Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
OLAS SVOBODE
V slogi Je moč!
GLASILO SVOHODOMISE.LJVIH SLO IAE JVC L V' V AML'RIK^I
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
StexJ. 48
Entered as Second Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd. 1879
Chicago, III., 24. noxJembra 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo 1
Leto Vil
INTERPELACIJA.
Z ozirom na razna poročila, katera smo povodom grozne katastrofe v sv. Bavl-pre-mogokopu pri Cherry, 111. prijeli, smo poslali na e. kr. avstro-ogirski generalni konzulat v Chicagi, sledečo interpelacijo.-.
Chicago. 111. 20. nov. 1909. Ces. kr. avstro-ogrski generalni konzulat v Chicagi, 111.
Znana Vam je grozna katastrofa, katera se je prigodila dne 13. t. m. v sv. Pavl-premogokopu pri Cherry, 111. in katera je, kolikor .je do sedaj znano, preko 300 žrtev zahtevala.
'Pri tej katastrofi je veliko av-stro-ognskih podanikov, kateri so svoje življenje zgubili ip osobito .mod temi je, kakor d-ognario IT Slovencev, kateri so bili oženjeni ter zapuščajo žaljujoče žene-vdo-ve in plakajoče otročiče-sirote.
Kakor smo iz dobrega vira potočeni, prigodila se je omenjena ■pr e žalostna katastrofa edino le vsled neopravičujoče in gladovne zanikarnosti lastnikov omenjenega premogokopa, oziroma njenih uradnikov. Toda mi se nečutimo poklicanega ¡zasledovati povzročitelja grozodejstva, pač pa si štejemo v 'dolžnost, da varujemo vdove in sirote pred prevaro in da čuvamo njih pravico do nepri-krajfiane in primerne odškodnine
Obveščeni smo tudi, da je takoj po katastrofi 'nekaj .brezvestnih odvetnikov iz Chieage, 111. v Cherry, dziroma na stanovanja ponesrečenih došlo, kateri so obupno zmedenost uporabljali, ter udo-vam svojo juri-dicno pomoč ponudili proti 50% kot honorar od pričakovane odškodnine, ter da »o te hijene baje nekaj vdov vlo-vili, katere so tozadevno pogodbo podpisale.
Poročalo st- na:u pa .udi je — in kar nas ni malo presenetilo —. da od ces. kr. avstro-ogrskega generalnega konzulata ni bilo nobenega uradnika na licu mesta, katerega bi dolžnost vezala, za stvar se intenzivno zavzemati in interese avstro-egrskih podanikov varovati, za kar je cenjena oblast poklicana storiti.
Mi, kot vestni časnikarji in ker kot taki (zastopamo avstrijske, v Zdr. državah ameriških živeče Slovence, si nisojam-o vprašati.:
1.	Kaj je spoštovani e. kr. av-stro-ogrski generalni konzulat za ta distrilkt ukrenil, da se interesi gori omenjenih vdov in sirot varujejo ?
2.	Kateri koraki se mislijo storiti, da se nepristransko, dožene pravega povzročitelja, oziroma vzrok grozne katastrofe?
3.	Ako resnično ni bilo nobenega uradnika od c. kr. avstro-ogrskega generalnega konzulata na lice mesta odposlanega, kaj je bilo povod te opustitve in kako gospod c. k. generalni konzul to ne-izaslišanost opravičuje?
¡S primernim spoštovanjem
Za "Glas Svobode”:
Ljudevit Mayer, i	urednik.
‘Naše oenjčne naročnike v Cher-ry, 111. in v ond-otni okolici prosimo, da nas takoj obvestijo' o vsakem dogodku, kateri bi se utegnil prigoditi v škodo nalšib rojakov. Prosimo pa, da se poroča edino le stroga resnica, ker tu imamo za opraviti s siln-o resno zadevo in smo pripravljeni vse storiti, da se enkrat svetil jasn-o pokaže vsa za-nikama požrešnost kapitalizma!
- i	—	'
Darovi za Cherry-sirote.
S. S. P. Zveza, Chicago, 111. $10; A. Mladič 50c; J. Mladic 25e; Jos. Ivanšek 50e; L. Skubic '23e; A. H. Skubic 25e; A. Duller 25%. Skupaj $12.00.
POPRAVEK!
(Pri sklepu lista srno dobili iz Chlerry, IH. popravek prejšnjega porodila, da ni 78 rudarjev rešenih, marveč samo 20. — 92 mrtvih je na površje spravljenih, a 198 jih pa še manjka.
oVETOVNl PREGLED.
Avstrija.
'Dunaj, 22. nov. V podučenih krogih velja ogrska kriza kot skoraj končana, katera je leto in dan duhove razburjala. Baje bo grof Julij Andrassij predsedništvo novega kabineta prevzel, dosedanji ■proeteedinik dr. Wekerle poslane finančni miniistr in Franjo Košut finančni trgovinski ministr.
Novo ogrsko ministrstvo se bo z Avstrijo pogodilo za medsebojno plačevanje v gotovini, med tem. ko se privilegij skupne av-stro-ogrske banke podaljša.
Vojaška privoljenja, katera namerava krona dati Ogrski, zadevajo orožja im bojna znamenja. Sporno je še vprašanje madžarščine v stotnijah.
V minulih 24tih urah so sporazumna pogajanja nepričakovano hitro napredovala.
(Delegacijam, katere se kmalu snidejo, bo “rdeča knjiga” o a-neksiji Bosne in Hercegovini predložena. Pričakuje se marsika-ko razkritje o zadnji krizi na Balkanu. katera bi bila skoraj do krvavega boja dovedla.
. Italija.
Rjim, 18. nov. Italijanska poslanska zbornica zopet zboruje.
Vlada je predložila načrt za. znižanje posrednih davkov in za pokritje iz tega nastalega primanjkljaja po irazvrstilnim dohodninskem davku. Tudi je predlog, da bi vslužb-enci državnih železnic dividend deležni bili.
Signor Cabrini, socialistični poslanec, je o premogarski katastrofi v Cherry, 111. govoril in zahteval, da laška vlada, ono Zdr, držav naprosi za boljšo varstvo inozemskih delavcev.
Italijanski mnistr vnanjih del, Tittoni, je odgovoril, da ie laškemu konzulu v onem okraju naročil, da imena žrtev sporoča in da uvede preiskavo, kdo je kriv katastrofe.
(Nadjamo se, da tudi naši slovenski poslanci v stari domovini ne bodo rok križem držali, marveč se za svoje tuživeče brezpravno rojake zavzeli.
'Nekaterim poslancem pošlemo današnjo štev. “Glas Svobode”.)
Rim, 17. nov. General Asinari, poveljnik armadnega kardela v Milanu, se je izjavil v nekem govoru, katerega je imel o priliki vročitve izastave novo ustanovljenemu konjiškemu polku v Bresci-ji, da se nadja, da bo italijanska barva zopet nad osvojenih laških provineijah vihrala, koje se še v posesti Avstrije nahajajo.
Ta izjeva je, se ve da, na senzacijo mejočo pozornost zbudila, in to temveč, ker je general na čelu misije, katera je bila Ruskega eara na laški meji sprejela. Na nekterih mestih se njegove besede tolmačijo, kot posledica sestanka obedveh vladarjev v Rakovniku. —
Toda italijanski kabinet je bil kos situacije, ter je takoj, ko je o iindiskretnem govoru cula, blebetavega generala Asinarija odstavila. To se je tako naglo zgodilo, da je bil odstavljen, predno je general v Rim dospel, kamur je bil pozvan.
Francija.
Pariz, 19. nov. Prvič ise je vršila na francoskem kazenskim-sod-nim-dvoru razprava po novem anglo-saškim postopanju. To se je zgodilo po obljubi pravosodnega ministra Rairthou, da bo uvel .gotove reforme v kazenskem-pravd-nem-posto,panju. Po tej reformi ne bo več sodnik -obtožence zasli-šaval, marveč bo državni pravdnih proces vodil, po načinu kakor ,se to sedaj v Zdr. državah godi (če tudi tako “nepristransko”, nam ni znano). Po dokončanem zaslišanju predlaga državni p-rav-dnik oprostitev obtoženca zaradi pomanjkanja zadostnih dokazil (navadno pri milijonarjih, .pri delavcu je kb-j dosti dokazov za obsodbo).
Listu v podporo.
J. Baland 50e, J. Žnidaršič 50c, F. Keršinar 25c, L. Groser, 25c, F. Lah, 50c.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
GOMPERS ZOPET IZVOLJEN PREDSEDNIKOM AMERICAN FEDERATION OF LABOR.
Ni imel çobene opozicije. ZBOROVANJE ZAKLJUČENO.
Toronto, Ont. Canada, 20. nov. Samuel Go niters je bil zopet izvoljen predsednikom Ameriške delavske Federacije brez opozicije. Kakor stena iz žive skale so stale za njim vrste delegatov v njegdvem boju za prost govor in tisk. Sooijalistični delegatje, kateri so- konvenciji predložili resolucijo glede sprejema soeijalisma za politično stališče, katero so sprejeli United Mine Workers of America, so odtegnili in to pa zato, da se ne vrinejo kake diference v Federaciji, kar bi znalo škoditi v sedajinem 'boju za prostost nje uradnikov, kateri so obsojeni v ječo radi bojkota proti Buck’s Stove ih Range Companiji.
Use tako pa izgleda, da ne bo dolgo, ko bo tudi ta delavska trdnjava ukrenila isto .pot politike kot «ti Western Federation of Miners in pa United Mine Workers of America. American Federation of Labor se je stoprav v tem oziru pokazala s istvojo pomoč jo za protelkeijo mehikanskih izgnancev. proti katerim ste obe lu-dotvladi. Mehika itn Zdr. države, tako- nesramno -postopali.
Zborovanje se je zaključilo v soboto. —
ŽRTVE KAPITALIZMA.
Ni ga dneva, da se ne -bi čitalo o žrtvah kapitalizma, ki se vsled bede in brezposelnosti s-ami življenje vzamejo ali pa ki vsled po-mankljivosti varnostnih priprav postanejo žrtev ¡molo-ha.
Spodaj so sledeči dokazi pro-speritete:
Nezgoda v rovu.
Roekaway, N. J. Po večurnem izkopovanju in napornem delu se je posrečilo reševalcem priti do treh rudarjev, Andreja Bedner, Mihaela Rosni-k in Frana Kranja, na katere se je zrušila plast nepodprte izemlje in kamenja v Leonard šoitu Mt. Hope železnega rudnika. Bili so mrtvi in telesa tako zbita, da je jih bilo s težka spoznati.
Ta Leonard šoft je bil nov in za istega pravijo, da je bil najvarnejši v državi, da skoro tako varen, kot -St. Paul rov v Cherry, 111. —
Žrtev “spedal-a”.
Peter Cahill, 24 let star je umrl v Bellevue bolnišnici v New Torku vsled rane prizadete dne 24. oktobra, ko je slučajno prišel na. lice mesta, kjer so se pekovski štrajkarjii zbrali pred pekarijo, v kateri je bil napovedan štrajk. Specijalni policist, John R. Jacoby. ki je bil ob enem stavhokaž je brez vsakega povoda vstrelil na Cabilla.
Jacoby je sedaj pod ključem. Brez komentarja,!
Beda zločin.
Patrolman IN-oonan je aretira! gospo‘Ano Broker, Nord Rocky Hill Toad', Bayiside radi prestopka sanitetnega predpisa. Imenovana je živela s štirimi svojimi -otroci v starem hlevu. Ko je policaj na svojem opravku vstopil skoz zadnja vrata v hlev je pal čez preši-ca. V kotu je našel blazino, na kateri so sa igrali otroci. Kokoši, goske in race so hodile po tej blazini, v drugem oddelku “sobe’ ste bili dve kravi in par koz. Tam je našel mater, ki je delala maslo. Aretiral jo je in odvedel s otroci vred na Flushing (!) policijo. Tam pa je nesrečnica izpovedala, da jo je mož pred šestimi meseci zapustil in da se je s prodajo mleka in masla pošteno preživljala. Mater ,so pridržali v zaporu, otroke pa s-o poslali' v Brooiklinski za vod za ub-ožne otroke. Kje je pravica ! X), ti človeška družba, kaka mizerija si! —	,
RAZNE NOVICE.
Honorar za junaški čin.
Board of Estimate v New Torku je včeraj dala nagrado Johnu Kelly, ki znaša. $25 na teden skoz življenje, za junaški čin, s katerim je rešil enega delavca in dečka iz valovja.
Ni imel dela; samomor.
Ker ni mogel dobiti dela in je moral stradati se je v miljonar-skem mestu New Torku, na 32 Pearl Str. obesil Stefan Burtes, star 42 let. Hlačnik je služil mesto vrvi. Burtes je rodom Oger. Privezan dečko ni mogel rešiti sestre.
Hammond, Ind. Mati Koran je privezala svojega triletnega ¡sinčka Janeza za kljuko, ter odšla v mesto, da nakupi stvari. V odsotnosti matere je nastal ogenj v sobi. Mali dečko sc je boril, hoteč se odvezati, da reši malo sestrico Marijo, ki je ležala v zibeli. Sosedje so zapazili dim in so vdrli v hišo. Fant je visel privezan na kljuko v nezavesti, a otrok v zibeli pa je bil zadušen!
Starišii! Ne puščajte otrok samih doma!
Se pripravlja za vojsko.
Združene države Ameriške se pripravljajo za vojsko s republiko Nicaragua. Predsednik Taft zahteva od Zelaya-ve vlade, da plača odškodnino za umorjena državljana Leroy Canona in Leonardi Broce, na kar je pa Zelava odgovoril negativno.
Predsednik Taft je dal povelje, da križarka Buffalo;, naloži 500 morinarjev ter odjadra proti Co-rinto, Nicaragua. Daši diploma-tična zveza med- tarna republikama ša ni pretrgana in formalna napovedi vojske napovedana je vendar že 5-ameriških bojnih ladij odplulo proti Panami.
Križarka Buffalo, ki je bila v Pícihilinque zalivu, Mehika je -odplula proti Corimto. Albany je zapustila San Francisco, ter plula v ¡smeri proti Panami. Vicksburg je odplula v C-orinto. Des Moines in Marietta pa se bližata Port Limon na atlantiški strani.
Občno se misli, da se bo Zelay-a ie vstrašil, popravil škodo, ter se poklonil Zdr. državam.
Kaj še le!
Obsodba izdana od okrajnega sodišča (Circuit Court) v St. Paulu proti Standard .Oil Co,, katere glava je John D, da se mora ta družba disolvirati — razbiti — je tako notorično neumna kot ona kazen, katero je izrekel zvezni sodnik Keneshaw M. Landis, ki je Johna D. pritisnila za 29 in pol milj o no v ¿tolarjev, katerih pa nikoli ni plačal.
Odvetnik Standard Oil družbe
M.	F. Elliot ¡se norčuje s to razsodbo in pravi, dia bo apeliral na Zvezno višje .sodišče, katero bo prav gotovo razsodbo razveljavilo. - V
To pa radi verujemo! Standard Oil Co. se ni treba ničesar bati, vsaj tako dolgo ne dokler sede na sodnem' stolu ljudje, ki so bili prej odvetniki velikih korporacij. Vrana vrani pa očij ne izkljuje.
Pripomba: Cena d'elnicam 'Standard Oiil Companije se je pa, ko se je ta -obsodba javno publicirala, na ¡New Tonski b-orzi povišala kar iznaSi, da 'Standard Oil Companija še ni zgubila zaupanja-, da se ne briga -za razsodbo. Tudi cena olju je poskočila. Toliko je sodišče doseglo.
Več zločina, pravi sodnik.
Municipal-nii sodnik McKenzie Cleland je rek.el pred kongregacijo prve preisbiterske cerkve v Austinu, Ul, -da vkljub temu, da je čez 150.000 policajev v deželi, zločin Čim dalje raste.
“Vsak mesec”, pravi Cleland, “je 5000 oseb aretiranih. Vzrok temu je, /da zdravimo zločin na napačnem: koncu in to je karakteristično- pri Amerikan-cu. Vse kar začno, začno pri napačnem koncu. ¡Namesto, da M 'zločince reformirali se pa nad njimi maščujemo in sv. pismo v ječi nič ne pomaga!”
Kedo pa napravi zločinca? Prav gotovo sedajni borupirani družabni sistem!
ŽIVI !!!
Oseminsedemdeset rudarjev iz sv. Paul-rova rešenih. — Pseživlja-li so se s kapnico, ljubjem in jermeni. —
Cherry, 111. 20. nov. Našlo se je danes popoldan v Cherry-rovu 78 mož pri življenju ter so bili na površje spravljeni. Razburjenje, katero ¡vlada pri vbo-dlu v rov, in pribori, kateri se dogajajo, ni za popisati.
Bila ja 2 in pol ura danes popoldan, ko ¡so prišli rešilei na površje, da ogenj za sedaj vsako daljno akeij-o zabranjuje. Klicu po novih rešilcih se je takoj odzvalo .kardelce hrabrih mož, kateri so se v rov podali in se pričakuje da bo ogenj kmalu pogašen.
Rešitev ljudi se je po naključju zgodilo. Oni s-o k-apnico pili in da kap a n je pospešijo, 'so ob stene tolkli, kar so rešilei čulli ter so -rešitev pričeli.
67 mož je hil-o v enim oddelku, a 11 pa v drugim. Zatrjuje se, da je Ul živih, toda potrdilo tega poročila še manjka.
Na čelu rešilcev je bil Duffy, predsednik pre-mogar-ske -zveze države Illinois. Mnogo rešenih je bilo toliko -opešanih, da niis-o mogli hrano zavžiti, ter so- jnor-ali umetno jih hraniti.
Wm. Clelland, eden rešenih, je potem, ko je nekoliko juhe zavžil, sledeče pripovedoval :
‘“Kakor hitro smo minulo soboto ogenj opazili in ni -bilo upanja na rešitev, podali smo se v ozadje na varni Kraj, ker bi se znala voda najti. K sreči so- za nami lesene podpore zgorele, vsled česar se je zerrJlija in kamenje porušilo in nas pred plini in (vročino zavarovalo. Kako je čas minul, neverno. Nekaj časa smo morali biti nezavedni. Toliko vem, da ko sm-o bili zaprti, sem popil veliko množino kapnice, ko sem mojo južin-o jedel. Potem so nekteri lubje -ostrgali in žvečili, Mi nismo vedli, v kaki neivarnosti se nahajamo:. Nekteri so celo šale bili, in si želeli da bi karte imeli. Ko je kapnice zmanjkalo, pričeli smo -ob stene biti, da bi več vode dobili. Kmalu je bilo slišati človeške glasove in eden naših reče: “Koneeno pridejo vendar po nas.” Slišali smo kopanje i-n kmal-o se je svit bakle prikazala.
(Naše prvo vprašanje je bilo, je li nedelja- ali pondeljek, ker mislili ,smo d’a smo- komaj 24 ur zaprti. —
11 mož je bilo v drugim oddelku, kjer so- si sami zasip zgradili, da so .se vročine obvarovali.
(Vest o rešitvi se je po kraju bliskoma raznesla in veselje je bilo nepopisno. Ženske oblegajo- rov noč in dan, v nadi, da rešitelji rešijo drage svojce in kadar mrtva trupla na površje spravijo, se bojujejo z milico, katera jim brani pristop.
Od pondeljeka je vsaki zvede-n-ec trdil, da ljudje v rovu s-o vsi mrtvi, -a še le pred petimi dnevi je neki premogar zatrjeval, da njegova hiša se je tresla vsled 'dinamit ne ra-zstrelbc, kar so znamenja zasutih.
'Danes ob 1 uri popoldan je bilo 40 mrlie-ey na. površje spravljenih ter ni nade, -da bi še k-ateri živ v rovu se nahajal.
Ob 4. uri popoldan so rešilei iz javili, da je bilo samo 78 živih v rovu. Od' druge strani se zatrjuje, da je 125 mož rešenih. Razburjenje 'med rešiiilci je toliko, -da se natančno število do sedaj rešenih ne more dobiti
Ko je neki Jlnrij Siemitz (Ši mee?) rešen bil in so ga prijatelji veselo pozdravili, je odgovoril, da mu je žal, ker je sv-oj “dinner pail” (posoda za južino) zgubil!
William Clcllatidu je prišla žena in otrok k vozu, na- katerim je lelžal, se jima prisrčn-o nasmehnil, ter nekoga p-ožamobramb-ovca za tevalčieo (cigareto) poprosil.
Pri vsej grozni nesreči, vendar humorja tudi ne manjka.
Opatovano opozarjamo, e. g. naročnike, 'da polletna naročnina je sedaj $1.00 (En dolar) im ne 75c.
OBVESTILO SOŽALJA.
Glavni odbor S. S. P. Z. v Chicago, 111. je sklical prigodom katastrofe v Cherry, 111., katera je zahtevala življenje več slovenskih sobratov, sejo, pri kateri se je sle-. deče sklenilo :
Pred vsem izražamo svoje sožalje vdovam, sirotam in ostalim sorodnikom nesrečnikov, Cherry katastrofe.
Obsojamo najhujše kapitalistično grabežljivost, ki je povzročila toliko gorja in bede.
Uredništvu in uprav-ni-štvu “Glas Svobode” pa dajemo našo zaupnico zato, ker se je ta list takoj zavzel za ponesrečene ter posvetil svoje predale za pomoč prizadetih ostalih.
Glavni,odbor s tem naročilom pošilja na uprav-ništvo Glas Svobode $40 ' v podporo slovenskih sirot v Cherry, ter ob e-nem- poprosi vsa lokalna društva, da takoj skličejo izvanredne seje. ter vzamejo vzgled po njih glavnem odborii,. Vsi doneski pa se naj zaupljivo pošljejo na upravni-štvo “Glas Svobode”.
Gl. Odbor S. S. P. Z.
Za Josipa Alič.
Jos. Ivanšek $1; J. Mladič 50e ; Bratje SriS. P. D. št. 7 v Arona, Pa., darovali znesek $3.80 in sicer po 25e : A. Tome, V. Mažgon, J. Flere. J. tSever, F. Lončar, F. Gradišnik, Iv. Košir, L. Povše, A. Svetiš, A. Stih-: A. Laharnar 30c; po 2'Oci: IJ. Prost, A. Strah, A. Turk, J. Vidmar, M. Raj-er. Skupaj 5.30 Prvi izkaz	$4.45
Skupaj do danes	$9.75
Kedo še? Rojaki priskočite potrebnemu na pomoč! *#*******£******#**#«£«*.*# VESELICA!! VESELICA!! Slovensko Svobodomiselno Podporno Društvo “JUTRANJA ZARJA” št. 35, S. S. P. Z. Franklin, Kans. priredi, ZABAVNO VESELICO dne 28. novembra t. 1. v “Club” dvorani, Franklin, Kans. Začetek t-oč-no ob 2 uri popoldan.
Vstopnina 25c.
Sedem vrčkov pive za 25c.
Za dobro godbo, prigrizek, in drugo skrbi	“ODBOR”
POZOR!
Društvene seje S. S. P. Društva št. 35 v Franklin, Kans., se vrše vsako prvo nedeljo. _
IŠČEM SLOVENKO Dekle v 15 letih ali v«eč, ki razu me slovenski in češki, ali pa hrvaški in češki jezik, ter biva v bližini 18. ceste in Blue Island u-lice se sprejme takoj v službo. — Zglasi se pri
DR. B. K. ŠIMONEK, zobozdravnik.
na Blue Island in 18. cesti.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSiljamo:
za $	10.30 ................ 50	kron,
za $	20.45 ............... 100	kron,
za $	40.90 ............... 200	kron,
za $	102.25 .............. 500	kron,
za $	204.00 ...........   1000	kron
za $1018.00......'......... 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cnrtland St. New York 6t(M St. Clnir Ave., NI E.	Cleveland, Ohio
BRAT TUSTIN.

IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA. Priobčil Bistričan.
(Nadaljevanje.)
(	Dne 24. septembra.
Jzmied mojih opravil se mi nobeno talko neumno ne zdi, kakor bičanje “disciplina” imenovano samega sebe po trikrat na teden s petnajstimi vozli po četrt ure. Človek skoraj ves dan dela kakor črna živina, pomiva, pometa, za kosilo in večerjo pripravlja, tuli na komi. kleči, da so kolena vsa ideča in potem se še bičaj oib devetih zvečer! To se mi že preneumno zdi!
Ker sem pa slišal, da hodi pater magister mimo naših celic, kadar se bičamo, udriham po posteljni končnici z bičem, da se kadi iz črvivega lesa. Mislim, da je pater magister lahko z menoj zadovo-l.jen.
Dne 4. oktobra.
Danes praznujemo god usta-novnika našega reda, sv. Frančiška. Prosto imamo, zato moramo sedeti vsak v svoji celici. Meni je dolgčas in tako čudno pri srcu, da ne vem, ali me tane nezadovoljnost ali kaj drugega. Zato sem vzel v roke dnevnik, v katerega hočem potožiti svoj dušni stan.
Nekaj dni sem bil silno zadovoljen s svojim stanom. Voljno sem sipolnoval vsa redovna pravila in rajši več napravil, kot je potrebno. Silno sem 'bil navdušen za sveto vero in samostansko življenje. Zato sem se parkrat tako korenito pretepel z bičem, da je bilo gotovo še drug dan vse rdeče po 'hrbtu.
■Ker nam pater magister vbija v glavo, da mora vsak samega sebe za najnevrednejšega na svetu smatrati, sem se držal tega nauka. Ker sem najnevrednejši, sem naj-'hudobnejši. in hudič ima svojo popolno oblast naid' nnenoj. Če bi torej zvečer slekel hab it, ki je blagoslovljen, bil bi takoj vrag pri meni in bi me strašil. Da bi se mi kaj tacega ne zgodilo, sem ves pretekli teden ležal v habitu in še lis v soboto, ko je bilo treba srajco preobleči, sem- tudi habit slekel in ta večer — ležal na golih tleh. Strah me je bilo pred vsem1 umrlim sorodstvom, pred vsemi mrtveci. Vznemiril me je najmanjši šum, vsak prh vetra; in ko jie divjala burja po samostanskih hodnikih in žvižgala skozi slabo zaprta stara okna, me je bilo tako s jr ah, da sem se po dvajsetkrat poškropil z blagoslovljeno vodo in delal velike množine križev.
V nedeljo sem se pa naekrat ves spremenil. Za deseto mašo sem zvonil na kom, s katerega se vidi skozi okno n? veliki Drostor pred' cerkvijo. Tam sem zagledal mladi svet obojega spola, lepe Vre ■tencanke in brhke V ret encane, kalili so se med seboj, se smejali in marsikak smeh je prispel do mojih ušes. Meni je pa postalo hudo pri sren, žalost mi je objela dušo in zvonenje sem zmešal. Vsa moja pobožnost preteklega tedna me je naravnost jezila in imenoval sem jo fanatično zaslepljenost. Ravnati se še naprej po samostanskih pravilih zdelo se mi jie brezmiselno in če bi imel le nekoliko več poguma, bi bil stopil pred patra g vardi j ana in mu naznanil svoj odhod. V molitvah sem bil razmišljen in marsikako nerodnost sem napravil te dni. Ko sem pa zvečer otožno sedel na stolui ob oknu in gleldal v daljavo tja proti Velikemu logu, se mi je vzbudilo silno čuvstvo, katero sem z jekleno trdovratnostjo še par dni popreje zatiral in mislil, da ie že zatrto za veke. Ljubezen, do dieklice se je pojavila s tako silo v mojem srcu, da nisem: imel moči ustavljati se ji. Vleklo me je ven, ven iz tega zidovja v ljubo. sveto, zlato prostost, uživat neskaljeno srečo na strani Albine. In hrepenenje po vsem. česar nimam, me je prevzelo do skrajnosti in zoprna .mi je bila redovna obleka, zoprni obrazi sobratov, zoprno vse, kar sem videl in slišal. Banje so se mi pa .sukale v lepih krajih, kjer mi nie gorja, ne človeških strasti in jaz šeni se •veselil s svojo Albino v rajskem veselju v teh krajih, sreča me je pa spremljala na vseh potih.
Danes je četrtek: in še stojim nod vplivom teh dušnih čuvstev. Tudi ,po povsem treznem premiš-
ljeva.nju nimam, nikakega veselja več do samostanskega življenja in popolnoma hlatdten seta napram vsem slovesnostim, ki se opravljajo v cerkvi in samostanu. Jaz nisem rojen za ječo, ampak za veselo, celo razburkano življenje. Ta tihota, ta samota mi preseda, me teži in če zaslišim po hodniku e-nakomerno udarjanje opank ob kanuenita tla, me obide strah, da me zazebe okrog srca, kot bi imel sam led okoli njega.
pater Vigilij in njegove izborne knjige. »Starec je vedno mladeniško 'vesiel z menoj in se kaj rad meni o vrednosti kake knjige. Ker on drugače kritizira, nego jaz trdita, se vname kratek boj, ki se navadno konča s tem, da gre pater Vigilij po vino, katero pijeva skrivaj v njegovi sobi, ali pa v kakem skritem kraju obširnega in tu in tam gosto zasajenega in zaraščenega vrta. Bog ne daj, da bi naju kdo skupaj videl! Kajti strogo je prepovedano no-vicem s patri govoriti.
Dne 10. oktobra.
»Novici lanskega leta so že vsi odšli v Drenovnik študirat sedmo in osmo šolo. Danes je odšel zadnji, brat Teodor. Do njega sem čutil vse simpatije, zato sva bila pa tudi ves čas dobra prijatelja, dokler je bil tukaj. Mnogokrat me je ponoči zbudil s trkanjem na steno in me privabil 'k oknu, kjer mi je tožil, da ga ta samostanski zrak duši, da ne more spati. Večkrat sva slonela vsak na svojemu okna ponoči ure in ure ter kramljala o svoji preteklosti. Brat Teodor mi je pripovedoval, kako ga je usoda gonila semtertja, dokler "a ni prignala v “refugium pec-eatorum” (pribežališče grešnikov), v samostan. Jako rad se je norčeval iz bratov pr ena p e teže v, vsi e d. česar ga jo pater magister parkrat ostro pokaral.
Podnevi je bil brat Teodor navadno vesel in šaljiv, le včasih se ga je polotila neka meni nerazumljiva otožnost, da .ni hotel z nikomur niti besedice izpregovoriti. In če sem drežnal vanj, je zarežal nad menoj:	“Pustite m>e, sicer
bom drugačen! ”
Sinoči je bilo pri večerji nekaj tujih duhovnikov, vsled katerih so patri dalje časa ostali v obed-nici in razgovarjaje se veselili nad izborno kapljico. Mi novici in lajiki smo pa odšli ven, in sicer lajiki v kuhinjo, mi pa v novici-jat. Pater magister, ki nam je sicer vedno za hrbtom, da bi se kdo ne izgubil, je tudi ostal v obednici in delal druščino gostom, saj zavzema za patrom gvardi.janom prvo mesto.
1 Ko pridemo v novicijat. sede brat Teodor v šoli za klavir, udari na taste in zapoje s svojim lepim, milim glasom:
Ločiva se, zdrava ostani, Podaj mi še enkrat roko, Spomin mi pa v srcu ohrani, Četudi drug ženin tvoj bo. —
Nihče ni črhnil besedice, sveta tihota je vladala v šoli.
A kmalu je začel brat Teodor zopet igrati in peti:
Ljubezni ne hoclem te prosil, No bodem te prosil roke,
V prsih pa bodem te nosil Do svojega zadnjega dne.
Glasovi 'klavirja so se popolnoma izgubili v glasu brata Teodorja in ko je škončal, sta se zables-ketali dve svetli solzi v njegovih očeh' . . .
Takoj nato pa rt rese brat Teodor z glavo, kot hi so hotel rešiti prošlih spominov in proti meni o-brnjen pravi s prijaznim šaljivim glasom:
“No ti ref e. zdaj pa še ti eno daj!”
Sedel sem h klavirju in zaigral:
Eno devo le bom ljubil.
Eni vedno zvest ostal.
Druge nikdar ne bom snubil. Nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v okrogu zemlje. Mila. ljuba je tako.
Da jo zlati zor objemlje.
Da smehlja se ji nebo.
Čistost bela jo ogreva Tn zvestoba pas je njen.
Blago STečece odeva Ji ljubezni svet plamčn.
Novici j atna vrata so zaškripala, pater magister je vstopil. Tiho smo se zmuzali vsi v kapelo molit rožni venec in ostalo večerno molitev. Da sva midva s fatrom Teodorjem zbrano molila, se ve.
(Nocoj ponoči pa me zbudi brat Teodor s trkanjem na steno in pride bos v mojo sobo. Sedši na iposteljno stranico, je dejal:
“Brat Justin, zakaj ste ravno on o pesem zapeli nocoj?”
“Mieni.se zdi najlepša”, odvrnem in sedem v postelji.
“(Pa zakaj se vam zdi najlepša?” me je vprašal brat Teodor in mi ostro gledal v oči; mesečina je razsvitljevala celico.
Ker nisem precej odgovoril, se je nagnil brat Teodor k meni, se z desnico oklenil mojega vratu in šepnil:
“Brat Justin, ti ljubiš!”
“Kdo vara je- to povedal?” vprašam iznenaden.
'“Prijatelj, oči! Kaj nisem uganil?”
“Resje!”
“In misliš ostati v samostanu?’
“Ne.”
“■Prav imaš. Uživaj zato prostost med svetom; tisoč obhajil ti je zaman, da bi v samostanu bil pravi redovnik, ako ti srce gori za deklico. Ljubezni ne zatre tudi »deset samostanov in ko bi notri živel sto let: nje ne izruje ni prijatelj ni sovražnik. Prava bu-dalost je, po nesrečni ljubezni iti med redovnike. V samoti šele človek občuti praznoto v svojem srcu in zastonj moli, da bi si upokojil nemirno srce. Zatiranje ljubezni je nekaj protinaravnega in pro*-tipostavnega, in kdor hoče s silo ukrotiti naravni nagon, ki je v človeški krvi, dela proti božji volji. Takoj ob priliki ustvarjenja človeka je dejal Bog, da človeku ni dobro samemu biti, zato mu ie dal žt no za spremljevalko. V stair-, m testamentu' so imeli vsi pobožni možje žene, tudi mnogi apo-s:oli. Stari vek .je ožigosal in sramotil one, ki niso bili oženjeni in nikjer v svetem pismu ne najdete besede, ki bi preklela ljubezen, ali da bi zakon imenovala greh. Prvi »duhovniki krščanstva niso nič vedeli o celibatu - in ljudstvo je v trumah vrelo k njim, ker so bili spoštovani in čislani možje. Sveti Pafnucij s»' ni sramoval na koncilu v Nice ji povedati, da je čitošt in Bogu dopadljivo delo prisQstovati ženi. Tu pa pride v
12.	stoletju po Krista cerkvena odredba, da se celibat upelje pri vseh) duhovnikih, ’katoliške cerkve. S to odredbo je postavila cerkev na glavo človeški namen, ki ga je Bog označil z besedami: Pojdite in množite sc kot pesek v puščavi! Samota ri človeška čedno,st in tudi nikoli biti ne more. Rousseau je. bil mnenja, da je celibat norčevanje iz narave in da preobrača namen človekov. Voltaire je trdil večkrat, da je -obljuba vodnega devištva najvišja točka svetohlinstva. Luter pa je zabrodi] zaščitnikom celibata sledeče bes; de v obraz:	“Ni v moji
moči. ne biti človek; ravno tako je nemogoče, stalno živeti brez žene, kot je neobhodno potrebna jed, pijača in zadovoljitev ostalih telesnih potreb. Človek naj ostane tako, kakor ga je Bog hotel imeti; prostost, ki nam jo je dal, rabiti zato. da bi zoper njegovo voljo delali, j»e žaljenje in sramotenje Boga ali norost.” Božja volja ni, da prenehamo biti ljudje. Cerkveno načelo je: duhovnik ali človek, od Boga -od vekomaj postavljen zakon pa: duhovnik in človek. Vkljub vsem strogim cerkvenim predpisom se celibat le formalno drži, ker narave ne ubije še toliko in tako močnih žeg-nov. In ker je duhovnik večkrat v položaju, da svojega naravnega nagona ne more zadovoljiti naravnim potem, se zgodi neštetokrat. da ga zadovolji na protinaraven način. Verjemite mi, da ni deset procentov med duhovniki takih, ki bi drugače ravnali. Skrivaj preklinjajo usodno uro, ko so se posvetili dUbovskennu stanu in niso pomislili na posledice prisiljenega celibata. Toda pomagati si ne morejo in molče trpe krute u-darcie usode in molče darujejo šc nadalje na žrtveniku boginje Venere nečisto daritev. Vsega tega so pa krivi oni cerkveni vrhovni knezi, ki so izdali protipostavno naredbo o celibatu. Pravi krvniki so vseh duhovnikov od 12. stoletja naprej in kdor ravna a- njihovem zmislu. ima isti greh. nald' seboj. Spovednik, ki prigovarja in sili svojega spovedanca v samostan ali bogoSlovni-co. nikakor re ravna prav in veliko breme odgo-
vomosti ga bode težilo, -ako do-tičnik zapusti svet in se v samostanu ali semenišču vede zoper pravila. Zato odrini odtod, dokler jie še čas. Toda lalh-ko noč; o-nrosti, da sem te prišel nadlegovat.” In predno sem vedel, mi je stisnil roko in tiho odšel v svojo celico.
'Solze so mi stopile v oči, ko je oidhajal frater Teodor v Drenovnik. A on se je naredil moškega, stopil z menoj a- stran in dejal:
“ Kadar odideš, mi pa piši v Drenovnik, brat Teodor bo vsako tvoje pismo z veseljem sprejel. Čez par let se zopet vidimo; ti boš kak profesor na gimnaziji, jaz pa kak debel gvardijan, kakor mi je že »pater Krištof parkrat prerokoval, češ, da sem postava zato. Zdrav !” In krepko mi je stisnil desnico in odšel.
Dalje prih.
TRESK JE TUKAJ.
Jones & Laughlin ne prevzamejo nobenih naročil — tako se glasi poročilo iz Pittsburga. Jones & Laughlin so naj večji fabrikanti jekla za trustom v tej deželi. Poroča se, da se v njih tovarnah noč in dan dela in da imajo naročila za dolgo časa v naprej. Sploh se tovarnarji jekla branijo naročila za »halj časa naprej sprejemati.
Jeklo je, kakor je Carnegie rekel, ali knez ali pa siromak; s čim je Škot hiotel reči, da v tej stroki ni mirno-trajnega prometa. Dejansko se pomnožuje na jeklu a-meriška trgovska metoda; ona gre kviško in zopet pada kot bi bila besna. Bred dvema letoma je padla produkcija jekla v tej deželi nenadoma za polovico, in oči-vicLno bo v prihodnjem letu silna množina, naj večja produkcija, kar jih je še kedaj bilo, 25 milijonov ton — veliko več kot pridelki vsega ostalega sveta — še presegala.
In jeklo velja za barometer trgovskega življa v Zdr. idišavah. Toraj se znamo na izdaten tresk pripraviti. Celo kalamitacija z bombaževino ni zamogla veliko vplivati; v zli c omejitve pridelka ima bombaž silni promet in se prodaja po visoki ceni — skoraj 15 cent. Vse kaže, da se gospodje tovarnarji ne držijo stroco svojih dogovorov', ter da mnogo storijo na lastno roko. Oni se bodo- pač premislili, če zamorejo svoje blago prodati, in pa še ko mora kon-sument plačati da je črn, da bi se še kakih medsebojnih pogodb držali.
Grozeči faktor je bil v situaciji pičlost ameriškega pridelka pšenice. Toda bil je odstranjen vsled izvanredno velikega pridelka na Ruskem, Francoskem. v Kanadi, na Ogrskem in na Rumuniskem. Te dežele so doposljale 300 milijonov mernikov več kot pa prejšnjo leto. Evropa ne 'bo veliko prispevka te dežele potrebovala; a kupčijske razmere se pa zavrel jo visokih cen mesa in maščobe, bombaža in vedno večje potrebe bakra za Zdr. države tudi ne bodo poslabšale.
Za paniko sledi tresk — to je red na kapitalističnem svetu. Pri zadnji depresiji je prišlo silno v ozir, da se ni na poljedelstvo raztegnila. Nje pridelki so celo v ceni poskočili. To- je bilo in je še zelo občutno za mase po mestih, toda na drugi strani jie pripomoglo) da smo hitreje iz krize prišli.
Drugi važni faktor je, da so u-rejene plačilne lestvice, katere so med podjetniki in organiziranim delavstvom trdno določene, med krizo nespremenjene ostale. To bo za posledico imelo, da mezdno gibanje, katere se navadno v spremstvu povišanja plače godi, bo takrat znatno manjši obseg i-mclo. kakor pa v prejšnjih sličnih perijodah. Ako pa se ho gonja povišanja cen nadaljevala, tako bo moralo delavstvo svoje zahteve staviti. Na vsaki način pride sedaj nrilika. da se organizacije razšikjjo. Polje za tiste še daleko ni izčrpano. Samo v jekleni- in tekstilni-industriji je še na stoti-C'0Če neorganiziranih delavcev.
Temu mora drugače priti, če h,o?e delavec sebi v korist kaj doseči.
------n------
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste piipp ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Ste že ponovili naročnino na ‘ ‘ Glas Svobode”? —
Agitirajte za “Glas Svobode”.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Dobra Unijska Gostilna k3er,e
n gorak prigri-Pod vodstvom
____________* dobi
mnalin gorak prigri- |nc O ÇtdctflV rek. : Pod vodstvom	O. JldSUlJ
650 Blue Island Ave.
delika Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. LA SALLE ILL.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue island Ave. Chicago Ul.
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel hanal 1386
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Milwaukee
Phone 1547 J.
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wi*.
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Bine Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1461^
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik, 32 3 North 8tb Street
nasproti poète
SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Green
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
Novo
SR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča p, za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. Hartmann veli; „Poprej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opišite iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je skriti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepravilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema.
DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KROFIfNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE — nima toraj bolnika,
katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta u-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmanu
&18 East 14. St. New York, N. Y.
DOGODBA.
Povest Vsevoloda Garsina.
Za Glas Svobode.
(Iz ruščine poslov, podravski.)
(■KONEC.)
\
Brez posebnega truda sem našla stanovanje gospe Cuikerbergo-ve in bikinija, Čuhonka, mi je pokazala duri Ivana Ivanoviča.
“Ali smiem vniti?”
V sobi se je oglasil ropot urno zaprtega predala. “Naj so vam poljubi'!” zakliče urno Ivan Ivanič. Vniišla sem. 'Sedel je pri pisalni mizi ter zavijal nek zavoj. Zdelo sie mi je, da se me ni po-seibno razveselil.
■'Zdravstvu j te, Ivan Ivanič!” -sem dejala.
“Zdravstvujte, Nadežda Niko-lajevna”, mi je odvrnil, vstal ter mi podal roko. Nlelkaj nežnega se je za trenutek pojavilo na njegovem licu, ko sem mu podala svojo roko, kar pa je takoj zibnilo. Bil je nekako resen, da, celo strog. “Uvala vam, da ste prišli.” “■Čemu ste me poklicali?” sem ga vprašala.
“Moj 'Bog, ali vi v resnici ne veste, kak pomen ima to za-me, da vas vidim? Sicer pa tak razgovor se vam zdi 'bržkone neprijeten.”
'Sedela sva in molčala. Čuihon-ka je prinesla sainovar. Ivan Ivanič mi je podal čaj i,n sladkor. Potem je del na mizo stroj za 'kuhanje. pecivo, slaščice in pol ste-kleniide starega vina.
“Odpustite, da vas hočem pogostiti, Nadežda Nikola jevna Mogoče, da vam to ni prijetno, toda ne hudujte se. Bodite tako prijazni skuhajte čaj ter ga nalijte. Jejte, tu> so slaščice, vino.” ■Poprijela sem Se dela, on pa sc mi je vsedel naproti ter me gledal. Čutila sem njegov pogled, ki ga je neprestano vpiral va-me ter ob enem čutila, da me zaliva rdečica.
Črte'z trenutek sem dvignila o-či, pa jih znovič pobesila, on mi je neprestano samo gledal v o-braz. Kaj neki to pomeni? Ali so mar to skromna, črna obleka, odsotnost Tesnobe na licu in te pretrgane besede tako močno vplivale nčhme, da sem se znovič spremenila v skromno, sramežljivo devo, .kakoršna sem bila pred dvema letoma? Kaj zoprno mi je brilo to.
“Povejte mi, prosim, čemu tako vpirate v.a-me svoje oči?” sem spregovorila s težavo, toda pogumno.
Ivan Ivanič skoči po koncu ter začne hoditi po sobi.
“Nadežda Nikolajeva»! ne govorite itako surovo. Bodite vsaj -eno uto takšna, kakoršna ste prišli.”
“Nn, jaz ne razumi m, čemu ste me pozvali. Ali res samo radi tega, d!a bi sedaj molčali in me gledali?”
“Da:, Nadežda Nikola jevna, samo radi tega. Saj hudo.vanje se v vam ne prilega, toda meni povzroča veselje, da vas zamorem gledati zadnjo krat. Bili ste tako dobri, da ste prišli v tej obleki, takšna, kakoršna ste sedaj. Jaz nisem pričakoval tega in radi tega sem vam še posebič hvaležen.'
“Mu, čemu zadnjokrat, Ivan Ivanič?”
“Ker odidem.”
“Kam?”
“Daleč, 'Nadežda Ndkolajevna. -Jaz ne praznujem danes godevali ja. To sem zapisal le tako sam ne vem Čiemui? Hotel sem vas videti še enkrat. Iz početka sem hotel sam iti in počakati, dokler ne pridete, na to ,pa sem se odločil povabiti vas k sebi. A vi ste bili tako dobri in ste prišli. Bog vam daj za to vse dobro.’
“Malo dobrega v bodočnosti. Ivan Ivanič.”
“ Da. za vas je malo dobrega. Sicer pa saj vi sami veste bolje nego jaz, kaj vas čaka ... In glas Ivana Ivanoviča se je tresel. “Meni je odleglo,” je dodal, radi teg£ pa obhajam.”
Tn glas se mu je tresel še huje. Mteni je bilo zelo žal za njim. Ali je to v resnici tako slabo, kar sem čutila proti njemu? Čemu sem ga odpahtnita tako surovo ir naglo? Toda sedaj je že prepozno to obžalovati.
'Vstala sem in se jela oblačiti. Ivan Ivanič, to videe, je skočil, kakor bi ga kaj pičilo.
“Vi že greste!” me začne iz-
praševati z ganjenim glasom.
“Da treba je iti.”
“Ali vam je treba . . . Zopet tjekaj! Nadežda Nikolajevna, jaz vas rajše umorim na uuestii!”
■Govoril je to šepetaje, prijel me za -obe roki ter me gledal s svojimi velikimi, spremenljivimi očmi.
"Saj bode bolje. Recite!”
"Saj pojdete. Ivan Ivanič, radi toga v Sibirijo. Tega pa jaz nočem.”
“V Sibirijo! . . . Ali bi jaz mar radi -tega vas ne mogel u-nioriti. ker so bojim Sibirije? Ne radi tega. Ne morem pa vas umoriti radT tega, ker vas sploh ne morem ubiti. Kako naj umorim jaz tebe? je spregovoril zasop-ljen — “saj jaz . . .”
'Prijel me je, me vzdignil kot otroka kvišku ter me stiskal v naročju in obsipal s poljubi moja usta, moje lice, oči, lase. To pa se je zgodilo nepričakovano, tako nepričakovano, da sem se komaj zavedla, ko me je postavil na-fcrat na noge in urno nadaljeval.
“Nu, pojdite, pojdite . . . Odpustite mi, saj je to prvo in zadnjokrat. Nfe hudujte se name. Pojdite, Nadežda Nikolajevna.”
“Jaz se na hudujem, Ivan Ivanič.”
“Pojdite, pojdite! Hvala, da ste .prišli.”
Pospremil me je in .zaprl duri. Sla sem doli po stopnjieah. Lice mi je vtripalo še huje nego poprej.
Naj gre In me pozabi, znala bom preživeti svoje življenje. Dovolj je že te sentimentalnosti. Pojdem domu.
Požurila sem svoje korake ter sem jela že misliti na to, katero obleko oblečem in kam pojdem nocojšnji večer. Moj roman je s tem končan, majbima pomiuda na polžki poti. Sedaj grem naravnost, brez ovir, zmerom niže in niže . . .
“Saj se on sedaj v streli”, mi je dejalo nekaj v notranjosti. Obstala sem kakor prikovana pred očmi se mi je stemnilo, po hrbtu so mi zagomazeli mravljinci, sapa mi je zastala . . . Da, on se sedaj v,st reli. Zaprl je predalnik ter ogledoval revolver. Pisal je pismo . . . Poslednjokrat . . . A-li naj stečem? Mogoče, da ga .še pristrižem? Bog, pridrži ga, Bog. pusti mi ga'
Polasti se me ¡mrtvaSk, nerazumljiv strah. Stekla šem nazaj kakor brez pameti, zaletavajoč se v mimogredoče. Nie spominjam se, kako sem prekoračila stopnjice. Spominjam se zgolj bedastega lica Čuk o n k«, ki mie je spustila v sobo, spominjam se dolgega, temnega hodnika z množico vrat; spominjam se. kako sem planila k njegovim d urim. Ko pa sem prijela za kljuko, «e je oglasil za durmi strel. Od vseh stranij so prihiteli skupaj ljudje ter se začudeni ikretali okrog mene, ob e-nem z durmi,, .hodnikom, stenami. ■Padla sem in tudi v moji glavi se je vse.zavrtelo in zibnilo.
------o------
PROTI JEKLENEMU TRUSTU.
Fédération of Labor je jeklenemu trustu vojno napovedala. Te dni je na konvenciji v Toronto v sklenjeni resoluciji izrečeno, da trust je najodročnejši in agresivnejši nasprotnik organiziranega delavstva in gre na to, da bi tisto do cela iz svojih podjetij odstranil.
To je dejansko. On je delavce v Amalg. Association železnarnah in jeklarnah premagal in večina je danes “Nom-Union”. Sedaj je v boju z delavci bele pločevine ter hoče ¡tudi v tovarnah te stroke unijo iztrebiti. Ni dvoma, da trust sistematično organizirano delavstvo napada.
Tu se lahko reče: “Zamorec je svojo dolžnost storil, Zamorec zna tudi iti.” — Delavci želez-narn in jeklarn so bili mnogo let .zavezniki tovarnarjev. To se reče, ena mala manjščina tistih, izvež-banci, so bili. Tovarnarji so jih potrebovali, da so za visoko col-nirio upor javnega mišljenja delali ter so jih plačevali za njih pomoč v tem smislu z nenavadno visoko plačo. Bili so vitezi in šči-tonoisei ter soglasje med 'kapitalom in delom je bilo njih geslo. Socializem' je bil zasmehovan. Tom Armstrong, njih žumalistič-ni 'zastopnik, je rekel uredniku “Philadelphia Tagblattu”: “Ra-dicalism doesnt pay”, —• radikalizmi ne plača. To je bilo odkrito in pošteno — ali prekleto kratkovidno.	, ,.iti| iki
Baroni jekla sedaj ne potrebujejo več delavce za politično pomoč. Amleriska jeklena industrija je .postala silna pošast, ki nepo-trebuje nobene “ protekcije”. — Andrew Carnegie je minulo leto pred komitejem za sredstva in pota, kateri se je posvetoval za nov.i čolninski predlog, odločno nastopil za znižanje colnine od jekla in želeiza. On osebno je bil celo za svobodno trgovino ter je bil prepričan, da ameriška jeklena industrija se nima ničesar bati. Ona jfe. sedaj najznamenitejša izvozna industrija, Ona ima ceno sSrovri.no v velikanskih množinah, zamore celi svet z jeklom preskrbeti in če je potrebno, vse fabri-kante celega sveta s konkurenco uničiti.	•
Jekleni baroni tedaj me rabijo več delavce za politične namene ter jim obračajo hrbet. Amalg. Association je samo še senca bojne organizacije, katera še sploh no če bojevati. Kakor hitro je bilo k t)em prisiljena, se je pokazala nje onemoglost. (Njena izključnost. omejitev njenih članov na manjšino “jzvežbanih”, je bila njena poguba.
■Sedaj hoče Federation boj z trn stom pričeti. Mi voščimo srečo k temu; a našla bo, da je to vse kaj druzega, kot hoj proti trustu trdega, premoga, katerega .poli tična slabost je prišla United Mine Workers k dobrim. Toda, tudi boj napram jeklenem trustu se bo prej alri slej politične barve navzel in zna postati velepomemben za politično situacijo v Penn-svlvaniji. Pred vgem hočemo pa Federation v boju videti. Do sedaj smo opazovali samo njeno d.i-plomatično naziranje in v prvo bo zanimiva overitev, če se tudi zna bojevati. Odkrito Tečeno: sigurni še nismo v tej točka.
Dopisi.
K sklepu poživljam tudi onega hlačmana iz Akron, Michigana, naj se zopet kaj oglasi v listu “Glas Naroda”, kakor je obljubil.
Tudi vam naznanim, da sem sklenil kot tukajšnji zastopnik “Glas Svobode” znišati ceno listu “Glas Svobode” vsem onim članom, ki. spadajo ali pa ki pristopijo k zgoraj omenjenemu društvu in sicer na. $1.25 in to v mojo škodo, da tako pridejo člani k najboljšemu časopisu in ob jed-nem k najboljšemu društvu.
Bratski pozdrav vsem članom S. S. P. Z. in vsem naročnikom in’ Čitateljem “Glas Svobode”; Tebi “Gl. Sv.” ^ pa želim najboljši v sp e h.	Frank Leben.
Mora umreti.
Kedar zdravnik izreče te dve besedi o kakem Članu vaše družine, ali o vašem dragem prijatelju, zvone jako bolestno. Še bolj bolestno pa se iste počutijo, če ste prepričani, da smrt se bi bila lahko preprečila, ako bi se bolnik o pravem času pričel zdraviti. I-mejte vedno pred.očmi stari nasvet: Xe pusti, da se bi bolezen vkoreninila. Zdravite prvi pojav! Če so ti. zguba teka in nagla .o-slabelost, naj se takoj vzame Tri-nerjevo ijmeriško zdravilno grenko vino. Isto bo dovedlo želodec in čreva do večjega delovanja, bo storilo prebavo popolno in bo pomagalo, da se žile po celem životu napolnijo s čisto, bogato krvjo. Leeilo bo vneto notranjščino in bo ojačilo vse organe.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Forest City. Pa. 15. nov. 09.
Prosim za malo prostora v našem cenjenim listu “Glas Svobode”. ker itak se malo kedaj kaj čita iz našega mesta, dasije tukaj precej rojakov Slovencev, in eden ali drugi bi vedel kaj povedati kako se nam tukaj godi.
Kar se dela tiče, je bilo kake tri do štiri mesece prav slabo, ker tukaj so samo premogorovi. ter eden najboljših rovov za tukajšnje Slovence od družbe D. — II. Co. je bil. kake tri mesece popolnoma zaprt; a popreje se je pa tudi delalo prav slabo, komaj po deset ur na teden. Sedaj pred kakimi štirinajstimi dnevi se je zopet pričelo delati po devet ur na dan. kakor po navadi in upamo da tako ostane dalj časa.
Radi podpornih društev tudi mislim, da nismo najzadnji. ker do sedaj imamo že štiri društva, katere vse dobro napredujejo; toda še vseeno je precej rojakov, ki niso pri nobenem društvu ali pa samo pri enim. In to je po mojem mnenju za delavnega človeka, kateri se nahaja v vedni smrtni nevarnosti, premalo. Se ve, do sedaj je imel vsaki svoj izgovor: eden pravi to društvo je predrago, ono je preveč katoliško, drugi pravi, da se mu uradniki ne do-padejo in tako naprej.
Da se vsemu temu odpomore, koliko je najbolj mogoče, je nas stopilo nekaj zavednih Slovencev pred tremi meseci (ko je bil takrat najslabši čas) skupaj ter smo ustanovili novo ' društvo z imenom “Delavec” in ga priklopili k S. S. P. Z. v Chicagi.
Naše društvo daje najboljše u-godnosti. ono se ne vtika v verske stvari; to je vsakemu svobodna zadeva, je,najcenejše in daje največjo podporo naj bode v bolezni ali pa v slučaju smrti.
Namreč vstopnina stane vsace-ga elana od sedaj naprej do 45. leta samo $2.00 in $1.00 za rezervne stroške, to je tri dolarje; dobi pa osem dolarjev na teden bolniške podpore in 500 dolarjev pa usmrtnine v slučaju smrti. En dolar pa je rednega asesmenta na mesec. Toraj mislim, da več nikakor ne moramo zahtevati, kakor to vidimo pri druzih društvih.
Iz tega razvidite rojaki, sedaj nam je dana ugodna priložnost in nepustimo jo, da se je ne bi oprijeli, ter delujmo na to. da bode društvo kar najbolje napredovalo, in želim da bi ob letu videl vsaj 50 ali pa 100 članov v tem društvu.
Vsa natančna pojasnila daje tajnik F. Leben ali pa predsednik Jakob Trček.
Hoerber pivo. Prost prigrizek
MARTIN NEMANICH
LASTNIK
Phone: Canal 80
22nd St. & Lincoln
blizu slovenske cerkve
Slo v e n sk o-an gl ešk a	slo v n i ca,
slovensko angleški tolmač in am-gleško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y.
ACCIDENT INSURANCE COMPANY.
Nesreča nikoli ne praznuje.
Radi tega tudi Vi ne veste, kje Vas ista čaka. Za samo jeden dolar na leto se lahko zavarujete za slučaj ponesrečenja:	Za izgubo
življenja $1.000, za izgubo obeh očes, obeh rok. obeh nog. ali jed-ne roke in jedne noge $1.000; za izgnbo jedne roke ali jedne noge $250. za izgubo jednega očesa $100.00. Bolnička podpora znaša $7.50 na teden. Sprejemajo se možki in ženske od 16 do 65 leta.
Pišite za pojasnila in če dopo-šljete v listu $1.00 se Vam takoj dopošlje zavarovalna polica za $1000. —- Pisma naslavljajte na:
ACCIDENT INSURANCE CO.
906 Trinity Ave.	Bronx,
New York, N. Y.
sladkorja Sc $2.98
Za $2.98 vam pošljemo 100 ft. najboljšega zdrobljenega sladkorja, ako naročite spodaj omenjenega blaga za 12.98. Ta posebna ponudba je veljavna samo za 30 dni in jo damo v svrho pridobitve odjemalcev v vsaki hiši. Ne pošlji denarja. Ako želite, vam pošljemo poljubno količino blaga v vaše mesto, ne da bi plačali samo en cent; ko blago pregledate, ga lahko vzamete ali vrnete in mi plačamo vse stroške, jo dni proste po-skušnje Vzemi blago na svoj dom in ga poskušaj 30 dnij in če ni tako, kakor nakazano, pišite nam in bomo vse poravnali. Vozni stroški plačani. Če se pošlje cela svota denarja z naročilom, plačamo mi vse st oške do vsakega mesta vzh. od Rock j Mountains. Naroči te duties Trgovčeva Naša cena cena
3	ft. Soda ali turščin	škrob.......$0.80	$0.15
3 ft. Baker čokolade	ali naše....... 1.50	i.05
3	ft. kokon ut, zrezlanega ........ 1.20	0.75
4	unč. vsak lemon ali vftnila izg čist 1.10	0.75
10 ft. Mothers najboljše pražene kave 4.00	3.00
10 ft. Santos “	“	‘	2,50	1.60
8 ft. Gun Powder ali	Japan čaja	2.40	1.50
5	ft. Pečivni prašek,	Royal ali	naš	2 50	1.75
15 zav. Eng. hrane za zajutrk ...... 1.50	o.98
15 kosov najboLj^ega Castile aliTar mila $1.50. .98 30 kosov najboljšega pralnega mila $1.50	0.98
8 velikih vrčev salmona...	  1.60	0.98
12 škat. Sardin volju ali gorčiči. 1.20	o]98
12 ft. izbranih calif, sliv......... 1.20	0 75
15 ft. Japonskega riža.............. 1.50	0.98
5 parov najbolj, ženskih nogavic__ 1.25	0.65
5 parov najbolj, moških nogavic___ 0.60	o 35
5 zav. Rolled oats ali droža.	.. 0.25	0.10
^Prost katalog za grocerio, obleko itd. s prvim naročilom.
AMERICAN WHOLESALE HOUSE Dept. 211-46-48-50 River St. Chicago
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ueuropin Želodečni Grenčec
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
ZL^Loitior dVEX_i^.H)I
GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St.	Chicago, III.
GARANTIRAMO DA -----JE ----
je znašel J. B. Sch.euer, v nemškem ,Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Ramo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
> Mplllipmn	P° meri iz čisto volnenih, domačih in im- >
S UUGIUJGIIIU portiranih tkanin.	*
^ Prodajamo §0<i0ve obleke za delavnik	^
I Imamo ve^^° 3ah>go trdih in mehkih klobubov.	<
]] nalogi 'mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
^ 581 S. Oentre Ave.,
Chicago, 111.
■AAAAWAAA^AAAAA/VWA/WA C
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. TEL. OANAL 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6,—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopolndue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
3
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
I Pijte najboljše pivo §
N»
n
M Peter Schoenhoffen Brewing Co. æ
Ü	..^
PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.
V/V V/V	^
•‘Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
published by The Qlas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on sgreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.__________________
’Glas Svobodic’ izhaja vsaki petek
------------in velja--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.............
za pol leta.............$1.00
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslov za Dopise in Posiljatve j k
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivallifiča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov.
231
KAPITALISTI IN PA VARNOSTNE POSTAVE DELAVSTVA.
Pred nekaj časom se je v Michiganu državni zakon ustvaril, kateri omeji dielaviii čas žensik in o-trok po tovarnah na 9 ur dnevno.
Kakor je vsako skrajšanje delavnega časa, in so »e b no vsako postavno prisiljenje k temu, našemu kapitalistu trn v očesu, tako jim je tudi ta deveturni zakon v Michigan skrajno neljub. In da se ta zakon za varstvo žen in otrok poteguje, jim je toliko še neljubši. Prvič učinkuje vsak tak za-
kon.	če tudi ni moško delo nepo, sredno prizadeto, v smer, da bo tudi to delo polagoma vsled tega znižano, in že zaradi tega, ker ženske cesto z moškimi roka v roko kot pomožni delavec delati morajo. Izvantega igrajo tudi pri našem kapitalistu človekoljubni pomiselki, uprav podrejeno ulogo. Nekoč se je pač^reklo. da se mora ženske “matere prihodnje generacije” pried preši 1 je m varovati, da ne bodo slabotni otroci v šolo hodili, in da “svojo svežo mladost ne zgubijo”, toda pri vsem tem le kšeft — kšeft ostane. Iz česa pa naj bi naši kapitalisti živeli, če bi jim zakoni in delavske unije pred-pisavale. kako naj oni svoj “busi ness” vodijo.
Na vsaki način so kapitalisti v Miebigani sklenili, idta deveturnemu času v njih državi konec naredijo. Pred kratkim se jih je 300 “mož” v Lansingu sestalo, da se o sredstvih in ¡potih posvetujejo, kako bi najložje omenjeni zakon odpravili, in kakor se «uje. so v svoji nakani ženski no in delo o-trok v svoji državi na več kot deveturni čas zopet raztegniti, od več bank podpirani.
Med razlogi, kateri se za odpravo dotičnega zakona, navajajo so med drugim sledeči:
“Deveturni zakon je udarec na-pram industriji in napram poštenemu delu. Pospešuje lenobo, katera j.e mati zločinov! Zakon ima dobrobit in moralnost mladih državljanov premalo pred očmi.”
In nadaljis izjavljajo michiganski (kapitalisti: “Mi znamo, da le vsled naše pridnosti mi naprej pridemo. Naša industrija in naša pridnost so podlage — temelji, na 'katerih so zakoni in red, dobra vlada, morala ¡n religija zgrajeni. (Kje neki v Ameriki?!) Mi smo lojalni ameriški državljani, k'i na tenipereneo, zakon in red verujemo” in za to smatramo mi to početje za “predrzen in fanatičen poiskus”, če se hoče po odredbi onega zakona, “naše podjetje kontrolirati in industrielno stališče predrugačiti, katero se je po podjetnikih z dolgoletno izkušnjo ustvarilo, kateri so voljni in imajo namen, sami za dobrobit in za najmgoidnejše koristi svojih delavcev skrbeti in kateri se čutijo merodajnim, z njimi delavni čas urediti, kateri je dnevno in v tednu v njihovim podjetjih potreben.”
Tako pravijo kapitalisti iž Michigana. Kakor vidimo se oni postavljajo na (stališče, da imajo sami za odločiti in določiti, pod kakimi -pogoji in koliko časa hočejo ženske in otroke vposlovati. Nobena država in nobena unija naj se ne umešava, “v korist njih delavcev”.
In najhujše je pri tem pol brutalnem in pol hinavskem stališču teh kapitalistov, da. bodo 'svojo voljo ¡dobili, ter da se jim bo posrečilo, oni zakon o varstvu žensk in otrok v Michiganu uničiti, kakor so njih razredni sodrugi po d nizih državah povsod take delavske-vam ost ne postave uničili.
“PROFITS VS. MEN.”
Dobiček proti človeštvu, je u-nedniški članek, kateri je bil priobčen v ‘Chicago Daily (Socialist’, ki pa je tako resen in tako umesten, da se nam zdi potrebno, da ga priobčimo.
In memoriain žrtev na altar ju premogarskega trusta.
'Velikanska, črna luknja, žrelo, zevajoče stotine čevljev v globočino zemlje, ki se cepi na več temnih prostorov in vhodov, skoz katere se bašejo ljudje in kjer prebivajo kakor stanovalci kake podzemske pokrajine.
Tak je premogokop — rov.
V	soboto jutro, komaj deset-dni od tega, stotine mož in mladeničev se je spustilo doli v to odtprto žrelo v bližini mesteca. Cherry in zemlja jih je pogoltnila.
Ti možje in mladeniči niso imeli izbere. Bila je žalostna potreba, da sta dan in noč pošiljala trope mož in mladeničev zakriti se v te črne globočine in zreti v obraz smrtni nevarnosti .plina, ognja in raztrelbe.
Tam v Cherry in okolici sta danes dva zastopnika nesreče. Tam so udovljene matere in sirote-o-traci brez očeta. In tam so tudi u-radniiki premo-garske družbe.
Kako različno učinkuje ta žalostna. grozna katastrofa na te d ve stranki!
Za družbo pomenja zgubo gotovih dividend’ in .kratko prenehanje stvarstva profita.
Za zapuščene rodbine pa pomenja zguba skrbnega očeta, soproga, sina'; trpljenje in muhe za o-ne otroke, ki ostanejo; žalost in tuga, za koje ni lečila.
V	kratkem času bo posest družbe popravljena; uradniki bodejo izdali poklie za druge delavce, da pridejo in ustvarjajo dividende, zvonec bo pel, vspenjača se dvigalu in spuščala doli .po šobtu in drugi novi premogarji bodejo šli doli zreti smrti v obraz iu -kupici ti dobiček za družbo.
“Zakrivljeno vsled malomarnosti sodruga-delavca!” vpije kapitalist in njegovo glasilo, kapitalistično in meščansko časopisje. Ta stara in zguljena zaveta delodajalcev še ne razloži dejstva, da ta premogokop je imel lesen (smrekov) solit, da niti jedna varnostna priprava ni bila zidana, da ni bilo ničesar storjenega od strani premogarske družbe za varnost delavcev, da so rabili gorečo, nezavarovano bakljo v bližini solita za razsvitljavo rova, da potem ko je nevarnost pretila se ni dalo nobenega “alarma” delavcem da se bi pravočasno rešili, temveč ko je bil skrajni čas za rešitev ljudi so potegnili in dvignili premog iz šohta, ljudi-delavce pa prepustili nemili usodi v dnu rova.
Toliko hvalisane moderne priprave so bile izdelane v svrho znižanja cene produkcije in hitrejšega prometa v rovu. To je pomenilo dobiček. Da se bi pa kake priprave v posli!« za pro-tekcijo, o tem še govora ni. i‘re-
m-ogar ni imel nobene protekcije * « *
Ko se b>o pisala zgodovina o nezgodi v St. Paul premogokopu, v Cherry, UL, pripovedovala se bo povest o dobičku.
Zaradi profita ni premogarska družba sezidala šohta iz opeke ali cementa.
Zaradi profita so bile lesene stopnice, namesto železnih stopnic, vodečih iz gladine v drugo gladino.
Zaradi profita je bil rov razsvetljen s nezavarovanimi gorečimi baklami, ko je električna razsvetljava, vsled pohlepa po vpejem profitu, prenehala raz-svetljavati temo podzemskih prostorov.
Zaradi profita, je družba držala premogarje v globočini zemlje, potem že ko je začelo goreti! Ta nezgoda pripetila se je radi tega, ker rov. lasti gruj)a mož, ki .nikoli ne delajo, ki niso nikoli v svojem življenju skopali funta premoga, kateri niso (mnogo od teh) nikoli v svojem življenju bili doli v črnem žrelu premogokopu, ki pa žive na dobičku prihajajočim iz tega rova.
Pripetila se je ta nesreča za to, ker oni ki laste premogokop in s istim potrebščine za življenje delavcev in njih rodbin, niso zavarovali svoje delavce, ki so storili tak žalosten konec.
# * #
Ta grozna nezgoda je žalostna novica za ves delavski razred. S j močjo, katero jim daje volilna
pravica, katera bi postavila delavske zastopnike v postavodajni-ce, so dopuščali, da so reprezentanti premogarskih in drugih korporacij delali postave. Protek-tivni zakon, v kolikor do danes obstoji se je priboril s trdim- in krvavim bojem.
Ta priberen zakon, pa je bil prepuščen drugim zastopnikom, da pazijo na to, da se po zakonu tudi dela. Kot rezultat, zakoni u-veljavljeni niso bili nikoli izvršeni. Iz te skušnje pa naj se u-stvari sledeči nalog: Več in boljše varstvo se mora priboriti !
Delavstvo pa se je naučilo še nekaj druzega.
Zadnja nezgoda bo marsikoga privedla do sledečega spoznanja : Da samo z združeno, inteligentno akcijo delavcev na političnem kakor tudi ekonomičnem polju, v prilastitvi kontrole in sredstev življenja, bodejo premogarji, železničarji, delavci v plavžih, topilnicah in jeklarnah in vsi drugi delavci zavarovani, in podobne nezgode pa za vedno preprečene.
In nad žrtvami te grozne katastrofe bo delavstvo postavilo spomenik. Ta spomenik ne bo iz mra-morja. Ta monument bo zgradilo združeno delo delavstva in ta spomenik bo nova človeška družba, ki ne bo poznala dobička.
Isti spomenik, ki pomenja pro-tekeijo življenja delavcev in mn dal ves résultat njegovega dela. ker on sam bo lastil in vodil pre-mogokepe in drugo orodje, s katerim se proizvaja.
In takrat se ne bo cenilo premoženja nad življenjem človeštva !
DOPIS.
Cleveland, ‘O.. 18. nov. 09. Sodrug urednik-: —
Zopet vas nadlegujem. Morabi-ti si domišljujele, da sem clevelandski Pavliha. No, to ne, ampak Pavlihata z makom na glavi. in solničkom. ki brani solnčni vročini, da se isto ne topi, imajo v uredništvu na St. Clair ulici pri “Clevelandski Maleriki”. Mogoče da vsi niso Pavlihati, toda — i. se ve, ko ne bi imeli onega brumnega poročevalca v svoji sredi, bi bili fuč. Poredni ljudje govore po St. Clair, da se Pavliha vozi celo v staro domovino, med potjo pa obiskuje kranjske trcjalke, ker nabirajo poročila za Clevelandske maleriko, seveda pridige, katere naberejo po božjih potih in jih izroče Pavlihi, da jih “šipa” v Cleveland, kjer jih “prepucajo”, da iz njih hudobne duhove preženo, ako se med potjo kateri med prtljago zabaše in potem ta ‘kolomanov žegen” dajo slovenskemu trpinu za dušno hrano. —-
V št. 46 Gl. Sv. sem jim dal malo popra poduhati in sedaj pa tako kihajo, da je veselje. Ščene pa kar z ¡repom miga in se po zadnjih podplatih drgne, tuleč neusmiljen:. Veseli me, da sem jih prebudil, ker spaš je bil že pri kraju. Svoj čas jih je mrcvaril Rev. Krže iz Newburga. Če se domislim onih in sedajnih časov lahko rečem z mirno vestjo, da so vsi gospodje spokorjeni grešniki in pridejo sigurno v nebesa. Tudi njih buharce priromajo tja, ako jih prej pes ne vzame. Mea eulpa, (dvojka) mea eulpa (trojka), mea maxima culpa (vorzüglich) !
Kaj znajo ti vbogi na duhu so pokazali v syojem salezijanskem žurnalu v št. 91 na prvi strani pod naglavjem :	Mestne novice.
Tam so pokazali, da so integentni (nit), patentirani farski podrepniki. Čita.j celo bedarijo o izba.c-nenem delegatu Kužniku in vedel boš, kako ga pihnejo. Čitaj pa tudi oni dopis, katerega sem pisal v št. 46 Gl. Sv. Primerjaj oboje in videl boš, kako so zanikani, kaki uredniki so pri “Maleriki” in,ka-ka sodrga se tam dobi.
Ob času konvencije S. X. P. -I. jim ni še na misel prišlo, da bi poslali svojega poročevalca, dokler nisem jaz g. Antona Grdina na to opozoril, ko je prišel v dvorano z nekim poročiloma do mene. Nato je poslalo uredništvo C. A. pismo na konvencijo po šolarčku Pircu, katera m rt je dovolila vstop k poročevalni mizi. kateri se je prismolil tako neumno, da je marsikomu smeh uhajal. Ves čas je sedel na enem ušesu z drugim; je pa tako vlekel, boječ se da mu uide ¡kaka dobra klerikalna opazka. (V list je poročal, same jezuitski — laži — in dokler fante ne
prekliče laži, tako dolgo ostane lažnik in zavijač.
Z namenom da se prikupi mojim nasprotnikom je to farsko hlapce poročalo v omenjeni cunji št. 85, da me je konvencija tako-rekoe baenila iz dvorane radi sitnosti in drugih stvari. Revček na duhu, ali nisi razumel in slišal zakaj sem ugovarjal? Takov “poba’ 'kot si ti, me še ne bo blatil! Zakaj sem bil jaz trn v peti nekaterim, oni kakor tudi jaz dobro vedo, ker sem odkrito vsako stvar povedal. Kedor me pa ni razumel ali razumeti hotel, je pa vsega obžalovanja vreden. Jeden izmed teh si ti.-----
Zavijač! Ali nisem bil navzoč pri 13. sejah in pri 13. šel sam do,-mov, 'brez da bi se konvenciji o-pravieil, na kar je pa ona vele zanimiva pobratimija porabila priliko ter delegatom natvezila reči, katere niso nikoli bile, samo da se me iznebe. ker so imeli strah pred menoj. Jaz, ko bi se kaprieiral, bi lahko šel drugi dan na zborovanje, da se zagovarjam toaa zdelo se mi je preneumno in zato tudi tja šel nisem. Tako je dragi Pirce ! —
Uganka mi je, čemu ne stoji v zapisniku, keclo je predlagal mojo izključitev ter koliko glasov je bilo oddanih za in proti! (50 glasov je bilo baje “za” in Korce je predlagal, a potem je bilo popravljeno, da. je Šarc tisti bil. Op. ur.)
Toliko pa vedi, da jaz se nikoli pod klop ne skrijem, kedar vidim, da sem na pravem, posebno pred takim lažnikoni ne, kot si ti.
V isti številki se piše o mojem širokem gobcu in lažnivosti. Ali isto je ravno pri vas doma. Ge mi dokažete samo eno laž, takoj pristopim k vaši veri in se v lurški vodi okopljem, ker nagrade v denarju vam ne morem nalagati, nisem tako rogat kot vi. (?) Ne rečem, da m učen, ter da bi znal dopise s tako finezo pisati kot ravno ono ščene. toraj jih krpu-cam, a vse eno so za med' odrašče-ne. med tem ko vaši so za v kos, kamor spada vsa farška. hinavska šara. (Za “bravce!”)
Zapomnite si fante, da z vami bo zelo lahko za obračunati, zapomnite pa si tudi to, da Slovenci nismo v Ameriko prišli, da bi zidali cerkve, temveč da se borimo najprej za svoj obstanek in ec nam kaj ostane, shranimo za stare dni.
■Ko bi imeli to pred očmi. ne bi tako neumno napadali radi mojega dopisa, ki je pisan v korist de lavstva in ne pa farjev in takovih podrepnikov, kot ste vi, ki še vedno solze točite po nazadnjaštvu in poljubujete farski frak. -— A-li hočete še več?
Očital sem Vam in Vam še danes očitam, da vaš list gre za “kšeftom”, ker to je fakt in kar ste tudi pri zadnjih volitvah pokazali. Delovali ste proti delavski stranki/a od delavca pa živite. Princip, gospodje, princip! Tako časopisje jaz smatram za meščansko, kapitalistično. (Op. ur. Oho! Za “bravce!”)
Nadalje pišete:	“Kuižniče su-
ho”. dobro, ako bi pa v vsem u-redništvu vso mast skup spravil, je gotovo ne bi bilo toliko kot ga ima sestradano ščene. Ampak masla, tega pa. imate na glavi toliko. da ga bodem moral topiti, drugaei se vam črvi v možganih zarede.
Kar se pa. tiče Glas Svobode, da je bil vržen iz soc. stranke, to .so vam prav gotovo nek stri« povedali, kar pa ni tako kot ste euli, vi patentiran bedak! (Op. ur. Tozadevno opozarjamo rojake na dopis A. Fisher iz Girard, 111.)
Da vam u^esa odmašim, povejte, kaj je s Clevelandsko Jedno-to? Kdaj jie bil pogreb in kje je račun? Za novce itak nihče ne vpraša! Nadalje, kedaj je bila svatba sv. Vida z žalostno materjo božjo, ki je še daues žalostna? Nadalje, kaj je s Rev. Kržeiom? Zakaj molčite o tem in priporočate vero in molitev?!
Sedaj pa pričakujem zopet odgovora, toda isti naj bo na prvi strani, tiskan s debelimi črkami, da bo bolj vleklo.
Pri zaključku tega, obljubim, da se bom s temi duhoborci še poigral.	August Kužnik.
-------o------■
“Glas Svobode” se poteguje za delavca. Delavec, ali ®e ti poteguješ za “Glas Svobode”?
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UR EDO VANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDBAVISCil
------------ V NEW YORKV------------
Vam Je dosti Jasen dokaz, da Je naš slavni svetovnoznani
Or. J. B. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni,' za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsili boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije., triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh spolnib boleznij ostane strogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Boiehate-li od naj si bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobbodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez. sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHI! A N
1/19 So. Centre k„ Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za^ pristnost in ekusni izdelek naročenih potrobščin~ Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
EDINA
VINARNA
ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došlil
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
t	‘ '"■	“ ....
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:
GOSTILNO “TRIGLAV”
kjer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko : kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. in Blake ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba!	Svoji k svojim!
SCHE1N & P1RICH, lastnika
. .........- '	■	....... ■■ i. ■„ -J
r------------- ----------------—--------------*
Tblf.fon Canal 342	/	i
M. U. Dr. JAN CEPELKA
ZDRAVNIK In RANOCELNIK
s češke univerzitete v Pragi. Bil c. kr. vojni zdravnik s 20 letno prakso v Evropi in Ameriki, posebno v boleznih žen in otrok, na očeh, ušesih in nosu.
1817 Loomis St., vogal Blue Island Avenue
In 18. c.ate, CHICAGO. ILL.
—........................... . ___________
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
Chicago,
K	»
* *
Us ifr vt)
w T ^
'V>f' I^Vv**
Qc

Illinois.
Vstaaovljena dne 1. septembra 1908.
GLAiVlNlI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 ¡Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISlHEiK, podpredsednik; 1420 S. T2. St. Springfield, 111. JOSIP IVAiN&BK, tajnik; 1617 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1618 W. 20t!i St., Chicago, 111.
IVAiN KALAN, blagajnik; 34*1 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WER&ČAJ Box 271, Grand Works, 111.	*
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJ1C, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULDER, 2010 W. 251h St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
FOMOZNIODBQR:
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chieago, Ul.
IVAN MDAiDlC, 2286 Wood St., Chicago, Ul.
JOS. PRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman. Ul.
VRlIOViMI ZD.RAYSNJK :
Dr. B. J. DVORSSKY, 55 Pisk St., Chicago, Ul.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, Ul. Denarne pošiijatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
DOPISI.
DOPIS IN POROČILO O KATASTROFI V CHERRY, ILL.
Granville, 111. 18. nov. Prosim ponatisnite to moje poročilo v naš delavski list, v ko jem želim naznaniti vsim eitateljem “Glas Svobode” o strašni katastrofi v St. Paul rovu, na Cherry, Ul.
Pekel tu na zemlji.
V soboto dne 13. t. m. so šli delavci približno 475 v premogov rov, ali kakor so najnoyejsa poročila 708, na svoje delo , služit vsakdanji kruh za-se in svojo družino. To je delavec-primoran storiti, ker tako veleva tudi vera. “Potrudi se sam, potem ti bo že bog pomagal”. In kako jim je pomagal!
Od premogarske družbe v javnost dano poročilo, zatrjuje, da se je mrva vžgala. Toda ne povedo na kak način in čigava je krivda. V hlevu za mule to je kakih 40 korakov od spenjače se je ob pol tretje ure vnela krma, katere je bilo en poln tovorni voz, kar je pa pfostavno prepovedano, hranit mrvo v rovu. V tem rovu so gorele baklje in ne električne luči in ena teh bakelj je povzročila, da se je seno, ki je bilo zvezano v bale vžgalo. Seveda v začetku je še malo gorelo in hi se dalo z lahka pogasiti. “Bos” videč ta “ognjiček” je velel enemu delavcu da naj istega pogasi, a sam je pa'letel po “svojem” poslu, da nadzoruje in priganja pre-moigarje, da hitrejše vihte kramp in lopate. Kmalu potem je ta “o-gniček” toliko dima povzročil, da je bil ves rov napolnjen. Gasilec ni mogel ogna pogasiti . . . Delavcem se je prepovedalo delo zapustiti.
Ker je dim vedno bolj napolnjeval rov so se delavci jeli plašiti ter -odložili krampe hoteč iti na varno —• do izhoda. Na vprašanja kaj se je zgodilo jim je “bos” odgovarjal, da ni nič, da so leni, da se jim noče delati, zapovedujoč jim, da gre vsak na svoje mesto, ker jih ne pusti domov do pol štirih, ker hoče, da se premog neprenehoma ven spravlja itd. Na ta pregovarjanja in zapovedi so se nekateri potolažili, ter šli vsak na svoj prostor, da delo nadaljujejo. Nekateri se niso dali pregovoriti temveč so stali pri rovu ter čakali pol četrte ure, nekateri pa so šli po stopnicah ven (po air shaft). Človeka vzame 20 minut hoja predno pride na površje, ker isti je 550 čevljev globok.
Bilo prepozno.
Nekoliko minut pred pol četrto uro se vname vse seno, tako ni bilo več nobenega upanja za omejitev in pogasitev ognja, dim pa je postajal čim dalje gostejši, tako da naposled ni bilo za prestajati še manj pa možno kaj pred seboj videti.
Postala je strašanska .zmešnjava. Delavci, ki so pri rovu čakali, da jih vzpenjača gor potegne, so kot zverine p'anili v isto. Vsak je hotel biti prvi. Razna znamenja so pošiljali strojevodju, ’kateri je bil hkrati ves zmešan; Ko je prvi “cage” ven potegnil je za-
pazil, da so eni brez glave, drugi brez roke, tretji brez nog, četrti opečen itd. Strojevodja, je postal na to še bolj zmešan, ker ni vedel kaj se v rovu godi, znamenja pa je vedno dobival. Potegnil je dragi “nage”, prizor je bil še strahovitejši in to je tako vplivam na strojevodjo, da je zgubil kontrolo nad seboj in m nobenega “cage” ven potegnii. Premogarji v gore čem brezdnu so ostali v žrelu brez pomoči. V istem šaftu sta dva rova 2UG čevljev globočino eden od druzega. I/ spodnjega rova je prišlo tr' ' •	deta v cev
na površje, iz gornjega rova pa nobeden.
Panika v zgornjem rovu.
V zgornjem rovu so vsi pritiskali k odprtini, koder se dviga vspenjača. hoteč se poprijeti spenjače, kedar se je dvignila. Toda bilo je vse zamanj. Dim je bil pregost. Vidili niso ničesar in reveži hoteč se rešiti, popadali so. v globočino 200 čevljev. Tudi mule so se Jiote]e .rešiti, toda našle so smrt v globočini 200 čevljev. Kar ni padec' umoril pobila je teža živali.
Rov zaprli.
Kar ni bilo usmrčenega s ognjem in padeom v tej zmešnjavi, je družba ubila oziroma umorila s odtegnenjem zraka. Y nedeljo so zaprli rov za 24 ur. da s tem u-duše ogenj — in tudi one delavce, kateri so mogoče še pri življenja ostali. Družba se je bala bolj za tramovje, ki je v rovu kot pa za življenje nesrečnih delavcev. S 400 oziroma 550 delavci, kateri so storili grozno smrt v tem rovu so tudi tri bosi, kateri so prisilili delavce, da naprej k-opljejo namesto, da bi skrbeli za njih rešitev. Za iste človek nima simpatije, ker s svojo vernostjo kapitalistom so zakrivili toliko gorja in bede.
Ljubezen do svojcev.
Vsak krušni oče-delavee težko pričakuje dneva, ko mu bo mogel njegov sin pomagati j?ri zaslužim. Na taisti nesrečni dan je neki oče vzel svojega malega — še ne 16 let starega sina prvič v rov. Ob pojavu dima sta tudi oče in sin — nov premogar — bežala proti šaftu. Prišla sta srečno do šafta, dasi je sin omagal na potu vsled dima da ga je mo"ral oče na rokah nesti. Ko je hos pregovoril delavce podal se je oče nazaj na svoj prostor, sin je pa ostal pri šaftu, čakajoč vzpenjače. Ko je nastala splošna panika in je dečko uvidel, da ni oče med drugimi, je stekel nazaj po očeta. Bilo je prepozno — oba sta skupaj našla grob — nov dom.
Isto tako je nek oče bežal s svojim sinom proti šaftu. Sin je onemogel vsled dima. ter očeta prosi!* da ga naj ne pusti tara umreti. Oče ga je vzel na roke, dasi sam omamljen od dima se je opotekaje rinil proti šaftu. Omagal je, pal na potu ter skupno s sinom našel grozno smrt, mati pa doma umira od žalosti.
Neka Italijanka je zgubila moža in tri brate.
Žalosten, nepopisen prizor! Žene. vdove, brati, sestre, otroci, hodijo k votlini čakat svojcev, a ni jih .... Trgajo si lase z glave, jadikovajo in molijo . . . Clove-
ku kar srce poka, ko gleda na stotine, tisoče žalostnih obrazov — toda tolažijo se s tem, da brez božjo volje ne pade niti las z glave. In to naj bi bila božja volja, da je toliko stotin ljudi dušno in telesno pobitih?!
Slovenci med žrtvami.
V kolikor se je dalo do sedaj poizvedeti je osemnajst. Slovencev storilo grozno smrt. Sledeča so imena nekaterih: Jos. Rebsel, Martin Rebsel, Anton Pavlin, Anton Vesel, Fran Jakša, Jernej Lindič, Josip Ermakora. Ivan Ke-nig, Fran Retelj, Anton Kravanja. Ivan Kvas, Pavel Zajec, Matija Grili, Jos. Pirh, Daniel Avsec in Matija Ovsek. Imena drugih še ni šemi zvedel. Pač pa se sodi, da je število ubitih Sip vencev večje.
Pristopajmo k društvam.
Večina teh nesrečnih rojakov je pripadala k eni ali drugi podporni Jednoti. Njih družine ozir. sorodniki bodejo dobili saj nekaj podpore, čeprav ne dosti.
Tu v Granvlile, ki ni daleč od Cherry imamo slovensko podporno društvo, ki spada k S. S. P. Z. v Chieago. Bratom širom Amerike naznanjam, da nikdo od našega društva ni prizadet.
Ta nesreča v Cherry je pa dragi sotrpini zopet jasen dokaz, kako dobro je. če človek zavaruje svojce za slučaj tako ve nezgode. Pristopajte k Zvezi!
Jacob Cesar.
Girard, UL, nov. 1909.
Nikar se ne čudite, da Vam pošiljam ta dopis,, ki je povsem resničen, Veliko imam poročati o delavskih odnašajih te okolice, a ker imam eno bolj važno stvar za poročati bom to opustil, ter pre-išel na stvar. Tu v Girard in okolici. posebno pa po Virdenu se je pred nekaj časom govorilo, da list “Glas Svobode”, ni delavski list, da ni soeijalističen ter da ga je soci.jalistična stranka izvrgla. Tako so govorili nekateri pristaši nekega slovenskega lističa, ki trdi. da je edini pravi, delavski soeijalističen list.
Kot star naročnik na Glas Svobode sem se kar začudil tej lažnivi govorici, ker kakor sam vidim iz predalov lista “Glas Svobode” je ta list stal še vedno za delavce za socijalistično propagando in za napredek in dobrobit slovenskega življa v Ameriki. Oni laži nisem vrjel. A da se pa o tem prepričam pisal sem na nationalnega tajnika soeijalistiene stranke J. Mafclon Barnes, proseč ga pojasnila. Dobil sem sledeči odgovor:
Tony Ftehier.'
Box 333. Girard, Ul.
Dear Comrade: —
Replying to your favor of recent date reference the status of “Glas Svobode”. I quote you herewith the action taken by the Cook County organization. The same appeared in the June issue of the Official Monthly Bulletin:
“The Cook County (III.) Delegate Cofnmittee reports that Glas Svobode, a weekly Slavonic publication, is not a Socialist paper in the sense that other papers of the Socialist Party are (although it has in the past shown an apparent friendship and support to the Socialist Party). 1st manager and owner. Martin Konda, also admits that he is an independent and free thought advocate”.
Hoping this will be satisfactory. Fraternally yours,
J. MaMon Barnes, National Secretary.
Toraj tukaj je cela stvar. List “Glas Svobode” ni last socijali stične stranke, je pa v prijateljski zvezi s isto in! je v preteklosti kakor tudi še sedaj na strani soeijalističmi stranke.
Ta korak sem storil zato, ker nekateri ljudje, ki pravijo, da so socijafisti, pa take stvari, ki niso nič druzega, kot v škodo nas delavcev, v svet trobijo.
In kedaj se je “Glas Svobode” pregrešil zoper delavce?
Ker vidim, da se listu krivica godila, sem napel vse svoje moči, da poizvem resnico, ter jo priobčim. da bodejo vedeli oni, ki so tako nepremišljeno čez list. “Glas Svobode” govorili, kaj je na stvari. Ona zavita laž je bila sprožena samo iz škodoželjnosti iz zavisti. nekaterih čikaških hujskačev in zavistnežev.
Delavci v tej okolici sedaj veste kaj je resnica; skušajmo po-
praviti krivco s tem, da se vsi naročnino na naš delavski list Glas Svobode, ki je prijatelj in razsojevalec svobodne in soeijalistiene propagande med ameriškim delavstvom.
Anton Fisher.
OPOMBA UPR. Rokopis pisma soe. stranke je na razpolago v našem upravništvu. Zadeva, katero dopisovalec opisuje je popolnoma resnična. Nam je bila cela akcija škodožehjnežev znana, toda pustili smo blato na miru, ker bolj dregaš bolj smrdi. Našel se je pa zaveden delavec, ki se je potegnil za .list, kar več velja kot sto in sto zagovorov od naše strani. 'Chicaškim zaplotarjem. pa le toliko rečemo, da slovenski delavec ni tako zabit, kot si oni mislijo in s tem je treba računati.
Ob tej priliki naj omenimo, da se je elevelandsko-ameriški ‘bra vee’ (konštrun) v št. 91 C. A. ob nas obregnil, rekoč, da nam oziroma Glas Svobode je socijalistična stranka dala breo. No gospod bra-vee (fig, cepec, bedak) poglejte si gornji dopis. Nos pa tak!
De Pue, Ul., 18. nov. 09.
Jaz nisem dopisovalec in tudi nisem za to, ker moja roka je pretrda od “pika in šaflje”. A ker nobeden drugi se ne oglasi iz tukajšnjega mesta, zatoraj sem se jaz namenil opisati tukajšnje razmere iz te male Slovenske naselbine. Dela se še dosti dnbro in tudi plača je primerna.
Tudi moram naznaniti, kako tukaj napredujemo. Tukaj nas je samo štirinajst rodbin in imamo tri slovenske “salone”, dva “štora’ in enega “bučara”. Imamo tudi dve društvi in obedva dobro napredujeta. Eno spada k S. S. P. Z, drugo pa k S. N. P. J.. Ali ža-libog še je nekaj Slovencev tukaj, ki ne spadajo k nobenemu društvu. in zatoraj poživljam: Rojaki pristopite v društvo, ker nobeden ne ve, kadaj ga nesreča zadene.
Cenjeni rojaki, tudi vas opozarjam, da nikar beraške plašarje pod streho ne jemljite na prenočišče, ker Slovenci radi vzamejo vsacega človeka. Jaz sem* bil tudi vzel na prenočišče ta mesec 15. nekoga, a drugo jutro mi je po-basal znesek 65 tolarjev in je z njim izginil.
Pozdravim vse čitatelje “Glas Svobode” in Tebi urednik pa želim obilo vspeha in predplačnikov.	Jos. Urbanc.
Broadhead, Colo. 15. nov. 1909.
Prosim, da natisnete teh par vrstic v vednost bratom elaDom in društvam S. S. P. Zveze v Chicago. Ul., katerim z velikim veseljem naznanjam, da smo dne 14. novembra ustanovili novo društvo in ga priklopili k S. S. P. Zvezi v Chieago, Ul.
Društvo bo imelo svoj sedež na Agular, Colo.
Društvene seje se bode vršile vsako 1. nedeljo v mesecu na A-gulari v sodnijski dvorani na srednim štreetu.
Toraj rojaki živeči na Agular-jd in okolici, vas vljudno vabim.) da se znami združite in postanete elani našega novo ustanovljenega društva. To je lepo in koristno za vsakega svobodomiselnega slovenskega delavca v Ameriki.
Anton Lah,
Ely. Minn.. 13. nov. 09.
Blagovolite priobčiti sledečo novico. V soboto večer 6. nov. sem bil v poštnem uradu, odprem svoj predal (box) in izvadim časopise, med katerimi je bil tudi naš list “Glas Svobode”, ki sem ga razvil in čital novice. V tistem času pa pride v dotiko moj rojak Jerneji Prašičev ter pravi: “John kaj ti čitaš, cajtenge “Glas Svobode?” Jaz mu odgovorim: “Seveda. da jih čitam, pa kaj je potem?” Prušič nadaljuje: “Ali ne veš, da se ne sme list “Glas Sw-bode” citat, še pri spovedi ne dobiš odveze.” Jaz sem mu 'odvrnil : ti Prušič si, greenhorn; kaj ti še ne vreš, da je dobro citati tudi časopis “Glas Svobode”, ki vsaka številka prinaša vsebino v korist delavskega ljudstva v A-meriki; tedaj ikako to, da .se ne-sme lirati “Glas Svobode”? Prušič pravi: “Omenjeni list ni katoliški.” Jaz sem mu pa zopet odgovoril : “Denarne nakaznice in sploh novci tudi niso katoliški, toda vsaki človek, tudi ki je krščen si želi in hrepeni po njih. Ali ni
-- ? ' *	i uoiv m
nič odgovoril in žena ga je klicala da naj gre takoj na kolodvor, ker osma ura je že bila.
Toraj g. urednik že v naprej vem, da nekateri bodejo govorili, da sem odpadnik, pa I don’t care.
John Težak.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
SloveMo-angleške slovnice. Slorensko-angleškeB tolmača in Angleško-slovenskega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
lovensko Narodno Samostojno t , Društvo N!£
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
gvAS svoBo%
1518 West 20th St. Chicago, 111.
J	#
OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
?
?
?
AVSTRO-AMERIKAHSKA-LINfJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

M
PARNIKI PEUJKTO IZ NEW YORKA:
Alice,...........24. nov. 1900
Oceania............I. dec. 1909
Argentina......8. dec. 1909
Laura..........22. dec. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Erancesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: I®?' Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOR
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PKEVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chieago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na j urnikih družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York. ,
MA L RIGE \V. KOZMINSIfl, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chieago, III.
Irank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111,
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
AA^AAAAAAAA A.A,
AL! SE BRIJETE DOMA?
Tukaj vam ponujamo bri-_	. tev za $2.00, katera je kos
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakof pričaku jemo bo prinesla stotine novih odjemalcev nugeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih s<>tje prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa priSli smo do prepričanj -, - I t ravno te nage britve imajo najbolj®« lastnost;. Vse ur. So britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne. morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknSajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v'ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. PoSiljatve izven mesta se sprejmejo. Prosimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pogljite ge 5o posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.	Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
JOS. KRAL
417-419-421-425 W. 18th St.,
Chicago, 111.
►
►
l
t
►
►
►
►
t
►
►
►
►
Kako smo bogati !?
Češki spisal Vojta Beneš : poslovenil Milko Sila.
Y naši vasici je nekaj bogate gospode in mnogo revnih ljudi. Delajo- za ubogi groš v tovarni za sladkor in na dveh večjih posestvih. Delo teh revežev je teižko, lunorno, ampak plačilo prav lahko preš^ejtejo v sobotah. Njih lica so kakor brez krvi, bleda, pogledi }H>nižni, boječi. Imajo mnogo bledikastih, večinoma nerazvitih o-trok.
Oddelek nizkih bajt, last gospode, je bilo žalostno bivališče teh revežev. Gospoda, njih uradniki in premožnejši občani so stanovali v vilah in ihišah mic-d vrti Delavske hišice so bile pokrite s sivimi strehami. Stale so v dolgih vrstah med ozkimi dvorišči, ki so bila obdana z debelim zidovjem. Nikdar ni sem posijalo soln.ee, nikdar ni ogrelo mrzlih kamnov grapaštega tlaka; ta tesna, dušeča človeška kletka, brez zelenih listov, brez vsake poganjajoče travice — je bilo njih bivališče. Čez dan so 'bila ta dvorišča polna zanemarjenih otrok, odkoder jo odmeval krik in jok. Po noči in po dnevni so prihajali sem možje in žene, da bi usmili po težkem delu v nemirnih sanjah —
Triadni so dnevi njih življenja .zaradi težkega in nezdravega dela v 'žgoči' atmosferi tovarniških delavnic, ki obtožuje in ubija dan in noč, zaradi siromaštva in pogosto tudi zaradi nerednega življenja.
Naša nizka šolska soba je .polna otrok teh revežev. Vendar jim nista mogla v¡a?ti niti beda niti zaničevanje radostnega usmeva z brezkrvnih usten, iz oči.
¡Bilo je tistega dne,, ko smo ei-tali še iz stare Čitanke oni znani odstavek “Kako smo bogati”.
Y šoli je bilo takrat malo'dečkov. njih klopi, od koder je drugače sijalo- toliko živih oči, so bile sedaj napol prazne.
“Kje pa so ti dečki?”
“Na lovu!”
“Bo šli na lov!”
“Gospoda je priredila lov!” ‘kogar jim je včeraj pravil—’ “Hodil je po vasi in jim pravil — ”
“Vaverko Tone je rekel pri ribniku, da gre rajši na lov. Da mu vi ne daste za obleko, da si mora zaslužiti — -r”
“Strdoadov Jožek bo neael milostljivemu gospodu torbo. Kaj meni- mari m šolo, šola me ne živi -----.je rekel.”
“Koliko pa .dobijo za to ti dečki?”
“Petindvajset krajcarjev — ” Potem smo čitali ta odstavek: kako smo bogati in zdravi ljudje, koliko tisoč velja vsaka naša noga, koliko roka, glava, koliko milijonov naše celo -telo.
Ko so ti dir-čki v razredu prebrali odstavek o svojem bogastvu, ki- .se jim je tako iznenada pokazalo in ki se jim je zdelo tako -zelo čudno, so se neverno spogledali in se dmovljivo smehljali.
“lin, koliko denarja! To je nekaj. ne?!” so izražale njih oči. Ampak tudi iz njih glasu se j£ odlzivalo nezaupanje v tako bogastvo. To so bili glasovi neverujočih. Krožili so po tihi šolski sobi, resnobno in trudno, kakor naglo tiktakanje ure.
Ampak takoj med odmorom se je začel najivni -in dobrodušni Kolmanov Tone hvaliti: “Fantje, mi smo v -celi Vasi najbogatejši, nas je največ — — s staro materjo dvanajst — — ”
Res so bili Kolmanov! najbo-gatejlši v vasi in morda tudi v o-kolici. V ciel-em selu ni bilo nikjer toliko revnih otrok in toliko bede. -kalkor pri Kolmanóvih,, gr-ajščin-skih pastirjih.
Kakor bi se hoteli oslajati s krasnimi sanjami, so začeli potem skoro vsi otroci v šoli goreče preštevati, koliko bogastva -da je skritega med terni štirimi vlažnimi stenami šolske sobe v kateri so prebivali, ki pa ni bila njihova in za katero so težavno plačevali vsako leto petindvajset goldinarjev.
Ampak samo eden izmed Za-hradnikovih sedmerih otrok se je t> asm o ho val nekako trpko, nekako očitajoče vsem iem otroškim besedam in je molčal. Dobro sem razumel to nemo pripovedovanje, ta žalostni usm-ev. Saj leži njih oče iže ves mesec tam za -belim zidom pod zeleno rušo, -a postarana mati «e preživlja s svojimi sed-
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsen dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katerevgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ge nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Tritierjevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in imp utiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
JOSEPH TEINEa'B	Daje zdrav tek do jedi,
krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, a	odstrani zabasanost,
ritf*	povspeši čilost in ognjevitost,
,KSRE»	daje nemoteno spanje,
in daljša življenje.
Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena p® U. S. Ser. št. 346-Tisoče priporočil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški
nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,	Chicago
Citatelje opozarjamo naTrinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
č izdelek.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
pazite, komu zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: "Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih!” Tako je tudi mnogo zdravnikov, kise po časopisih hvalijo na vse načine, a niti eden vam ne more pomagati, ker ni vsakdo sposoben, da vas zopet privede do popolnega zdravja.
Slavni in najstarejši zdravniški zavod na svetu je jediuo COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kateri že leta in leta rešuje bolestni narod gotove smrti. Ni jo bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi on v kratkem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravnik ni mogel pomagati, ter obupal nad vašim življenjem in zdravjem. Zatoraj rojaki! Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo-ročuje: Ne pišite tem zdravnikom, kateri se po časopisih samo hvalijo, ter ne zametujte svojega zdravja in težko zasluženega denarja za draga in .-ičvredna zdravila, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt.
Da ee pa sami prepričate o zdravljenju slavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakemu človeku tako potrebno in koristno knjigo: "Človek, njegovo življenje in zdravje,” katero dobite povsem zastonj, 15 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podučila o vseh boleznih, kako se imaste v bolezui ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skušnjah slavnega ravnatelja tega zavoda.
V slučaju, da potrebujete zdravniški nasvet in pomoč, obrnite se takoj edino le na ta zavod, kateri je bil do sedaj iu bode vedno le v korist in rešitev bolnemu narodi!. Ne pišite'nikomur poprej, dokler niste vprašali za svet in navodilo ravnatelja tega prekoristnega in rešilnega zavoda, ker ravnatelj vam daje zastonj. osebno vse nasvete in pomoč ustmeno ali pismeno. Ne odlašajte toraj več ter opišite takoj vašo bolezen in najsibode že kakoršnakoli si bodi Zastarela, kronična ali skrivnostna., v svojem materinem slovenskem jeziku, naznanite koliko časa bolehate in koliko ste stari, ter naslovite pisma na
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega "Collins N. Y. Medical Institnta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Milostljivi zdravnik!
Srčna Vam hvala za poslane mi čudodelne zdravila, po katerih som v tako kratkem času prehlajenja, kašlja in katarja ozdravil.
Florijan Rnk
(ierminie Pa.
New York
Purr
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nodel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
Bodite popolnoma prepričani, da bodete v kratkem zopet temeljito ozdravljeni. Vahooni ravnatelj je Dr. S. E. Hyndman.

mirni sirotami napol z dielom, največ -pa z beraško palico — —
“Kaj, Tonček, ti nič?” sem vprašal dečka.
Z nekakim ponosom je rekel Tonček tiho:
“Tudi mi smo bogati za par lepih milijončkov, bogatejši ne-gb milostljivi gospod iz tovarne — — Samo, da nimamo večkrat
kaj jesti-----”, je zamrmral in
oči' so se mn -zasvetile v posebnem ognju.
Kak govor je bil to! Težko je bilo pri njih, teižko — — — In kaj- je vse gorelo v teh otroških očeh: trpljenje, ki nauči že otroka skrbeti, žal-ost in sovraštvo — Ko so prišli drugi dan zjutraj v šolo, smo 'brali zopet odstavek: “Kako sm-o bogati.”
Danes se je brala na njih obrazih zasmehi j iV ost, dvom se je izražal v očeh, iz katerih je tudi gledala prevara in nekako nespoštovanje, posmeh. Komu?
Ko bi imela čitanka srce. dušo, razumi — bi bila vsa zardela, zardela sramote. Taki so bili pogle-di.
Po-tem smo zopet -govorili. “Koliko milijonov imate doma, Za-hradka?” To je bil drugi, vitki Zah.radkov deček, s suhim, ozkim obrazom, ta, ki vsako n-oč s.pi pod edino, polomljeno mizo na kupu- debelih vreč.
Vstal je — in je molčal. Čudno boječe je molčal, nekaj neprijaznega je vrelo v njem.
“No, koliko, računaj vendar! ‘Nobenega, gospod učitelj — je rekel slednjič trdo in modre o-či so se mu omračile.
“Zakaj?”, sem ga vprašal. Molčal je.
“No, zakaj saj vendar veš zakaj. ali ne znaš računati?”
“ Nar-odilo se nam je včeraj dekletce in mamica nima niti za kruh-----”, je rekel počasi, pre-
sekano.
Vsi v razredu smo umolknili za nekaj časa. Obrazi so poblede-li od pričakovanja, Kakor po težki. zaviti uganki, na katero je nekdo dal nepričakovan, trd odgovor.
Kakor, da bi se nekaka te-nm-a, meglena halja razprostrla nad nami in zasenčila jasni obzor. 0-troški -obrazi so kazali nekako kljubovanje, v očeh je počivalo zaničevanje. In srca so močno bila. čakala so na olajšujoč treno-
tek------Prišel je.
“Inkoiiko milijonov imate vi, Benak. koliko?”
“Tudi nobenega.” ¡Njegov glas je zvenel tako sigurno in temno, mrzlo.
“Zakaj jih vi nimate? saj ste vendar -zdravi — in oče je ovčar.’ “Zato, ker t-a čitanka laže!” je jeknil in je zardel.
Po sobi je z-ašumelo in zrak se .je polnil ,z vzkliki;
“Nobeden nima nič —!”
“Niti krajcarja!”
“Norca se -delajo z revežev!” “To je laž, to je laž!”
“V čitanki? zakaj naj bi bila: i laž? Zakaj, povejte? . .
“Rekel je to oče.”
“Kako pa oče to vte?”
“Ja-z sem mu pravil o terne
“Laže!” je vzkliknil jezno Za-'hradkov. “Strnadove-m Jožku je včeraj na lovu prestrelil milostljivi gospod stegno in mu je dal za to dve kroni.”
“'če bi bilo to, -kar je v čitanki, resnica, bi mu moral- dati milijon,” se je oglasil mali, čokati Mesarjev Beda.
Med otroci je zašnmelo kakor v -panju.
“Kdo torej pravzaprav laže: ti otroci — ali čitanka?” “čitanka!” je -zakričala zmes 6-troških glasov.
Tako smo -bogati. Še dandanes šepa Strnadov Jožek, sin tovarniškega dninarja — milijonarja. Nič druzega ni ostalo od te nezgode revežu, za-kaj tudi tisti dve kroni je zapil na 'žganju njegov oče še onega večera po lovu.
Eh, v žganju, v sladki, predobri žgani kapljici!
Kaj pa drugače? Hej, kaj je Jožku, hej! Kdo je še tak bogatin, kakor je on? Milijonar! Saj mu je ostala še lena noga! In ta je -zdrava, ta je popolnoma zdrava ! Ta prav gotovo velja nekoliko milijonov. Kaj pa še le roke, telo in glava, glava —
Kdo jih kupi? Kdo jih kupi?
-* * *
Ampak njegovega srca ne bo nikdo več kupil. Ono je mrtvo za vse. TežaVrfo, črno. trdo je življenje pred nami, zakaj naučil sc .je preveč čutiti.
Vlekel se -bode s svojo hromo nogo in bo še bolj sovražil gospodo. ki mu je vzela zdravo nogo. Reveži, ‘ki vedno prodajajo za dve kroni svoje zdravje, tako kakor ga je prodal.
Ampak največji siromaki so o-ni. ki vierujejo kako smo mi zdravi ljudje bogati ... — — ----------------o-------
Smrt slovenskega čudaka v Zagrebu. V Zagrebu je prejšnji tečen umrl 7-21etni Štefan Koren, doma iz Št. Petra na Kranjskem. Bil je znan kot velik čudak in nenavaden človek. Imel je lastno hišo in malo 'kram-arijo. Bil je grozovit skopuh, ki si ni privoščil niti najpotrebnejšega. Njegovo premoženje je vredno 30.000 kron. Vso- to 'ogromno svoto je zapustil mrtvi roki — zagrebški cerkvi sv. Petra.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. *
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. BISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime................................. ....	........
Pošta........ ........................... Država.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
, V vseh lekarnah, 25 Mn 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje iu zdravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
in NOVO LETO pošilja-radi
hi\ 1317/ilv jo s,ovenci ka>
V	V DARILA svojcem v sta-
ro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi
82 CORTLAND ST NEW YORK, N.Y
6104 ST. CLAIR AYE., N. E CLEVELAND, OHIO.
Severova Zdravila so posledek učenja in dolge izkušnje. Nastala so iz potrebe ljudstva in za ljudstvo.
PREŽENITE BOLEČINO!
Mnogatereh so bolezni, kijih človek podeduje, ampak vee-jidel jih lahko uspešno zdravi bolnike doma. Seveda je važno da si omislite pravo zdravilo. Kadarkoli trpite vsled bolečin, kjer je potrebno krajevno zdravljenje, bodite sami svoj' doktor in pomore vam
SEVEROVO OLJE SV. GOTHflRDfl
Češe nadeva po navodu v Daši knjižici, ki je dodana vsaki steklenici donese to mazilo hitro olajšbo v slučajih dolgotrajnega in mišičnega revmatizma, pokostnice, nevralgije, Tedlvene hali, pretegnjene kite, tvrdoboku, izvinjenja, ran. odrg in zmrzlin. Poskusite ga! Spoznajte njegova izvrstna svojstva, in več ne boste želeli biti brez njega. Cena 50 c.
Govori po izkušnji.

ralo biti.

Ant. Koday, 1355 D. st. S. W. Washington, D. C.
Knjižice z navedi v vašem jeziku na vsaki steklenici. V lekarnah.
TrgajoCi kašelj
trže pljuča ter jih izpostavlj a strahoti resnih pljučnih bolezni. Ne zanemarjajte srojega kašlja, de ne pride v nevernost Naše zdravje in življenje.
Severov
Balzam za pljuče
je proslul ne široko po svojih znamenitih ozdravljenjih za kašelj, prehlad, hripavost, pljunico, vnetje sapnika, pljučno mrzlico i*. druge pljučne nenrilike. Vedno je zanesljiv. Cena 2ic in SOc.
Na prodaj v lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
. F. Severa Co.
*
i
G-ovoreč po izkušnji, lahko pravim, da Severovo Oliesv. G-otharda ga nima para za hitro olajšbo bolečin. V zdravilski omarici vsake družine bi mo-
“Oni čut utrujenosti.”
skoro vedno pomenja oslebalost ustroja in povzročajo ga razne dolgotrajne bolezni, iesmerno delo ali opeš nost vsled izgube moči potrebne za ravilno delovanje organov. Pomore Vam.
Severov Življenski Balzam
redno uživan po petnajst kapljic po vsaki jedi, ker prežene čut utrujenosti in potrtosti, uravna dolnotrajno neprebavnost, za-nezo, težko prebavo, malarijo, nerednosti želodca in druge neprilike, ki povzročajo telesno slabost. Posebno orimerno je vzi-vanje za priletne in v dolgotrajnih slučajih.
CEDAR RIPIOS IOWA
RAZNO IN DRUGO 1
Škofova knjižica o zakonski mesenosti. (Na zahtevanje kanonikov je škof svojo knjižico sam konfisciral, to se pravi, umaknil jo je iz knjigotrštva. S tem je sam priznal, da je njegova knjižica nesramna in nenravna. Vihar nevolje, ki je v vseh krogih nastal proti škofu in ki je tako velik, da že najhujše tereijalke pošiljajo škofa v blaznico, je pač kanonike prestrašil. Saj morajo čutiti, da katoliške cerkve in vere še ni nihče tako kompromitiral, kakor škof. Škof je torej svojo knjižico umaknil in bo lahko ž nj,o vso zimo peči kuril. Toda kar je storil* se ne da več narediti nestor jen o. Vsi razumni in razsodni ljudje v ideželi morajo izvedeti, kake stvari piše ljubljanski škof! — Škofova knjižica “Ženinom in nevestam” je vzbudila povsodi, kjer dajo še kaj na poštenost, silno nevoljo. Tudi kanoniki, ki niso ničesar vedeli, kaj namerava škof, so nepopisno ogorčeni. V sredo so v šenklavški cerkvi razpravljali o škofovi knjižici. Kanoniki Flis, Kajdiž in Koren so v sveti jezi bili na pult ter klicali: “To je škandal, kakršnega še nismo doživeli; temu je treba enkrat napraviti konec.” V četrtek je imel stolni kapitelj sejo, v kateri so kanoniki zahtevali, naj škof takoj odstopi in ¡-e umakne v samostan, češ, da dela sramoto škofovi stolici. Če se Im škof pokoril tej zahtevi, se še ne ve.
“SI. D.”
Preveč ljubeznivosti je kazala Marija Dolinšek iz Kamnika na-pram mlinarju Jožefu Markiču, kateri je v Možkovi gostilni prav pridno za njo plačeval. Doma so jo čakali lačni otroci, a to je ni motilo, da ne bi čez -poldan ostala v gostilni. Med raznim dobrikanjem je pa vzela Markiču iz denarnice stokronski bankovce, nato pa odšla z dvema moškima v gostilno. Mlinar je takoj zapazil tatvino in poslal deklo za njo, naj mu denar vrne. Obdolženka je trdila, da mu ni vzela ničesar. Odvedena je bila v svrho telesne preiskave na stražnico, kjer se ji je posrečilo v neopaženem treuotk-u vreči bankovec za neki kovčeg. — Ker se pri nji ni našlo ničesar, je bila izpuščena. Šele kasneje .je sporočila stražniku, kje da leži bankovec. Obdolženka je trdila, da ji je mlinar bankovec daroval, kar ta odločno zanika. Obsojena je bila na tri mesece težke ječe.
Cerkev v Nasielsku pri Varšavi so oropali neznani tatovi, To se je zgodilo kmalu po tatvini v cerkvi v Čenstohovu. Pokradeni so vsi dragoceni umetni predmeti. Čenstohovskim tatovom je policija na sledu.
65.000	otrok ne hodi v šole na Ogrskem, ker šol primanjkuje. V samem čisto madžarskem Kečke-rnetu je 4000 otrok br^z šole. Lene razmere — v kulturni Ogrski.
Velikanski vihar je razsajal v severnem Beringmorju. Takega viharja ne pomnijo ljudje že 70 let. Deset ladij je razbitih in polno ljudi j je našlo vsled tega smrt.
Abdul Hamid, prejšnji turški sultan, sam ne ve kaj bi počel. Dolg čas mu je in iz dolgega časa si je pustil pred' kratkim cepiti koze. Ker je pa zelo nezaupljiv, je ukazal, naj se prej cepijo koze lOim njegovim lianemskim ženam. Potem komaj je dovolil operacijo na svoji nekdaj tako sveti in strah razširjajoči osebi.
Avstrijski vodljivi zrakoplov. — Avstrijsko-ameriška akcijska družba tvorniee za gumi na Du-paj-u si je pridobila od Parsevalo-ve družbe pravico, graditi zrakoplov po Barsevalovem sestavu. — Zrakoplovni mojster Wulff je že odpotoval iz iDitterfolda na Dunaj. da prevzame montiranje novega zrakoplova, V kratkem tudi odpotuje na Dunaj nadinžener Kiefer, da bo vodil poizkušnje vožnje. — Na Dunaju se je sestavil odlbor. ki si je -postavil nalogo, da zgradi na strogo znanstvom podlagi .po načrtih vseučiliškega
adj.it n k ta Nimfiihra vodljiv zrakoplov, pri katerem se bodo uporabile vse izkušnje, pridobljene v inozemstvu. Vsled pogodbp z vojnim ministrstvom se izroči prvi po tem načrtu zgrajeni zrakoplov vojni upravi, kakor hitro ugodi zahtevanim pogojem. Za poizkusne vožnje se zahteva hitrost 40 kilometrov na uro. vožnjo 260 kilometrov in v is oči no vožnje 1000 metrov. Prva poizkusna vožnja se
mora vršiti do srede meseca aprila 1910. leta.
Madjarska plemkinja in kravji pastir. V Budimpešti se je v matičnem uradu 6. okraja vršdila poroka Margitt baronice Lonyay s 30-letnini pastirjem Arpadom Kesztiravarhelyem. — Nevesta je bližnja sorodnica grofa Elemerja Lonyav so-proga bivše nadvojvo-dinje Štefaniji:-.
Nova preganjanja na Hrvat-skem? Upogojeni podpolkovnik Ah-im Kubavee v Zagrebu je bil aktiven član srbske stranke. Sedaj ga je sodišče po nalogu državnega pravdnika zaprlo, ker ga sumijo, da je ponaredil oporoko bogatega Zagrebčana, išrbi trdijo, da so povsem drugi uzroki merodajni.
Ruski car in laški kralj sta poslala iz Raconigi črnogorskemu knie-zu iNi-koli brzojavko, v kateri mu izražata svoje neomejeno prijateljstvo ter mu zagotavljata, da sme Črnagor-a vedno računati na zaščito Rusije in Italije.
Zabranjen umor. — Kohn, asistent pri pneskuševanju hranil, se je zaljubil v Lib-nu pri Pragi v mlado,. lepo in poročeno krčmarico Kral. 'Kmalu je bil -prestavljen v Črnovice. Domenila sta se, da zastrupita njenega moža. Iz Čr-novi-e je pošiljal Kohn v pismih poštno ležeče male količine strupa. Tako pismo pod šifro Z j3 prišlo zadnjič med časopis, last nik tega je odprl tudi pismo, ter dobil >beil prašek in pripombo . “Zmešaj še to z jedjo. Uspeh bo kmalu tu!” Naznanilo se je policiji, preiskovala je, prišla kmalu na sled z-a-prla Kralovo in pustila v Črnovieah aretirati Kohna. — Strup, katerega sta oba uporabljala, je smrtonosen in n>e pušča nobenih sledov.
Iz Broda na Savi naznanjajo, da so spala 4 dekleta ob sedanji trgatvi v vinogradih v hiši vin-čarja. To so zvedeli nekateri mladeniči, napadli dekleta ponoči, jih onečastili potem pa še jedno zabodli z nožem, da jie umrla. O-rožniki so te zverine kmalu polovili.
Vseslovanski časnikarski kongres se bo vršil drugo leto najbr-že v Sofiji ob priliki vseslovanskega shoda meseca, maja.
Oče s 23 otroki. Mlinar Josip Warga se je bil naselil pred 30 leti v Popoveu na Hrvatskem. Ko je bil prišel tja, je prinesel seboj 1 gld. 30 krajcarjev in to mu je bilo premično in nepremično imetje. Oženil se je trikrat; s prvo ženo je imel 7, z drugo 8 otrok, a s tretjo zopet 8, skupaj 23, katerih jie 17 možkih in 8 ženskih. Sedaj jih pa živi samo še 14 in sicer jih je 6 že obskrbljenih. Prva in •druga žena mu- ni prinesla ni počenega groša, a z zadnjo je dobil 40 gld. Sedaj je 79 let star in najmlajši njegov otrok še ni dovršil prvega leta. Warga j-e zdrav ko riba, bolen ni bil nikoli in pijače, ki jo je v mladosti ljubil, se je popolnoma odpovedal. Za svojo deeo je mnogo potrošil, ednemu sinu je kupil tudi mlin, ali kljub temu ima sedaj še 11.000 kron premoženja in trdi, da še ni bil nikoli tako zadovoljen, kakor baš sedaj.
Ubogi rekruti! Dne 28. m. m.
.j-e bil neki rekrut na vežhališču v Ljubljani jako nesrečen. Povelja ni mogel pa ni mogel izvršiti. 'Na vprašanje, zakaj ne napravi do-tilčne vaje, odgovori: da ne more. Povedal je to v svojem gornješta-jerskem dijalektu rekš-i:	i mog
nit, Dotičnik častnik si je razlagal to, češ, da “ne mara” napraviti vaje. in je aviziral stražo ter ga dal odvesti v zapor, ker je odrekel pokorščino. Kako smešno! Ker komandant ne razume jezika preprostega človeka, ga pa da zapreti: Kaj je zdaj z njim, ne vemo.
Idilično življenje v gozdu sta uživala l:6fctni Jože Vovko iz Leskovca in ISletni Janez Kovačič iz Tolstega vrha. Vovko je ušel od doma že 18. avgusta t. 1. in se je potikal po gozdovih med Leskovcem in Biču jem. Preživljal se je z grozdjem, sadjem, krompirjem in >; zeljnatimi gla.v-ami, katere stvari je pokradel v okolici. Pri neki hiši je ukradel kuhinjski nož. ker ga je rabil, da si je narezal -zeljnat« solate. Da si je pa včasih kaj boljšega privoščil, je ukradel nekemu posestniku 8 K denarja. Šele dne 20. septembra ga je zagrabila roka pravice. To ga je pa tako razkačilo, da je staršem za-žngal, da zakolje oba. V gozdu' mu je delal včasih Kovačič druščino, da mu ni bilo dolgčas. Vovkova hiša je dobra in je imel Jože Vovko lepo krščansko vzgojo.
Ura za slepce. Urarski pomočnik Ounski- v Petrogradu je. sestavil žepno liro za slepce. ¡Strokovnjaki jo imenujejo hvalevredno iznajdbo. Ura nima kazalcev, pač pa reliefne črke ki se vsako uro premikajo; tako more slepec čas “otipati”.
Glasovi o obisku ruskega carja v Italiji. Večino nemško-avstrij-ski-h listov je mnenja, da si hoče Italija priboriti pri o-bnovljenju trozveze ugodnejše pogoje. Ako bi se ji -ti ne dali — pa se bo vezala diru god. — Časopisje v Nemčiji konštatira enoglasno, da je imel obisk naperjeno ost proti Avstriji; isto potrjuje francosko in angleško časopisje. ‘Daily Graphic' pravi, da je sovraštvo Italijanov do Avstrije toliko, da so potihnile vse demonstracij® socijalistov proti “krvavemu” carju kakor hitro je javnost videla, da prid® car v Italijo kot nositelj antipatije proti Avstriji.	“Soča”.
Zaročenci in poročenci! Eni kot drugi) pridete večkrat v i zk usnja-ve in v dvorne in ne veste, kako bi bilo najboljše za Vaše in zdravje 'Vaših otrok. (Zadnje besede zaročencem seveda ne gre še nič mar.) Oid vseh teh izkušnja v in dvomov Vas je rešil — pomislite! sam prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki se na take skrivnosti najbolj spozna. To moramo soditi že po njegovi novo izdani brošuri: “zaročencem in poročenemu v pouk!” Iz vsebine te brošure Vam spiemo za enkrat. zaupati le to. kar smo slišali: Novozaročenea naj ne vžijeta mesa že takoj v poročni noči. Ttekn:: veliko -boljše šele drugi dan. Pozneje si ga lahko privoščita dvakrat na teden. V petek je splošen post, zaročenci naj bi se mesa sploh- še zdržali; mlečnate in močnate jedi so zanje bolj priporočljive. Za enkrat veste že dovelj, Molite pa za Vašega skrbnega višjega pastirja, da tudi njemu Bog da zdravje in — pamet, če Vam je na tem. id'a bo sam škof spisal še več takih poukov o zaročencih in poročeineib.	“’Gorenjec”
Sm«šnice; Možakar h-oče oddati denarno pismo brez naslova. — Poštar ga opozori, da ne ve, bani ima pismo oddati. Možakar se odreže: “Ali mora vsakdo vedeti, komu sem dolžan?” — Neki na stara leta zelo pobožni krojač je bil v mladosti pravi navihanec. Podal se je nekoč v spovednico žandke spovedava-t. Prišla je dekla. in ko jo je do dobrega spovedal, ji naloži za pokoro: pojesti tri funte mesa. Cez nekaj dni se pride ista grešnica spovedovat h kaplanu. “Obtožim se nadalje, da sem od za pokoro mi naloženih treh funtov mesa samo enega pojedla”.
Tiskovna svoboda v Bosni. Sarajevo, 5. novembra. Včeraj je bil pri okrožnem sodišču odgovorni urednik “Glasa Slobode” sodr. Ženiva radi nekega članka obsojen po paragraf 142 (motenje javnega, miru) in paragraf 329 (ščuvanje zoper vladne oblastij na dva meseca ječe. Ženiva je vložil .ničnostno pritožbo.
Tržaške nune Benediktinke. — Prednica Jo si p in a Sušan in se-stra Oarmela Piazza, sta bili z dvema drugima nnnam-a zapustili samostan. potem -ko sta ga bili oropali. Prednica je namreč prodajala starinske in vrednostne predmete in se prav “luštno” zabavala z bratom sestre Carmele Piazza. Pripoveduje se tudi, da sta Josi-pina Sušan in Carmela Piazza večkrat na večer zapuščali samostan in se v neki! hiši v via Nuova shajali z dvema znanima “lalhko-živeema” in Ida sta na ta način večkrat tam tudi ostali čez noč. Na nekem takem sestanku se je bila prednica prav po samostan-dko upijanila in potem je v pijanosti svojemu ljubimcu, kakor prednica samostana podpisala menico za 3000 K, katero menico je samostan plačal mesec pozneje. — ysled preiskave, ki je bila v tej stvari uvedena in ki jo je vodil poseben delegat iz Rima, sta morali Josipih a Sušan in Carmela Piazza zapustiti samostan. —-Vendar pa nista pobožni golobici jenjali rogoviliti. Pred 14 dnevi sta bili v Tridentu v objema dveh gledal, igralcev, s katerima sta popivali za denar, ki sta ga -ukradli tržaškemu samostanu. Policija ju je hotela are.tovati, a sta jo pravočasno odkurili. — Ubogi sveti Benedikt, kakšne vzgtedne hčerke imaš! '	i
Rojaki, ustanavljajte podporna društva, tar jih priklopite k S. S. P. Z. v Chicago.
k dans silili Mil
Ne odlašaj do prvega januarja. Tvoj denar bo služil obresti od prvega dne v mesecu.	.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
Imamo odprto ob soboto večerih, da pomoremo in olajšamo vaš sklep.
Grovori se v polskem in češkem jeziku,
“Austriati Club’’
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
ISMGTON «redmesVe Lsadville, Colorado
Potniki dobro dofili! Zastopnik Glas Svobodo
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
¡»ko pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje»
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
C A h M AN! A (na ,ri viiake>
Največji parnik na morju
CARO NI A^dva vijaka)
Oba merita ©77 čevljev, 20.000 ton in sta največja na svetu.
Cdrtnania zapusti New York, 6. nov.y 22. jan.y s• marca.
Caronia pa 27. nov.y 8. jan. in /9. febr.
CUNARD
Ogrska-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHi A.13000 tonov
PANNONIA..10000 tonov
U LTONIA..10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd-
F.G. Whiting. Mgr.Western Dept.
S. E. Cor.pearborn & Randolph Sts., IICAGO, ILL. i lokalne agente vseposvod
h.u. wiming
5. E. Cor.Pear PHI ali rfe It
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik,v za možke aliženske 18k SOLID GOLD tilled z lepo Okrašenim dvojnim •okrovom, derži vedno jorektni čas. prinierne delavcem na železnicah. lj AMČENA ZA 20 let. i Za prihodnjih 60 dni ! pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške.na pregled, in ako ni, kot
------ se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš oa domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in m*\Yezek daruiemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH CO
505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago
M. KARA
1915 So. HALSTED ST.
med. 19 St. iu 19 Pl.
Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo
in
ODVETNIK
PATENTI.
CARL STROVER
1009-140 Washington St.
Tel, 3989 MAIN
CHICAGO.
ILELLO!
HELLO 1
Rojakom Slovencem naznanjava, da sva odprla
Gostilno “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island! ulico in 22. Placom samo en block od slov. cerkve, kjer točiva vedno sveže pivo in druge likere. Dobe se tudi fine smodke.
Mladič & Krampats.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
toči FEPtTT PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. Se. 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva iti edina češka državna bank« v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujerao denar na posestva in zavarovalne police.
pmu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati s vede, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šiinonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAOER | MAGNET | ORANAT ""j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
KRIST IN RIM. KAT. CERKEV.
(Nadaljevanje.)
SVETOPISEMSKI DOKAZI.
Dokaz štev. 16.
Rimsko katoliška cerkev uči, da Jezus Krist je ustanovil samo eno cerkev in to je ustanovil na Petru, kar lahko čitamo na straneh 128 in 124 knjige “The faith of our 'Fathers”, katero je spisal kardinal 'Gibbons. Tam se cita: “ Jezus, Naš Gospod, je ustanovil samo -eno Cerkev, katero je sezidal na Petru. Vsled tega sledi, da vsaka cerkev, ki ne priznava Petra, kot njen temeljni kamen ni Kri sit ova cerkev in radi tega nima obstoja, 'ker ista ni božje delo.” Kardinal govori namreč o rimski cerkvi, ker v njegovem o-čigledu, je ta edina krščanska cerkev, ker njegova cerkev jasno uči, da izven Rima ni zveličanja.
Da Sipodbijemo kardinalovo trditev se moramo zateči k sv. pismu. SV. pisemski izrek, na katerega se kardinal Gibbons opira je v 16 poglavju sv. Mat. v 18 vrsti. Da pa lahko razumemo kaj ta svetopisemski rek pomenja obrnimo par strani n a.zaj ali vsaj prečitajmo par vrst pred tem poglavjem, tako da dobimo vsaj idejo kaj in o čem se je govorilo, na kak način se je cerkev zidala na Petru. Mimogrede na.jse še omeni, da beseda “peter” pomenja v hibrejskiem- jeziku “skala”* V prvem delu poglavja so Farizeji in Saduoeji skušali Jezusa in se prezadevali, da jim da kako znamenje iz neba, toda Jezus se jih je nasitil radi njihovega hogo-hlinstva in jih je zapustil, rekoč svojini učencem, “Varujte še kvasa Farizejev in Saducejev. U-čenei pa ga niso razumeli in so mislili, da ne smejo jesti kruha od Farizejev, itd., kar je Jezus o-pazil in je rekel; V. II., “Kako je to, da ne razumete; nisem vam pravil o kruhu, temveč da se obvarujte kvasu Farizejev in Sadu-cejev.” V. 12. '“Potem so razumeli. da jim' je rekel, da se naj ne obvarujejo krušnega kvasa, temveč, doktrine Farizejev in Saducejev.” Farizeji in Saduceji niso vrjeli, da je On Krist, Sin živega Boga. temveč da je bil le goljuf, prevarant. In potem, kot je naravno, je Krist vprašal svoje u -čenče, da mu naj povedo, kaj mislijo oni, ked'o je on. V. 13. ‘Vprašal je svoje učence, rekoč, kdo, pravijo ljudje, da sem jaz, Sin človekoví’ V. 14.. “In so rekli, nekateri trde, da ti si Janez Krstnik, nekateri, Elija; in drugi, Jeremija, ali eden prorokov” V. 15. “Rekel jim je, In kedo pravite Vi, da sem?” V. 16. “In Simon BeteA je odgovoril, Ti si Krist, Sin živega Boga”. V. 17. “In Jezus je odgovoril in mu rekel, Blažen si, Simon Barjona, ker meso in kri ti nista razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih”. V. 18. “In jaz ti še rečem, ti si Peter in na to skalo- hom zidal Svojo 'Cerkev; in peklenska vrata jo ne porušijo.’ ’
Kak dokaz imamo, da j-e Krist zidal svojo cerkev na Petra. V gornjih poglavjih čitamo, da je-bila diskuzija med Kristom in njegovimi učenci glede doktrine Farizejev in Saducejev, kjer je Krist, govoreč v prenesenem pomenu he-sedč rabil 'besedo ‘kvas’ za doktrine. Pogovor je bil tudi o tem kaj so drugi mislili, da je Krist in potem, da se je Krist sam o svojih učencih prepričal in overil jim je 'stavil vprašanje : Kedo pa vi mislite, da sem jaz? Na kar je Peter, vedno blebetajoč, rekel: “Ti si 'Krist, Sin živega Boga”. Kaj je Peter storil? Izpovedal je, da veruje v Krista kot sinu ‘božjega. Potem je Jezus odgovoril, da meso in kri mn tega nista razodela temveč njegov oče, ki je v nebesih. Z ozirom na Jezusa kot moža iz mesa in krvi, bi lahko Peter, kakor so Farizeji in Saduceji v prvem delu poglavja storili, rekel, da Krist je bil navaden človek, toda Peter je videl v Kristu več. videl je boga, delujočega po Kristu, ki dela čudeže in dela, kar ni v stanu noben človek. ki je samo iz mesa in krvi, storiti. Kristov nebeški duh je bil razodet Petru, kakor tudi drugim
* Tako je vsaj prof. Marinko, doktor bogoslovja pri pouku razlagal.
apostoljem. Š>e*le potem, ko je Peter svojo vero v Krista in potem ko je Krist rekel, da ga je njegov oče v nebesih razsvetlil, je rekel Krist: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata jo ne bojo premagala.” Pazite! Krist ni rekel, “Ti si Peter in na Tebi bom zidal svojo cerkev.” Ne. Krist pravi, “na to skalo,” kar je bile Petrova izpoved (vera) v Krista kot sina 'božjega, bom zidal svojo cerkev. Krist je umrl, d'a reši vse one, ki vanj verujejo. Peter je ravnokar izpovedal svojo vero v njega, kot sinu božjega in potem Krist pravi, “na to (kar si izpovedal) bom zidal svojo cerkev.” Taista ideja preveva ves novi testament, da je Krist zidal svojo cerkev na veri in nikakor ne na skali ali na Petru.
To dovolj dokazuje, da Krist je zidal svojo cerkev na skali vere, to je na veri sami in no pa na kak kamen ali pa na osebi.
Da pa zopet dokažem, da Peter ni bil noben fundament cerkve, temveč Krist sam podajam sledeče sv. pisemske odstavke, ki odstranijo vsak dvom o tem.
Efez. 2—20. “In -so zidane na podstavu apostelnov in prorokov, Jezus Krist je glavni temeljni kamen.”
I. Kor. 3—11. “Ker -druzega temelja ne more noben postaviti, kot je postavljen in kateri j-e Jezus Krist.
I. Kor. 10—4. In pili so vsi isto spiritualno pijačo, ker pili so iz-one spirituelne Skale, ki jih je zasled-ovtala; in ta Skala je biL Kris-t.”
Kak žalosten konce bi storilo Kristovip delo, če bi vrjeli kar Rim uči, da skala je bil Peter in da cerkev je bila zidana na njem. ko že štiri vrste za tem pripovedovanjem o skali eitamo, da je Peter grajal Krista- in potem v prihodnjem verzu čitamo: V. 23. “Toda on (Krist) se je obrnil in rekel Petru. Skrij se za mojim hrbtom, Satan ; ti si me razžalil; ker ti ne vidiš stvari, ki so od Boga. ampak te, ki pridejo od ljudi.” Prav gotovo Peter bi bil slab temelj .za zidanje cerkve in peklenska vrata bi zmagovala nad njim kaj kmalu.
V Mat. 16—19 Krist pravi: Izročil ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in. karkoli boš razvezal na zemlji, ho razvezano v nebesih.” Kaj so ključi nebeškega kraljestva? Ali so nebesa prostor, s velikimi durimi, na 'katerih so močne železne ključavnice, katere se odpira s velikimi želez mirni ključi? Prav gotovo ne in ne. Ključi katere Krist tu omenja pomenjajo njegove postave in doktrine, katere je dal svojim u-čencem s oblastjo, da predrugačijo stare judovske šege in navade (obrede) v novo .zavezo, odvezujoč in zavezujoč, kakor vidijo potrebno ih pripravljajoč pot za človeštvo, da pridejo v nebo s vero v Krista.
Taista Kristova obljuba, dana vsem apostolom, je istotako za-bilježena v Mat. 18—18 in Ivan 20—13 in' tako je jasno, da Krist ni dal ta privilegij ali patent samo Petru, ker sicer ne bi dal iste tudi drugim apostolom pri dveh različnih prilikah.
Pokazal sem, da Krist ni ustanovil svoje vere na Petru, ampak na veri v-se, kot sinu božjega in da Krist je sam skala na ko ji temelji njegova cerkev. Iz tega .sledi, da Rim je na napačni poti in 'zmotljiv, ker uči, da Peter je temelj cerkve.
Da pa še bolj podprem gorenji dokaz naj samo omenim, kar že vsak ve, da Peter je Krista izdal predno je petelin zapel.
Ko bi/ Krist na take izdajalce svojo cerkev zidal, bi j:o kaj kmalu bjuidie porušil, ako se prej ne hi sama, ker Peter Skala, ni bil trdna skala temveč samo kup peska.
Dalje prihodnjič.
Milwaukee, 17. nov. WOO.
V listu “Glas Svobode” stavite uganko: “Katero Slovensko društvo je najsrečnejše?” s pripombo, da boste dotičnemu, kdor u-ganko povolj.no reši. pošiljali list/ “Glas Svobode” eno leto brezplačno, odgovor vseh drugih pa, da boste objavili v listu “(I. S.”.
Rešitev uganke pač ni posebno težka; kajti nimamo ga še Slovenci društva, koje bi se lahko prištevalo najsrečnejšim, ali pa vsaj srečnim, pa hodi si društvo
samostojno ali' pa pripadajoče pod katero-koli zvezo ali jednoto. V vsaikem društvu, zvezi ali jed-n-oti vlada kolikor toliko osebno koristolovstvo, častihlepnost itd. Nobeno društvu se ne more imenovati srečnim, .dokler se ne bodo vsi, od prvega odbornika, pa do zadnjega člana ravnali po geslu: “Vsi za jednega, eden za vse.” Kakor hitro pa bi kako društvo, oziroma zveza ali jednota krenila na to edino pravo pot. bode se kaj prokleto kmalu oglasili) toliko zavidnežev, da bodo — iz raznih ne baš dobrih namenov — pričeto delo zopet popolnoma “frdir-bali.”
Primernejšega odgovora na va-
šo “uganko” si prav kar ne morem domisliti.
S spoštovanjem
Joseph Kapušar.
Op. ur. Razmotrivanje gosp. dopisnika popolnoma odobravamo, ker je res tako; toda “uganka” še ni rešena.
Ali si že pristopil k S. S. P. Z. ? Še danes pojdi k društvenemu tajniku in izpolni prošnjo za sprejem.
ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo.,
opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi.
POZOR!
Naznanjam sl. občinstvu
v MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.y
V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
JOHN ERMENC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin
Nikdar Več Take Prilike!
pri nas
UR A. IN VERIŽICA. s priveskom (medaljonom] s pismeno garancijo za deset let, za ktero mjrate povsod plačati najmanj $17.00, stane sedaj
SAMO $4.75
Ura je najaovejše in najmodernejše vrste s tremi k rasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlajom pl tirani. IJra ima najbolje in najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kamenov (rubinov.)
Verižica s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platiraua s pravim zlatom. Privesek v teVeg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za I.ro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoi uro in verežico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobile stvari. Kdor s pošiljatvijo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike pošl jemo zastonj.
Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov
NEW YORK AUCTION CO.
436 East 67th Street,	New York, N. Y.
1439 W, I8II1 St.
nasproti
IftTOGRAF C. S. A. dvorane
>1- rt? 4? rt? rt? rt? r|? rf? rf? rt? rt? rtr rfr rt? rt? rt? * rf? 4? rt? rtr rt? rt?	4. &
&
Obleke
in
svršniki
V nobeni drugi prodajalni ne dobite t^ko t elike izberi dobro napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blaga vsakojake barve.
ENA
do $25
VOGAL BLUE ISLAND I 18 CESTA
Jelmek i Mayer
LASTNIKA
*
*r
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4-
*
*
*
*
it 4^^4*444*4*44 4*^4»	4444 4* 4.4,^