ALEKSANDER IGLIČAR
Predstavitev knjige Kulturna dejavnost na
Godešiču v 20. stoletju
KULTURNA
DFJAVNOST NA „ _
GODEŠIČU
V 20. STOlETJi:
Knjiga Kulturna dejavnost na Godešiču v 20. stoletju, avtorjev mag. Janeza Hostnika, Ivanke Igličar in Jožeta Ranta, predstavlja živahno kulturno dejavnost na Godešiču v prejšnjem stoletju, od začetkov v letu 1908, ko je v Reteški župniji z gledališko dejavnostjo pričel župnik Janez Meršolj do posameznih kulturnih prireditev konec stoletja.
Osrednje mesto v knjigi zavzema gledališka dejavnost, kije bila na Godešiču izjemno razvita od leta 1938 do leta 1967. V letu 1938 je bil prenovljen gasilski dom, v katerem je bil izgrajen oder, kije omogočal pripravo gledaliških predstav. Domači igralci so v tem obdobju pripravili okrog 140 gledaliških predstav, kar pomeni v povprečju eno na dva meseca. Gonilna sila, vodja in režiser, ki je poganjal igralsko dejavnost je bil domačin Alojz Novinc - Minčn, ki se ga mnogi Ločani spominjajo tudi kot dobrodušnega Dedka Mraza. V zadnjem obdobju je igre režirala Silva Hainer, nekaj pa tudi Nika Križaj (poročena Krajnik).
Igralci so bili domačim, ki so bili iz vseh slojev tedanjega časa: delavci, kmetje, ■ študentje in upokojenci. Sami so poskrbeli tudi za kulise, masko, razsvetljavo in ostalo tehniko. Glede na število igralcev je bila najbolj množična predstava Pod svobodnim soncem, ki je bila odigrana leta 1954 in v kateri je sodelovalo kar 37 igralcev. Kot zanimivost naj omenimo, da so leta 1941 v spomin sovaščanu Antonu Hainerju odigrali predstavo Judenburške žrtve, ki jih je napisal župnik Janez Oblak - po rodu Budnarjev iz Godešiča. V knjigi so navedene vse odigrane predstave, za večino so dodane tudi fotografije, ki so jih avtorji zadnja leta zbirali po Godeških domovih.
V zadnjem delu knjige so predstavljene tudi druge kulturne dejavnosti in prireditve (razstave, proslave ob krajevnem prazniku, komemoracija za prvi november) in glasbene skupine na Godešiču. Med njimi izstopa ansambel Jaz pa ti, katerega začetki segajo v leto 1949, ko so se fantje zbrali, da so igrali med odmori in za ples po zaključku gledaliških predstav. V isti zasedbi (Ivan Igličar - harmonika, Alojz Igličar - berda, Jože Rant - kitara in Matija Rant - klarinet) so še danes nepogrešljivi na vseh vaških prireditvah, ofiranjih, obletnicah, podoknicah. Omenjena je tudi Jelka Hafner, pevka pri ansamblu Igor in zlati zvoki, ki je bila
že dvakrat izbrana za »Naj« pevko narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Predstavljeno je tudi sodelovanje Godešanov v tamburaški skupini Biscrnica iz Rctcč, pevskih zborih in folklor ni skupini. Kot zanimivost je na koncu knjige dodana fotografija Godeških narodnih noš na posvetitvi novih bronastih zvonov 1. oktobra leta 2006. V narodne noše je bilo oblečenih tudi veliko otrok in mladine, kar obeta nadaljevanje bogate kulturne tradicije na Godešiču.
Glavni avtor besedila je mag. Janez Hostnik, soavtorja Ivanka Igličar in Jože Rant pa sta bila glavna pri zbiranju fotografij, ki sta s pomočjo številnih Godešanov ob vsaki fotografiji tudi dodala imena oseb, ki so na njej. Knjiga obsega 88 strani, izdal jo je odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča, izšla je v nakladi 300 izvodov. Knjigo lahko naročite na spletni trgovini www.godesic.si ali naročilo pošljete na naslov KS Godešič, Godešič 100.
Ob izidu knjige, 15. grudna 2006, je bila v prostorih KS Godešič pripravljena tudi priložnostna razstava Igranje gledaliških iger na Godešiču. Na ogled so bile originalne kulise s prve predstave Dva para se ženita iz leta 1938, originali dramskih besedil, kostumi, lasulje in povečane fotografije odigranih gledaliških predstav.
Knjiga Kulturna dejavnost na Godešiču v 20. stoletju je izjemen prispevek k zgodovini kulturnega dogajanja na Codcšiču. Knjiga bo trajen spomin in zahvala gcncraciji Godešanov, ki so svoja plodna leta preživljali kot aktivni gledališki igralci, kljub obilici dela na polju in v tovarnah. Vse to je lahko izjemen vzgled mdi današnji mladim, kar je eno od poslanstev knjige z željo, da bi se gledališka dejavnost na Godešiču mogoče ponovno oživila. Prenovljeni prostori KS Godešič sedaj to omogočajo, kot je to omogočila prenova gasilskega doma v letu 1938. Skrita želja avtorjev je, da bi knjiga vzpodbudila nove gledališke zanesenjake in igralce.