu. Pričeli bodo urejati tudi travnike v nekdanjih topolovih nasadih v Sigah. 5. Za lažjo uporabo sodobne mehanizacije, predvsem traktorjev, v hri-bovitih predelih, bodo urejeni dostopi na kmetijske površine. Tovrstna agromelioracija je velik pripomoček za lažje in varnejše obdelovanje zem-Ije. Tovrstna dela so predvidena: v KS Zadvor v vaseh: Zagradišče, Češnjice in v Šentpavlu, v KS Besnica: v Gaberjah, na Jančah, Tujem grmu in Ravnem brdu^ Vnajnarjih in Volavljah, 3 v KS Lipoglav: v vaseh Mali in Veliki Lipoglav, * v KS Klopce: v vaseh Vrh, Zagorica, Klopce. 6. Načrtno bomo odkupovali vsa v prodajo ponudena kmetijska zem-Ijišča, predvsem večje parcele v perspektivno kmetijskem obnnočju. Zem-Ijišča bodo namenjena kmetom kot nadomestna za izgubljena zemljišča zaradi urbanizacije. 7. Smotrno bomo gospodarili s skladom kmetijskih zemljišč. 8. izJelali bomo načn za perspektivno povečano kmetijsko proizvod-njo v hribovitih vseh po konceptu KZ Ljubljana tozd Dobrunje. 9. Po zakonu o preživninskem varstvu kmetov bomo sodelovali pri ure-janju sredstev za preživljanje ostarelih kmetov. 10. Sodelovali bomo s kmetijskimi organizacijami združenega dela pri združevanju zemlje, dela in sredstev. 11. Izvajali bomo določila po zakonu o kmetijskih zemljiščih. nNANČNI NAČRT ZA LETO 1981 V letu 1981 predvideva kmetijska zemljiška skupnost naslednje pri-hodke in odhodke: I. CELOTNI PRIHODEK prenos iz preteklega leta 7,049,19 prispevek za spremembo natnembnosti kmetijskih zemljišč 7,OOo'ooO,OO odškodnina za izkop gramoza 500.000,00 prihodki od obresti 70.000,00 skupaj 14,619.080,19 II. ODHODKI prispevek za zvezo vodnih skupnosti Slovenije 3,000.000,00 prispevek zvezi KZS Slovenije 150.000,00 skupaj , 3,150.000,00 II. Prihodki za ddo KZS 11,469,080; 19 melioracije ob Dobninjščici in Breski 5,217.230,00 poljske poti in planiranje 1,500.000,00 agromelioracije 1,000.000,00 nakup zemljišč 800.000,00 ureditev hribovitega sveta 500,000,00 preživninsko varstvo 600.000,00 materialni odhodki 275.000.00 sredstva za delovno skupnost 728.100,00 ni. OdhoAi za ddo KZS ¦¦ ddovno skapoost 10,620.330,00 presežek prihodkov 848.750,19 prenos v naslednje leto 268.750,19 za skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Moste - Polje 580.000,00 Za hidromelioracije bomo potrebovali ok. 5.000,000,00 din bančnih sredstev. Ljubljanska banka nam je zahtevek za odobritev kredita dne 29. 1.1981 zavrnila. Za izvedbo del bomo trenutno uporabljali lastna sredstva, tako, da bodo dela po načrtu potekala nemoteno. reSevanje stanovanjske problematike kmetov — kooperantov Kmetje, ki so kmetijsko zdravstveno in starostno zavarovani kot kmetij-ski proizvajalci, pri najemanju kredita za stanovanjsko gradnjo doslej niso bili izenačeni z delavci, zaposlenimi v združenerti delu. Kmet-kooperant je lahkodobil kredit za investicije v kmetijskoproiz^pdnjo pod ugodniini po-goji, za reševanje stanovanjskega problema pa podobnih možnosti ni bilo. Novi zakonostanovanjskem gospodarstvu (Ur. list. SRSštev. 3/81) v 6. členu določa, da izvršni sveti skupščine SR Slovenije in skupščin občin, zainteresirane družbenopolitične organizacije in sainoupravne interesne skupnosti, temeljna banka in Gospodarska zbornica sklenejo družbeni do-govor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Slove-niji. Predlog tega drijžbenega dogovora je bil objavljen v 4. številki Poro-čevalca z dne 24. 2. 1981. V 6. alinei 9. člena tega predloga družbenega do-govora je dana možnost da bodo sredstva za veševanje stanovanjskih zadev i/koristili tudi kmetje-kooperanti in združeni kmetje. 1/ nuvedenega je razvidno, da bodo lahko kmetje, ki sodelujejos kinetij-sko zadrugo, dobili v bližnji bodočnosti kredit pod uaodiii.ni poaoji za gradnjo ali adaptacijo svojih stanovanj. Preksvoje kmelijske zadruge in s potrebno dokumentacijo bodo lahkosodelovali na natečuju, kj ga bo ra/pi--.ala stanovanjska skupnost, pod enakiini pogoji kot delavci, zaposleni \ /ilruženein delu. Predvidoma bo la možnost dana v lelu 19H2.