ZA IZBOLJŠANJE LISTA potrefcojcaM Vate dobre vetje- Vsak. Id ■iu pripofVnlr "(i las Naroda" ali ca pridobite za uarocnika. Vam bo hvaležen, ker »te mu In zanimivemu Hivu. irWnika. Vam bo bvale- ) odprli pet It iam lepemu \V Hivu. :: :: •: (/ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI.. . Naročnikom naznanjamo, da vel ne pofil Ijamo potrdil za poslano naročnino. Za dostaje potrdilo poleg naslova na Ustn— de katerega dne. meeeca in leta Je naročnina plačan«. Uprava TELEPHONE: C H el sea 11—V242 Knlwrd as Second Class .Matter September 31st, 1903 at the Post Office at New York, X. Y., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOKK No. 50. — Stev. 50. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 3, 1938—ČETRTEK, 3. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-VI. AVSTRIJSKI NAZIJI SE MORAJO POKORITI POVEUEM AVSTRU. NOTRANJI MINISTER iILT v • • v »v •. • \T . y JE ODLOČNO POVEDAL, DA NE BO ! IN CITlClia SCltl VSC IN dUCC DO SVCtU NIČ S POHODOM PROTI DUNAJU * Notranji minister bo davolil nošnjo nazijskih znakov. — Tudi proti pozdravu "Heil Hitler!" ne bo nastopil. — Švicarsko časopisje smatra Schuschnigga za "premaganega zmagovalca". Ako se avstrijski kancler ne bo hotel Hitlerju ukloniti, bo moral resignirati. IZ ŽIVLJENJA DANNUNZIJA Krvavenje na možganih DUNAJ, Avstrija, 2. marca. — Avstrijski notranji minister Seiss-Inquart, katerega je moral kancler Schuschnigg na Hitlerjevo zahtevo spre !1,1 U'Annunzio j«' /moči ob """ 1 led krvavenja je povzročilo njegovo smrt. — Se po smrti je držal pero v rokah. REPUBLIKANCI NA ŠPANSKEM SO V STISKAH KITAJCI SO SE UMAKNILI V ŠANSIJU GOERING ZAPRET1L Z ZRAČNO SILO ZA SLUČAJ POTREBE 1£LM, Italija, 1. mami. — Ua- jeti v svoj kabinet, je podal danes zelo značilno iz-1*'"'! uin" N .. ... t ,, . .mozirainli v svoji vili ob Iraril- javo. i • i • •-•ii.i J >kem jezeru, kjer je živel k<>1 pušravnik oil Božiča, 1!)'J<>, k > je bila končana njegova pusto-kvščina na Iieki. — Niti na misel mi ne pride snovati kak upor proti sedanji avstrijski vladi. Bas nasprotno. Od vseh Avstrijcev zahtevam najstrožjo disciplino. — Uporniško gibanje, — če ga smem tako imenovati — je najbolj razvito na Štajerskem. Bil sem v štajerskem glavnem mestu in se na lastne oči prepričal o razmerah. Prepričal sem se pa tudi in u-verjen sem, da se bodo narodni socijalisti na Štajerskem brezpogojno pokorili mojim poveljem. Pozneje je rekel časniški-m poročevalcem, da st je proti Dunaju" povsem zvodenel. Ljudje so začeli uvidevati nesmiselnost svojega sklepa in prišli do zaključka, da je najboljše, če že vsaj za nedoločen čas tako ostane kakor je. Ni pa dosti manjkalo, da prejšnjo nedeljo niso izvedli štajerski nacijonalisti svojega sklepa. Šele ko je dospela v Gradec zvezno vojaštvo in so začela krožiti \id mestom težka bombna letala, so se ljudje prepričali, da se vlada ne šali. Dasi je Seiss-Inquart štajerskim nazijem žabi-SI. da se morejo brezpogojno pokoriti vsaki njegovi odredbi, jim je* vendar dal prejšnje koncesije. Tako smejo naprimer tudi v bodoče paradirati v nazijskih uniformah in se pozdravljati s klicem — "Heil Hitler!" Otroci v ljudskih šolah smejo peti nemške nacijonalistiČne pesmi, in zborovanja na-zijev niso prepovedana. Smrt ji' nastopila tako na-ulo, da njegova dekla, \i je bila "dina le< hi j v vili, niti ni motila poklicati na pomoč. D'Anuuuxio je bil največji i-talijanski pesnik najnovejšega ča-a. Pokopan ln> »- grobnici v o j; * družine v Pc-cari. Benito Mii-solini se bo udeležil njegovega pogreba, ki bo zelo slovesni iu na državne -troške. Fašistična kavalerija je Japonci neprestano pro-ocistila hrib sovražnika, j dira jo ob železnici proti Vojni minister je oprostil duhovnikom nositi orožje. l)*Aiuimizio je bil že dalj«* časa boleben, toda nlkdo ni pričakoval tako hitrega konca, ker *c bil močijo narave in je do zadnjega pisal. Ko ga je zalotila sinrt, je sedel pri svoji pisalni mizi. Slabega se je že počutil ob G. zve čer, ko je pisuL, toda s pisanjem ni prenehal. Ob osmih je imel utugi napad in je takoj nastopila sinrt. Imel je samo še toliko ča>a, da je mogel pozvonit: >voji rlužkinji, ki je pa ž«' našla -vojega gospodarja mrtvega. Pričela je kričati, nakar piitekli drugi uslužl»eiu'i. D* Amumzio je bil sklonjen če-, svojo pisalno mizo in v resni roki je še vedno držal gosje pero, s katerim je navadno pisal. Vilo bi>kalce, dokler niso prišle oblasti in kipar M mer bi, ki je na-I pravil njegovo posmrtno ina- JIKNDAYK, Francija, J. marca. — Polkovnik lUiarte Mouasterio, ki poveljuje 1'ašis'i čni armadi južno od Te imela, je poslal svoje najboljše čete v hribe, tla preženejo republikance, ki ogrožajo njihove postojanke ob ec sti, ki pelje v Ya-lencijo. Fašistična ka valerija j«' zavzela vas Aldehuelo, jugo vzhodno o< 1 Terucla. Fašistična poročila naznanjajo, da so fašisti očistili celo pokrajino med reko Uuadalaviar in cesto, ki pelje v Valencija, doli do reke Rcgajo de Cama i rcna. Kot pravi neko poročilo iz Burgosa, je I »i 1 brat generala Franca, Nicolas Franco, imenovan za posebnejra odposlau-••a v Lizboni. Angel Maguiro pa po-ebni poslanik na Dima ju. MADRID, Span-ka, marca. Vojni minister Indalecoo Prie-to je naznanil, da je oprostil nositi orožje katoliške in pro te>tantovsk«' duhovnike in verskem družbam, ki >e p? svoji vesti branijo iti v vojno. Ta odredba je biia izdana skupno z naredijo, «la se morajo prijaviti vojaškemu poveljstvi: vsi mladeniči in možje od Hipa do 'JO. leta. S teini novinci upa španska vlada pomnožili svojo armado za 780,(HX> vojakov. Moški, ki se po -voji vesti branijo nositi orožje, bodo mobilizirani v sanitejski zbor. so uničili 325 japonskih aeroplanov. BERLIN, Nemčija, 2. marca. — Feldmaršal H W. Goering je rekel, da bo nemška zračna sila mogoče prišla prvič do veljave za obrambo nemških Rmeni reki. — Kitajci manjšin izven nemških meja. Got ring je govoril .ob priliki t ret je obletnice vstanovitve nemške zračne sile ter je rekel, fla je bila vstanovljna, da varu je mir, da 41 pa bo strašna v a^-jciji," ako bo prisiljena do boja. • Xato pa je Goering, ki je llit-i Združene države, Angli-jferjeva resna roka, rekel: ja in Francija se posve-j "To bo strah naših sovraž- 2ENEVA, Švica, 2. marca. — Navzlic temu, da se je avstrijski kancler Schuschnigg v svojem govoru, ki ga je imel zadnji četrtek pred avstrijskim državnim zborom, odločno zavzel za neodvisnost in nedotakljivost avstrijske republike, prevladuje v tukajšnjih diplomatskih krogih prepričanje, dajsko. so dnevi njegovega režima šteti. j Oblekli su ga v generalsko.u-j Tudi časopisje je istega mnenja. Socijalistično jnifoniio, ker mu je bil leta 19:50 j -r • -v podeljen častni naslov genera- glasilo I ravail naprimer pise: |la zrJčne sih, | — Schuschnigg je skrajno pogumno govoril ter j , . . I l » 1 i ... . .. i ! , . Kmalu je prišla novica o nje i je skusal ohraniti avstrijskemu narodu zadnje o- vi smr£ * R3||lf kjt>l. so rJv I stanke njegove neodvisnosti. Toda zdi se, da je za — ..u.«;«i: —i:i- i.......telirja ltu>ta\a Kumrieha m ZASLEDOVANJE VOHUNOV JI AXKOV, Kitajska, '2. mar--n. —Armada generala Jenshi-šana v jugovzhodnem delu Šansija se umika preti prodirajoče japonsko armado. (>b Tatung-Pučov železnici .Japonci stalno prodirajo proti strategično važnemu mestu— Tungvanu ob Lunghaj železnici na južni strani Rmene reke. Tungkvan je zelo utrjen in ima močno po.-adko. Kitajski poveljniki so uverjeni, da bod.i mogli preprečiti Japoncem, li5 japonskih aeroplanov. V istem easii -o Kitajci potopili -0 bojnih la dij in transportov. Ena transportna ladja, ki je bila potopljena. je imela na krovu 10,000 vo jakov, kateri so večinoma uto nili. Japonski aeroplan, ki je v nedeljo letel nad Cengčovom, ji metal pozive v angleškem jeziku, da tujci takoj za puste me--to, ker nameravajo Japonci bombardirati železnico v bližini mesta. OBOROŽEVANJE NA MORJU tujejo o zgradbi velikih bojnih ladij. LOXDOX, Anglija, marca — Ameriški, angltški in francoski mornariški izvedenci so pričeli razgovarjanja, ako bi kazalo graditi velike bojne ladje. ker Japonska noče objavi-vojega mornariškega pro- vna- nikov." Goering je rekel, da bo mogo-če nemška zračna sila pora hijena za varstvo nemških manjšin v tujih državah. "Vsi ste slišali besede našega fuehrerja 20. februarja v državnem zboru, ko je rekel, da ho Nemčija pokroviteljica nemških manjšin in da z desetimi miljoni Nemcev ob naMU mejah ne sinejo slabo postopati brez kazni." 4*Vi kot letalci veste, da b » grama. Razgovori, ki sc vrše v njem uradu, so tajni toda od ^^ ^ da ^ ,nittf njih je odvisno, ako bodo te tr. }jese(Je fuebnrja/> države izdale z,, povečanje svo j ..I?r(.zmejna vo,jfl navdajJ jih vojnih mornaric velikanske*^ zra-no ^ ^akor S(> ^ v-ote denarja. nemarno za mir, se pri vse-. Iz zanesljivega vira prihaja tem tresemo v želji pokazati na-|H»rtH-ilo, da so ameriški in an so nepremagljivost, gleški izvedenci prišli do spo **Želim ljudi iz železa, z vo razuma, da bodo gradili bojni- Ijo za akcijo in z brezbrižnost ladje, ki bodo presegale 40,000 j<> mladosti.'' ton. 1 Obletnico vstanovitne nem Po pogodbi iz leta 11)36 so zrm-nc sile so obhajali na tri države zavzele, da ne bod.>!vsel1 vojaških letališčih z razo-radile bojnih ladij nad 35,000 \^ nemških vojnih za stav; nato pa so bile parade ii: govori, v katerih so častniki povdarjali pomen siavnostne- Zvezni detektivi so včeraj nepričakovano zopet zasliševali Johaiino Hoffmann, Guen- liiu obhajali velik karuival. — reševanje že prepozno Drugačna bi bila stvar, čc |K»*«U ^^^iktor Emanuel je pre "oi bil za Schuschiggom strnjen ves avstrijski na-j;'"1 to vt?t v v ii » - a . .. i - i i - . i Kossore in je takoj brzojavno rod, kar pa seveda ni \vstrijski kancler je takega |iziazil ujegovi družini >voj(? so_ mnenja, avstrijski na .ji pa drugačnega. — Vsrk se moti, — je rekel neki dober poznavalec razmer, — ki misli, da bo Hitler prenehal 3 svojo propagando. Propagiral bo še bolj vztrajno kot je dosedaj. Ako se mu Schuschnigg ne bo hotel pokoriti, bo dobil iz Berlina nadaljni ultima-*um.ln ta ultimatum bo zadnji.Schuschniggu ne bo kazalo drugega kot vkloniti se ali pa resignirati. Možak bo najbrže resigniral. V tem slučaju bo pa postavil Hitler na krmilo Avstrije moža, ki bo i-grača v njegovih rokah. zaije. Mussolini je ravno večerjal s -vojo družino, ko je bi! po telefonu obveščen o pesniku-j vi s nrti. LTAiiuunzio je bil rojen 1-marca, 1803, torej bi bil star čez 10 dni 7f> let. Zadnja leta so se pri njem pojavljali znaki blaznosti, kar tudi potrjuje na- Ericlia Glaserja, ki so pridržani v zaporih pod varščino — $l'-~».000, glede njihovega vohunskega delovanja v Šestem nadstropju zveznega poslopja. Ca-snikar-kim poročevalcem ni bi-jlo dovoljeno ž njimi govoriti. Johauna Hoffmann je bila na parniku Europa nastavljena kot frizerka in med prtljago so detektivi ključ do skrivne pisave. CHAUTEMPS ZOPET ZMAGAL PARIZ, Francija, 2. marca. — Francoski senat je dal radikalno soeijalističnemu Chau-tempsovemu kabinetu zopet zaupnico, ko je s 17i> glasovi pro-ii G8 glasovom sprejel njegovo delavsko predlogu. Ministrski predsednik je za slučaj, da bi bila njegova predloga zavrnjena, zagrozil z odstopom. Chautempsu gre največ za to, da je njegova pred- ion in križark nad SOOO ton. — Toda zaradi svoje obrambe bodo razveljavile to pogodbo int bodo pričele graditi mnogo ve-1 tlmjva. čje bojne ladje. Odvisno je samo od Japonske, ako bodo te tri države pričele graditi bojne ladje po 45 tisoč ton. Prej pa hočejo dognati, ako Japonska res gradi bojne ladje nad 40,000 ton, kot BERLINSKI KARDINAL PRI PAPEŽU RIM, Italija, 2. marca. Papež Pij XI. je včeraj sprejel berlinskega nadškofa kardina la grofa Konrada von Prevsin- doimievajo mornariški izveden- ^ v avdijenei, kateri pripisu -jejo vatikanski krogi največ j Po dostdanjih razgovorih njeno našli loga čimprej sprejeta, ker je po >tari sodnijski odločbi z 28. ................................................................................................ OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" slov, ki ga je dal svoji zadnji knjigi, namreč: '4I>e cento, cento e cento e cento pagine segre-e del libro di Gabriele d'Annun-zio, tentato morire,'. (Sto in sto strani knjige tajnosti Ga- va umeti.) Vatikan je postavil to knjigo na indeks in italijanska vlada jo je zaplenila. Rum rich je bil sergeant v a- februarjem poteklo 7000 ko meriški armadi in je dezertiral, jlektivnih pogodb s francoskimi Glaser pa je služil pri ameriški industrijami. Obe zbornici ste infanteriji. Vsi trije so obdol-1 glasovali za podaljšanje teh ženi, da so neki tuji državi pro- j pogodb, da so delavcem zajam-dajali tajnosti ameriške arma- čene njihove pravice, de. Senatna zbornica je sprejela Chautempsovo predlogo seli potem, ko je piustal, da bo iz svoje delavske predloge izločil določbo glede delavcev na kmetijah. Zvezne oblasti pa tudi zašli- briela d 'Annunzia, ki namera- šujejo nekega nemškega zdrav- nika, čegar ime pa ni bilo objavljeno. Že prej je bil enkrat v slienem slučaja zaslišan. je bilo dogovorjeno, da bo Angli ja zgradila pet velikih mornariških trdnjav, Združene države ravno toliko in Japonska bo prisiljena, da zgradi ravno toliko velikih ladij. Nemčija bo sledila Angliji, Francija pa bo hotela biti enaka z Xeincijo. Rusija, ki je oznanila, da bo zgradila močilo vojno mornarico, pa bo zgradila vojno bro-dovje, da se zavaruje tako proti Japonski, kot proti Nemčiji. jMus-olinija. važnost. Ta obisk je najbrže v z\ ezi z govoricami, da bo bivši poslanik na Dunaju Franz von Pa pen v bližnji bodočnosti prišel v Vatikan, da prične s pogajanji, katerih namen bo poravnati spor med katoliško cerkvijo in nazijsko Nemčijo. Kardinal von Preysing bo skušal doseči, da bo prišel v Vatikan von Pa pen, pre dno bo Adolf Hitler obiskal Benita EDEN BO IMENOVAN ZA POSLANIKA LONDON, Anglija, 2. marca. — Kot prav* list 4'The Daily Sketch", so politični krogi pričeli delovati na to, da bo bivši vnanji minister Anthony JCden imenovan za poslanika v Wash ingtonu. Kot pravi list, to imenovanje ne bo samo rešilo problema, ki je nastal vsled Edenovega od stopa, temveč bo tudi velike važnosti za angleško-ameriške od nošaje. List pravi dalje, da bo Eden dobil boljši vpogled v svetovni položaj, ako bo nekaj časa izven Evrope. AS N ABO D A" — New Yoi\ Thursday, March 3, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY ( A Conwrat ion I Frank Sak*._T, President J. Lupsha. Se2. Place of business of the curpcration and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSI/EP EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AXI> HOLIDAYS Advertisement on Ajrreeuieiit Za celo leto velja list za Ameriko in Kaniulo ..............$6.00 Za pol leta ................$3/W Za fetrt leta................ Za New York za eelo leto . . ?7 (W Za pol leta ................$3..~0 Za inozemstvo za eelo leto .. Za p<»l leta ................$3.D0 Subscription Yearly $6.— "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ TN PRAZNIKOV 'GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 NEKOČ IN DANDANES Večkrat se sliši pogovore naših ljudi, ki so se pred dvajsetimi, petindvajsetimi ali več leti priselili v Ameriko. Tista prva in edina prekooceanska vožnja jim bo do smrti v živem spominu. — Petnajst dni smo se eiueali. Zdelo se nam je eela večnost. In prenočevali smo kar pokrižem kakor a res ta litje. Hrana pa — prašič 1 »i crknil, če bi se z rilcem tiste brozge dotaknil. Pred nekaj desetletji je bila prekooeeanska vožnja v* tretjem razredu, zares pravi k rižev pot. In spomin na tiste mukepolne dneve in noči je nekatere tako oplašil, da so sklenili: — Nikdar več! Toda če bi imeli ti ljudje priliko ogledati si moderni pa mik, bi enostavno ne mogli verjeti svojim očem. O "tretjem razredu"', ki se jim je tal.o vtisnil v spomin, ni nikjer nobenega sledu. Potnik, ki si dovolj zgodaj zajamči prostor, dobi v Tretjem razredu kabino, v kateri je sam gospodar. Ponavadi so pa kabine za dva, največ za štiri potnike. Perilo na posteljah (pravih posteljah—ne " kavalecali") jo vsak dan sveže, v vsaki kabini je tekoča gorka in mrzla vo-da. Vse kabine so umetno zračene. Potniki Tretjega razreda obedujejo v zračnih obedni-cali pri pogrnjenih mizah, hrana je izbrana in raznovrstna, ki mora zadoščati vsakemu okusu. Družabni prostori se dajo primerjati družabnim pro-torom vsakega najfinejšega ne\vvorškega hotela. Igrišče na krovu, telovadnica in sploh vse udobnosti, ki si jih more predstavljati največji razvajenež. Izvežbani služabniki skušajo izpolniti brez godrnenja vsako potnikovo željo. Vožnja traja z nekaterimi parniki pet do šest dni, z nekaterimi osem do devet. Ti dnevi vam minejo kakor v prijetnih sanjali. In na drugi strani nobenih sitnosti s prtljago. Sedete na ekspresui vlak, pa ste v enem ali dveh dneh v središču »Slovenije — v beli Ljubljani. Zatorej rojaki, če vam je spomin na neprijetno vožnjo e.iina zapreka, otresite se vseh predsedkov, in če vam razme p le količkaj dopuščajo, se odpravite na pot ter obiščite po dolgih letih domovino. Tak obisk vas bo telesno in duševno poživil ter vas bo navdal z novo močjo in energijo. Vrnili se boste osveženi ter usposobljeni lažje prenašati skrbi in težave, ki vam jih nalaga vsakdanje življenje. Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK K^RŽF- pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JU4.0SLAVU0 i V ITALIJO trn % ZM___DUl I— I Za S 6.35 .......... f 5.M__Din tU j « I2.W----------- 9 7.1f_________Din. W j $ t9J5% .......... «11.65______Din. m $ S1.M-------- IZ3.N____Din. i«M $I12J»#---- I UM___Dla. MM flf7Jt-- Ur 1M Ur t$9 Lir Mi Lir HM lir tm Ur MM KER SE CENE SEDAJ HITRO IfENJAJO SO NAVEDENE CEN 18 POD VRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI vetjih zneakor kot mnj naveden«, bodisi » dinarjih ali lirah dovoljuje«" ie boljše pofoje. 'fi^ Izplačila v ameriških dolarjih • «• ____|4| ff " " _________JftlJM Prejemnik doM t Ktarem kraju Izplačilo t dolarjih. •WNA NAMA SILA IIVR&CJKMO PO CADU IXTTCE SA PRISTOJBINO fL— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" NEW YOtt, M. 1. Vsaka družina v svoji hiši. praviti malo ceneje. Vzemimo Vse se vrti, vse gre naprejJ^J^imero, da bomo videli, Ampak primeroma tako, ka-!kakfna 1bo;,° za «Itilav" kor je bil ti^ti salu., nekje v!ca' ko ^ .s kongresno pod-okoliei Cleveland. Če si se!*0™ Povijati hi*e. peljal iz mesta, je bilo zapisa- 4K<1°' . ^ k,>1lK'ka-j 'fkusn.,e no: zadnja postaja za žejne. Ceh m'tlst\ve; sto dolarjev na leto. v resnici pa bi bih najbrž dvakrat boljše. Ampak vzamem zastran boljšega računa najnižje. Torej v teku dvajsetih let bo delav« c plačal na taksah drugih $2.000. Za popravila mora^ računati najmanj dva odstotka na leto, kar znaša dodatnih dva tisoč. Vodo, zavarovalnino in podobno vzamem za vseh dvajset let samo en tisoč. Kdor bo tako snren, da bo polnih dvajset let držal vse obligacije, tedaj bo plačal za svo-jo skromno hišo v tem času dvanajst tisoč sedemsto petele-je obdržal, se mu pola-goma J set- dolarjev, vničuje. Zakaj ameriška bara-1 V tem pa ni še všteta pora-ka potrebuje večne oskrbe. Pu-'ba hiše same. Zakaj v Aine- sti danes dobro in čedno hišo recimo p« t let. pa bo taka, da se je mora človek ustrašiti. Zato su modri možje v Wasli-iii-gtonu sklenili, da bodo pomagali, da pride delavec v nove zgradbe. Dve milijardi denarja ni malo in se res lahko dcMti sezida. Seveda ne vse-ga. Zakaj kdor bi hotel baraka rijo odpraviti samo iz New Yorka, bi raibil kakih petdeset milijard. Delajo načrte zdaj, kako bi I se največ dobilo za ta denar. No, in takoj v začetku so resne težave, katere bo težko premagati. Vzamem primero. Naj Angleškem velja zidana hiša ■ riki se ne zida, da bi stalo, kakor v starem kraju. Po dvajsetih letih, ko bo človek plačal vse, bo hiša taka, da ne bo imela skoro noben«- cene na trgu. Vsaj so že hiše, zidane pred desetimi leti, t;nke, da s«' ni kdo ne ozre v nje. KoViko vredno stanovanje take hiše? (KI trideset do petdeset dolarjev, če je nova, malo več, ko se postara malo manj. Kdor more ilobivati od take hiše skozi vseh dvajset let t>° $35, je lah!:o srečen. Po koliko bo pa delavcu prišel rent, če jo kupi? Okoli šestdeset dolarjev na mesec. Rati bi zdaj vedel, kje je tista velika | mi moč — zakaj vsaj ]>etth -sob okoli $1600. Prosim:-• - . ., - .. A i i i^-ii Maz J*' n<* vidim nikjer. Vidim ne baraka, auifiak fmo delana'„ , * . i-« , , ^ .... iPa dodlaj9i taks na zemljišča in hi-na teelen. Ampak niso samo še. To je največji in najboljši plače — pred vsem je materi-jni in pa dobiček, katerega hoče napraviti tisti, ki prevza-jne delo. Kdor je kdaj kupoval les v Afmerfiki, tisti ve„ ela se za deset dolarjev lesa prinese lahko v naročja. Pa če pojde vse na veliko, kakor pravijo, se bo dalo na- vir vseh eMiodkov. Mesto New York ima postavim letni proračun okoli šest ?to milijonov dolarjev in osemdeset odstotkov vsega tega pride od zemljiških in hišnih taks. In kako ti taksirajo zemljo? Vzamem v roke Times od zadnje nedelje in berem: lot, na lanskih taksah cenjen $9,500 prodam za $1500. Drugi: lot, cenjen za taksah $15,000, prodam za $2.500. A to ni še vise. Mesto New York ima na rokah 35 tisoč tožba zastran previsoko odmerjenih taks. In naš "dobri" major La Guard i a je naročil svojemu pravnemu oddelku, naj nikjer ne popusti, ampak po-vso.l izbili to#bo. Se več: New York in par drug>:h večjih mest je poslalo svoje zastopnike v Albany z namenom, da dobe nov zakon, s katerim bodo davili tiste, ki itmnjo posestva. Na novo predloženi zakon zahteva, da vsak, ki »nitoži, mora dokazati na podlagi vrednosti n<»_ sestev v njegovi okolici, da j<> res previsoko taksiran. Luniparija tega nameravanega zakona je ta: me-1 o oziroma njegova uprava lahko zviša vsnlk čas vso vrednost kolikor jo je, ne samo za eno hišo ali Tsareelo, rmpak za vse skupaj. In če bodo vsem zvišali recimo ]K> dva tisoč, ne bo niikdo mogel dokazali, da je njegovo posestvo v primeri z drugimi cen je no preveč. (V si latstmk malega posestva, pa ti pride tako zvišanje, kaj moreš? Takse morajo biti ob gotovem času plačale, če ne.---V New Yorku izdajajo za vse n» plačane takse posebne zadolwnice ,ki nosijo }k> šest odstotkov. Kdor jo kuni, tistemu ostane posestvo, ako mu lastnik ne povrne. 55di se mi, da je namen vsega nameravanega zidanja samo eden: da se v jame človeka, kateremu se poltem vrsto let polagoma drgne vrv za vratom. Ali si more delavec pomagati ? Vprašam vas: kako? Če taksirajo preveč trgovino, se jo zapre. - Ako pride preveč na industrijo, pei-i>okajo vse sku-uaj in gredo tje, koder se ložje živi. Vsak elan izgubi New York na elucate podjetij, ki gredo na vse strani, samo da uidejo taksami. Takse na domove so največja krivica, ki jo more delati urejena človeška družba revnemu človečku. Zdrava hiša je tako potrebna za družino, kakor hrana, voda in zrak. In dokler ne bo zakona, ki bo preprečeval tako izkoriščanje človeškega doma, ne naseelite, tudi če vam kelo jxuiuja zastonj. Nadaljni vzrok pntti nakupu lastnega doma je velika n est al-nost v Ameriki. Midi m nestal-nost dela in zasliržka. I-sta-mrvila se je recimo pred leti nekje neka tovarna. Ljudje so dobili delo in mislili |Mjlagon.a na svoj d«»m. Toda velika trn stovska industrija je polagoma izpodjedla male — I km 1 jot je j«' zaprl«> mi č<*z ium" šlo vse: delo in dom. Ktlor hewli kdaj po malih naselbinah se>sedirjega New Jerseva, 1h> v klel v vsakem Uloku te žalostne nagrobne spomenike: tovarna zaprta, krog nje pa ulica za ulico hiš, ki polagoma razpadajo. Mi smo bili v starem kraju .navajeni živeti tako, da smo bili vse življenje v enem kraju. Kraj je imel gotovo stalinist, ljudje svoj kruh, kakor-šen je že bil. Amerika nima stalnosti. Danes ti nekaj talke* leipo kaže, da se skoro ne moreš premagati. Delo ni elaleč, nove hiše vabljive — kaj pa, ko bi udaril? Pa priele — in tako rad pri-ele — od nekje neki vrag in ti trenutno zmeša vse račune. In še ni vse. Reciano, da ti danes vse najboljše kaže. Mine pet ali vec let — iz majhnih o-trok postanejo večji. Kje so šole? Če je Ijottska nekje blizu, imaš do viisje neprilike. Ni samo denar, ki ga človek težko pogreša, ampak pred vsem čas, ki ga izgublja oKrok. Tudi meni se je zdelo lepo, ko sem pri šel leta 1920 v Cleveland, da bi se naselil nek .je v prentme^ju, če že ne na farmi. Pa vsaj v liiši, ki bi imela malo več sveta okoli. Kokoši, zelenje na vrtu, mogoče nekaj čefcel — ali bi ne bilo to tfcto, o čemnr sam jam, odkar sem trika j? lll»SIIItvo. Slučajno sem zvedel, da j* Slovenka, doma nekje od Kamnika, ki je v svoji nežni mlado sti odšla v Kgipt za srečo. Govorila je dobro angleško, nemško, francosko ter menda tudi arabsko in turško, ir če se ji isme verjeti, se je dolgočasil;, nekaj let v haremu nekega \\ sokega turškega dostojanstvenika. Ze takrat, ko sem se seznanil ž njo, ji je bilo pree*ej nad šti-ridest let, in v njenem obrazu ni bilo niti -ence nekdanje lepote, o kateri je vedela veliko povedati. Verjeli ji nismo elosti, izvzemši te>, da je precej dozi vela in da je Slovenka po rodu. kajti noben tujec se v zrelejših letih našemu jeziku popolnoma ne priuči. Na kitaro je znala dobro brcukati, toda njen glas je bi že takrat — pred sedemnajstimi leti — ubit, brezbarven in Poslušalci so bili precej radodarni. Dajali so ji po dajmu. kvodru in tudi dolarju, kajti takrat so bili dobri časi. V New Yorku so nosili dninarji židane srajce po sedem dolarjev. Pevka se je v zadregi izgovarjala: — Saj mi ni za denar. Bog ve, da ne. Pojelem zaradi u motnosti. Samo ljudje ne vedo, kaj je umetnost. Minila so leta... Dolgih sedemnajst let... V svetu so se za vrši le silne izpreuiembe. Iz nekje zaslužek, dober in trajen I11,1}v sMi,a iz,,aJabi- toliko čiisa ne misli na kak na ,kup ponujanjih hiš, ker ti bodo jsatmt breme. plačaš svoj i rent, veš, ko*»l si in d<» kdaj. f'e J se kaj premimi, se fnemeio -J tudi ti brez vsakih težav. .si pa naprtiš dom na grbo. bo 'kakor priklenjen pes, ki nika i mor ne more. X. B. Ko s« m /e zaključil članek, mi pride pred oči ela-našnja Številka newvorškeg:» časopisja. Iz nje |x>snemam t4veselo,T veS-t, da je mestni svet sklenil povišati takse za pese^tva za tekoče leto za ce*-lili 16 pointov. To «c pravi z drugimi beise^lami: New-yorča ni boelo plačali tekoče leto od $2.94 do $:?.03 od vsakih sto dolarjev precenjene vrednosti. Torej: tiste ki so pri koritih, zebe. Kdor bo tako neumen, da jim bo dajal volno — da ga bewlostrigli — no — pa naj bo. Dostavim še: tako bo tudi vas, brez ozira na to. kje živite. IGNAC PODVASNIK UMRL. Naznanjam, da je danes popoldne (28. februarja) oei 1. uri preminul dobro znani rojak in prijatelj Ignac Podvasnik. Ni bil več bolan kakor e>sem dni. Imel je namreč tri bolezni: dvojno pljučnico, naduho in snčno hibo. Zelo ga bom pogrešal kot mojega najboljšega prijatelja in krstnega botra mojim otrokimi. Moje srčno sožalje njegjovi dobri družini. Joseph Žigon, Pittsbuiigfe, Pa. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA' kaj jih je bilo, ki so zrevoluci-jonirale svet. Naprimer radio. Jaz sem >e odtujil New Yorku in se zatolkel v samoto. Ve sebe in takoimenovanih zabav <~y|sem si- naveličal. Le redokdaj me zaueoleg pijače tudi okusen prigrizek. Okrog ilevetih zvečer se od-pro vrata, in vstopi ženska s ki-/aro \ roki. Po kitari sem jo spoznal, po obrazu in kretnjah bi je ne», kajti sedemnajst let je v življenju posta rue ženske že večnost. Bila je moja kamniška znanka. Sedla je blizu mene in začela breukati ter pol slišno peti ne ko nemško jiesem. V njenem glasu ni bilo več zvoka. Nato j" glasneje zapela in zabrenkala. Gostje se> se ne voljno ozirali proti nji. Šla je pobirat in nabrala dva gre>ša. Vrni vsi se k mizi, je zopet zapela. — Will you shut up! — se je zadri nanjo bartender. Nekdo je odprl raelio. Strašni glasovi jazza so napolnili go^tilmški prostor. Pevka je zapenjala svojo o-guljeno suknjo in spravljala ki taro v platnen žakelj. Pri tem se je zvedavo ozirala po gostih in ujela moj sex* u ten pogled. Po znala me ni, vendar se ji je zele lo, da sočustvujem ž njo. Tedaj se je zgodilo nekaj, česar ne bom nikdar pozabil. Vsa skrušena se je odpravila proti vratom. Tam se je pa o-brnila, stopila k radio aparatu, pljunila vanj in mu blazno gledajoč za žugala: — Ti hudič, ti! Ti hudič, ki si nam umetnikom kruh požrl? "G tAS N AR OD AJ' —New York Thursday, March 3, 1938 ^ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin DRUŽABNO ŽIVLJENJE V JOHN-STOWNU. PENNA. Z delavskimi razmerami se ne moremo hvaliti, ker so jako slabe. Tu je veliko ljudi brez dda in kompanije jili še vedno odpuščajo. Tisti pa, ki imajo delo, pa delajo po 2—3 dni na teden. VeseKc nismo imeli dosti ta predputst. Teinn vzrok so skoraj gotovo slabe delavske razmere. Dne 19. februarja se je vršila veselica Federacije ameriških državljanov v Slovenskem Narodnem Domu na Moxham, katera pa ni bila nrič kaj povoljno obiskana. Mogočo je bilo vzrok slabo vreme, ker je precej močno deževalo, ali so se pa rojaki ustrašili velikega klanca, ker j«* Peter Zgaga pisal, na kakšnem velikem hribu je naš Dom. Resnica je. da je malo Jiribč-ka. tako velik pa ni, kakor ti Zgaga pišeš. No, pa zabave je dosti, mogoče še več kot pa v ravnini. Čo bi bil ti tukaj, vem, da s«' iie bi tako kislo drža!, kakor si se takrat, ko sta prišla z Mr. Polancem gori in ko je Mr. Polanc povedal kdo in kaj da si. Mogoče se še spominjaš, kako si v tla pogledal. Dne 20. febr., to je bilo drugi dan po veselici, se je vršila seja kakor po navadi. Federacija ima svoje seje vsako tretjo m deljo v mesecu in tako je bilo tudi to nedeljo. Po končani seji pa pravi naš predsednik Mr. Frank Tomše, naj vsi člani in članice, katerih je bilo precejšnje število, malo počakamo. Tajnik Mr. Frank Ko rele pa pravi: "Grem po harmoniko, da bo lninalo za'-tcrral." Ko pride Korelc nazaj, je bila miza že bogato obložena z vs j naibolišimi okrepčili. Zato . fa skrbela Mr. L. Omar in Mr. L. NovŠak. Sc*daj pa že veste vsi. krteri poznate Franka Korelca kadar on zaigra na svojo harmoniko, da se moraš vrteti, čoprav nisi pri najboljši volji. Tako smo >e zabavali pozno v noč vsi veseli in zadovoljni v nadi. da se prihodnji mesec snidemo še v večjem Številu kakor sedaj. Zatorej vsi na sejo, ker je to jako važno, posebno za tiste, ki še nimajo državljanskih papirjev. Federacija je v zadnjih par letih dosti članom pomaga^ la dobiti državljanske papirje. S pozdravom Mary Logar. NAJLEPŠA SLOVENKA. . . pa najlepše so Slovenke," poje naša narodna pesem. Resnica teli besed s - je izkazala tudi v Clevelandu, kjer je prvo nagrado v tekmi za lepoto, ki je vršila v Statler hotelu, odnesla Slovenka, gospodična Bernardine Komun. H)S0l Ormiston Ave., ki je bila proglašena kot najlepši model mesta Clevelanda. K natečaju se je prvotno priglasilo 55 lepotie, toda sodniki so odklonili vse razen štirinajstih med katerimi so prisodili prvo nagrado »Slovenki Komanovi. Prejela je $75 v gotovini, zračno vožnjo v New York in povratno ter zagotovilo, da bo v New Yorku tri dni gost krasnega Pennsylvania hotela. Poleg toga jo bo v New Yorku skiciral umetnik Vincent i ni, nakar bo objavljena njena slika v raznih modnih in umetniških žumalih. BARBERTONSKE NOVICE roda Mr. George Lautarja, je .Zopet nunam veselejsega poročati kaikor o nesreči. Dobro znani naš rojak Mr. John Uj-čič, dolgoletni naročnik Glas Naroda, se je v tovarni ponesrečil, toda kakor sem cul, bo nezmožen za delo tri mesece iu morda še več. Malo prej ko je imel dokončati svoje dnevno delo v tovarni, je padel iz visočine na trda cementna tla ter se poškodoval. Kljub hudi nesreči je sreča, da ni prijatelj Ujeič KONCERT V CLEVELAND U. V Clevelandu se gibljemo. obležal mrtev. Ker ni poškol-jti mesečnega prispevka na se- bil zbolel za pljučnico. Upam, j Kaj smo že vse v Clevelandu da je sedaj že zdrav! Ko sem j doživeli in še kaže, da bomo ga obiskal, me je prosil, če bi tucU v bodočnosti, hotel poročati v list, da se je preselil k svoji teti, vdovi po pred par meseci umrlem rojaku Podpečniku in da tam sedaj tudi pobjra mesečne prispevke za samostojno društvo "Domovina" čigar tajnik je sedaj. Rojaki in člani omenjenega društva naj vzamejo to na znanje in Če jim ni mogoče plača- ba smrtno nevarna, je upati, da bo ponesrečenec končno popolnoma ozdravel in se zopet znašel v svoji običajni družbi. Mr. Ujčič je delal v tovarni dolgo vrsto let, ne da bi se kdaj ponesrečil, toda nesreča mu ni hotela dalje prizanašati in končno ga je zadela, kakor zadene nešteto delavcev-trpinov. Mr. Stanley Lautar. sin dolgoletnega naročnika Glas Na- ji. naj to storijo na tajnikovem Ves predpustni čas smo porabili, prekratek je bil. Sedaj moramo še malo postnega časa porabiti, da se izvrši vse kar je pri rokafh. . Na pustno nedeljo je bila velika operna prireditev "Nikola Šubic Zrinski" v veliko veselje bratov Hrvatov in Slovencev, v nedeljo dne (I. marca pa priredi koncert pevee-basist Mr. Franjo Schiffrer, ki je domu: 540 Greed m ore St., blizu dospel iz Ljubljane. Omenjeni rojak je eden najboljših 'slovenskih basistov. Ker je | naš rojak in je tudi od drugih j priznan, ga bomo radi tudi mi svojega domačega Erie železniške postaje. Frank Troha. DOMAČA KANDIDATKA. slišali kot j umetnika. Za občinsko blagajničarko vi Kar je naše, je vredno, da Calumet, Micli., kandidira An-!priznavamo, spoštujemo in cena Daley, roj. MuŠič, hči zna-jnimo. Prireditev se vrši v nega rojaka Mnšiča iz Ravni-'Slov Nar. Donm ob 8. uri zve-boultowna. Kandidatka je vdo-Jčer. va s 6 otroki. | A. Grdina. SAMOMOR NA SEVERO-ZAiPADU. Tz Kennnerer, AVvo., poroča-jo: — Tony Berčič, star okrog 45 let, se je 18. febr. obesil v opuščeneni premogovniku No. 1. v Diamondvillu. Doma je bil od nekod na Gorenjskem in sem je prijel iz Idasha. Pred loti je delal v Snperiorju, \Vyo. kjer je izgubil oko in bil je tudi drugače h ml o pobit in od tistega časa ni bil več normalen. Spadal ni menda k no-benenru slovenskemu podpornemu društvu in zadnje čase je bil brez sredstev. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Ob 40-Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži in nudi v obeh oddelkih: IMOVINA — $2,254,385.93 ČLANSTVO — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov Število dmšt ev 1 87 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. GLAVNI STAN IN LASTNI DOM: ELY, MINNESOTA SLOVENSKI FARMER NA POTOVANJU Dne 22. januarja sem se od-,coin, zetom moje hčere, da na« plača vlada za U. S. No. 2. po peljal z vlakom iz Barley, Ida-pelje z avtom najprvo na AVitt, 25 centov za 100 funtov. Ker ho proti Rock Springs, Wyo. 111. Ta mje moj vnuk Jakob j stane prebiranje (sorting) 6 Vole Jr., nameščen kot učitelj.) ceiltov, ostane farmarju "l9c. Prenočili smo pri njem v so-j Ta krompir potem prepustijo boto 10. febr. V nedeljo obi-'farmarju za živinsko krmo. dru- Želel sem obiskati sina z žino in prijatelje. Slovenci so še dosti zaposleni. Nt kateri so delali po 5 dni na teden, drugi nekaj manj in le malo jih je na reliefu. Prijatelj in zastopnik Glas Naroda, Louis Taucher, mi je nekega dne poslal izrezek iz Iteta Glas Naroda, kjer je bila izražena želja, da naj kaj poročamo o razmerah na farmi. Zadevo sem za nekaj časa odložil, ker sem bil zaposlen z raznimi obiski po mestu in naselbinah zunaj mesta. Povsod sem bil sprejet s pravo slovensko gostoljubnostjo. ^ Za vse najfeipša zahvala. Če se ob priliki kateri o-glasi pri meni na farmi, bom po možnosti povrnil. V Rock Springs sem ostal do 10. februarja. Potem seui odpotoval proti vzhodu z namenom, da obiščem še svoje tri hčere. Dve živita z družinama tu v Illinois«, kjer se zdaj nahajam, ena pa v Pennsvlvaniji. V soboto 12. febr. sem dospel v mesto Peoria, 111. Vreme je bilo deževno skozi Ne-brasko in še bolj po IHinoisu. V Peoriji sem ostal 2 dni pri hčeri Ceciliji Andes in njeni d nižini. Zet me je peljal po me*tu in okolici. Ob Illinois river je mnogo tovarn na obeh straneh reke, pa večinoma vse počivajo. Na tisoče delavcev težko čaka, da se zopet prične z delom. 14-. februarja smo se odpeljali Mr. in Mrs. Amies z mlajšim Krnom in jaz proti Aurori, III. Pozno popoldne dospemo na cilj ter se vstavimo pri moiem zetu Jakobu Voleu. Hči Marv me je že več dni pričakovala. Tu so premogorovi, v katerih dela več Slovencev. Več iiovov je zaprtih in tukajšnji jpremosrarji e-tina je poleg tega še posebno ugodna. Jaz sem ga imel prejšnje leto posajenega 20 aikrov. Zadnjo pomlad pa le 14 akrov. Pridelal sem ga pa na štirinajst več nego prejšnje leto na dvajsetih. Temu je bil vzrok, ker je prišla leta 1936 jesenska slana en mesec poprej kot navadno. Slabe cene so nam vladni ocenjevalci že napovedali, ko je krompir še rastel. Preraču-naK so, da ko bi farmerji pri-Posebno ugodne niso. Pri delali 50 milijonov bušljev krompirja manj, bi dobili za njega $75.000,000 več kot pa dobimo sedaj. Da bi se takim razmeram od-ponroglo, so nam svetovali, nai napravimo nekakšno kontrolo čez prideleik krompirja. 3daj pa še nekoliko o razmerah na farmah v južni Idaho. mestu Burlev ni drugih Slovencev razen rntne in Matevža Ferliča z družinama. Najboljše se je izplačal pridelek semena vsakovrstnih detelj. Tt^di sladkorna pesa in 'razna žita so se izplačala. Glavni pridelek, krompir, dobro znani "Idaho russets" nima zdaj niti toliko cene, da bi se delo izplačalo. Leta 1936 je dosegal za kratek ca* cemo $2.50 za 100 funtov. Bilo je to o>b času, ko je bila večina cest zaprta z globokimi snežnimi zameti. Pozneje sem ga jaz prodal eno karo 360 žakljcv po $2.40, drugo je bilo ceneie. St^laj pa drthimo za U. S. No. 1. za 100 funtov 39 centov. Vlada: nam gknsa pomagati do boljših cen. Pokupila je več sto kar krompirja za ljudi, ki so na reliefu. Krompir TJ. S. No. 2. ki so ga plačevali prejšnje leto po $2.00 za 100 funtov, je adaj po 19 centov. Da bi se cene za No. 1. krompir preveč ne znižale, plača Imeli smo torej volitve. Pridelovalcu krompirja smo z večino odglasovali za kontrolo. Izvzete so le države California, Oregon in "Washington, katere ga ne pridelujejo dosti za izvažanje. Država Maine je pa sflasovala zoper kontrolo. Prašiči so imeli zadnje poletje dobre cene, nekako lic. fun't žive vage, koncem jeseni je pa pričela cena padati. • • • Danes 25. februarja imamo prvi sončni dan. Odkar se nahajam tu v Illinois. Drugi teden odnotuje mproti vzhodu, da olbiJčem stare prijatelje in •znance, ki jih nisem videl že nad 20 let. Pozdrav! John Kershrsnik. PO KONCERTU "BARBERTONSKIH SLAVČKOV" To je moj pivi dopis v listu Glas Naroda, upam pa, da ne zadnji. Ker se večkrat oglasi v listu Mr. T rdi a in opiše novice ter razne prireditve v Bar-bertonu, ne bom jaz opisovala raznih podrobnosti, pač pa hočem izraziti svoje mnenje glede koncerta mladinskega zbora "Barbertonski Sla veki" in se zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da je bila prireditev tembolj uspešna. Najprvo se v imenu odbora zahvalim Mr. L. Šr metu in Miss Mary Gorcnce, ki sta mlade pevce izvežbala, da so nam ob priliki prve obletnice zopet pedali koncert in zapeli število obranih priljubljenih slovenskih pesmi. Dalje se zahvaljujem vsem pos. tniikom iz naselbine in zunanjih naselbin, ki so pripomogli k veliki udeležbi in s tem gmotno podprli mladinski zbor ter tudi navdušili mlade pevce, tla se bodo še dalje vežbali in nam ob raznih prilikah ponovno zapeli. Zahvaljujem se Mrs. Blažič, Mrs. Gorcnce, Mrs. Križaj, Mrs. Sedej, Mrs. Oct pek, Mrs. Arko, Mrs. Stra ži ser, Mrs. Troha. Mrs. Žagar, ki so delale in pomagale kjer je bilo potrebno. Hvala tudi moškim: Mr. Ujči-ču, Mr. Troha, Mr. Stoparju. Mr. S n yd em. Mr. Arko, Mr. Gorencu, Mr. Stražiserju, ki so pridno delali ves večer in stregli udeleženci m kjer je bilo potrebno. Hvala tudi materam mladih pevcev, ki so darovale razna jedila In s tem pripomogle, da so bili stroški tem manjši. Kljub temu, da sem bila precej zaposlena, setn bila vesela, ko mi je šol odbor lepo na roko. Predsednik Mr. Andrew Ne-doli ;je tudi pokazal, da .ie fant na pravem me^tu. Z njim sva v sporazumu delala in preskrbela, kar nama je bilo naroiV-no. Upam, da bo šlo tudi v bodoče po začrtani poti. Premagane morajo biti vse ovir.-, in poguma ne smemo izgubiti. Večkrat čitam v listu o prireditvah v raznih nas Ibinah sirom Amerike. Posetila -eni jih precej tudi v Clev< landu. Najsi bodo prireditve kakršnekoli, vse imamo radi, kar j«1 slovenskega in kar naš narod prireja, .najljubše so mi pa prireditvi- otrok slovenskih stari-šev. Mladinski zbori v Clevelandu lopo napredujejo in zato upam, da bo istotako lepo napredoval naš zbor SBarberton-ski Slavčki". Oba, pevovodja Mr. Seme in Miss Gorcnce, se trudita in že neštetokrat sta pokazala, kako pri srcu jima je, ko zbor h po napreduje in ima lepo število pevcev. Zato pa t m II stariši otrok ne smemo izgubiti upanja, pač pa s<- držati začrtane poti in imeti upanje v bodočnost. Pozdrav! Caroline Snyder, tajnica zbora Birberton-ski Slavčki." "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA .: Iz Jolieta se poroča, da je umrl tam dobro znani pomožni tajnik KSKJ, Steve Ve rt in. V pondeljek večer je šel Vertin kropit svojo sorodnico Barbaro Težak, ki je ležala na mrtvaškem odru. Ko se je vračal domov, nm je postalo slabo. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer je še isti večer preminul. Bi! je rojen v Am liki in zapušča soprogo in sina. * Dne 6. febr. je bil v Elm Grove, W. Va., Fred Skedell ubit pri avtomobilski nesreči. Star je bil 30 let, rojen v May-nardu, O., in delal je v premogovniku. * Iz Calumet, Mich., poročajo: Steve Rožič, star 75 le«t in doma od Črnomlja v Beli Krajini, je zadnje dni med potjo na delo v rudnik v Ahmeeku umrl. Zadela ga jo srčna kap. Drugi rudarji, ki so šli na delo, so poibrali že mrtvega in ga odpeljali domov. Zapušča ženo, osem sinov in dve hčeri. V A-meriki je živel skoro 40 let in delal je vsa ta leta v rudnikih. * V Clevelandu je po dolgi ii1 mučni bolezni preminul v bolnišnici Mathew Sterbenz, star 45 let. Zapušča žalujočo soprogo Ano. sestro Magdaleno, oraoženo Stanič, brata Josephs v New Yorku in druge sorodnike. Doma je bil vz Kočevja. * V Willoutrhlby, O., je naglo-raa preminul Frank Zdesar. Star 59 let. Doma je bil iz vaei Golobrdo pri Medvodah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel pred 25 leti. ROPARJI V (JIRARDr. Iz Girarda v Ohio >e poroča: Te dni je bil oropan v Slovenskem Nar. Don i! u v Girardu, Ohio, slovenski gostilničar Mr. John Košin, ki vodi v Doniu {gostilno. Trije bandit je pri-jšJi v gostilno ob času, ko je ;Mr. Košin menjaval ček delavcem na plačilni dan. Kot običajno gre Mr. Košin e!> takih dnevih vedno v banko, da dobi potrebni denar za menje-vanje čekov. Tudi <-menjeni petek je imel $2,500 v gotovini. Ko so roparji prišli v Di m, je bilo v gostilni kakih f»Q naših ljudi. Roparji so jih pri-"lili, da so stopili v kot. nakar so odnesli Mr. Ko-inn $2.400 v i?o-tovini. To je velika nesreča za našega dobrega rojaka, ki je na ta način prišel v trenutku ob vse svoje življenjske prihranke. NESREČA V PINACLR, COLO. Sporočam žalostno novico, da je bil dne 22. februarja «»b 1.30 popoldne v pivmou. rovu š*. 2. pobit Frank Ber^ant. Fsula se je plast premoga nanj. Pree«'j smo mu priskočili na pomoč in ga odpeljali v 1» »Iniš-nico. Par ur pozneje je v.n o-peracijski mizi poškodbam podlegel. 'Zapušča žalujočo soprogo in mladoletno hčer, nekje v Kansas pa očeta iu mater ter več bratov in sestra Vincent Čader. ALI IMATE TE POSEBNOSTI? PIJTE TRINERJEVO ANGEUCO! Ali nituate teka? Ali trpite vslr»l glavobola, nervozne razdrazlji^'osti ali napadov Jeze? Ali vas muči premueno u-trfpanje srea kakohitro ležete ali nemi'-no fite in zjutraj tako utrujeni vsta-nete kot da bi opravili dn<>vno d* lo? Ce se z Vanji to dogaja, Vam bo Triner-jeva Angelica kmalu pomagala. li>«'i-stila Vam Ih> žflo*lt»c in črevesje, ne da bi Vam oslabila telo, vrnila zdrav tek in poi>olno prelwivo. Sj»ali boste mirno in boste zjutraj iH>lni energije. Trinor-Jeva Angelica je tonika, napravljena i® angeliee In drugih zdravilnih žel:še ter ealifornijskega sladkega vina. Je zelo prijetna za piti. Pri Vasem lekarnarju al! naravnost od Joseph Triuer Corpi, Chicago, 111. ( "GLAS NAHODA' — New York Thursday, March 3, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Dopis iz domovine Piše: JOŽE ZELBNC, Vrhnika Slovenija. Zadnji dopis sem odposlal tudi po deželi je videti mnogo ravno pred sv. Miklavžem, za-1Šolarjev, ko se jiogajanjajo po to boni opisal od takrat naprej, če-ar se s|H>minjam. Kot v naših otroških letih i-majo otroci tudi sedaj navado, da že par tednov preti Miklavževim večerom "tulijo** nu kravje ali volovske rogove, katere natehtajo pri domačih mesarjih ali imajo spravljene od prejšnjega leta. Te stare nava de se je to pot tudi naš Jožek hitro privadil ter ui bilo tule-nja okrog hiše ne konca ne kra- ju- Miklavžega večera so pričakovali z veliko nestrpnostjo ter se bahali drug napram drugem da se parke! j nov nič ne boji, da ž«, lansko leto ni hotel moliti, letos pa še toliko manj; nianjs. zo|M*t kaj vse pričakujejo od Miklavža v jteliar itd. Ko pa je napočil teško pričakovani Mi klavžev k vprašane molit vice. Kot včasih, se napravijo tud» zasneženih pobočjih na smučkah ali sankah. Otroci revnih staršev pa so -i znali pomagati na drug na-*-in do prijetnega zimskega športa. Videl sem jih na vasi. ko so se vozili po Tavčarjevem klancu na ta način, da s© je vse-del na polomljeno lopato, nu iavrženo in dosluženo zarjavelo nočno posodo ter vsakovrstne druge predmete. Otroci si pač znaio vedno pomagati. Imeli smo tudi en mesec zelo oMer mraz, tako da je bil v kropilnem kamnu farne cerkve kar naprej masiven lilcliee ledu uamoto žegnaiic vode. Pri vstopu v cerkev je potegnil vsak z palcem kar po ledu to; se prekrižal. V Ameriki pa Vam v cerkvah lepo zakurijo. Pred potovanjem v domovino SlovanzL v JianadL lavžev vi čer, da ste jih videli, j Tudi po trgovinah v mestu u* ako v strahu -o vsi oddrdrab pred božieuimi prazniki takega vrvenja kot v Ameriki, ker ni toliko v navadi božično obda rosed; i j fantje s Hriba, vasi in z,vanje. Brega. Najlepše napravljeni s,»i Trgovci pač olepšajo svoje izbili to pot fantje z Brega. Po- ložbe in oglašajo božično liaku-sebno Miklavž je imel kra>en j po vanje za prijatelje. Ampak plaši" in visoko okrašeno mitro kako -o uljudni ti ljubljanski ter lepo dolgo >ivo brado. Na j trgovci i n njih uslužbenci — do-roki je imel velik prstan, da so ber dan, moj naklon, klanjam je kar lesketalo, ko je dajal bla jsc, — te obsipajo, ko vstopiš v gosi o v ob prihodu v sobo. I "me- trgovino. Vsak žensko lit ulira jo t no izrezljano škofovsko palice je nosil v spremstvu eden an- pa z ''milostivo". V dolenjskem vlaku -em go golov, iirugi pa košaro, polno vol il z ženico, ki mi je pripove-orchov, krliljev, jabolk in suhih jdovala: — Oh, kako s0 "ga-hiuško. lant" ti ljubljanski trgovci. Za Miklavža z Brega je bil«Roko vam dajo in vrata vam Ifožmancov Veucel. V sprem- odprejo, ko odhajate, pa še ma >tvu je bil tudi sv. Anton pu-jlo bonbončkov vam dajo, če kaj šeavuik ter seveda neizogibni jveč nakupite. Vse sem zakupila, parkeljni, kateri -o imeli naj- -ostali so mi samo še štiri dinar-več ko raj že do služkinj in nata-.čki. Dobro ri-povedki pa je bilo svidenje o vrnitvi očeta oziroma moža, ko se je povrnil k svoji družinci Karol Pavlovčič iz Amerike ter dospel na Vrhniko ravno na sveti večer. Kar prijetno bi je bilo pri srcu, ko sem bil po dolgih letih zopet enkrat pri polnočnici v farni cerkvi sv. Pavla. Že zvečer in eelo uro pred mašo so fantje v stolpu ubrano pri trka-vali. Cerkev je bila svečano e-lektrično razsvetljena. Novi dekan g. Janez Burnik je ob asistenci treh duhovnikov opravil sv. mašo, pri kateri so peli evangelij in druge običajne molitve v slovenskem jeziku. Tudi pri drugih obredih se rabi sedaj namesto latinščine večinoma slovenski jezik. Pevski zbor na koru je pel lepe nove božične pesmi. Orgle pa ne za pojejo nobenem orga-nistu več tako lepo kot so zapele pokojnem Vinku Levstiku. Od maše domov grede pa je po zmrzlcm snegu na cesti škripalo pod nogami, kar je tudi v skladu > pravimi božičnimi prazniki. Enako lepo je bUp v cerkvi na božični dan, po maši pa M» si ljudje želeli prijateljsko vesele božične praznike. Nekaj pa sem pogrešal pred jrorkvijo oziroma pred bivšo Bu-j carjevo hišo. i V letih, ko smo še 44FrauceI-| na služili", se je o praznikih videlo tam cele vrste mladih zastavnih fant o v-vojakov, kateri so prišli na dopust v raznobarvnih, lepo. zlikanih uniformah raznih polkov: tojmiearji, 17. pešpolka, 7. lovskega, 27. domobranskega, dragonci, gor ske artilerije, od strojnic itd. Sedaj pa ni videti o praznikih tam nobeiega vojaka, ker četudi bijejo v njih pršili junaška srca, bi se v sedanjih uniform a :i ne postavili prav posebno. Uniforme so v večini polkih enako-barvne — rujave, ter je opaziti, da so že precej let v rabi. Silvestrovo pa smo to pot praznovali v Ljubljani v impo-zantni sokolski stavbi na Taboru. Ljudstvo je bilo notri več i tisoč ter se je le težavo dobilo prostorček pri kaki mizi. Nad odrom in na vhodom so prostorne galerije ter lože na obeh straneh dvorane v isti višini. Igrala je kakih 30 mož močna domača godba vsakovrstne valčke, polke, fox in tango komade, pa kaj, ko pa prostora za ples ni bilo. Kadar so se pripravili plesati, se je gneča dala primerjati sardinam v škat-Iji. Pri mizah pa ljudstvo veselo razpoloženo. Na mizah buteljke vina, da bi človek misli', da v deželi sploh ni nikdar bilo slabih časov. Ko je pokazala velika ura nad galerijo polnoč, so predstavili na odru krasno alegorijo. Vsaka skupina sokolov je odbila na šiuo število udarcev potem pa dvignila G čevljev visoko številko letnice 1-9-3-8. Krasen prizor. Rajanje je trajalo do 4. ure zjutraj, potem pH so začele v dvorani počasi luči ugasevati. Ljudje s<> se lepo mirno odpravljali k številnim garderobam po suknje in drugo ter ni-fiem opazil niti enega slučaja kake resnične pijanosti, kar se mi je zdelo skoro neverjetno. Ne vem, ali so ga res tako vajeni in ga znajo nesti, ali pa smo ga v Ameriki res znali drugače pognati. Seveda gre človek na tak večer oziroma jutro rad še ma'Io kam drugam pogledat, če je družba in razpoloženje pravo ter smo odhajali ravno mimo glavne pošte, ko je v Ameriki zavnšalo in ste prestopili iz starega v novo leto. Zelo veliko veselja so napravila tukaj svojcem za praznike iz Amerike došLa božična voščila in pozdravi. V mnogih slučajih so ta p'&ma o praznikih edina, ki jih sprejmejo sta riši. bratje ali -sestre od svojih dragih iz Amerike. Pismom je seveda po navadi tudi kaj priloženo, kar povsroči še toliko več veselja. lie žal, da se je v Ameriki tako težko k pisanju pripraviti. Tudi ni smo sedaj daleč od naših prijateljev tamkaj, toda o pravnikih smo se prepričali, da nas niso pozalbilt. Z veseljem smo sprejeli čez 25 pisem, božičnih pdnlravov in vohčH iz Še štiri mesece — če bo šlo vse posreči — pa se bomo peljali v stari kraj. Domov bomo prišli Ob žetv i. Marsikateri izmed nas bo ponudil v pomoč svojo roko, ki tega dela že ne bo več navajena, pa vendar pomoč dobrodošla. Pri tem pa bomo obujali spomine na one.čase, ko nim je bilo tako delo nekaj čij&o navadnega. Kaj in kako bo vse, bomo še videli. Sedaj pa nekaj drugega, kar je važno za naša pevska društva. Skoro vsak dan prihajajo v naš urad vprašanja in povpraševanja po slovenskih pesmih. Imamo jih nekaj v zalogi, pa vse niso prikladne za naše sdbore. Pesmi, ki so primerne za naše tukajšnje razmere, je zelo težko dobiti. Skozi več let sem imel navado, da sem od časa do časa naročal najnovejše skladbe. Toda tam, ali ne vedo. kaj bi bilo za nas primerno,-ali pa brezbrižno zavijejo nekaj pesmi, ki so jim slučajno prišle v roke in jih odpošljejo, toda malokatera »pesem je prikladna za nas. Včasih sem jih dobil cele zvezke, okoli dto pesmi, pa če sem med njimi našel pet ali šest pesmi, ki so se mi zdele primerno za moje pevske zbore, pa sem bil vesel. •Ko pa bom prišel v Ljubljano, bom obiskal vse knjigarne, ki prodajo muzi kali je ter boni prebrskal vse pesmi in prepričan sem, da bom našel dovolj pesmi, ki bodo vtseč * našim pevskim zborom v Ameriki. Pevskim društvom tedaj priponkam, da počakajo do avgusta in do tega časa, upam, bom že na Slovmic Publishing Co. po-slal dovolj pesmi, ki bodo <]*evskim društvom na razpolago. Zelo bi me veselilo, ako bi bilo med potniki tudi kaj pevcev, kajti vsakdo ve. da petje razveseli človeka in mu dela izabavo iji krat« k čas. Dovolj časa imamo še, da se pripravimo na pot in upam, da nas bo precejšnje število. •Pozdrav! lir. Hude. sedmih držav in sicer enkrat kar 12 skupaj, ter se je sam pismonoša izrazil, da toliko hkrati jih ni še nikdar dostavil. Počasi bomo vsem odgovorili, nekaterim pa smo že, dasi vem, da se na odgovor vedno težko čaka. Veli/ko veselja imajo otroci sedaj tudi pred praznikom sv. Treh kraljev ter sem videl kakih pet skupin takih otročjih kraljev v stalest i od G do 9 let. Napravijo se v vse mogoče oblačila svojih sester, ograjeni z m iz ni mi prti, posteljnimi odejami, na glavah pa pozlačene papirnate krone. Eden izmed trojice se mora žrtvovati da ga z "biksoni" namaže jo j>o obrazu, da potem predstavlja črnca. Tako opravljeni hodijo po hišah že cel teden pred praznikom, malo zapojo, po petju pa zarožlja oni z pušeo za kak dar. Oberejo seveda tudi bližnje sosedne vasi, ter so menda najbolj podjetni zbrali čez 150 dinarjev. Zadnjih par mesecev je dobra sezija veselic in prireditve raznovrstnih iger v Rokodelskem domu. Predstavljajo jili rokodelci, prosvetno društvo, gasilci in druge organizacije. Videli smo igre: 4Deseti brat,' 4' Vrag in čevljar," *'Stric v Toplicah," "Gospa z morja," "Revizor," itd. Opazil sem, da je najboljše igralne moči Ivan C*ot (Kved-rov), ki je brat Mrs. L. Župec v Waukegan; Jože Molk, (Anton eev), Ivan Pink, Franc Krže ( Kolači nov), Fr. Jurgev-čič. (fMežnarjev) Mici Velkai-vi^li (XklejKJova) Frances'Ogrin (iSmelova) Rezka Šuštaršič (■Šarova) itd. Nastopajo tako izvrstno, da bi delali čast na vsakem mestnimi gledališkem odru. Vrhniško športno društvo pa je priredilo v Soktolskem domu maska rado odrasle mladine, da jih nisem niti tretino poznal. Navzočih je bilo tudi lepo število oficirjev častniškega zbora, kateri so se izkazali kot navdušeni in izvrstni plesalci. Igral je izvrsten 7 članski orkester iz Ljubljane. Omenim naj še, kakšne plače ima sedaj vojaštvo. Navaden vojak dobi deset dinarjev na mesec. Bog se ga usmili, če je strasten kadilec. Povedano mi je bilo pa, da prejme višji štabni častnik z dnevnicami in drjetami osem do deset tisoč din na mesec, torej približno toliko kot cel bataljon vojakov. Ena/ke mesečne plače dobivajo tukaj tudi narodni poslanci. Seveda ima država lepe dohodke na vsakovrstnih davkih, carifnah in kolkih. Kolek je namreč treba na vsako malen-koslt, tudi če objavi trgovec v izložbi mal oglas, da sprejme vajenca, ali če objavi stranka, da ima sobo ali stanovanje za oddati. Pa še dva je treba v takih slučajih, državnega in ibanovinskega. Je že tako kaj se hoče. Tiidi poštnina je tukaj razmeroma draga. Za navadno pismo do 20 gramov v Ameriko -stane 4 din, okrog 8 centov. Ako je teža pisma lo par gramov čez 20, računajo 2 dinarja za vsakih nadaljnih 20 gramov. Ako liapiš« š tu v pismo par listov, ter priložiš par slik ali razglednic, pa je takoj pismo pretežko. Pred prazniki sem oddal štiri taka pisma hkrati in vsako je bilo za malenkost pretežko, ter je bilo treba na vsakega znamke po 6 din, to je 24 din RAZMERE v WINNI-PEGU Tukaj je nas malo Slovencev, samo osem. Večina jih je oženili. Zaposleni smo le nekoliko. Po klavnicah se malo dela. Vse se ua slabše obrača; od povsod se sliši, da ni dela. Winnipeg je nekakšna centrala Kanade. Dosti ljudi se tukaj u-stavi in se malo ogrejejo, potem pa spet naprej odrajžajo. V Winnipegu še ni bilo preveč hude zime do 22. januarja. Potem je pa sever pritisnil in veter, da je bilo 40 pod ničlo iu veliko snega je zapadlo. Sedaj je pa že ponehalo. Pomlad su bliža in ptički pojejo. Na novega leta ponoči ob dveh je zgorela hiša Mr. J. Vesela. Tistikrat ni bilo nobenega doma, da hi kaj rešili in je zgore lo vse do tal. Bil je le nekoliko zavarovan. Mi tudi zasledujemo članke ki jih piše Mr. Ručigaj. N a s prav veseli citati, in naj se .še oglasi. Pozdrav vsem rojakom širom Kanade iu Zdr. držav. Naročnik. POZOR DELNIČARJI 44STANIČU GOLI) MINE!" Vsi kateri, ste dali denar, od pošljite Vaše 44agreements" na tale naslov: J. M. GOODFREY SECURITIES COMMISSION PARLAMENT BLDG., TORONTO, ONT. Storite to takoj, da ne bo prepozno. Od oblasti sem bil pozvan naznaniti imena vseh. Ce hočete sebi dobro, storite to takoj! Delničar iz Val D'or. SMRT ROJAKA V slovenski farmerski ua>el bini Beanisville, si je dne 2*1. febr. nagloma umrl farmer in naš rojak Ivan Žužek, >tnr 4-1 let, doma iz okolice Velikih Lašč. Tu zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke, v Združenih državah pa sestro iu brata. Kakor tu izjavljajo časopisi, bil možak zelo obupan, ker mu je država vzela 5 akrov ze ml je za novo cesto, ki bo zgrajena iz Niagara Kal I-a v Montreal. Tako izjavo je podaI i njegova žena. Bil je skrben iu dober oče svoje družine, ler vedno vesele narave. Pokopan je bil 25. februarja v Bcamsvillcu. Imel je do>ti prijateljev, kar je pričal njegov pogreb. Rojaki farmerji iz Beamsvillea, so ga ponesli k zadnjem počitku v sprem>tvu mnogo rojakov iz Toronta in liamiltonn. Naj nam bo ohranjen blag spomin! Poročevalec. IM »ZDRAV! Ker sem kar odšel, ne da hi se poslovil, pozdravljam vse Slovence v Norapdi in v Toroi; o. Ludvik Sopsič, ua poti v domovino. Zaradi pmnanjku-nje prostora sme \\ morali ilanes — \' "Kratko Dnevno Zgodbo" izpustiti. Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE polec naslova, ki pomenijo- prta inebec, druga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Napritner: — 2.28.38 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 28. feb. I 938 Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pošljanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York za štiri pisma, kar bi bilo dovolj za 2 litra vina ali en liter slivo vtke. Za pismo z mojim zadnjim dopisom, težiko 250 gramov, so računali 28 d ki, to je okrog 55 centov. Za isto pitsnio iz Amerike sem pa bi plačal 29 centov. Od lam za sem se namreč računa za prvo unčo Ježe 5 centov, vsaka na-daljna unča po .'i cente. Ena unča je okrog 30 gramov, torej je tam za navadno pismo dovoljeno eno tretjino več teže kot tukaj. Zato se od tam v Mvropo of Id a pismo do 30 gr. še vedno za 5 centov, od tu tja je pa ista teža. že (» dinarjev. Ne čudite se zato, ako vam iz domovine svojci, posebno starejši ljudje, pišejo bolj po redkoma. Vzemimo staro ženico, kl-se v poletju trudi cel dan na polju za hrano in deset d i narokov. Odloči se, da piše k a terenm svojih dragih v Ameriki za gcrd. praznike ali kako dmtgo priliko. (Konec jutri.) Za ljubitelje leposlovja G7KLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-m^en,, je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih imičevalo.. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena.....-____......$1.00 MED PADABJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom 1 * Grunt.'' Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita, ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena...................... $1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Company G L A S NARODA Thursday, March 3, 1938 TTIE LARGEST SLOVENK DAILY IN U. S. A, Slovo od New Yorka ^ AKO NAMERAVATE LETOS POTOVATI V EVROPO, REZERVRAJTE PROSTORE 2E ZDAJ i^ti|litii:iiiHiali!!iiiHiititlit|iiHtii;i„^iiitHttitinjtiNiinii,. ^>uft;Mt.|iilaftkiiiiHft .aiiiK:i«xil|jSi^ ................................,«u!!!iI«H,.»li«"':^..iia""!!!*,j.iii-'ifin, .iiiuwisu.jiiiM'itiii. utiH^iiiinii*' ^'Hmin'' ''»tim^ mH,-l|HinBisii,-llfii:i;ii»' ''»usifS''* ^ihiit^^inmii'' -''Miin^'mi;.....H-'iiimmii*- I*ukl..|] 4'imuni White Stair z najmodernejšimi sveta... Nadvse moderna ladja "Nieuw Amster-dam", ki prvič odpluje iz New Yorka 21. maja 1938. (Holland America Line.) n. C-. '-' ■" • ' ♦ } T /ftv' Motorni parnik "Vulcania". sovrstnik "Saturnije", ki pluje naravnost v Dubrovnik na južni progi, je last Italian Line. To je krasna motorna ladja Cunard White Star Line, "Georg^c", ki je ena najbolj priljubljenih na severo-atlantiški črti. STAREJŠI ROJAKI se spominjajo časov, ko je že samo misel na prekooceansko vožnjo navdajala ljudi s strahom. In res so morali marsikaj hudega preživeti in okusiti marsikakšno neprijetnost,predno so dospeli na cilj. Lastniki parobrodnih družb so se začeli zavedati dejstva, da je treba dati potnikom čimveč ugodnosti in so šli naprej z duhom časa. Sedanji Tretji ali Turistični razred se v nobenem pogledu ne more primerjati z zloglasnimi prostor Tretjega razreda pred dvajsetimi leti . . .Ogromne moderne ladje ne poznajo nobenih ovir, in le redkokdaj se zgodi, da je vihar vzrok zakasnitve. Dandanes potovanje po morju ni več muka, pač pa prijeten počitek, prežet z željo pc, skorajšnjem svidenju s sorodniki in prijatelji v domovini. V nobenem velemestnem hotelu ni gost deležen boljše in pozornejše postrežbe kot jo je deležen potnik na prekooceanski ladji. SKUPNA POTOVANJA—Izleti te vrste so se splošni javnosti tako priljubili, da jih parobrodne družbe prirejajo v vsaki sezoni. Posebno to poletje je v programu več skupnih potovanj. Vodniki teh izletov so izkušeni možje z dolgoletno prakse v vseh zadevah potovanja. V njihovi družbi se potnik iznebi vseh skrbi, potuje brez brige, kajti v vo dniku ima svojega najboljšega prijatelja in svetovalca. Ce ste se odločili to poletje odpotovati v domovino, se informirajte o teh izletih oziroma skupnih potovanjih. . . Iz evropskih pristaniških mest so železniške zveze z Jugoslavijo hitre in poceni. Zastopniki parobrodnih družb se pobrigajo za prtljago potnikov in jih spremijo na vlake. "(TXARD WHITE STAR"—V službi te najstarejše pr; kooceanske parobrodne družbe je več izvrstni!; parnikov. med katerimi zavzema seveda najodličnejŠe me-to *4 Queen Alary". Xa vseli parnikih te družbe boste deležni izvrstne postrežbe. Parniki so hitri in mu derni ter vrše redno službo med New Yorkoni in Clier-bourgom. "FRANCOSKA PROGA"—Slika tu priobčena nam predstavlja zastavni parnik French Line, "Norman-die", ki je v vseh pogledih višek moderne tehnike. Tuli drugi parniki French Line uživajo splošen slove-. Francoska kuhinja jo svetovno znana, in katerikoli rojak se je posluževal pri potovanju parnikov Francoske progo, ni mogel preliva liti postrežbe. "KOLNČNA PROGA"-—Če >te namenjeni to pomlad v staro domovino, Vam priporočamo parnikc takozva-ne "Solnčno proge" (Italian Lino). Paruika "Vnlca-nia" in "iSaturnia" vozita naravnost v Dubrovnik oz. v Trst; orjaka "Conte di Navoia" in "Rex" pa v Genoa, odkoder je z vlakom le nekaj ur do Jugoslavije. "Solnčno progo" posebno priporočamo ljubiteljem naravnih krasot. Njeni parniki plujejo mimo slikovitih naravnih krasot. Postrežba je uenadkriljiva. "NOVA KRALJICA" MORJA—Slavna "Holland America Line" bo letos dogradila ogromno ladjo "Niemv Amsterdam". Kot druge prt kooceanske družbe uživajo tudi parniki te proge splošen sloves pri naših ljudeh, namenjenih v domovino. "Nieuw Amsterdam" se poda na deviško potovanje meseca maja. Parnik bo zavzel častno mesto v brodovju "Hollaud America Line". "HAMBURG AMERICAN LINE — NORTH GERMAN LLOYD''«—»Parniki teli družb, ki vrše mino službo ineu Ameriko in Evropo, uživa jo še dolgo let svetovni sloves. Na modernem parniku kot4je napritner "Bremen", imate u dobiiosti, kakršne na suhem večkrat pogrešate. "Bremen" in njegovi sovrstniki so na glasu kot ekspresni parniki Severne proge. Iz Hamburga ali Ckerbourga imate najpripravnejše-železniške zveze z Ljubljano. ČE NAMERAVATE POTOVATI V STARO DOMOVINO — POSEBNO V POLETNEM ČASU — VAM RESNO SVETUJEMO, DA SI ŽE SEDAJ ZAJAMČITE PROSTOR. . . Parnik "Bremen" (Hamburg- American Line—North German Lloyd), cksprcsni painik najmodernejšega tipa. "Normandie" (83,422 ton. 1029 čevljev dclg) največji parnik na svetu. Ta krasna ladja pluje ped zastavo French Line. I .Pogled na Ljubljano J*!"1....................................................................................................................................................................................................................................................... tj ^iffliiiliiMitt^iiiiiMltw^.,,,!!^ omilil"' Za vsa navodila, pojasnila, odplutja in cen ae ž zaupanjem obrnite na Slovenic Co. YUGOSLAV TOURIST DEPARTMENT 216 WEST 18th STREET NEW YORK, Ni Y. "GLAS NAROD A" — Hew Yort Thursday, March 3, 1938 THB LARGEST SLOVENE DAILY IN D. 9. IL KRJANCEK ROMAN 12 2IVUENJA Ik "GLAS NARODA*' PRIREDIL: I. H. Hfii =i O *'l>a, ^o-pod ravnatelj. /.are- je it razumljivo. iSanio — nioji stari -rlavi, tukaj-le je vrtala negotova sumiija. k m Iti luogla oporeka priti, scdttj pa m* vem. ako I»i vam v-e t » povedal. Kot rc«Vr|». zaradi scl»e tega dam— no hi ve<~- -t uri I — toda — holi me, da volja moj. tra milo-tlji vejra go>|K».la ni izpolnjena. In — mogočo je zato moja dolžnost, ako vse povem o,l >rca. Seveda -amo vam. Vi ste razumni in hoste holj-e kot pa jaz razumeli, kaj je mogoče narediti." tiunnar staremu možu ponudi stol. "Tako Fiance, najprej >edite. Dams ste ves dan letali okoli. In sedaj mi brez skrbi stresi te svoje srce. Ako vaša sumu ja kaj drži, jo I* m dovedel do veljave in je zato neobhodno potrebno, da mi \>e zaupate.*' "To sem si tsam tudi že rekel. Torej, gospod ravnatelj, prav gotovo vem, da je moj mijostljivi gospod napravil oporoko in da je bila vedno spravljena v predalu njegove pisalne mize. In, kot rečeno, je tudi zadnje jutro z menoj o njej govoril. Po zajtrku mi je rekel, naj bi šL-1 za eno uro na izprehod in brez vsake skrbi, ker bo k njemu prišla go.-pica Anita, ki jo je imel zelo rad, pozneje pa da boste prišli k njemu njegova sest m in baronica Hoist in da bo tako imel dobro družbo. In tako sem šel. 'A lini pa, da bi l>il ostal, kajti lpotem t»I mogoče prišlo vse drugače.** "Kako pa to mislite. Francef" "Torej, ko sem čt z eno uro priš. 1 nazaj t< laj mi o.-krb-nik da brzojavko za niilostlji vega gos poti a in ker -ein vedel, kako željno jo j - že pričakoval — vi ste jo poslali — sem takoj hitel v njegovo >obo. (iospod je sedel pri pisalni mizi -in — najprej sem mislil, da -pi in sem :ra hotel prebuditi — drugače -«• j«- takoj zbudil, če stmt >«• le malo ganil. M t ur. če eluvek tudi kaj čuti. kadar Moji pii d mrlič« m -ktalka. Miiiiiim k iaj«-mu in g;i |M«kii«-etu. un^ltem ko vržem l»r/.i»jav-k«» na m./o. |• uj«*^'»vetu iiii«-uu. V «1« I -4-m. da -«» L-itni 1 kiju-. «-i u i i lo-11 ji ve ^a i:«»~|«mI.-4 pte«« Ur/.ojavke. T«-la j pa is h»»tiji%'ejr5i p"^l« daiu katolU- ! kili t . obredih i/, hiše žalosti AQMTAMA velikonočni izlet 26. MARCA QI'EEN >IAKV . APRILA POSEBEN IZLET ZA EVHARISTIČNI KONGRES na Queen Mary 11, maja V spremstvu izvežbanega sprendjevalca. Z; i informacije vprašajte vašega lokalnima agenta ali lui 'I"- "I U- /atooi.in p tu, «*» Kil«* Aaprt« I hi. ^r«»-|»«».| t ;i\ tuiP-lj. tnaMi ix«**::i ■m i.-i. ki .-i. predtu« i:u jih ni — dprte. #lru^i 1m »J «.«] bil tnrt i, l«*la nikdo iti n>«-l /a pni h ti«uili. Milici -.« jib imeli -ir«>k«> . ___________,„...... i»rte. tola nikdo ni imel tako trdn«» zaprtih ravu«» tako.' k-»1 hi »pal. Zaprte oči j«- niel vsakdo -rimo (totem. kadar. niU jih je k«'o ziiti-nil." i (■uuuar *e agam- iti zami pravi mimo: **< tov « i i|e mirno ilnlje." Fr: ne«* nat«» |»ri|M»v«-«iuj irhiia pred \at< pa 'I1! KAJ j<- erijet«'ii nat-iii KiV-ilf ] »r« »l i j>rt-lila-iii. Hin>-t;i\u., dodaj1' •'-i^o >vc/.i a inii-ka \aS>'ion «la diojno »'hraiii k-t.. . alivalijski |ir«>tiiof- l mi. i; \.-i I •l, i«t Vit !iaW :* i tata« • : < bi ti« i-/i.'i T1! I* i'- • ' -Ij-or in !\i::t milili A. i -k- n.i! \ Itri jiiI i .'i.-'^. »lihai. ;.:■ V thi state Of NE JV yosx .V j hV«bruarja ped votl>tv« in naše ira sloven-kega |M»grebnika J. Stampfehi. Vsa ea-t mu. ker! je vah>stne-jga soproga in tri hčere, eno pa ! v stari domovini. Vse štiri so iz prvega zakona. Doma je bda iz Stične na Dolr-ajskem. I Počivaj v miru. draiai roja-j kinja. Naj ti l»n lahka tuja ■gruda. Ohranjen naj ti bo lep^ j spomin. Pi izadetini izn kam j naše isk reno si žal je. ! Prav U'7>e pozdrave vsem zavednim rojakom širom Ameri-' ke in v stai-i domovini, posebno pa našim Dobrepoljčanom. Jer.inie KaŠeek. PlAlte dud n ecn ronlfe U itoT, naemdjo kabin Id po> ItinUa a potovaDj«. SIjOVEMC PUB1J8H1NO COMPANY (Travel Barrrnu) SIS W. 18th New Yerfc jC^ftOOOOOOOOeOQCiOOOOOOOOC GUNARD WHITE I»roa(l\\~a> Iz slovenskih naselbin ( ikaške novk'k. Pred nekaj dnevi je umrla Ana Rovtar v hiralnici Oak Fores t u. Stara je bila KO h-t in zapušča sina. Slovenska cerkev sv. Stefana je bila ukradena te dni, a ne za veliko. Sly >VK\sK i I >1.1 A K X A P« »T< »VANJI | ltii«iv P..t... nik ml.. «t in tam .j,- hitro /.a-pal. Ko sojXOV (JltOp, NA PAC1FIKI _a našjj. je bii že mrtev in tr« \* A m« v kn j,- |, ta li.MH». KRETAISJE PARN1KOV SHIPPING NEWS m «*ii. iraii - i \ \ -a X v ! t v<. ru i1 K : .ta k i a nti \etzi Ann Ar fi !i i'« it dija'vo\. • i i ■ i 'nt"! i. . .i! f m> I/. 1 »K/.KLK M« »i:\lo\oV. ta V - j i I i .1. « !k< der m.;d , - » • o j> > t :i ti II It«»do |»e ■ <- 't "r \ \ iiv: '•ui. -Ki m -t nribiiv ji ■■ . . P t>■ -'ai 1 - i": p . M« »■ lj! . i. - i V \ - t i v Ameriki r* *e z« p a -e:,t za«bij* i .ino j rem Ii-tu ll!.> Xaro«la. S laj .ni .;< pa ravno earočniua t ' a n v;;m u. -»iljain ' : ■ ; /-■ J»et !•! ■/ i I»i * - r i -: ' - ' • n mi lx.ii: pa mal«. ■ i • ■ -. i.i ka k*» ž. \ • »t a! I m« i v t «•: ! \ Los Aligeles. ('al., j,- 14.; j februarja podlegel raku Louis' 1 Kreek. -tar ."»!» h t in rojen v liaki [n i Kršk«m na I »,»!..?! »--kem. Zapušča ženo. «i\a -nova. dve hč« rr in brata, v -ta ti d«>m< vin', pa brata in tri i -Ir«*. Pi»k« |«."tit je bil civilno i»b i.ilikeni številu pri ja tel je v in o-1 :iaenla : -talili člani v. ki -o mu zkazali i. 1>*'T , 'M- a|»rit;i Knr«4>a U. ma rua : gueen .Mar\ v Clielbotirj; 11. uiarea: lireiuen v I.reuieu IU. marca ; Umna v (Jenoa IU- uiarea : Xoruiai ii lie v Ilavro" 17. man-a : lieren^aria v Cherbourg iS. marea : Kur«ij»a v IJrcuieii 1!>. man-a : Vuk-auia v Trst mareu: (jtteeii .Mary v i "le-il mu iz JU. man-a : I»«'\ v Heima lie «lc Frain-e \ lla\re in:ir> ;i : \>'rin:iti«li«- \ Havre A«iaitauia \ «'l»«-rl«mr^ l.r>-iii*-it ' .i-H -,1 1. at»ri':i Urenten '1. a|>rila : 4*«>tit«» «li S;i\i>i:i aprila : l*ari- t ll:n n- Satttrn.a \ "l"r-t i jo čast. * i:n-io> n naš ■ piiia/.t.i mormonski d«- II »PlfAVKK v 4 Zalilo, kako QP£PA V NEW YORK H1PPODROML . kar je diilj« ban niea S«'«'l»aeh nUaz.ila za|xi'1ju. ((jk. k mrliču. Pre«lv>em pa pripoveduj- (limnarjii. da je med ... , , , v. - . 1 ■ . , . . * ta i ouipaiiv \ ri^ir a opere njegovim p' vratkom m caxau. ko p« b; tonn-a S-cbach s -vo , , * . ,.-' , •• . , ., . . . J , , skoro vsak dan v Hippodrome jima otrokoma zapustila -obo njetrov ga irosiHitlaria. imfeklo , ... . . ! 1 • - . . T 1 TI 11 . n - , . t • . . , , ''«*> 4.1rd St. HI Ml: Ave., po Vma.i ii-tii ure. T.«la Hallerste«lt je bil tedaj ze tako mrzel. ,. . , .. , . . t . .. ,-i , - i . ljuilskih cenah od .»Uc do ^l. kot bi bi! umrl /a- preti j»ol uit-. i J . t rihodiije predstavo bodo: "NhpjivikhI |»ovedano, Lr<>-po«| ravnatelj, vem. «la j«- moj milo>t I jivi gosptnl o tem že preti nekaj * I iievi govoril - -v jo -e-tro in ji |M>ve«lal. da nje in njenih otrok ni j»o-t vil zit -vo-u- glavne detli če. Vča-ilt je milostljivi go-j»>d irovoril tudi -am i- > boj in lie koč je rekel: 4iTo je Kenato razjezilo, da j«* na svetu nek drug dedič." Kigoletto, .». marca Aida. 1^'. marea I »a rber of Seville. l!>. mana J* i a« ! I-!*• - niča. je iz /.:. pitar;'a. rndn V v doma iz v; li-ali V '* Ne, gos|m*l ravnatelj, prav gotovo ne. In vedel srlii tu«li. da je bila malo prtd tem milo-tljiva go-pa pri njeni/* (J u ima r zamišljtmo g!< ila pred se. Xato pa pravi: : "Ali ni hočete sedaj prav odkrito }hiv< dati, kako sum-i iiijo imate.' Dam vam -vojo besedo, da vačih be-ed ne bom iz-l dal nobenemu človeku.** France se obotavlja samo š,. /a trenutek, nato pa jasno in odločno reče: "Sumim, tla je moj milostljivi go-poil umrl. ko so bili pri njem njegova centra in njena otroka *m da so ga na kak način razburili, kajti pred tem jih je zdravnik vedno svaril. Pobg tega pa -«• mi še zdi čudilo, da j«- nekulo izmed teh treh mi-'o-tljivemu go-|>o«hi zati-nil < či, da je eden tn»du ravnatelju liumlstromu in ga vprašaj' za *vf*t." Ne smete misliti, da sem vse to kar tako izb I obe tal ^anio zato. da bi gospej baronici povzročil kake neprijetnosti. Potem bi «e rajs» obrnil na< gets.poila notarja. Želim samo. da je želja mojega milosti ji vega gospoda izpolnjena, zato sem prijel k vam." Naša zastopnica za Cleveland in okolico Mrs. FRANCES PATIA I >ne l.'i. l*i bruarja je 'loil.la. Mont., zmrznil nabira nove naročnike za rojen v Ternovem pri * 'Glas Naroda'. Rojake ?I:i!!,m l^iinorsknn. Star .... j . .M* bil fi4 let. /linv.nil je na i prosimo, naj 31 bodo pri (Ielll v kalllI,(>ioll!ll. Bil je men- jtem delu naklonjeni. ,da utrujen in se vsedel na vo- (_Jprava ziček na o r:. liiino li'm-ham. Ftah. Ke;- ji- \ ledna, da se jo opiše. ■r- i!ruLT,: ne. i»a v-aj /.;;:adi ker j« b. —ata na bakru. Pn-d pav meseci j«* še pra\ lobro izgledalo, kar .-e tiče •!«• :.M. ' tn ll ( Vpt1 1 ('o. je obrali \a'a n * * č in dan ru parie* !o "o'i'e - - bile j ko zapo-leile. Se-/Jutraj. 1 n Froše- daj pa b. lj slabo ka/.e. Oblo prav« -lavni lir vjli so piecej delavcev, in kar i S- še dela. -o jim plače pri -'rrajšali. T v ko i" tu li po «i r 11 --; .|i rn 1 ii'cilt. I';t :m je -r« ča mi In. da nekaj zao bolj . kar !aj H g. Zim»i >mo imeli milo, >nega prav malo. Mormonei so jako tarnali, kaj bo. ko ne bo vode. Xjini tako ni nikdar prav. Tudi žalostno novico imam sjioi oeati. Kruta smrt je steg- \:nber dale. \V. \ a.. •«> .]<»: : 1 ro.-ano ; • bi S>, tla ' : t K« lar z n žem na ! l-":li pa I "n -evi-'-a. T«> ni ica. F: 1 r« ševič t l?o.-> i- ustrelil Petra Ivo ko ta -el na tlelo v b (> i č < i; i i' ; t, pa*- pa Sr! !;č:»ni. S' '»i ?a. NAZNANILU I Rojakom po l*eiin.-\ Ivamj , (posenno v Alleghany, t an. jbria in ISomersct okn.ju) na i«iianj;iino, da jih bo obisku naš novi potovalni zastopnik FRANK A H LIN i Rojake prosimo, mi.i tnti p» skušajo ustreči pri nabirati ;i naročnino. Uprara ^Jlit- W. ro.j. K'< MAK ZMRZNIL V MONTANI. \ Ana-Anton REŠENI SOVJETSKI ZNANSTVENIKI j a|»ril:i : » i;t>u<«i I-ifa.i i-tle v llutr«- . ;if»rihi: | l*r»-UH'ii > Itreuit-ii Ii' •kiji \ « .1 , ;i;»ril;t ; '.'"ifii M;ir,i \ Vlit-rl»>ur^ U. ■!«• Fraiuv v ll;itr. ■ :i)«ril:i r Pari-. \ I l;i\ r»-i".-ar«-
  • ;i ,*■«• .<«• se t:ik«i iliiliv, |>ri»lin*. ;ili p:t li-lrfi. tiirujti' n.itii /.ji ]Mtju-nili<. Jiinifiiiio, da bosle z našti |ioslrt>žho |»«>|H>!nonia zadovoljni. K.