Posamezna številka 10 vinarjev. V LIdDM v soboto, 17. junlia 1916. Leio XLIV. == Velja po pošti: 2a oelo loio naprej . . li 26-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Keničijo cololotno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35-- V Ljubljani na dom: Za celo leto naproj . . K 24' — za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman inescCno ,, 1-83 === Sobotna izdaja: = za oelo loto......K T— za Nemčijo celoletno . „ 91— za ostalo inozomstvo. „ !2'— ; J J V V } '] r A v i 'M L jA sfp&l \ K Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mni široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3} v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. - Poslano: > Enostolpna pititvrstapo 60 vin. Izhaja vsak dan, izv/emšl nedelje in praznika, ob 5. url pop. Redna latna priloga vozni re(" H-v Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uradniškega ielalona žtev. 74. = M llčeit list n si Imenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. ■ ■ n ■ AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Rusko bojišče. Dunaj, 16. junija. Uradno se poroča: Južno od Bjestra so naše čete odbile sovražno konjenico, sicer na iem prostoru !e praske. Zahodno od Visnjovčika se nadaljujejo navali ruskih kolon proti našim postojankam. V rokah branilcev sta ostala dva ruska častnika in 430 mož. Pri Tarnopoiu nobenih posebnih dogodkov. V Voliniji sc razvijajo na celi bojni črti novi boji. V odseku Stohod—Stir je bilo vnovič odbitih več poskusov sovražnika, fla bi prišel čez reko, pri čemur je imel sovražnik, kakor vedno, težke iz-jjube. Italijansko bojišče. Dunaj, 10. junija. Uradno se poroča: Boji na južnem delu Dofcerdobske planote so se končali s tam, da smo odbili sovražne napade. Pravtako so se izjalovili obnovljeni sunki Italijanov proti posameznim zia&i m dolomitskim postojankam. M igim tleh. (Z dovoljenjem pristojne vojaške oblasti.) (Izvirno poročilo »Slovencu.«) F. L. piše med drugim s severnoitali-janskega bojišča: »Imel sem priliko govoriti z ujetniki. Neki topničar 3. laškega poljskega topniškega polka mi je dejal v navzočnosti dveh ujetih laških poročnikov: »Le pojdite v Milan in dalje v Rim in pore-žite glave tistim, ki so vojno napovedali!« Oba častnika sta molče povesila oči. — Drugi vojak, pešec 89. pp. se je norčeval iz ujetih častnikov in večina mu je pritrjevala. — V barakah, kjer so taborili oddelki 89. pp., smo videli po stenah na vseh koncih napise: »Doli z vojno! Mir hoče- I f t«jS J». Ji-j iuk« Na Asiaški visoki planoti so v teku živahni artiljerijski boji. V Oriler-skem ozemlju so naše čete vzele vrha Tukett in Madaisch. Jugovzhodno bojišče. Dunaj, 16. junija. Uradno se poroča : Nič posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. Dunaj, 16. junija. Uradno se poroča: Brodovje pomorskih lelal je v noci cd 15, na 16. i. ni. uspešno metalo fcom-fc« na kolodvorske naprave v Porto« cjraaro in Latisani in železniško progo Portogruaro—Latisana, drucjo brodovje na kolodvor in vojaške naprave v Motta di Livenza, tretje pa na sovražne postojanke pri Tržiču, škocijanu, Fie-ris-a in Sestri i? ni. Efcolorivor in postojanke so bile večkrat zadete. Opazovali so velike požare. Vsa letala so se kljub ljutomu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Mornariško poveljstvo. mo!« in podobne. Tudi različnih sramotilnih napisov ne manjka. Pri našem predoru laške bojne črte je bila velika večina tega lepega polka uieta in ostali pobiti in razkropljeni. Ko jc naše težko topništvo na mnogih mestih prisililo laške baterije k molku in potem na nekaterih krajih razdrlo izborne laške strelne jarek, so jo junaški branilci velike Italije kar popihali, dasi so bile njih žične ovire tako močne, da jih ni bilo mogoče rezati s škarjami. Lahi pa na to niso čakali, še manj pa na napad z bodali. Popihali so jo ali pa se udali, dasi jih je lastno topništvo zato obstreljevalo od zadaj. Njih obrambni jarki, ki so jih gradili skoraj eno leto, so bili tako udobno zgrajeni, da se pri nas niti za višje častnike ne gradi take. Razen tega so bili Naš prestolonaslednik Karol Franc Jožef je bil v vojnem času dvakrat v Ljubljani. Prvikrat 11. junija 1915 in drugič dne 26. septembra 1915. O prestolonasledni-kovem gibanju smo lani dne 12., junija imeli pripravljeno poročilo, katero radi svoje zanimive vsebine z dovoljenjem pristojne vojaške oblasti danes neizpremenjeno pri-občujemo: Včeraj popoldne ob 5, uri se jc s posebnim dvornim vlakom pripeljal v Ljubljano Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Kari Franc Jožef. Na kolodvoru so ga gospodje: Dež. predsednik baron Schwarz, knezoškof dr. A. B. Jeglič, deželna odbornika kanonik dr. Lampe in dr. Pegan, župan dr. Tavčar, policijski ravnatelj grof Kiinigl in okrajni glavar Kresse. Vse navzoče je prestolonaslednik odlikoval z ljubeznivimi nagovori. Pred kolodvorom se je zbrala velikanska množica ljudi, ki so navdušeno pozdravljali cesarskega princa. Tudi med vožnju v mesto je prirej alo občinstvo prestolonasledniku najprisrčnejše ovacije. Pred svojim odhodom jc počastil prestolonaslednik z obiskom deželnega predsednika barona Schwarza in njegovo gospo soprogo. V večernih urah se je odpeljal dalje. O sprejemu prestolonaslednika se nam še poroča, da je Njegova cesarska Visokost očaral vse navzoče s svojo prisrčno prijaznostjo. Gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona S c h w a r z a je takoj pozdravil: »Vas pa šc poznam iz Bohinj a!« Bil je namreč po svoji poroki v Bohinju, ki mu jo jako ugajal. Jako prisrčno se je pogovarjal nadvojvoda s prevzv. gosp. knezoškofom dr. Jegličem. Naš škof jc prestolonaslednika pozdravil v imenu ljudstva. »Žalibog,« reče knezoškof, »ljudstvo nc ve za prihod Vaše cesarske Visokosti. Sicer bi bilo prišlo v mogočnih trumah in bi Vas navdušeno pozdravljalo.« »Da, tukajšnje 1 j u d s t v o i e d o b r o,« odvrne prestolonaslednik. »T tile a j š n j c ljudstvo se jc vedlo vseskozi lojalno in zvesto. Knezoškof: »Naše ljudstvo jc prepričano, da se bori za pravično stvar in zato voljno prenaša vsa vojne težave. Mnogo se moli za zmago avstrijskega orožja. Zlasti, odkar nas je napadel najnovejši sovražnik, je bplošno zavladala neka vrsta jeza, ki še bolj vzpodbuja k požrtvovalnosti za cesarja in za domovino,« tako močno utrjeni in zavarovani, da bi jim le težko topništvo moglo priti v okom. Vsaka, količkaj vredna armada bi mogla vzdržati najljutejše napade cele mesece. Lahi so jih prepustili ob prvem navalu. Ni čudno, da so imeli naši pehotni polki tako malenkostne izgube na ubitih, — Na opazka, zakaj so tako slabo branili domovino, je' neki ujetnik odgovoril, da kdo naj bi se držal, kadar pridejo naši «ju, ju« (možnar-ji) do njih. Prvi sunek jim je popolnoma zmešal glave, tako da so močno utrjena stališča na Monte Verena (2019 m) prepustili že našim prvim patruljam in zbežali, zraven pa še pozabili dva težka trdnjavska topa z municijo vred, ki se je kmalu nato rabila proti njim samim, kajti topova sla se obrnila. Najbrž so imeli polentarčki iz prvih dni preveč izkušnje, da s Spodnje-štajerci in Karlovčani ni dobro skupaj polente kuhati, ker postane prevroča. — Zanimivo so se znali braniti nekateri ujeti pešci. Zvračali so krivdo na topničarje: ti da so zbežali od svojih baterij takoj, ko so kje v obližju padle avstrijske granate ali šrapneli. Če topništvo takoj beži, kako naj vztraja pehota? Na vsak način imajo Lahi ob Soči boljše čete. Sedaj šele bomo videli, kako usodnega pomena so bili njih težki porazi ob Soči. Najboljše čete so obležale ob kraških čereh. Junaštvo slovenskih ali hrvaških črnovoiniških bataljonov, ki so vrgli v prvih dveh soških bitkah Lahe na Doberdobu s strašnimi izgubami nazaj, bo moralo ostati nesmrtno v vojni zgodovini, Soča se lahko smatra za grobišče laške vojne in — zmage. — Danes zjutraj je bilo megleno — Lahom v prid — popoldne pa je prisijalo solnce. Naši mož-narji so to takoj primerno pozdravili in zapeli vnovič pogrebnico zahrbtnim morilcem — Judežem. Spodnještajerski domobranci pa si bodo vpletli danes nov list v svoj košati lavorov venec. — Kratko pred ofenzivo so nas Slovence, Hrvate in Čehe Lahi s svojih letal otom letakov v češkem in hrvaškem jeziku vabili, naj pridemo k njim. Usoda jc hotela, da so ravno Celjani, Karlovčani in Siščani prvi vkorakali na laška tla — na nesrečo z bodali — in želi silne uspehe. Povabili so nas — in mi smo se odzvali.« XXX Vid Ambrožič z Mirne pa piše: Kar pa je pri tej ofenzivi nekaj nenavadnega, so naše male izgube. Trikrat večje izgube smo imeli, dokler smo bili v defenzivi. Človek bi kar ne verjel, če bi sam ne videl. Drugod smo tudi mnogo dosegli, a je nas precej stalo; tu pa ima neki regiment, ki je bil teden dni v prvi liniji, dva mrtva in še par r a n j e - n i h. Žc prva linija prodere skoraj vselej; redko, da bi morale rezerve poseči vmes. Značilno je, kar mi je dejal neki lovec: »Že M dni »forikam«, pa še nisem oddal strela!« Seveda naših lopov, tulečih kot da je sodnji dan, ne morejo vzdržati Italijani..t Mi — v podobnem položaju pri Gorici — smo vzdržali, a oni so bolj nežnih živcev .., Ko smo njih jarke zavzeli, smo šele videli delo naših velikanov, gnusobo razdejanja ... Grozno, nepopisno že samo za pogled! OroliovI se odpiralo... vlč. gosp. Andrej Bratina, ki je bil dne 12. t. m. zaclet od sovražnega izstrelka in težko ranjen v glavo, jc umrl naslednjega dne v rezervni bolnici v G. Rešitev ni bila mogoča! Tragična usoda ljudomilega in prijaznega gospoda duhovnika in sožrtev vzbuja po vsej okolici veliko sočutje in bolest: danes meni, jutri tebi!... Vojaška duhovščina je izrazila svoje občudovanje neustrašenemu junaku z lepim vencem in udeležbo pri pogrebu, ki je bil juna.-ka-duhovnika dostojen. Bilo je sedem čč. gg. Bog plačaj čč. sobralom in vsem p. n. gg. udeležencem ter št. peterskim občanom. Pokoju i je bil sin priprostih kmečkih staršev iz Štomaža pri Ajdovščini, rojen 20. junija 1852, v duhovnika je bil posvečen 27. avgusta 1876. Na novi sv. maši mu je pel pod vodstvom sedanjega našega knezonadškofa do-broznani naš tenor, g. Val. Černic, ki mu jc na pogrebu nosil križ. Služboval je nekaj mesecev kot upravitelj v Lo-kavcu, kaplanoval jc v Podmelcu sedem let, v Komnu dve leti; vikarjeval je v svetovnoznanem Dobrdobu nad dvajset let, in je bil še vedno v stiku s tamkajšnjimi begunci, koje je tudi podpiral. Zadnja njegova, služba je bila v Kostanjevici, kjer je pastiroval osem let, a pokoj je užival v mirnem Št. Petru že poldrugo leto! Bil je natančen gospod v vseh rečeh, zelo spreten in fin gospodar, a do vsakega pravičen! Na zunaj ni kazal čustvenosti, bil jo možkega značaja, a gojil je iskreno Iju-bav do Boga, do presvetih Src Jezusa in Marije, koji genljivo pozivlje v svoji oporoki, a ljubil jc tudi svoj rod in svoje ljudstvo, kojega se jc spomnil z znatnimi volili. Žalostna Mati Božja na Gradu dobi: 500 K; Slovensko sirotišče v Gorici: 3000 K; Šolski Dom: 1000 K; Salezijan- Prestolonaslednik: »Ta za-vratni napad bivšega zaveznika je res nekaj nečuvenega. Take verolomnosti ne pozna zgodovina.« Kot zastopnik dežele je mesto odsotnega deželnega glavarja pozdravil dr. Lampe. Prestolonaslednik: »Kaj dela gospod deželni glavar?« Dr. Lampe: »Naš deželni glavar je ravnokar na Dunaju, koder obravnava z goriškim deželnim glavarjem in s poljedelskim ministrom, kako bi dobili iz goriških beguncev koscev in žanjic za Kranjsko.« Prestolonaslednik: »Kajko stoji letina na Kranjskem?« Dr. Lampe: »Izvrstno, ccsarska visokost. Polje in travniki so v najboljšem stanju in vse je pridno obdelano, Žc mnogo let ni bilo tako blagoslovljene in obile letine kot letos. Naša naloga in skrb jc lc, ali bomo mogli košnjo in žetev opravili. Če to izpeljemo, potem smo brez skrbi za bodočnost in bomo vse zdržali.« Dr. P c g a n a je vprašal prestolonaslednik, koliko časa jc v deželnem odboru in kateri referat ima. Nato se je informiral o občinskem referatu. Župana dr. T a v č a r j a jc vprašal, koliko časa že županuje. »Kako je z aprovizacija mesta?« Župan: »Vse gre popolnoma gladko, kakor je pač inogocc v sedanjih razme- rah. Občina se je za časa preskrbela z najpotrebnejšim.« Prestolonaslednik: »Pa jesta tudi tu le koruzni kruh?« Župan: »Mi mešamo, cesarska Visokost. Imamo tudi ržene in druge moke.« Nato je vprašal prestolonaslednik še, kako je z bolnišnicami, z vojaško nastanitvijo itd. Policijskega ravnatelja grofa Kuni-g 1 a je vprašal, če je Tirolec in čc je tudi on iz grajščine Ehrenhausen, ter se pogovarjal o njegovi rodbini, ki jo pozna. Istotako je odlikoval z nagovorom tudi g. c. kr. okrajnega glavarja Kresse-t a , prezidialista c. kr. deželnega predsedstva. Prestolonaslednik si je s svojo odkrito ljubeznjivostjo pridobil srca vseh. Mladostna živahnost polna prožne svežosti se druži z globoko resnostjo, ki je je zmožen samo preizkušen mož. Lepi, mladi častnik, zagorel od vojnih naporov, sc zanima za notranje upravne posle naših oblasti ravno tako, kakor za brambo domovine na bojnem polju. Silen v vojski, mil in dobrotljiv v miru — tak je bil vsikdar Habsburžan. In te lastnosti ima v obili meri tudi naš prestolonaslednik, ki si pridobi takoj ljubezen vsakega, s katerim občuje. ci: 200 K; Slov. Alojzijevišče: 100 K; Glavni delež pri N. Tiskarni v Gorici pripade čč. oo. kapucinom: 250 K; ubogim dijakom c. kr. slov. gimnazije v Gorici: 150 K; za reveže pri Štomažu ustanovno glavnico 1500 K; cerkvi v Dobrdobu, ozir. tamošnjim ubogim: 400 kron; cerkvi v Št. Petru; 400 K; vojaškim sirotam v štomažu, Kostanjevici in Št. Petru po 100 K. Tudi »Andrea-liurna« ni pozabil! Ponižni g. pokojnik je v oporoki naročil: »Duhovnega pogrebnega nagovora si ne želim, ampak tim bolj pobožne molitve, ker ga nisem vreden in sem v življenju mnogo zamudil radi bolelinosti, torej prosim prizanesljivo-sti in ne nevredne hvale!« Zgodi se tako! — Preblagemu pokojniku ostani med nami blag, prijateljski molitveni spomin! Vsemogočni usmiljeni Bog mu bodi plačnik! Zaniiaivosli od SoCe. (Izvirno poročilo »Slovencu.«) Z dovoljenjem pristojne vojaške oblasti priobčujemo: Laško topništvo je danes zopet glasnejše in nektere točke močno obstreljuje. Že več tednov je vladal skoro mir. Nemara je to uvod k novi drami ob Soči. Kraške skale stoje še vedno trdno in njih branilci ravnotako. Razbili si bodo glave, ako zaplešejo. — Včeraj je na Griže hrdu (Monte dei sei Busi) poskušalo laško topništvo ugotoviti daljave do naših bojnih jarkov. Polagoma so padali streli k nam. Tu so pa strelski jarki prav blizu skupaj, zato je lepo število laških granat smuknilo namesto v naše, v laške strelne jarke. Tam so Lahi »ajutali« in leteli na kose, naši so se pa od srca smejali. Bogve, bo li Cadorna sporočil tudi ta čin njegovega »slavnega« topništva. — Še neko sličico iz II. soške bitke bi rad otel pozabljivosti. Pri vasi Sv. Martin so izvlekli, slučajno, na prosto neko peč z železnim dimnikom. Ta je ležala na prostem. Izvrstni laški topniški opazovalci so to kmalu zapazili, na kar je njih težko topništvo takoj naperilo ogenj. Padlo je v kratkem času več sto granat, med temi največ najtežjega kalibra. Lahi so mislili, da je to kaka avstrijska havbica. O tem činu je Cadorna tudi pozabil sporočiti svojim dragim v domovinL JUDAM o dekle. (Z dovoljenjem pristojne vojaške oblasti.) (Izvirno poročilo »Slovencu.«) Nahajamo se na visokih z debelim raegom pokritih gorah, veseleč se veličastno divnega razgleda na vse strani do tive brezkončnosti. Na nasprotni gori so Italijani, ki zastonj študirajo, kako bi nas pregnali z naše dobro utrjene pozicije. S topovi vsakega kalibra delujejo na vse pretege, a ne narejajo nam nikake bistvene Škode. Bilo je nekega popoldne. Vse tiho in mirno; slutili smo, da se nekaj pripravlja. Nekje v daljavi se je slišalo zamolklo bobnenje, kot nekak odmev iz drugega sveta. Kar dobimo povelje, kdo se prostovoljno javi k poizvedovalni patrulji, ki mora takoj odriniti proti sovražniku ter odkriti njegove tajnosti. Takoj se oglasi kadet R., Slovenec iz K., za njim jaz, potem četovodja Štrukel, Šolar, Vrečko in še nekaj drugih, ki nam je bila nevarnost le naslada. Stali smo pred zelo važno nalogo, zato napišem pismo ženi, da se ponovno poslovim od nje; v duhu jo vidim, kako skrbipolne-ga obraza neguje svojega novorojenčka in polastila se me je žalost. Toda proč z ma-lodušnostjo, le energičen človek doseže uspehe, katere svet občuduje. Hodili smo že kake tri ure po strmih gorskih pobočjih ter se kot kače plazili med skalnatimi presekami uporabljajoč vsak kamen za kritje. Z vrvmi smo vlekli drug drugega na višine ter se po vrveh na drugi strani spuščali v divje prepade, v katerih so šumeli hudourniki, da smo bili v nevarnosti izgubiti zavest. Kar poči strel in krogla mi prederc kapo. Kadet nastavi daljnogled in koj zasledi sovražno patruljo, ki je par sto metrov od nas v skalni zaseki razvita v rojno črto merila s puškami na nas. A mi smo bili strelci. Kakor hitro so se pokazale glave sovražnikov, že oddamo strele in par trupel se prekotali po brezkončni strmini. Ostali pobegnejo, a mi jih pridno zasledujemo, dokler nam naenkrat zmanjka vsake sledi. Ko si zastonj prizadevamo, da bi kaj natančnejšega odkrili, se priplazi do nas kmečka deklica ter nam pripoveduje o sovražniku. Sama nas vodi po nepopisno nevarnih potih, po katerih smo se drug za drugim vzpenjali naprej in več kot polovico jih je od naporov zaostalo. — Nastopila je krasna mesečna noč, ko hura klici so se razlegali po .zasneženi poljski poljani, iz naših poljskih straž pa so švignile svetilne rakete in v svetlem loku razsvetile napadajoče. Bila je desetkratna. premoč. Zaropotali so karabi-nerji, treskale ročne granate in »hura« klici Čerkezov so postajali vedno močnejši. — Naenkrat so počile salve iz prodirajočili sovražnih vrst. »Jezus« jc zaklical korporal Haberl. Dobil je' 2 strela. Dva. moža sta ga takoj onesla. Kadet grof A t e m s je skočil naprej, zavpil in omahnil. Podrl ga je strel v trebuh. Sovražnik je še enkrat naskočil, prodrl skozi žično ograjo in lik nje ležečega kadeta dobesedno razmesaril z bajoneti. Hujše so zaropotali karabin-ci in močneje treskale ročne granate in — odbit je bil napad. Odnesli smo kadeta za fronto na bližnje pokopališče, kjer je že tudi ležal desetnik Haberl. Prišel je bratranec pokojnega kadeta in zaplakal je. Truplo kadeta se je po blagoslovu odpeljalo domov k staršem, kjer ga po-Iože k zadnjemu počitku. Počivaj v miru, ti naš nepozabni mladi junak! Pri pokopu desetnika nas je bilo mnogo navzočih in tudi več častnikov med njimi naš ritmojster. Na krsti padlega, so bili krasni sveži venci, ki so mu jih spletli tovariši. Počasi so spustili krsto v jamo in vsak irned nas je vrgel kepo prsti na krsto kot zadnje slovo v večnost. Gosp. vojni kurat je govoril ob grobu krasen govor in nobeno oko pričujočih dragoncev ni ostalo suho. Na junakovem grobu pa stoji spomenik z napisom: »Povej tovariš, domovini. da sem padel kot junak za vero in cesarja.« — Lahka Ti žemljica! Staršem pa izrekamo naše sožalje. Molite za nas, starši, bratje, sestre in neveste, da nas Bog krepi še v naprej in nam da končno zmago in srečno vrnitev. Rihard Drolc. Šveds&a pisateljica pri cesarju Francu ložeio. Švedska pisateljica Annie Wall poroča v listu »Sydsvenska Dagbladct« o svoji avdienci pri avstrijskem cesarju tako-le: To je v prekrasnem starem cesarskem gradu Schonbrunnu. Adju-tant mi odpre vrata v delavnico cesai*-ja Franca Jožefa in v naslednjem trenotku že stojim pred vladarjem Avstro-Ogrske. Cesar stoji strumno in elegantno le par korakov oddaljen ocl vrat. Po mojem globokem poklonu mi cesar poda prijazno roko in me prosi, da sedem v naslonjač blizu mize. Sam sede meni nasproti. Kar takoj opazim, je zdrava, sveža cesarjeva zunanjost, lepa barva lic in blesk svitlomodrih oči, ki tako prijazno zro nale. Te jasne oči se ne zde, da Iti bile last starega moža, marveč so skoraj mladostne. Skoraj ne morem verjeti, da bo spoštovanje vzbujajoči vladar to poletje dopolnil 86. leto. Preje bi mu prisodil krog 70 let. Cesar stavi več vprašanj, tičočih se Švedske itd. in spoznati je, kako sledi vsemu z vedno živim zanimanjem. Ni treba glasno govoriti. Vladar ima oster sluh. Posebno se zanima cesar za dogodke v Rimu in Italiji kratko pred vojno in dovoli mi o teh dogodkih obširno poročali. Tu in tam pade dobra opazka, hitro vrinjeno vprašanje, in časih se cesar prisrčno smeje. Ker izrazim svoje občudovanje nad junaškimi čini av-stroogrskih armad, odgovori Franc Jožef s toploto: »Da. moje armade in moja mornarica so hrabre in zvesto vrše svoje dolžnosti.« Znano je, kako izredno vitežki je cesar Franc Jožef v svojem mišljenju in celem svojem bistvu. Zato nisem bila tako začudena, ko je vladar rekel: »Tudi Italijanov se ne sme podcenjevati, zelo hrabro so se obnesli.« Vendar moram priznati, da je treba dokaj duševne veličine za tako priznanje nasproti sovražniku, ki je izvršil tako sramotno izdajstvo nad Av-stroogrsko in njenim častitljivim vladarjem. Velika zračna sobana, ki služi cesarju kot delavnica, ima štiri okna. Vogelna soba je to, ki gleda z dvema oknoma na takoimenovani komorni vrt, kjer se cesar, ako je lepo vreme, vsak dan izprehaja. Kkozi okna pada v sobo zeleni odsev visokih dreves. Tako neizmerno tiho in mirno je a- velikem gradu. Noben šum ali glas ne prodre od zunaj v te pokojne dvorane. In pred menoj sedi častitljivi cesar, ki je pre-stal večje preizkušnje nego večina umrljivih Zemljanov in prejel najtrše udarce usode, ne da bi mu mogli le-ti ali visoka leta vidno upogniti njegove strumne, elegantne postave. Pred enim oknom je nameščena cesarjeva pisalna miza. Na tej mizi podpiše vsak dan množino vladnih listin in tu tudi ju-žina, obeduje in večerja. Cesar zelo reclno živi. Vstaja zjutraj ob Štirih in dela s kratkimi odmori ob jedi in iz-prehoclu cel dan. Ob 9. uri zvečer gre k počitku. — Moja avclienca poteka, in cesar lah kotno vstane, spremi me s svojo izredno uclvorljivostjo do vrat, ki mi jih sam odpre. TržaSko pismo. 15. junija 1916. Naša dekleta so včasih dejale, da ona mladenka, ki se poda v službo v Trst, ne pride dosti prida nazaj. Ta sodba jo postala tako splošna, da, se je doma odrekalo vsaki služkinji pošteno ime, ako je kedaj že »v Trstu služila«. To je bilo pogosto krivično, ne pa. vselej. Mnogo je naših deklet, ki so si znale tudi v Trstu obdržati svoje poštenje. Zlasti take, ki so imele dobro materinsko vzgojo, ki so si ohranile nauke morale in ki so imele srečo priti k poštenim ljudem v n o v e m delu mesta. Dosti pa je tudi takih, ki so so podajale oh. prostih nedeljah na plesišča, v krčme in beznice, tam popivale vsaka s svojim parom, ter prihajalo proti jutru domov. Pričele so romati iz službe v službo. Delo jim je postajalo pristudno in zamenjale so svoj poklic z »gospodično s klobukom, ki dobro je in pije, a nič ne dela«. Staromestna kuga je mnogim služkinjam zagrenila voljo do dela in jim odprla pot slabega imena, po kateri se klatijo v sramoto imena svojih staršev in cele občine. V Trstu je bilo precej takih lahkoživk, katere pa je vojaška uprava spočetka poslala kopat, jarke. Sedaj pa jih čisti policija. Vsako pošljejo na varno. Mnogo jih je tudi v bolnici (večina!). Ker sem ravno omenil bolnico, naj o njej nekaj izpregovorim. Da je tržaška mestna bolnica izza časa viadova-nja komore slavna radi stenic, ki bolnikom delajo kratek čas, je staro. Ravnotako staro je, da je v tržaški mestni bolnici postrežba bolnikom, v kolikor jo izvršujejo plačane strežnice, menda najslabša pod solncem. To pa jc tudi verjetno! Kajti za časa kamore se ni vprašalo, kaj je prosilka, ki prosi za> mesto bolniške strežnice, poprej delala in kako je živela. Glavno je bilo, da ni bila »ščava«. Dobila je službo, stregla bolniku dokler so bili njegovi sorodniki poleg, vlekla dobre napitnine, delala pa nič. Bolniki so morali celo pometati in umivati posodo! Le malo izjem je med njimi. Dogodil se je slučaj, da je bolnik ponoči umrl, ko je strežnica spala namesto čuvala. Zjutraj je dobila bolnika mrtvega v postelji — ki je bil seveda ves opikan od stenic! Nekoč so je postavila kontrola pred vrata bolnice ter preiskala te čedne stražnice. Bile so polne jajc, šunke, smetano iz mleka itd. — vse pokradeno na škodo bolnikom! Zato ni čuda, da so se najbolj fanatični zagrizenci prostozidarstva,, ki so opravljali v bolnici službo zdravnikov, zavzemali za to, da se te ženske zapodi in oskrba in postrežba izroči krščanskim usmiljenkatn, o katerih ni čuti drugega kot dobro. Da se to ni zgodilo, je kriva kamora, ki sedaj izginja, a še živi in je še močna. Slovencev se ne žali več toliko. Da pa imajo brivci svoje napise v vseh jezikih sveta, le v našem ne, pa še vedno bode v oči. Aprovizacija dela dobro, le kruh je malce ... lahko bi bil boljši. Boli na moriu z llaiiiaoi. Dočim so se naša krdela na suhem v prvem letu laške vojne izvečine le branila pred sovražnikom, se je naša mornarica in letalstvo pogostoma lotilo nasprotnika in lahko rečemo, v Adriji je letos gospodovala naša mornarica. To se je videlo zlasti že iz pogostih napadov naših pomorskih enot na sovražno obalo. Že prvo noč po napovedi vojne je izvršila naša mornarica uspešen sunek na laško vzhodno obalo in jo obstreljevala med Benetkami in Barletto. Vsi vemo še, kako je udri naš torpedni rušilec »Scharfschiitze« v Corsiuski zaliv, dočim sta ga spremljali križarka »Novara« in torpedovka »T 80«. Hkrati je obstreljevala križarka »Sv. Jurij« Rimini, križarka »Zriny« Sinigallio, a glavna sila mornarice naše je napravila dosti škode pred Jakino-nom in potopila dve ladji, V Benetkah so padali streli na kolodvor in vojaške naprave na Lidu ter letalske bombe na arsenal. Južno Jakinu je obstreljevala križarka »Ra-detzky« most preko Potenze, »Admiral Spaun« ter šterje rušilci most preko Sinar-ce,Capo Marino, Tremiti in Torre di Male-io, • Helgoland« in trije rušilci pri Visco in Manfredonio. V boju pri Barletti se jc razrušil od uveh sovražnih rušilcev eden po imenu »Turbino«. Dne 28. maja so zopet letele bombe na beneški arzenal in Fort Nikolo, Dan kasneje je potopila mina ob uhodu v Tržaški zaliv sovražno ladjo. Dne 8. junija je naše letalo »L 48« uničilo pri Lušinju laški zrakoplov »Cita di Fcrraria , dočim je letalo »L 47« udarilo zopet na Benetke. Dne 9. junija je potopil naš podmorski čoln »U IV« angleško križarko »Li-verpool« sredi med šestimi rušilci torpedovk. Dne 11. junija je šel takisto rakom žvižgat laški podmorski čoln »Medusa« v severni Adriji. Dne 17, junija ponoči so naše križarke in torpedovke zopet udarile na laško obalo do Esma, uničile semafore ob izlivu reke Tagliamento in pri Pesaru, poškodovale mostove pri Rimini in potopile parnik - Maria Garbia«, razbile drugi dan rezervarje in pristaniške naprave v Monopoli. Kolodvora v Bari in Brindisi sta dobila pozdrave iz zraka. Dne 21, junija je streljalo osem naših enot na Rimini, Pesaro in Fano, dne 26. junija potopil naš podmorski čoln v severni Adriji laško torpedovko »5 P«, dočim jc dne 2, julija torpedovka »17 O S« zadela ob mino in se potopila. Oklopnico »Amalfi« je pogreznil dne 7. julija naš podmorski čoln, oklopnico »Giuseppe Garibaldi« je dne 18. julija doletela pri Dubrovniku ista usoda. Dne 23. julija je obstreljevala naša mornarica zopet 160 km laške obali, tako postaje Chienti, Cam-po Marino, Termoli in Ortona, San Benedetto, Grotta Mare in San Vito. Uničila je semafor v Tremiti. Dne 27. julija je poškodovala železnico med Jakinom in Pesaro in zažgala Fano, letala pa so metala bombe na jakin. Naše torpedovke so dan kasneje razrušile laško brezžično brzojavno postajo na otoku Pelagruž, ki ga je zasedel sovražnik dne 11, julija. Dne 29. julija pa so pognale naše mine v Tržaškem zalivu v zrak laški podmorski čoln »Nau-tilus« in torpedovko »6 D N«. Dne 5. avgusta so potopili pri Pelagružu sovražni podmorski čoln »Nereide«, ponoči pri Pulju sestrelili zrakoplov -Cita cli Jesi«, 10. avgusta nncinali v zrak uri Trstu zooe vražni podmorski čoln in obmetali z bombami otok Pcladružo, Dne 12, avgusta nas je doletela prva izguba. Sovražna vojna ladja je potopila naš podmorski čoln »U III.« na jugu in dan kasneje »U XII,« na severu. Dne 17. avgusta so naši iznova obstreljevali otok Pe-lagruž, ki so ga potem ostavili Italijani dne 20. avgusta. Dne 9. septembra je sovražni podmorski čoln sicer poškodoval našo tor- Iiedovko »T 51«, a se je vrnila v domačo uko. Več tednov je bil potem na morju mir. Šele po osvojenju Srbije in Črnegore, ko so se prevažale po morju laške in srbske čete, prve v Albanijo, druge na Krf in v Italijo, so se pokazale naše ladje zopet na delu. Dne 23, novembra sta šla v dno oborožen laški parnik in motorni čoln med Brindisi in Dračem, dne 7, decembra, pri Valoni majhna laška križarka, ki jo je napadel naš podmorski čoln, »Novara« in več rušilcev je uničilo istega dne pri Sv. Ivanu Meduanskem pet parnikov, mnogo jader-nic in francoski podmorski čoln »Fresnel«. Dva dni kasneje je bil zajet v drinskem zalivu oborožen motorni čoln. Dne 29. decembra je napadla križarka »Helgoland« in 5 rušilcev Drač, potopila več ladij in francoski podmorski čoln »Monde*, a izgubila po minah žal tudi dva naša rušilca »Liko« in »Triglav«. Križarka s tremi rušilci je obstreljevala zopet dne 3. februarja 1916 laško obalo ter poškodovala kolodvora v Ortoni in San Vito, a tudi most preko Arielia. Dne 12. februarja so se lotili naši letalci Raven-ne, Codigora in Cavanolla, Podmorski čoln je potopil dne 18. marca pred Dračem francoskega rušilca »Renandin«. Istega dne je torpediral sovražni podmorski čoln proti mednarodnemu pravu našo bolniško ladio »Elektro«. Dne 1. aprila nanosled je bombardiralo 10 naših letal Jakin. Vseh napadov na mesta v Gorenji Italiji po naših letalcih ni mogoče našteti, Omenimo le napade od 13. do 19, novembra 1915 na Brescio, Verono, Bolluno, na tvor-nico za sukno v Schio, na Vicenzo, Videm in Červinjan ter na Benetke, razen tega napade z dne 14, februarja 1916 na Milan, Schio, Monzo, Bergamo in Treviglio. Zato je pregled prvega vojnega leta proti Italiji prav zadovoljiv. Na suhem se branimo sijajno, držimo vse glavne postojanke, na Primorskem celo one, katere je smatralo vojno vodstvo za prehodne. Sovražnik si z orožjem ni priboril nobenega ozemlja a izgubil stotisoče mož. Kako sijajna je bila obramba naših mej, se more soditi iz povelja vrhovnega vojnega poveljnika, ki je govorilo, da je bil sovražnik ob pričetku vojne naši mejni obrambi v šestkratni premoči. Po napadih na morju in v zraku se je lahko prepričal, da je. treba upoštevati našo moč, ki mu je po mnogih izgubah uničila sanje o gospodstvu v Adriji, po sijajnih zmagah zadnjih dni pa tudi temeljito ogrenila skomine po nalib zanj »neodrešenih« deželah. Legija lellno ie wk porie. Včeraj jc izšla cesarska naredba, ki določuje, kako bomo spravili, razdelili in porabili letošnjo žetev in sočivje. V splošnem ostane vse po starem. Vse žito in sočivje je z ločitvijo od zemlje zaplenjeno v korist države. Med žito spada: pšenica, pirjevica, rž, sorščica, ječmen, ajda, oves, sirk, koruza vsake vrste in mešanica vseh raznih žitnih vrst, K sočivju spadajo: grah, fižol, leča in grašica. Koruza in sočivje, v kolikor se porabita kot zelenjava, sta izvzeta od zaplenitve. Posestniki zaplenjenega žita in sočivja morajo skrbel«, da se oboje dobro ohrani. Kmetje bodo tudi letos smeli obdržati toliko žita, kar ga potrebujejo za lastno in poselsko prehrano in sicer ga smejo obdržati v isti množini kot lani. Koliko smejo prihraniti semenskega žita, bo določila gosposka. Nova naredba pa prinaša marsikatero novo odredbo prisilnega značaja in sicer, kar se tiče spravljanja in razdelitve letošnje letine. Že pred dalj časom jc gosposka ukazala povsod popisati površino obdelane zemlje, nato jc ukazala povsod popisati površino obdelane zemlje, na to ;e ukazala ceniti letošnjo žetev; hoče namreč dobiti boljšo statistiko za svoje žitno gospodarstvo in uvaja cesarska naredba novo dolžnost: kmetje so dolžni opraviti nekaj mlal-ve za poskušnjo in natančno zapisati, koliko so naželi in koliko namlalili. Kmet mora svoje žito in sočivje p o-nuditi vojnožitnemu zavodu, Deželna politična oblast bo izdala podrobne predpise o prevzemanju zaplenjenih pridelkov. Novo je to-lc: Deželna politična oblast lahko določi, da morajo v kakem gotovem ozemlju vsi ali vsaj več kmetovalcev skupno obdelati v nekem gotovem času neko gotovo najmanjšo množino (k o n t i n g e n t) posameznih žilnih vrst. Posameznim političnim okrajem in njihovim občinam ali veleposestnikom (menda za Galicijo? Op. ur.) se bo lahko predpisalo določene m c s e č-n e k o n t i n g c n t c. Za izmero teh mesečnih kontingentov bodo služili za podla- go podatki o obdelani površini in letošnjem pridelku, kakor tudi podatki o množinah, katere je vojnožitni zavod lansko lelo pokupil po dotičnem okraju. Tistemu kmetu, ki bi svoje množine za kontingent pravočasno ne oddal, bodo to vzeli s silo in ob enem znižali ceno za 10 odstotkov. Porabo v posameznih deželah uredi deželna politična oblast, ki si lahko ustanovi poseben posvetovalni odbor prised-nikov. Porabo po posameznih občinah lahko uredi gosposka ali pa tudi občina sama. Za te posle si tudi ti dve oblasti lahko izbereta stalne prisednike ali strokovnjaka, občine pa vse te posle lahko izroče posebnemu aprovizačnemu odseku. Podrobno prodajo zredijo tudi te tri oblasti. Ker okrajna glavarstva vsleed pomanjkanja uradništva ne bodo zmogla vsega ogromnega dela, bodo dobila posebne okrajne žitne nadzornike, Kazenska določila so tudi predruga-čena. Zaradi prestopka in pri vrednosti nad 5P0 K zaradi pregreška bo kaznovan, kdor bi vedorna kupil zaplenjene zaloge od takega, ki nima pravice za prodajo. Odslej bo kaznjivo tudi večje kršenje ali zanemarjanje dolžnosti, ki bi jih zagrešil pooblaščenec vojnožitnega zavoda. Kmetovalca, ki bi bil kaznovan zaradi skrivanja ali poškodovanja zalog ali vsled prestopka predpisov o porabi, se lahko postavi pod nadzorstvo od gosposke določenega zaupnika in sc mu lahko ukaže, da temu zaupniku na vsakokratno zahtevo pokaže svoje zaloge in pove, kako jih je porabil. V posebno obt.ežilnih okoliščinah deželna politična oblast kmetovalcu lahko vzame ugodnosti, ki jih ima kot samopreskrbova-lec. Mm razslova m Duaafii. Zanimiva dopolnitev vojne razstave bo tudi na Galicinovem travniku prirejeni oddelek »M a bojišč u«, ki bo nudil obris utrjene bojne postojanke, pa ne bo učinkoval po velikosti svojih naprav, marveč vsled predstave najnovejših vojnoteh-ničnih pridobilev, v kolikor ne stavi meja poučnim nameram dolžnosti tajnosti. V oddelku dospeš najprej na p r e d o z e m 1 j e, ki služi za razstavo uplenjenih letal itd. Potem stopi obiskovalec v takoimenovano b o j n o p o s t o j a p. k o , ki kaže vse vrste strelskih kritij, prekopov, slanišč in arti-ljerijskih kritij, kakor tudi natančno po naravi posnele postojanke s severovzhodnih in južnih vojnih pozorišč. Prvi del razstavnega predmeta tvori na prstenem svetu zgrajen brambni sestav, ki sestoji iz opira-lišča, prve in druge brambne črle, dalje iz sistema zveznih in prometnih jarkov, zgrajenih po raznih gradbenih načinih. Med drugim je videti tu: vozne oklepe, varnostne ščite, žične varnostne pletenine proti ročnim granatam, minometalce, periskope za puške, žaromete, strojne puške, pri-slitžkovalno stražo spredaj v ovirah, lisičjo jamo, pedkopano celico s podkopnimi rovi, napadalni zakop, različna stanišča, telefonsko centralo, možnarje v njihovih stališčih in končno različna opazovaiišča. Drugi del bojne postojanke predočuje razmere na jugozapadnem vojnem pozorišču. Skozi duplino, iz katere je videti kaverna z napravo za vrtanje kamenja, se dospe v kraško jamo, ki je urejena kot stanišče. Odtod vodi pot v topniško kazemato, vsekano v skalo, z lino, potem mimo žarometa in optične trdnjavsko-signalne postaje v prostor za pripravljenost; dalje jc tu mu-nicijska vdolbina in končno posamezne staniščne kaverne. V »kritem« prostoru vidimo naprave za fronto. V preaozem-liu jc nameščena pivarna in z jedjo bo preskrboval obiskovalce »gulažni top«. Na »okrepčevališču« bo dobiti osveževalne pijače in obiskovalec bo dobil tu pravi vtis o tem, na kako razkošen način so zgrajene vojne stavbe naših vojakov, V bližini okrep-čevališča je na poljskem obronku napravljena pomožna post, aj a. V dveh vojnih barakah se predočuje občinstvu proizvajanje lesne volne in bodeče žice na strojih. Tu izvršeni proizvodi se porabijo na fronti. Med obema strojnima barakama jc končno nameščena vojna vinarna. Zanimiva ho tudi razstava raznih časopisov za vojake in druge tiskovine, Jem iFi sver, Sfev. 5 - i Članki: Z obrežja (T. Pahor), — Boji (F. S. Finžgar). — Disonancc (Dr. Ivo Šorli). — V ruskem Turkestanu (Dr. Iv. Knific). — Podobo iz sanj (Ivan Can-kae). — Kvartir št. 8 (Stanko Majcen). Zamorska kraljica (Stanko Majcen). — Gregorčičeva pisma Gruntarju (Izidor Cankar). —- Tlačani (Dr. Ivan Pregelj). Jakob Gallus-Petolin (Jos. Mantuani). Pesmi: Tiha nedelja (Joža Lovron-čič). -- Pravljica (Milan Kurct). — La Di\ina Commedia (Prevcl in razložil J. D.) — Ponoči (V. Skuhala). — Solze (France Bevk). — Pomladna vprašanja (Joža Lovrcnčič). — Pomlad (France Bevk). — Poročna (Joža Lovrcnčič). Književnost: Andreas Milčinovič und Juhami Krek: Kroalcn und Slove- ncu (G). — Henrik Podkrajšek, c. kr. profesor: Slovenska čitanka za državne obrtne šole (V. S.). — Carniola (L C.). Glasba: Ign. Hladnik: 97. psalm, Zdrava Marija! — St. Premrl: Šmarnice. — Fran Marolt: Slovenske vojaške narodne pesmi za moški zbor (Ki-rnovec). —- Matični dobrodelni koncerti (Stanko Premrl). To in ono: Cervantes. Ob tristoletnici njegove smrti (Dr. Fr. Pernč). — Ob tristoletnici Shakespearejeve smrti (Ivan Grafe-nauer). — Naše siikc (I. C.). — Gallusov portret (Mantuani). Drobiž: Pozabljene rokavico (Ivan Cankar). — Listnica uredništva. Naše slike: Sv. Hieronim v celici (Albreht Diirer). — Stara gospa (Rem-brandt Harmensz van Ryn). — »Tako sem stal, tako zasukal meč« (Eduard Griitzner). — Don Quixotc (Tony Jo-hannot). X X X Človek je lahko vesel te dvojne številke, ki priča o enotnem in resnem delu »Dom in Svetove« družine. Leposlovje je v dobrih rokah. Finžgar opisuje trpljenje in boje naših ljudi v sedanjem času, Stanka Majcena »Kvartir štev. 8« in »Zamorsko kraljico« pa boš prebral vsaj parkrat: življenje okupirane zemlje in okupiranih ljudi! Nekaj bi človek pogrešal, če ne bi v »Dom in Svetu« čital tistih kratkih zapiskov Ivane. Cankarja. »Podobe iz sanj« jih imenuje sam in v tej dvojni številki nam odpira »Zlato kamrico«. Njegovi sili se ne moreš ustaviti in vprašanju na koncu naš narod ne bo mogel uiti. Vsi željno čakamo odgovora na tisti »Povej!« in upamo vanj. Prišla sta dva nova solrudnika: J. Pahor s svojo: »Z obrežja« in V. Skuhala z lepo »Ponoči«. Joža Lovrcnčič bo nekaj pridobil. Jožo Debevec pa nas jc pripeljal že do 1;.'. speva Dantejevih vic. Skromen, tih delavec, pa pri velikem delu, ki ho v ponos in bogastvo naše književnosti. Dr. Krek je v nemški knjigi pozabil na slovensko umetnost, zato je Ivan Cankar njemu in še komu drugemu povedal nekaj o »Pozabljenih rokavicah«. Sedanja štev. prinaša nekaj lepih slik. Vidi sc, da jc »Dom in Svet« naš edini list, ki sistematično urejeno obdeluje lepo umetnost in priznajmo: napredek jc velik. Tako je tudi pri glasbi; vidiš vestno, zmerno in strokovnjaško p'6^'6-čanjc. Posebno opozarjamo na Mati-tuanijev spis: Jakob Gallus - Petelin. Tudi mi moramo ponoviti besede na koncu: »Da bi mogla kaka druga dežela reklamirati tega umetnika zase, nedvomno bi so spoštovanje njegove osebe stopnjevalo do kulta; pri nas pa bi bilo želeti, da bi ga vsaj malo poznali. Kajti mož toga pomena, umetnik tc individualnosti, veščak tega bogatega znanja mora prodreti in bo prodrl; ako no pri nas, ga bodo vzeli lcul-turnejši ljudje v svoje vrste.« Za prihodnjo številko dobimo kot prilogo Pre-mrlovo novo kompozicijo »Solnčna pesem sv. Frančiška«. Obsegala bo dvajset strani. Pozornost bodo vzbudila pisma pokojnega Sini. Gregorčiča; sploh se pri ocenah opaža resna težnja našo literarno razmere spremljati z objektivno presojo. Pozabljena tudi nista tristoletnici Cervantcsovc in Shakespearejeve smrti. Iz nekega odgovora uredništva izvorno, da ima »Dom in Svet« sedaj 1600 naročnikov, Mi stavimo novo vprašanje: Pri katerem narodu dobiš za 10 K, kar je vreden naš »Dom in Svet«? BfflOVflOjS. Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega, križca jc dobil polkovni zdravnik dr. Mavricij Rus v Ljubljani. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 87. pp. Gust. Schmidl, poročnik 17. pp. Karel Richter, poročnik 36. top. p. Josip Kralj in poročnik pion. stot. št. 2/8 Andrej Donianig. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje jo dobil major 27. pp. Ivan Petermann, poročnik 4. bos. herc. pp. Ludvik Krejči in poročnik 7. pp. Ernest Witamwas.— Najvišjo pohvalno priznanje so dobili: poročnik 17. pp. Ladislav Fcdinccz, poročnik 4. dom. pp. Samo Ulčakar, pri armadnem poveljstvu, in nadporočnik I-Iektor Battig, pri želez. post. poveljstvu v Nabrežini. — Zlat, zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sla dobila oskrb. oficial dr. iur. Vladimir Pertot in oskrb. oficial Feliks Robič. — Srebrni zaslužni križec s krono na fraku hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 87. pp. Karol Križnik, narednik 87. pp. Gustav Bandek in narednik 7. pp. Artur Poppr. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: lit. četovodja 7. pp. Franc Pacher, tit. desetnik 7. pp. Vid Kalsberger, poddesetnika 7. ou. Peter Soppclc in Josip Koller in četovodja 17. pp. Josip Janini k. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja 20. lov. bat. Ogris Franc. Odlikovanj« pri 5. dragcinskem polku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil desetnik 5. drag. p. Ušaj Mirko. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: kadet Machanek Karel, četovodja Rotovnik Ivan, desetnika Kuhan Anton in Forstner Ivan, patruljni vodji Gsoll Franc in Kuder Franc, dragonci Mole Jakob, Loffler Josip, Am-brožič Nikolaj, Takner Anton, \Veisler Ivan, Godjavcc Alojzij in Niederl Fr., četovodja Svoboda Jos., desetnika Maier Josip in Leisacher Rudolf in dragoncc Stengg Franc. — Vdrugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: dragonci Debevc Ivan, Režok Anton in Kerscli-baumer Henrik. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak grof Attems - Ileiligenkreuz Erik, četovodja Sinili Ivan, desetnika Reiter Ferdinand m Fladerer Anton, patr. vodji Turnhol-zer Julij in Krautstingl Albert, dragonci Bratač Ignacij, Rubin Ivan, Ilc-cher Anton, Ochsonhofer Tomaž, Ortner Ivan, Jercle Josip, Ulinar Ivan, Ritz Rupert, Strakl Martin, Furst Jakob. Pekler Jakob in Goltes Engelbert. Odlikovanja pri 97. pešpolku. Ponovno najvišje pohvalno priznanje jo dobil nadporočnik Mirko Benedikt. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak Basilio Franc, kadet dr. Adamič Josip, štabni narednik Parkelj Ivan, enoletni prostovoljec narednik Brumer Egon, narednik Krašna Alojzij, lit. narednik Line Jakob, četovodja Poje Peter in Rcpič Henrik in desetnik Masten Alojzij. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobilii sanit. praporščak Lobl Julij, kadeta Kahan Aleksander in Perič Franc, štabna narednika Rusjan Josip in Veli tram Franc, narednika Praznik Ivan in Paškulin Josip, tit. narednik Rutar Julij, četovodja Šemcrle Josip, Scdej Pavel, Barbirič Mihael, Gabrijelčič Anton, Benčič Blaž, Rijavec Josip, Jereb Franc, Komel Avgust, Pertot Lambert, Trebižan Ivan, Stegel Jakob in Blažič Vinko, enol. prost, četovodja Mavrič Marij, desetnik Pagani Alojzij, Korcnč Ivan; Lavrcnčič Mihael, Opeka Ivan, Ilcic Ivan. Nartnik Franc, Pertot Iv, Klein Emil, Vupa Jakob, Božič Ivan, Ilosncr Jakob, Prcndivoj Ivan, Grako-nja Anton, Hrvatin Karel, Čehovin Rudolf, Zabukovcc Franc, Urbas Lovrenc, Lampe Ivan, Perko Ludovik, lloman Josip, Ljuba Viktor, Jereb Mihael in Milavec Štefan, enol. prost, desetnik Kovačič Rudolf, tit. desetnik Zanetti Just, poddesetniki Čehovin Leopold, Mikula Alojzij, Krebclj Franc, Bažcc Ivan, Malič Ivan, Zaje Anton, Načino-vič Matej, Kurct Silvij in Ferluga Iv., tit. poddesetnik Rožanec Franc, infanteristi Kale Ivan, Križmanič Franc, Pistan Just, Rocco Ivan, Božič Ivan in Babič Josip in častniški sluga Niggas Franc. — Bronasto hrabreostno svetinjo so dobili: desetnika Ribarič Franc in Godina Ivan, enol. prost, desetnik Uršič Franc, desetnik Gezetič Alojzij in Lorenzon Alojzij, poddesetniki Bon Franc, Bemardis Ivan, Serovač Anton, Dezutclj Roman, Beletič Andrej, Carg-nelutti Furor, Ccledin Josip, Brecely Angel, Durnovič Alojzij, Breščak Viktor, Butinar Pavel, Lakner Ivan in Je-rina Lenard, enol. prost, poddesetnika Katarinič Ivan in Griou Franc, infanteristi Tratnik Ivan, Naglič Leopold, KaIvine Anton, Ivančič Anton, žiž-mund Josip, Jerman .Josip, Feresin Peter, Susian Josip, Jelinčič Franc, Ku-Štrin Ivan, Leban Ivan, Dornik Štefan, Lozej Vinko, Dušič Humbert, Buti-gnon Franc, Zaje Albert, Štefančič Fr., Valciiiinčič Ivan, Kokut Donat, Fort Viljem, Suber Ivan, Kreljič Jurij, Fe-rezin Sebastjan, Herman Henrik, Elcr Karel, Fuk Mirko, Talamini Silvij, Maule Avgust, Mahnič Ivan, Corkve-nik Mihael, Fornazar Josip, Rutar Iv., Konač Ivan, Dehortoli Peter, Šegota Martin, Bubolič Ivan, Jurič Peter/I.a-ginja Ivan, Sulič Anton, Vclikonja AL, Stres Franc, Mare Alojzij, Bandol Peter, Mervič Josip, Flego Jakob, Bemardis Egidij, Silvestri Egon, Tavčar Ven-cel, Grcgorovič Josip, Znidaršič Karel in Blang Alojzij in enol. prost, infanterist Gaudrus Rudolf. U mir. Mirovno posredovanje Švice ia j/. Bern, 15. junija. (K. u.) Pri razpravi je izjavi) Scherrer-Fallcmann, da se mu zdi napačno, ker zvezni svet vojujočitn dosedaj ni ponudil svoje »dobre službe« za mirovno posredovanje. Ravno zadnje čase je časopisje poročalo, da so nevtralne drž.' \c stopile v zvezo za razgovor o mirovni nI;, ciji. Čudno je, da ni Švice med temi nevtralnimi državami, Severne države so v tem oziru storile več kakor Švica. Zato vprašuje zvezni svet, ali jc že storil take korake in če jih ni, zakaj jih ni in čc to misli storili v bližnji bodočnosti. Schcrrcr je rekel; Po haaškem dogovoru imajo ne-vtralci formalno pravico ponuditi svojo službo«. Ta pravica pade šele, če vojujoči izjavijo, da jim predlagano sredstvo ni ljubo. Razun tega pa imajo nevtralci dolžnost ponudili svojo službo. Vsi vojujoči so brez izjeme zaslužili časten mir za svoje junaštvo. Današnji vojni položaj je brez dvoma pripraven, da da povo-d za skupen korak nevtralcev. Če vse nevtralne države ponudijo svojo službo, tedaj je to za vojujoče poroštvo, da se vojnega položaja in njegovih poslcdic ne bo presojalo enostransko in pritransko. Temu skupnemu posredovanju bi se moral pridružiti tudi papež, čegar vpliv na katoliške države ni majhen.« Stališče švicarske vlade. V večerni seji je načelnik političnega oddelka zvezni svelnik Hoffmann odgovarjal: »Časnikarske vesft o posredovanju drugih držav je treba sprfcjiti s skrajno previdnostjo. Lahko označi te%lasove kot netočne, Zvezni svet je že^dsl&o časa v stalni zvezi z nevtralnimi vlacftfiro, ne more pa o tem ničesar poročati. Bfib.lmajo ncvtralci ponuditi svojo dobro sHB?b<4 za posredovanje, to je z ozirom na člc^i^JO. haaškega dogovora iz 1. 1899. vsekajMr'bnez dvoma. S stališča mednarodnega.' pičmr izvrševanje pravice za posredovanjeftn mogoče smatrati kol neprijazno postopdftfe. Sedaj pa obstoji ta nevarnost, da br W storila ena vojna stranka. Trenutek lcriz%\ trenutek najvišjih vojaških naporov,^'kFje'ravno sedaj, jc malo pripraven za poizkus posredovanja. Razumljivo je ScherrCrjevo stališče, če govorimo kot nevtralci, da je ta treno-tek pripraven, ker nevtralci nimajo nobenega interesa na tem, da se mir sklene na bojišču ene ali druge države, ker mi zopet kot nevtralci smatramo, da je za nas naj-boj ugodno, če je med velikimi državami neko ravnotežje. S stališča vojujočih pa stvar lahko dobi drugo lice; zato je na mestu največja previdnost. Nikakor to ne more bili naša stvar, kakor tudi nobene druge nevtralne države ne, da bi vojujoči vprašali, kakšni so njihovi lastni interesi. To morejo samo oni odločiti. Če bi tedaj zvezni svet dobival sicer čisto naravne izjave za mir, tedaj si mora ponoviti, da mora -vlada ohraniti trezno glavo in srcu ne dati preveč besede. Hladno mora razmišljati, bli'jife mednarodni položaj pripraven za posredovanje. Samo tedaj more pravilno postopati. i o^Tega stališča zveznega sveta ne more •predi-ugačiti nobena resolucija, noben shod ali $java. Zvezni svet more le to zagoto--viti,tJda bo tudi zanaprej zasledoval do-dogke z največjo pozornostjo in da bo sre-ičenpCe bo pripomogel do skorajšnjega traj- miru. Glede vprašanja, da naj se sklice splošno konferenco vseh držav, da se posvetuje o mednarodnem pravnem redu za %ešitev vseh mednarodnih sporov, pa mo-fraiS Izjaviti: Zvezni svet je vedno imel jas-"noTpVed očmi, da bo prva dolžnost vsake teatralne vlade skrbeti, da se zopet obno-Vi izbilo mednarodno pravo in da imajo +iev*lralne države v posebno prvi vrsti življenjski interes, da se njihove svete, sedaj tolikokrat kršene pravice zopet postavi na podlago, ki je sedanje mednarodno pravo. Tudi v tem oziru si mora zvezni svet pridržati prosto roko glede sredstev in časa. Upajmo, da ni več daleč tisti trenutek, ko bo zvezni svet mogel odgovoriti ne samo s tolažilnimi besedami, ampak s stvarnimi poročili. Drugega odgovora danes ne moremo dati. (Pritrjevanje.) Vojska z liijo. Laško uradno poročilo. 14. junija. Sovražnik jo napadal na bojni črti Posina zvečer 12. t. m. po ljuti pripravi s topovi v smeri proti Forni Alti, Campigla, Monte Ciore in Monte Brazone, a smo ga povsod odbili. Včeraj se je omejil sovražnik na to, da jc obstreljeval s številnimi baterijami vseh kalibrov naše postojanke na celi bojni Črti od Adiže do Brenle. posebno v odseku Monte Rovegno. Naše čete so se krepko upirale sovražnemu ognju in so odbile oddelke pehote, ki sc nameravali prodirati. V zgornji dolini Bate so se izjalovili protinapadi, ki so nameravali vzravnati naše napredovanje severno od Poclestagno. V zgornji dolini Bela in Zapoge mali za nas ugodno izpadli boji. Ob Soči nobenih važnih dogodkov. Zmagujoči 87. pešpolk. Iz slavnih zadnjih bojev z Lahi se še poroča o bojih 87. pešpolka: Naši priplazijo po mnogih izgubah blizu sovražnih utrdb na hrib. Sovražnik natakne belo zastavo v znamenje, da se hoče vdati. Naši gredo k njim, a sedaj začne sovražnik s svojimi strojnimi puškami naše žeti. Še ostali naši junaki pa gredo le naprej, iu končno je padla laška utrdba, na koji se jc sovražnik držal skoro eno leto in jo z vsem novodobnim utrdil. Neprimerno velike so bile izgube sovražnikove, naših je primeroma le malo padlo, a tem več jih je ranjenih. Naše geslo je: Slovensko kri preliti v blagor domovini. In sreča nam je bila doslej mila. Dobili smo že važne postojanke v roke. Laške laži. Dunaj, 16 junija. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan javlja: Laško uradno poročilo 14. junija trdi, da so se izjalovili v zgornjem delu doline Boita naši protinapadi, ki naj bi zopet vzravnali napredovanje, ki naj bi ga. bili dosegli Italijani severno od Peutelsteina. Nasproti navedenim italijanskim poročilom lahko pribijemo, da poizkušajo Italijani že deset dni brez uspeha napadati našo postojanko v dolini Boita in severno od Peutelsteina. Nastopilo je veliko laških polkov, ki smo jih vse odbili. Na naši strani se niso nikakor severno od Peutelsteina izvajali protinapadi, marveč le na Croda del' An cona, kjer jc začasno na nekem mestu sovražnik vdrl. Naše postojanke so prejkoslej neizpreme-n j ene v naših rokah; sovražnik ni mogel vzeti niti postojank poljskih straž severno od Peutelsteina. Laško veliko prodiranje preprečeno, Kolin. »Kdlnische Z-tg.« poroča z italijanskega bojišča: Trdno stoji, da je nameravalo italijansko vojno vodstvo veliko prodiranje, ki ga je naš pohod na južnem Tirolskem preprečil in prekrižal. Italijani so se na prodiranje, ki so ga nameravali izpeljati na celi bojni črti, ravno velikopotezno pripravljali, ko smo mi napadli in prisilili sovražnika, da se je moral braniti. Z ital.ijanske«5a bojišča. Vojni tiskovni stan, 16. junija. Na italijanskem bojišču ovirata slabo vreme in megla vse vojaške akcije. Letalski napad na Benetke. Base!, 16. junija. Iz Lugana poročajo, da so bile pri zadnjem avstrijskem letalskem napadu na Benetke težko poškodovane kolodvorske naprave in ranjenih 25 oseb, med njimi štirje civilisti. Vesti o laški krizi. Novo ministrstvo v Italiji še ni sestavljeno, zato se pa seveda tudi širijo najrazličnejše govorice o pogajanjih Boselija s politiki in s strankami o sestavi nove vlade. Ena vest trdi, cla prevzame Bissolati zunanje ministrstvo, drugo poročilo pa trdi, da je Sonnino končno le izjavil, da zopet prevzame zunanje ministrstvo. Po tem poročilu prevzamejo najvažnejša ministrstva Boselli, Sonnino, Bissolatti in Orlando. Število ministrov nameravajo povišati za štiri, ustanoviti nameravajo tri nova ministrstva, in sicer za promet, za nabavo streliva in za nabavo surovin. Minister neodrešenih dežela Barzilai sc ne vrne v vlado. Drugo poročilo zopet trdi, da se jc Boselli odpovedal naročilu o sestavi nove vlade. Po nekem drugem poročilu ostane Carcano začasno minister zakladnik, finančnega ministra Daneo, ki se zdaj udeležuje v Parizu gospodarskega posveta, nadomesti najbrže reformni socialist Bononni, ki jc še pred nekaterimi ledni nastopal proti gospodarskim vojskam. Za Bissolatti j a nameravajo ustanoviti poseben urad, ki olajšaj zveze med armado iia vojski in ministrstvom. Bissolatti dobi naslov generalni nadzornik vojske, kar zelo ugaja revolucijskim pristašem vojske. Bosellijevo poslanstvo izjalovljeno? Lugano, 16. junija. Boselli se je odpovedal naroČilu, cla bi sestavil novo vlado. Tajna seja pariške zbornice. Pariz, 16. junija. (Kor. ur.) Zbornica jo sklenila s 412 proti 138 glasovom tajno sejo. Ob pol treh popoldne se je prekinila javna seja, da so izpraznili galerije. Bern, 16. junija. (Kor. ur.) Za tajno sejo pariške zbornice so odredili najstrožjo ukrepe, da se varuje tajnost dogodkov. Ograje palače Bourbon so zaprte. Časnikarji ne smejo na hodnike, marveč se morajo nahajati v neki popolnoma osamljeni dvorani; popolnoma jim vhoda niso prepovedali, ker sc mogočo takoj tajna seja izpremeni v javno. Bern, 16. junija. (Kor. ur.) Vsak minister sme določiti dva sotrudnika, ki so nahajata v posebni sobi, s katerima lahko občuje telefonično. Stenografski zapisnik bodo spravili zapečatenega v arhivu. Vložili so devet interpelacij, ki se tičejo vse Verduna, med temi posl. Favre, ki je vprašal, zakaj se ni skrbelo za zadostno obrambo Verduna in o kaznovanju za to odgovornih oseb. Pariz, 16. junija. (Kor. ur.) Tajno sejo so odgodili pozno popoldne na soboto. Vojska z Rusi. Kakor kažejo najnovejša poročila z ruskega bojišča, se naši nasprotniki ne bodo dolgo veselili nad uspehi, ki jih je priborila ruska jugozapadna armada pod Brusi-lovom. Ruska ofenziva je, kakor vse kaže, že prekoračila svoj višek. Res so Rusi dosegli uspehe, vendar pa ti nikakor ne uplivajo na splošni položaj, posebno pa niso dosegli glavnega namena ofenzive, da bi razbremenili Italijane. Naše desno in levo krilo so Rusi potisnili nazaj, niso pa mogli središča in vprašanje je, če ne bo nova bojna črta za Ruse bolj neugodna, kot je bila prejšnja. Res so Rusi ujeli precej naših, vendar pa so številke, ki jih navajajo, zelo pretirane, poleg tega imajo Rusi trikrat toliko krvavih izgub skupaj. Da so Rusi mogli nastopiti s tako silo, se imajo zahvaliti svojim zaveznikom. Francozi so jim dali poleg topov in municije predvsem častnike in podčastnike svojega ženijskega zbora in tehnične čete, Belgijci svoje oklopne avtomobile, Japonci svojo artiljerijo in in-štrukcijske častnike, Angleži denar in ladje in v Ameriki napravljeno municijo. Kljub tej velikanski pomoči pa Rusi niso dosegli tistih uspehov, katere ;e ententa pričakovala od njih. Upamo, da bodo naše vrle čete tudi v bodoče odbile vse ruske navale. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. junija. (K. u.) Veliki glavni stan: Rusi so nadaljevali svoje napore tudi fčersj preti bojni črti generak groia Both-merja severno od Prze!owke. Med obrambo proti sovražniku so u,'eSi branilci 400 mož. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. junija. (K. u.) Vojni tiskovni urad objavlja sledeče rusko poročilo: Zaplenjena italijanska 28 cm havbica, 14. junija. Zahodno bojišče. Na celi bojni črti južno od Polezije do rumun-ske moje so gonile naše čete sovražnika nazaj. Ujeli srno včeraj 20 častnikov in 6000 mož, zaplenili smo 6'topov, deset strojnih pušk in veliko voz za strelivo; skupna vsota znaša do danes, odkar smo pričeli operacije, 1720 častnikov in približno 120.000 vojakov, plen 130 topov in 260 strojnih pušk. Več enot sovražnika je od bojev od 6. do 11. junija popolnoma razpadlo, kar potrjuje dejstvo, ker so čete generala čerbačeva v primeroma ne-važnem odseku ujele 414 častnikov in 17.000 mož in zaplenile 29 topov, 34 strojnih pušk, kakor tudi drugo vojno blago. Došla poročila javljajo, da je popustil sovražnik mestoma tako velike množine blaga, da jih nismo šo mogli v te kratki dobi prešteti. Zaplenili smo nekje blaga za 30 vrst dolgo vojno železnico. Sovražnik se ljuto brani na. cesti Vladimir-Volinsk. Boji se razvijajo zahodno ocl vasi Zalurcy (25 km zahodno od Lučka), ob cesti med Luckom in Vladimirom-Volinskem. Pri Zaturey so jezdili naši kozaki sijajen napad iu smo pobili sovražni švadron. Zahodno od Dubna so vrgle naše čete sovražnika, napredovale so čez vas Demiavvka. Južnozahodno od Dubna so vzele vas Kozin (25 km južnozahodno od Dubna). Severno ocl Bučača na desnem bregu Stripe je izvajal sovražnik ljute protinapade. V včerajšnjem boju so nam je tudi posrečilo, da smo vrgli sovražnika in da smo zasedli višine na zahodnem bregu Stripe pri Hajvoronki in Bobulincah (20 km severno od Bučača). Južno od Dnjestra smo zasedli Sniatyn. Boj za mostišče Črnovice se nadaljuje. Severno zahodna bojna črta. Nemci so ljuto obstreljevali mostišče Uex-< kull ob Dvini. Južno od Smorgona smo odbili sovražnika, ki se je približeval našim jarkom. Pri Baranovičih in južno od tam do Polezije smo včeraj večkrat trčili na znatne sovražne sile. BOJI PRI ČRNOVICAH. Dunaj, 16. junija. Iz Črnovic se po roča: Ker smo umaknili svojo bojno črto med Dnjeslrom in Prutom, so se začasno izpraznile tudi naše postojanke severozahodno od Črnovic. Naše postojanko v dolini reke Prut v neposredni bližini Črnovic smo zasedli brez boja. Mesto je bilo takoj po boju prizadeto. Na binkoštno nedeljo jo opozorila policija ljudi, naj pričakuje ogenj topov; ljudje so bežali iz mesta. Rusi so otvorili ogenj na drugem bregu reke Prut na mesto, posebno so streljali na kolodvorski okraj. Sovražni topovi so tudi na binkošt-ni ponedeljek obstreljevali mesto. Poškodovali so kolodvorsko poslopje, v južnem delu mesta je ranil šrapnel tri ljudi, gorelo je neko lesno skladišče. Rusi so nameravali ponoči na torek presenetljivo zasesti mesto; napadli so zato s severovzhoda tik od rumunsko meje. Stopili so na rumunsko ozemlje, da obidejo našo obrambo, a tam so zadeli na oborožen odpor ru-munske mejne straže, s katoro so se zapletli v boj; ob tej priliki je bilo ranjenih 23 Rusov. Našo obrambne čete so sipale med tem uničevalen ogenj na sovražnika; odbili so vse napade ruskih množic in jim zadale najtežje izgube. V torek dopoldne so poizkušali Rusi zopet z naskokom na eno naših mostišč, a odbil jih je, še predno so mogli napasti, ogenj naših topov. Odmoru boja je sledil razbijajoči ogenj na naše mostišče Zuczka, ki jc pa tudi ostal brez uspeha; našo topništvo je ravno tako besno streljalo, kakor sovražnik; Ruse smo odbili, dasi so na-skalcovali v 16. vrstah; razvili so se strašni ročni meteži; njih rezerve smo vrgli iz doline Prut daleč čez Sada-goro. Mesto Črnovice je radi obstreljevanja nekoliko trpel o, toda tisti, ki so ostali v njem, so trdno prepričani, cla so jo že dosegel višek bojev in da sc jc kriza dobro prenesla. 2100 KILOMETROV DOLGA BOJNA ČRTA. O položaju na vzhodni bojni črti izvaja major pl. Schreibershofen v »B. Z.«: Kakšne velikanske zahteve stavi vojska na osrednji velesili in kakšno težavno nalogo mora zmagati vrhovno vodstvo, so pokaže, čo upoštevamo veliko dolžino posameznih bojnih črt. Okroglo računano, zmerjeno v zračni črti, je dolga bojna črta na Francoskem 650 km, v Italiji 450 km, samo od Garcl-sketra iezera do izliva Soče znaša 350 Roosevelt obolel. London, 16. junija. (K. u.) Reuter: Iz New Yorka se poroča: Roosevelt je obolel in je odpovedal vse svoje dogovore. K ruski oienzivi. km, ruska bojna črta je dolga 1000 km; Rusi napadajo zdaj na 350 km dolgi bojni črti (od Trsta do Gradca meri proga južne železnice 360 km). Cela bojna črta, ki jo morajo braniti Avstrijci in Nemci, obsega 2100 km. (Torej je trikrat daljša in še 333 km več, kakor jc dolga proga južne železnice iz Trsta na Dunaj.) RUSI SO MORALI NAPASTI, PREDEN SO SAMI NAMERAVALI. Rotterdam. V »Timesu« je pisal polkovnik Repington: Rusi so morali pričeti prej napadati, kakor se je nameravalo. Francozi in Italijani so namreč izjavili, da ne morejo več vzdržati sovražnega pritiska. Zdaj gre za to, če sc bo izogibal sporazum v bodoče svojih prejšnjih napak in če ho nastopal vojaško složno. . SOVRAŽNIKI SE PREKMALU RABU-JEJO. Budimpešta. »Pester Llovtl« jc izjavil o položaju na bojišču: Položaj kc šc siccr ni pojasnil in sc lahko razjasni neugodno za sovražnika. Prezgodaj sc raduje sovražnik; če se navaja še tako visoko število ujetnikov, to ne odloči, ker odločitev bo dosegel le stra-tegični razvoj, ki pa ee ni nikakor zaključen. 103 NOVIH RUSKIH DIVIZIJ. Lugano, 16. junija. »Giornale d' Italia« poroča, da so Rusi postavili 100 novih divizij, ki so namenjeno za av-strijsko-nemško fronto. V najkrajšem času bo ententa fta vseh bojiščih pričela z ofenzivo. NADZOROVAN RUSKI NAPAD. Budimpešta, »Az Est« poroča: Vojni minister Kitchener je potoval zato v Rusijo, da bi nadzoroval, ruski napad. Vojvoda Connaught se nahaja ravno s tem namenom približno d^ tedna v italijanskem glavnem stanu; italijanski lisci so nalašč lagali, ko so trdili, da se je vrnil v London, ker se sramujejo, da nadzoruje njih kralja iu Cadorna angleški vojvoda. PROTI BRUSIL0VU. Stockholm. »Vjestnik« razglaša dolga .poročila o tem, kako so slavili generala Brusiiova. Resno nevoljo so pa vzbudila zdaj nenadna naznanila, da se jc vreme .na ruski bojni črti tako neugodno izprcmcuiio, cla se mora računati na oviranje operacij; slabo kri ;. povzročajo, tucli vedno naglašena poročila, da priteguje ta nemško in avstrijsko vojno vodstvo velika ojačenja. Posebno jo pa ohladilo vročo kri poročilo, . da jc ž« doseglo rusko prodiranje, kar je nameravalo, ker sta Francija in Italija razbremenjeni. Stockholm, 16. junija. Brusiiova poročila, ki so skrajno pretirana, povzročajo v ruskem glavnem stanu vc-selost. Poleg tega so pa napravila Brusi lovu mnogo sovražnikov. Ti sovražniki skušajo sedaj razven stvarnih vzrokov navajati tudi osebne. Brusiiova, osumljajo, ker ima za ženo Nemko-Baltinko in ker jc izredno odločno nastopil, ko bi moralo biti družinsko premoženje njegovo žene ocl države zaplenjeno. Brusilov jc pisal Kuropatkinu grozilno pismo, če takoj nc ustavi kon-fiskacijsko postopanje. 50 MILIJO M SKO DOLARSKO POSOJILO RUSIJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. London, 15. junija. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Ncw Yorka: Zaključilo sc jc novo rusko posojilo v višini 10 milijonov funtov štcrlingov. Berlin, 16. junija. (Kor. ur.) Wolff javlja iz New Yorka: Bančna skupina, ki ji pripadata banki National City Bank in banka J. P. Morgan & Co., je otvorila Rusiji za tri leta kredit 50 milijonov dolarjev proti 6V2 odstotnim obrestim na leto, ki sc morajo poravnati vsako leto v dolarjih. Rusija otvori istočasno v Petrogradu v korist omenjene bančne skupine kredit 50 milijonov rubljev proti menjalni ceni, da veljajo 3 rublji i clolar. MmM volitve. Razno poročila. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. junija. (K. u.) Veliki glavni stan: Na levem bregu Moze so napadli Francozi z močnimi silami južni rob »Mrtvega moža«. Polen;, ko se jim je posrečilo, da co pridobili začasno na prostoru, jih je vrgel ropsi kratek protinapad, Ob tej priliki smo ujeli 3 častnikov, 233 mož in zaplenlH več stresnih pušk, Ponovijeni napad sovražnika pozno zvečer in podjetja proti sosednim črtam na obeh siraneb cd tam so ostali popolnoma brez uspeha, izgube sovražnika so težke in krvave. Na' desnem bregu Moze sc je omejilo bojevanje, ce ce izvzaniejo n:an;ši boji pehote pri soteski Thiaumont, bistveno na močno strelisajc s topovi. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko vtvadno porodilo. 15. junija oh 11. uri ponoči. Naše čete so osvojile po pripravi s topovi z naskokom nemški strelski jarek 11:1 južnih strminah Mrtvega moža, ujeli smo ob tej priliki 130 mož, med njimi 3 častnike. Pri Chattoncourt in na višini 304 je močno delovalo topništvo. Na desnem bregu Moze jc obstreljeval sovražnik živahno odseka Thiaumont in Souvillo. Na, ostali bojni črti ocl časa clo časa topniški ogenj. Belgijsko poročilo. Poleg običajnega delovanja s topovi sc z belgijske bojne črte nič ne poroča. Izgube Francozov pri Verdunu. Atene. V družbi diplomatov je izjavil neki francoski častnik: Res je, da smo izgubili ob napadu na Verdun 400.009 mož, Nesreča v zraku. Bern, 16. junija. (K. u.) Pri Lmceuil (Francija) sta trčila v zraku dve vojaški letali; oba letala sta razbita, vsi štirje letalci so mrtvi. Koliko je Francozov na Nemškem, Berlin, 16. junija. Najnovejša številka »Gazette des Aidennes« poroča: Skupno število v Nemčiji interniranih Francozov znaša 340.000 Draginja v Angliji. London, 16. junija. (K. u.; Reuter: Trgovinski urad je imenoval odbor z naročilom, naj preiskuje, koliko so sc podražila ined vojsko živila in sklepa o predlogih, kako naj se izboljša položaj. Temnopolto! Angleži in Francozi. Francozi so poslali na bojišče 3000 Anamitov, Angleži pa divjake Maoris z Novo Zelandijo. Nadziranje vojnih ujetnikov v Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Kodanj, 16. junija. »National Ti-dende« poročajo, cla se je mecl državami dogovorilo, cla bo koncem junija ali v začetku julija odšlo 20 danskih gospodov v spremstvu gospej Rdečega križa inspicirat taborišča vojnih ujetnikov v Rusiji, Avstriji in Nemčiji. Oblasti se vračajo v Zader. Zader, 16. junija. Vse vladne oblasti sc bodo te dni zopet, vrnile v Zader. Podružnica aVstro-ogrskc banke v Za-dru sc je žc preselila iz Knina nazaj. Holandcl niso zadovoljni z nemškim odgovorom glede »Tubantije«. Rotterdam, 15. junija. (Kor. urad.) »Courant« piše: Objava »Norclcl. AUg. Ztg.« o potopitvi »Tubantije« nc na-pravlja prijetnega vtisa in ne more odstraniti bolestnih čustev na Holand-skem. 2c vnaprej hočemo domnevati, cla je nemška vlada prepričana, cla »Tubantije« ni torpedirala kaka nemška vojna ladja, toda znano ji je, da smo tostran meje drugih misli. Nasproti veliki Ameriki jo Nemčija v takem slučaju iz lastnega nagiba predlagala mednarodno preiskovalno komisijo, proti majhni Holandski pa smatra Berlin to za odveč. Če je »Tubantijo« uničil plavajoči torpedo, tedaj raba torpeda, ki se samo avtomotično ne uniči, če zgreši svoj cilj, nasprotuje členu I osmega dogovora iz leta 1907. Juanšikaj samomorilec? Rotterdam. Francosko poslaništvo v Pekingu je obvestilo »Morningpost«, da se je Juanšikaj sam usmrtil. Bo; med podmorskim čolnom in letalom, Kodanj, 16. junija. (K. u.) »Extrabla-det« poroča iz Malmo: V bližini švedskega brežja pri Istadu se je vršil ljut 10 urni boj med podmorskim čolnom in letalom Ni se moglo spoznati, katere države sta bila. Oba sta bila poškodovana. \Viison — kandidat. St, L-cuis, 15. junija. (Kor. ur Reuter poroča: Konvent demokratov jc z vzklikom zopet postavil Wilsona za predsednika in Marshalla za podpredsednika. Dnevne novice. -f- Petdesetletnica bitke pri Kustoci, Prihodnjo soboto 24. juinja bo 50 let, kar s je bila za avstrijsko orožje slavna bitka pri kustoci. Naša dežela ima ob tej 50 letnici še posebno povod se je spominjati, saj je junaštvo sinov naše dežele bilo takrat ravno tako, kakor jc bilo stoletja prej in kakor je danes in kakor je vedno: vedno neizpremenjeno, vedno brezpogojno požrtvovalno v zvestobi do habsburškega prestola, i o je ponos naše dežele, ki jasno in neskaljeno blesti tudi ob 50 letnici takratnih bojev. V Ljubljani se je seže! odbor, ki je imel nalogo prirediti vse, da sc ta za našo deželo vclepomembna 50 letnica v kolikor je mogoče za sedanje čase slovesno praznuje. Odbor pa je nalete! nakrat na toliko prometnih in drugih tehniških ovir, da ;e sklenil za sedaj slavnosti opustiti ter se pridružuje oklicu g. dež. glavarja in g. ljubljanskega župana, ki izide te dni, naj vse prebivalstvo počasti slavne borilce preteklih in sedanjih dni s tem, da 24. in 25. t. m. izobesi iz hiš cesarske 1 n deželne zastave. Bodi to tih, a iskren naš spomin v sedanjih težkih časih! »Hrast se omaja in hrib, zvestoba naša ne gane.« -f- Slava slovenskim junakom! Gosp. stotnik Sporer pise nekemu koroškemu župniku med drugim; Zdaj smo na italijanskih tleh in gledamo na italijansko ravnino ter upamo da kmalu zlezem o s planin v strah laškemu izdajalcu. 3. junija je žel moj bataljon posebno siavo. Pograbil je sovražniku dva 15 cm topova, štiri strojne puške, 16 častnikov, nad 1600 mož in brezbrojno vojnega materijala. — so se nad vse hrabro obnesli. To je veselje s temi ljudmi naskočiti sovražnika! Sicer se obupno brani do skrajnosti, toda nič mu ne pomaga. Kadar naskakujejo strelci izpod Triglava, se ne more sovražnik nič več ustavljati. (.Wenn dic Triglav-Schutzen stiirmen, gibt es fiir clcn Feind keinen Ha It mehr.) — Torej slava slovenskim junakom I -j- Glavo po koncu! Mnogi starši premišljujejo, kam bodo vpisali svoje otroke v šolo. Odgovor jc pa kratek: Edino v tak zavod, kjer se bo otrok izobraževal na podlagi materinega jezika, kjer sc mu v srce ne bo vcepljalo sovraštvo do svojega naroda in do vere. Če daš svojega otroka kam v uk, daj ga v tako hišo, kjer naš narod, naša vera in kmečki stan ne bo za-sramovan. Ostanimo tudi v teh burnih časih zvesti svojemu rodu in svoji veri. Častno je biti Slovenec! Saj slišimo vsak dan o izvar-rcclnih junaških činih slovenskih sinov! — Zgodovinski dan zn Brezje. Lani v avgustu sc ie izvršila na Brcziah ua- triotična slovesnost, ki prekaša vse, kar se jih je vršilo v vojnem času v naši mili Avstriji. Na letošnji binkoštni torek smo se pa zbrali na Brezjah, kar nas je do dve uri na okrog. Napolnili smo okrašeno cerkev. Zvesto smo poslušali eminentno patriotičen govor g. frančiškana Benvcnuta Winkler, ki nas jc navduševal za avstrijsko domovino in njenega častitljivega poglavarja. Višek odobravanja je žel govornik, ko jo zatrjal, cla mu izmed neštetih vojnih razglednic najbolj imponira ona, ki predstavlja presvetlega cesarja v gorki molitvi za domovino. In nam je tudi imponiralo, ko smo nato videli naše gorenjske župane sredi maloštevilnih mož, ki so šc ostali doma, celo uro klečati pred Marijino podobo in vroče moliti za domovino, dokler jih slednjič ni navdušena cesarska pesem spravila na noge. Da jc bilo petje dovršeno, ni treba omenjati, ,ker to je na Brezjah vedno. — Ljudkajje bila vsa ta patriotična pohožnost. Letošnji binkoštni torek jo za Brezje zgq'dpy!inski dan. — Državn^proračun, »Narodni Listy« poročajo z Dupaja, da vlada sestavlja državni proračun čas od 1. julija 1916 do 30. junija 1917.,'„Misli ga objaviti z vsemi podrobnostmi. . Dosedaj med vojno nismo vedeli za državni proračun. — Za obrtni stan. Na Dunaju so včeraj zborovali vsi avstrijski obrtnopospeše-valni zavodi in obrtna društva. Gre za vojnopomožno , akcijo za avstrijski obrtni stan. Odbor 12 članov bo v kratkem izdal velik načrt. — Odlikovanje. Iz Škofje Loke se nam piše: Gojcnki tukajšnjega uršulin-skega samostana Ada in Marija Bo-scheti sta porabili lanske velike počitnice za to, cla ste z vso vnemo in požrto-valnostjo stregli ranjencem na kolodvoru v Nabrežini. Za to vzorno patrio-tično delo jima jc bila podeljena srebrna častna svetinja Rdečega križa z vojno dekoracijo. Dekliški zavod jc zato na binkoštni ponedeljek priredil ljubko slavnost, ki se je je udeležil očo imenovanih gojenk ter so jo počastili s svojo udeležbo tudi vojaški krogi. Vrstili so se govori in petje patriotičnih pesmi, nakar je odlikovanim gojenkam pripela odlike preč. gospa samostanska prednica. Cesarska pesem je zaključila lepo slovesnost. 6q, — Junaške smrti na laški fronti sta padla: Ivan Krumpestar, vojak<27r domobranskega polka, doma iz kamniškega okraja, in Franc Čarman,, rojen leta 1875. v Škofji Loki, ki jejlS;lur žil tudi- pri domobranskem pešpq}ku št. 27. Padla sta oba na en dan, ji? 9. junija t. 1. — Bodi jima zeml/ica lahka! >ve [ — Na tirolskem bojišču sta padla ppvc dni junija abiturient praporščak Jerpej Tavčar iz Stare Loke in učiteljski,-,pripravnik O t m a r Č r n e. Tavčar se je;p;"e■!!) U^is Vsestransko trgovsko izobražena, vojaščine popolnoma prosta a Sž špecerijske in kolonijalne I' 1 i i široke s prvovrstnimi priporočili, išče stalne pri- Pismene pontidbe naj se blagovolijo vposlati na upravo pod .Poslovodja 1393'. merne »"»»■V-. »..^/."»VB^ l^^^-l^S^V^T«,«^,^ VIKTOR BISCHOF | e. in k p. poročnik V r. J IVANKA BISCTIOF roj. TOMŠIČ — porot?G>tui. JUBTiJANA II Iijubljono, 1,j. junija 1916. 'V 3KA BicSTr^ie^ (.Mor.'!? drugega obvestite.) D Hrvatski so&or. Zagreb, 16, junija. Na prvi saborski seji dne 14. t. m. so odposlali brzojavni pozdrav hrvatskega sabora hrvatskemu kralju Franju Josipu I., prestolonasledniku Karlu Francu Josipu, nadvojvodu Frideriku in nadvojvodu Ev-genu. — Druga seja se je vršila 15. t. m. Navzoč je tudi poslanec Radič, katerega je svojcčasno izključila zi sabora koalicija za okoli 40 sej. Na dnevnem redu je načrt zakona o omejitvi gostilničarskega kredita, o podelitvi indemnitete hrv. vladi do konca leta in o podaljšanju ogrsko-hrvatske finančne nagodbe za eno leto. Manjšina je proti takemu dnevnemu redu in nje člani poslanci Peršic, Radič, dr. Prebeg in Za-gorac govore proti. Razprava o indemni-ateti se nadaljuje. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima obranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. najbogatejši alkalični (natron litijev) kislec na Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača, i O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega 5 zdravnika. I Jaz, Aloizija Sluga posestnica, pre-klicujem in obžalujem vse, kar sem žaljivega govorila zoper g. Jankota Ma-rovšek, brivca v Zagorju, in se mu obenem zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Zagorje ob Savi, dne 6. VI. 1916. prodam zaradi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji na glavnem trgu. Električna razsvetljava. Več se izve pri Karlu Hutaž, brivec v Kamniku. £RHVF\LF\. BS i i* 9 V dnevih neizmerne bolesti in žalosti so nam došla tolažila od toliko strani, da nam ni mogoče zahvaliti so vsakemu posebej. Izrekamo zato na tem mestu naj-prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tako ljubezn ivo tolažili v bolezni in ob smrti nnšega predobrega in predragega očeta, kar nam je bilo v veliko oporo v teh težkih dneh peskušnie. Osobito se zahvaljujemo gg. učiteljem in gg. učiteljicam, ki so v tako obilem številu spremili nam dragega rajnkega na zadnji poti, kakor tudi vsem udeležencem pogreba. Iskrena zahvala bodi izrečena preč. g. župniku Barle-tu za tolažbo ob zadnjih trenutkih. Iskrena zahvala tudi za dorovane krasne vence in cvetje. Se enkrat vsem in vsakemu posebej Bog plačaj. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 17. t. m. ob 10, uri dopoldne cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 16. junija 19:6. Žalujoča rodbina Božja. U VI 461/16-2 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Antonijo Hlebševo, rojeno v Bizoviku, 27 let staro, pristojno v M. D. v Polju, r. k. vere, omoženo, posestnika ženo, nekaznovano, v Sp. Zadobrovi št. 21 stan., radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 St. 228 drž. zak. v navzočnosti dr. Štora kakor javnega obtoži-telja, obtoženke Antonije HlebSeve po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako: Obtoženka je kriva, da je dne 9. maja 1916 v Mostah izrabljajo izredne razmere povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči namreč za liter mleka od Stanislave Kranjčeve 50 h, torej očitne čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14 cesarske naredbe z dno 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266 na tri dni zapora in na 10 kron denarne globe, v slučaju neiztirlji-vosti pa na nadaljnih 24 ur zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroSkov. Ljubljana, 25. maja 1916. Nagode, m. p. Proda se iz proste roke Mizu T.'ubij one, z dvema gospodar, poslopjema, vrtom in njivo, vso pri hiši, ter oddaljeno 7 min. od kolodvora i' smene ponudbe na upravo lista pod »Hiša« Šl. 1307. Dobro ohranjen otroški voziček (za ležo) se proda na Krakovskem na". I, priti. Boljše mizarstvo na Gorenjskem išče TISA Vsakovrstne jigouodja srednje starosti, neoženjen, vojaščine trajno prost, išče službe. Sprejme tudi vsako drugo tej enako delo in ob enem sposoben potnik. Naslov: Upravništvo „Slovenca" pod šifro: knjigovodja 1373. 1379 4 1 močan konj ln !fso¥ci s kolesi! zahtevajte moj najnovejši engros-cenik o kolesih, pnevmatiki in f delih. Najcenejši izvoz A. WEISSBERG, Dunaj , Untere Donaustrasse 23/S. oddelek L Slovensko dopisovanje. IŠČE takoj poštenega in pridnega vaienega v klanju in sekanju govejega mesa Msrija PonSkvar, Koziua, Istra. do sedaj samostojna gospodinja, išče mesta h kaki boljši družini, nnjraje pa h kakemu gosp. duho\niku. Naslov pri upravi lista pod št. 1403. Proda se & ve v sredi trga ob železnici, na najlepšem prostoru — pripravna za vsako obrt — z dvema velikima vrtoma, velikim gospodarskim poslopjem, veliko njivo in travnikom — pod zelo ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila se do^ bij o pri Hranilnici in posojilnici v Sevnici, štajersko. Arondirano 3 «/2 leta star, je naprodaj. Povpraša se naj: Stari trg št. 19. priti. Centralna mlekarna v Skofji Loki sprejme takoj izurjenega pflfli&flu Vabilo Prednost imajo, kateri so se že učili. Ponudbe na upravo lista pod št. 1429. 1414 priporoča gospodom trgovcem i:, slavnemu občinstvu FH. CE3AB, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani. na n l\ Najcenejše dežnike in solnčnlke domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini , IV I x> »H ^ ' I J Pred škofijo 19. Prešernova alica 4 Popravila točno in ceno. JVC ama, daj Sida-tnedu, ki je najcenejša ln na)bol|5a jed 5 kruhom. Ceneno, lzborno, okusno hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil dosedaj predrag, seda) |e lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko v vsak dan, osobito kot maia za kruh mesto dragega surovega masi«, s Čimer se doseže jako znaten prihranek. Ena samn poskušnjo Vas bo o tem prepričala. Nadomešča mnoga druga draga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denar|a. — En zavojček velja 35 vin. Dobiva se £rl razpoSUlalnicI JOSIP BEHOHJS, Jubljana 4, Zeljarska ulica. 6 zavojčkov Sida-uiedu 2 K po povzet)u ali Ce se pošlje denar naprej. Skora] nov se ceno proda. Gradišče 15.1. levo. Kupi se dobro ohranjeno pohištvo. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Pohištvo«. 1422 se sprejmeta. Eden naj bi bil že vsaj nekoliko izvežban v obrtu. IVAN LESAR, kovač, Ribnica, Dol. v neposredni bližini Ljubljano, obstoječe iz velike enonadstropne hiše, obširnega gospodarskega poslopja, zelenjadncga in sadnega vrta, lepega parka in male njive, vse obzidano in ograjeno, je zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji tudi Tftja IT»1?S menjalnim potom a-t** Resna vprašanja na upravništvo „Slovenca" pod naslovom ,.Naložba kapitala". Bogu Stvarniku darovano smrt našega predobrega in bratov-sko nas ljubečega veleč, g ,. Antona vikarja v p. oznanjamo s tem vsem preč. gg. duhovnim sobratom, nekdanjim duhovnijam ter prijateljem in znancem, s prošnjo za pobožen spomin. št. Peter pri Gorici, 13. jun'ja 1916. Žalujoča brata in sestri. ; te- - •tvi-ii • se proda, in sicer na Bledu ena vila ter eno posestvo z zemljiščem, v Žirovnici lepo posestvo, pripravno za gostilno, v okolici Brezij gostilna z zemljiščem, pri Bohinjskem jezeru lepa stavbena parcela. Proda so tudi posestvo tik ob železnici, ki je pripravno za industrijsko podjetje; ima nad tri orale prostora za skladanje blaga in na razpolago električna moč. Ponudbe na upravništvo našega lista pod „POSESTVA 254 3/1317". C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. ♦ ■ Št. 461. Zglasila za sprejem v I. letnik c, kr. moškega učiteljišča v Lj ubij a i sprejema ravnateljstvo . .. V sredo, dne 28. junija od 2. do 6. ure, v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča pa v soboto, dne 1. julija od 8. do 12. ure. K z glasit v i je prinesti s seboj: krstni (rojstni) Ust, zadnja šolsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah. V Ljubljani, dne 9. junija 1916. O, a a ~ B« <2S ij hiJi! i > "3 Pno 23. junija 1016 ob 10 url dopoldne se vrši pri c. kr. okrajnem sadišču v Rau»v5j ci, soba St. id s«rc5&i santfjiiča vi. št. 125 kat. obč. Žoleče. Pri dražbi pride do prodaje ui auiiiiiuo in posojilnice v regislrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo dne 25. junija oh 2. nri popoldne v Leskovici št. 1 s sledečim dnevnim redom L Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje račuuskcga zaključka za leto 1915. •t. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. Načelstvo. z vodovodom in elekir.čno razsvetljavo, verando in parkom ob blejskem jazeni, lailljska prat'co na jezeru, Gospodarsko poslopje, njive, travniki, pašniki in gozdovi. — Gonilna vrednost je E 56.078-—, najmanjši ponudek znaša K 37,385'32. Na prvem mestu lahko ostane vknjiženo i~o-sojilo v znesku K 20.000-. Štev. 1434. t? rs Vodovodno podjetje za Kranj in okolico odda v zakup svoj jj.tb-^ na posestvu »Čemšenik« v občini Preddvor za dobo 5 let, to jo za čas oii 1. julija 1916 do 30. junija 1921 potom javne dražbe, ki sc vrši dne 27. junija 1916 ob 11. uri dopoldan v občinski pisarni v Kranju. Zakupni pogoji so med uradnimi urami vsakemu na vpogled. Vodovodni odbor za Kranj in okolico v Kranju, dne 14. junija 1916. p,edscdn'!l;« F. Pol h k s. r. Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. v ^"fiTbm rama C. kr. Centrala na Biroaln. - Ustanovljena 1884. - 30 podružnic, Vogal Mswm Preskrbo vanjo vseh bankovnih transakcij, u. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rontnega davka, kontovne knjige ter na konto-koront z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjoui. -- Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje. 15 Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsskrlai 31. decembra 1912 na knjižice in 'a CaJ ■ 5t>. Petra cesža. Delniški kapital In rsserve 63,000.000 irroa. Najkulantnojše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najomodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarao shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja brezplačno, stanji« tlfnnrmh vi o a aa hraailue knjižice dao 39 aprila 1910 K 117,13.1319'—, tekoči račun K 236,633-922 csaraseja Na predlog g. dr. Franceta Semrov v Kranju kot kuratorja Karola Win-diseher iz Kranja se naznanja, da se nameravajo prostovoljnim potoni prodati zemljišča Karola Windischer in sicer: 1. pristava p. št. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena 12.000 K. 2. njive ozir. gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 767. 861 in 903 cenjene blizu 5.000 K. 3. posestvo na Ivucni vi. št. 42 d. o. Sv. Jošt ali skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad 30.000 K. 4. gozd v Zg. Besnici p. št 286 cenjeno 338 K. 5. travnik ozir. gozd vi. št. 276 d. o. Stražišče cenjeno 2.500 K. Reflektantje se obveščajo o tem s pristavkom, naj stavijo svoje najvišje ponudbe pismeno naslovljenje na g. kuratorja dr. F. Šemrova v Kranju do 15. julija 1916. C. kr. okrajna sodnija v Kranju dne 6. junija 1616. 938 Vojaške narodne za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K L80. • Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah,- Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno Sadnikar -jeve Vi tSU&bG Prodaja )ih z navodilom po 2 K par: Cvančara, droq;erija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koseliir (,,1'ri Orlu), Kamnik. 43 Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč in posestev 249 zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14. Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu. in pošiljam, dokler je kaj zaloge, 1 zavoj cefirja, kanafasa, satena batista, blaga za dame itd. 20 m za K 40*— ali 40 m za 78 K poštnine prosto. Dolgost in vrsto blaga lahko vsak sam navede. Razpošilja stara in slovita tvrdka Jaroslav Marek, tkalnica in razpošiljalnica v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. Pozneje blaga ne bo dobiti. fie puščajte otfok samih, da se požari omejljol kiTiiriraniip™-™-^ V-TS 1 ^fjf gF Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je iS 1 »JsuM.iatni BsasasauJKiaatEEsaE HEJBUfflEs&aai. i.taau: »anfnfmi 'in »MM»««»m»m proti požarnim Ljubljana : in poškodbi cerkvenih zvono? Dunajska cesta št 17. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom zgradbe; 2. vse premično blago, raobllije, poljsko orodje, 6troje, živino, zvonove in enakoj 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjoavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in adnine, ki so znašale 1. 1012. S73.3DS kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1813. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta adini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjerikL Cene primerne, liitra cenitev in takojšnje izplačilo. 1439 |Mi »MMIIJBMBBMMMMIIII——Mft 'laM^KMVttBI^-Tft^-TIIVM^JM lj? jvis pušeajte otrok samih, da se požari omejijo I 1 feUfaHtrrrrniBfBj^ n, umni 7 n ■: mgnei ji und n ,:. 1 i' i Prvo hranisHa noilstle za umetno steKlarstvu in Banalska cesta štev. 13 pri „BiiO¥Cii" se priporoča slav. cerkvenim pred-tojništvom kakor p. 11. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stucga umetnega steklarstva in slikanja na »teklo, za stokia s!vo v titjuiaini in navadni ornnmentiki, stavbno ter portaluo steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podoba itd. — Naris! in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih det na razpolago. 74 od petroleja, jedilnega olja ln denat. špirita, kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah tvrdka IVAN JELACIN, Ljubljana. Rimska cesSa 1. Prostornata hiša na Poljanskem predmestju z več gospodarskimi poslopji, ki so lahko uporabljajo za skladišča z dvoriščem in sadovnjakom, slednji sposoben za stavliišča, se zaradi družbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri pospodu Dr. Otoisu Vallent-schag-u, odvetniku v Ljubljani Franca Jožefa cesta ŠL 5. 1021 i^T Sprefme se takoj s primerno izobrazbo pri tvrdki Franc Surc, Trebnje, Dolenjsko. 1373 5 Grl^enica. "0 i 1 a Antonija z lepim vrtom moderno urejena, zavarovana pred vetrovi, lepe sobe. — (Zone zmerne, pojasnila daje g. ar. £Jvan Jfubačl, S^ofjalol^a. Prosla so iz proste roke "v mm.' j' _ Vt. > V: i! i obstoječa :z 5 stanovanj ter hleva za 3 konje. Cena po dogovoru. Več so izve: Jenkova ulica št. li, Ljubljana. 13S2 'J Ustanovljeno v letu 1842. Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena hi stavbena pleskarja !, Miti ošira cesto Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in lažčilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo m drugo Firnež iz pristnega lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. 1132 Olje za stroje, prašno olje, karfoolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake za žgalno in briljantno slikanje. za pohištvo in druge predmete BHimmnan vntr •• Delavnica za črkoslikarska, || likarska in pleskarska deia flj Igriška ulica 6, Gradišče. §| s»a zveza ? ima v zaiogi sledsča ikrmila: jI« Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— ln zmlate h K 87'— za 100 kg brez vroč. Rspsove tropina v ploščah po 76 K brez vreč a 100 kg. Glupie sladkorne pese v balah in vrečah po 50 l;g i K 53'— za 100 kg brez vreč. Sladkorno krvno k!a;o po 51 — K za 100 kg z vrečama vred. Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, jeČTcn, domačo in nemško dete i j o, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo. Koietoualcil Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20°/0 mineralni in kostni superfosfat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za li 10'— & 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastno vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaira ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K 4 100 kg z vrečo vred. Odslej prodaja knjižico ..Živinoreje! in voina" Kaloliska Bukvama. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne šib cenah koruzne storže, ajdove, prosene in diuge pleve. Požjedcislse stroje, mojorje, mlatilnice itd. naročajte !e pri Gospodarski Zvezi. Izborno se Je obneslo za vojaka v vojski ■ploh za vsakega Uot najboljie bol cbiažajače mazanje pri prebujenja, ri-uniiitizmn, trilitn, lnflnencl, prsni, Tritni in bolesti v hrbta Dr Rlciitor-Ja SlfiS SrLSsiililti N&domi-stUo Stcklemca iron -- 80, l «0, «•—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. RicMer-ta lekarni „Pr> zlatem levn", Pr:tya, I., Eli-/.abetna cesta 6. I>nevmo rnnpošll.fsn.te. Sldro-Pain-Expe!Ier. vseh vrst zn urade, društva, trgovce itd. Anion graver in izdeiovatelj kavčuk - štambilijev Lj ubrana, S^lenHursova «1. šl. I. I Ceniki tranko Ceniki iranko, K 1-20 K 120 Kompletna prečUisl^ arija Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri TOMI JRGER Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana lv 1*20 K V20 Izdaja konzorcii »Slovcnca«, tU Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. o. dež. življ. in rentnc, nezg. in jamstvene zavarovulnice sprejema zavarovanja na dožlvetjo in smrt, otroški!) dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskcm zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914...... ......................K 173,490.838"— Stanie garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48.732.02276 V letu 1914. sc je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 452 232'66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za COfllU zaua/RDanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poStnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezi e cesta St. 12. Kupijo sa vsakovrstne vreče: Obvezne ponndbe z navedbo množine je poslati na Ljubljana, poštni predal 123. -toplice zdravijo; protin, (Hrvatska) Poročilo ln ^BUtllOj ischias. prospekt od direkcije gratis. "Vi iS 1069 C. ln kr. dvora?, založniki H. ZHNKL-SINOUI š.T.S s r BI-IE Otvoritev. B Uljudno naznanjam slavnemu obiinstm in gg. trgovcem, d a sem otvoril I.juniia stavbeno in strojno ključavničarstvo v Ljubljani, Prule štev. 6., ter se priporočam za vsa dela in popravila v to stroko spadajoča. Popravila avtomobilov in bencinmotorjev. Izdelujem tudi patentovana kurilna vratica za štedilnike, na kar posebno opozarjam gg. zidarske mojstre. Vsa dela in popravila solidno, točno in po primerni ceni. Se priporoča z najodličneišim spoštovanjem Julij Rozmanit. IMIlIMIIIIIIMMIlMIlllMIIIIMtMMIlllllllllllUMMIlllllMlllItllllllllllllllllllllMIlItlltlllllllMIlll tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev ResIJeva cesta 1 LJfJElLJflNH Marijin trfl 1 priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov. Ceniki na razpolago. podrti salon ■v y > tu ch lij- jTlascli h e JLiubliana 7Lidovs\a ulica $t. 3 dvorski trg 1. Popravila iozno in vestno. S-unanja narohla na izbiro j obratno pošto. Osebno izbrane novosti z ^Dunaja. Priporoča: največjo 13bero klobukov dame in deklice k°kor tudi bogato ya-togo falnih klobukov. Solidno blago. Prijnano niz^e cer.t. Sprejmem tudi dva močna in S poštena vajenca. n 11—heh==h=ii---II-ir==nr==iEin—J| B Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, laso-strižnike kupite najboljše in najcenejše pri A. Weissberg Dunaj 1L Untere Donaustr. 23./S. oddelek IV. Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloven. Zahteoajfe zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd. Prva tovarna nr , V" fJioin" Brux št. 1224 (Češko) Nikelnaste Uoskopf-ure K 3-90, 4-20, 5-— Srebrne K 8*40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetju. — Nikak rizlko I Zamena je dovoljena ali denar nazaj 1 ProdalolKa z dežele, ki zna tudi šivati, želi službe, najraje kje na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1411. Ustanovljeno 1. 1893, Ustanovljeno 1.1893. ys $ v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Ji W M Rentni davek plačuje iz svojega, csscss Zunanjim vlagateljem so za poši- 31 G ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice $ tf m Wt m m M m. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.009 kron. Deležuikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16,493 deleži, ki repre-zeninjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik: II. podpredsednik: Ivan Snšnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; Dr. Merhar Alojzij, giinn. veroučitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Pemec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Schvveiizer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušoničnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verblc, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplot- nik, katehet v Ljubljani. Nadzorstvo: sednik: Anton Ivržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton katehet v Ljubljani; K. Gruber c. kr. fin. rač. oliciial v Ljubljani-. Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. Predsednik Čadež v dobrem stavbenem stanu se kupi. Ponudbe s ceno na upravništvo Slovenca" pod „Črnovojnik". 1371 Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in Julius Elbeft. Najstarejša slovenska tvrdka le stroke. Obstoji žc nad 38 let HKH HOFBHUER imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulica 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da zdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandero, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd,, sploh vso kar se rabi v cerkvi pri 9lužbi božji. Izdoluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter so prevzemajo tudi naročila na vozenje, prenavljanje slare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro in najpoStenejSa postrežbo, prosi, da ss pri naroČilih izvoli ozirati na prvo domaČo tvrdko. Tisk: »Kntnliške Tiskarne«. Orttrnvovni uvodnik- .InJpf Gnstinčar. državni uoslanec. 16362062