P« pošti prejeman:
za
•■lo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ eetrt „ , 6 „ 50 „ «esec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ , 6 „ - „ •esec , 1 „ 70,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 262.
Naročnina in inserat* sprejema upravniStvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjevo ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-Dižkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v četrtek 15. novembra 1900.
Volilno gibanje.
Oklic štajerskih Slovencev.
Pri zaupnih shodih v Celji dne 1. oktobra t. ]., v Mariboru dne 4. oktobra t. !. in v Ptuji dne 18. oktobra t. 1. določili so se za slovenske kandidate na Spodnjem Štajerskem za razpisane volitve v državni zbor:
A Za kmetske skupine, ki volijo dne 8. januvarija 1901 v sodiščnih okrajih:
1. Celje, Vransko, Gornji-grad, Laško, Šoštanj, Brežice, Kozje, Sevnica
gospod Hugon vitez Berks,
grajščak na Blagovni.
2. Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec
g. Frane liobič,
profesor ter deželni odbornik.
3. P t u j Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Ljutomer in Gornja Radgona
gospod dr. Miroslav Pioj, dvorni svetnik na Dunaji.
B.	Za mestne skupine, ki volijo dne 11. januvarija 1901 :
1.	Celje, Žalec, Vitanje, Voj-
nik, Laško, Mozirje, Gornji-
^rad, Ljubno, Vransko, Rogatec, Šmarje, Brežice, Sevnica, Kozje, Konjice in Šoštanj
gospod dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji.
2.	Maribor, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Mu ta, Marenberg Vuzenica, Ptuj, Št. Lenart, Or, mož, Ljutomer in Središče
gospod dr. Iladoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru.
C.	Za splošno volilno skupino, ki voli dne 3. januvarija 1901 :
1.	V sodiščnih okrajih Maribor desni in lovi dravski breg, Slov Bistrica, Marenberg, Radgona, '•murek, Lipnica, Arvež, Nemški Lonč, S t a i n z , Peldbach, r e h r i n g , Fiirstenfeld in Gleis-(lorf
gospod Franc Mlaker, velepos. v Ilošnici.
2.	Za L, elje, Vransko, Gornji-grad, Laško, Šoštanj, Konjice,
{Slov. Gradec, Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gornja Hadgona se ni določil definitivni kandidat, ampak sta se imenovala za kandidata gosp. Jožef Žičkar, dekan v Vidmu, in gospod Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celji med katerima dvema naj volilci sami odlo-
J0; te,r P" zauPnem shodu ne prvi ne drugi nt dobil večine.
L	Udeležite se polnoštevilno vo-
HV ter daJte tem postavljenim kandidatom Vsi svoje glasove!
V Celji meseca novembra 1900
Narodni volilni odbor.
Snujmo volilne odbore!
Iz mariborskega okraja se nam iiše: Kakor vd »Grazer Volksblatt« poročati, vrše se v mariborskem okraju prvotne |olitve med 22. nov. in 5. dec. Marsikatera Ibčma v tem okraju — blizu polovica vseh ~ jo v nasprotnih rokah, a v mnogih teh Min ao znatne slovenske manjšino v ob-inskih zastopih.
Kaj tu storiti, da bodo izvoljeni za vo lilne može zanesljivi naši pristaši? Pred vaem treba nekaj dnij pred volitvijo vstrajne agitacije, ta pa bo najlažja in najbolj uspešna takrat, ako bo nekaj navdušenih in uplivnih naših mož vsake občine sestavilo volilni odbor. Rodoljubi, skličite v ta namen v vsaki župniji, posebno še v nemškutarskih krajih, prihodnjo nedeljo 5—10 najzanesljivejših narodnih mož iz vsake občine na zaupni shod v skupen posvet. Na tem shodu so postavijo zanesljivi možje za volilne može, za katero kot, take naj glasujejo volilci pri prvotni volitvi.
Volilni odbor se na tem shodu sestavi; udje tega odbora se tako razdele na posamezne delo občino, da dobi vsak svoj del, v katerem mora poskrbeti, da pridejo na dan volitve vsi \olilni upravičenci gotovo na volišče. Zmaga naših kandidatov je po mnogih nemškutarskih občinah lahko mogoča, ker pri teh volitvah volijo le v občini stanujoči posestniki, odpadejo torej vsi nasprotni posestniki, ki stanujejo ali v Mariboru ali v bližnjih nemških krajih. Za volitev v peti kuriji pa se zabiči \sem našim večjim posestnikom, da zapovedo vsem polnoletnim moškim, bodisi hlapcem, pristavnikom ali viničarjem, da gredo vsi volit. Prosimo iskreno naše rodoljube, poBebno še narodno našo duhovščino, da v tem oziru store vsi svojo dolžnost.
Ob času volitev pridejo naši nezavedni ljudje najprej k pravi zavesti in k pravemu spoznanju, ako jih prav podučimo. Spominjamo se, da so za nasprotnike ugodno izpadle prvotne volitve v celo narodnih občinah bile povod, da so nasprotniki ojuna-čeni po prvem uspehu delali na vse kriplje, da so zmagali tudi pri občinskih volitvah! Možje, rodoljubi, na delo tedaj, da bo vo-litvena bilanca v mariborskem okraju letos ugodnejša za katoliško-narodno stranko nego je bila J. 18971 Vztrajnemu delu sledi gotova zmaga!
Kandidata Žičkar in dr. Ploj v Slov. goricah.
»Katol. polit, društvo za okraj Sv. Le nart v Slov. goricah« je imelo pretekli ponedeljek dobro obiskan volilni shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah, na katerem sta se predstavila oba kandidata našega volilnega okraja : dekan Žičkar in dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj.
Izborno sta oba kandidata razvijala svoj program ter so soglasno strinjala v geslu : Vse za vero, dom, cesarja. Zato so pa tudi navzoči volilci obema kandidatoma izrekli soglasno zaupanje ter ju sprejeli za svoja kandidata in sicer dr. Ploja v kmečkih občinah, dekana Žičkarja pa v V. kuriji. Tako je našo polit, društvo dalo parolo za vea okraj, in mi trdno upamo, da bosta v sent-lenarskem okraju Žičkar in Ploj enoglasno izvoljena.
V. Pfeiferjevi volilni shodi.
Z Dolenjskega se nam piše : Preteklo nedeljo je imel g. Viljem Pfeifer pri Sv. Križu na Dolenjskem volilni shod. Udeležba je bila povoljna kljub deževnemu vremenu. Razgovor z volilci se je vršil stvarno in mirno. Predlagala se je izvolitev dosedanjega poslanca, katerega bomo volili, ker ga priporočajo njegove dosedanje skušnje in njegovo dosedanjo neumorno delovanje ter njegova neodvisnost. »Narodovo« poročilo, da ni bilo nobenega v o 1 i 1 c a n a shodu, je torej izmi-
š 1 j e n o. Istega dne popoludne je imel g. Pfeifer volilni shod v Cerkljah. V obilnem številu zbrani volilci so so izrekli za dosedanjega poslanca.
Volilno gibanje v Trstu.
Italijanska iredenta v Istri je napela vse sile, da bi v V. kuriji zmagala proti dr. La-ginji. Njeno orožje je strahovanje, podkupovanje in obrekovanje; podpirajo pa Italijane še mogočni faktorji proti siromašnemu prebivalstvu.
V nedeljo je bil shod v Dolnji vasi v občini Rod. Shod je sklical dr. Trinajsti. Navzlic slabemu vremenu je bilo prisotnih do 600 volilcev, ki so z velikim navdušenjem proglasili svojim kandidatom dr. Laginjo. Ta je razvil svoj program, kateremu so vsi navdušeno pritrjevali.
li Trsta se nam piše: Italijani so v veliki skrbi za kandidata za V. kurijo. Nekateri bi hoteli, kakor sem Vam že nedavno javil, Spadonija, drugi žele rehabilitirati Edgarda Rascovicha, katerega so zadnjo nedeljo vrgli socijalisti iz največjega italij. delavskega društva »Operaria trientisa«, ne da bi se mu zahvalili za 301etno načelovanje, tretji hočejo pa zopet »nevtralnega« župana Sandrinellija. Poslednji bi bil Slovencem izmed vseh kandidatov pač najbolj nevaren, ker bi so agitatorji lahko sklicevali na dejstvo, cla ao o volitvi župana glasovali tudi zanj okoličan-ski svetovalci. Sicer pa je pol. d uštvo »Edinost« neumorno na delu ter bodri naše vo lilce. — Za nedeljo skliče zopet dva volilna shoda v Bazovici in v Lonjeru. Da bi nam to pot bilo vreme milo.
Volilno gibanje v Istri
Iz Trsta se nam piše: Italijani so si zopet najeli »den dummen KerI«, da trobi potom graške »Tagespošte« najneverojet-nejše neumnosti v svet. Precej časa je mož molčal, no volilna borba ga je zopet osoko-lila, da se je postavil na branik Italijanstva. Mož se dela norca iz naših dosedanjih ne uspehov o volitvi volilnih mož, pozablja pa s tem, da se še dosedaj niso vršile volitve v nobenem kraju, ki bi ga zamogli mi smatrati svojim.
Morda napne druge struno, ko bo slišal o izidih n. pr. volitev na Miljšini, ki pričnejo z 28. t. m. Sicer pa je menda Italijane same strah pred končnim izidom ter si z oblastnim in samozavestnim pisarjenjem delajo le sami sebi korajžo, kajti da mora biti nekaj gnilega v »regione Giulia«, o tem priča jokava pisava trž. »Piccola«, ki poziva istrske veleposestnike k disciplini. Isti ao bili namreč toliko možati, da so hoteli govoriti tudi besedo o določanju kandidata za drž. zbor ter so zahtevali zbor, na katerem bi se posvetovali o tem vprašanju. No, »Piecolu« to ni po volji. Danes javlja svečano, da ital. pol društvo istrsko skliče sicer veleposestnike na zborovanje, a samo v svrho, da jim javi kandidata.
Več preglavice, kakor ta mali boj v domači hiši, dela Italijanom V. kurija. Gotovo je, da so jim socijalisti nevarni nasprot niki. Razven tega pa jo tudi na Kastavščini Krstičeva slava obledela ter smemo pričakovati tamkaj precej prirastka naši stranki. Hrvatje in Slovenci bi menda imeli več vzroka, da govore o bodoči zmagi v V. kuriji nego Italijani, kar pa nas seveda nc sme slepiti, da bi no delali neutrudno povsod in na vse dovoljene načine. Saj velja dokazati avetu, da je Istra po veliki večini slovanska, in najlepši dokaz za to dejstvo bi bila izvo-
Letnik XXVIII.
litev dr. Laginje v V. kuriji. Potem bi nas niti toliko ne bolelo, če izgubimo en mandat v kmečkih občinah. Naša krivda ne bo, nego tistih, ki dovoljujejo v ustavni državi paše-vanje brezvestne klike, ki išče svoje ideale v drugi državi.
Blamaža za celovške mogotce.
Iz Celovca, dne 13. novembra. Na našem rotovžu neomejeno in samooblastno gospodujočo kliko je doletela krepka - blamaža ! Deželna vlada je morala prvotne volitve za V. kurijo odložiti na nedoločen rtas, ker ji je došel ugovor od strani mnogobrojnih volilcev, da so volilni z a p i -sniki povsem nepravilno in nepopoln o napravljeni!
Zasluga za to, da je prišla p. t. nemško-nacijonalna gospoda do te blamaže, gre soc.-dem., katerim je tako postopanje ravno prava voda na njihov mlin. Izdali so posebno izdajo svojega lista »Volksvville« z imenom: »Wie die Arbeiter in Klagenfurt um ihr Wahlrecht geprellt \vurden«. Ta list pravi, da je v volilnih zapisnikih jedva 500 delavcev in da je 700-800 delavcev manj vpisanih, kakor 1. 1897. Vpisani so samo mestni volilci, od delavcev pa samo oni, ki so se sami zglasili. Magistrat ni storil ' ničesar, da bi zvedel za delavske volilce in ni razposlal nobenih vpraševalnih pol.
To je pač delo nemško - nacijonalne stranke, ki so je zanašala na to, da se nihče ne bo oglasil za svojo pravico in da bodo ostali lepo med aeboj, da si izvolijo svojega pol-boga Lemischa. Lc-ta je v nedeljo na • parteitagu« klical, da se mora njegova stranka odločno bojevati zoper soc. dem. Kako umevajo ta boj, so pokazali s tem, da jih kratkomalo v volilne zapisnike niao sprejeli !
V svojem ugovoru so pritožujejo dalje zoper to, da se volitev prekine od 12. do 1. ure, ravno tedaj, ko imajo delavci čas ter morejo iti volit. Konečno ugovor kaže na zvijačno »svobodoljubnost« nemško-naci-jonalne stranke, ki nasproti ljudstvu hoče kazati svojo »ljubezen«, v istini pa mu zadržuje direktno in tajno volilno pravico.
Napovedujejo tudi acc.-dem. shod za ta teden. No, takrat na rotovžu vsemogočna stranka gotovo no bo slišala baš prijazno besede.
Ta slučaj zopet kaže, kakšen duh vlada ljudi, ki imajo pri nas doslej še vso oblast. Vzdržati svojo premoč na \sak način, — bodisi sredstvo še tako grdo, — to je alfa in ornega njihove politike.
Danes so imeli pisarji na rotovžu in mestni sluga posla dosti, llaznašali so po hišah vprašalno pole, da zvedo za volilce. Ali toga niso mogli storiti prej, ob pravem času. Prihranili bi si bili vsaj toliko -b 1 a m a ž o.
Politični pregled.
v Ljubljani, 15. novembra.
Zakaj se je nasprotovalo kompromisu v tirolskem veleposestva 't Na to vprašanje ve odgovoriti vsak, kdor so je količkaj pečal z najnovejšimi razmerami na Tirolskem. Glavni in jedini vzrok je bil baron Dipauli, oziroma strah, da baron Dipauli res samo vsled kompromisa pride v državni zbor. To vest potrjujejo sedaj »Tir. Stim.«, pišoč: Kakor čujemo, je izviralo nasprotstvo proti kompromisu od liberalne strani jedino samo iz strahu pred Dipaulijem. Izdali so
parolo, da Dipauli ne sme biti zastopnik veleposestva. — No, tej želji se bo liberalcem ustreglo v polni meri, a ne radi tega, ker tako hočejo liberalci, marveč ker Dipauli sam ne mara kandidovati v tej skupini. — Imenovani list je pooblaščen izjaviti, da baj ron Dipauli ne kandiduje ne v veleposestniški, ne v tretji in ne v četrti skupini, torej bo baron Dipauli ali izvoljen v peti skupini, ali pa sploh ne bo poslanec. Dipauli ni mož, ki bi beračil za mandat. Državnega zbora on ne potrebuje, pač pa potrebuje njega državni zbor.
Proti dvoboju se je izjavil glasom poročila v »Vaterlandu« školovski odbor pri sedanjih konferencah. V izjavi se naglaša, da so se avstrijski škofje že pred desetimi leti obrnili v Rim s prošnjo, naj se sveta Stolica izjavi proti tej pogubni razvadi. To se je zgodilo 12. sept. 1891. Istega leta v novembru so se obrnili škofje s posebno ulogo na skupno ministerstvo. Odbor se opetovano izjavlja proti dvoboju, posebno pa še proti sili v dvoboj, in vsled tega opozarja vse vernike na božje, cerkvene in državne zakone. Cerkev in šola, rodbina in občina naj delujeta preti tej nenravni razvadi.
Kompromis mej hrvatskima strankama je get >va slvar, kar pa grozno boli Srbe in lahone. Prvi bodo postavili sedaj lastne kandidate, ki pa seveda nimajo nade na zmago. Govori se vsled tega, da je mogoč tudi kompromis mej tema dvema prezira-nima strankama. Seveda bi tudi tak kompromis ne imel nikakega zaželjenega uspeha.
Stadlerjeva afera v ogerski zbornici. V finančnem odseku se je minuli dan zopet razkoračil posl. Justhy nad nad-biskupom Stadlerjem in omenjal znane graje, petem pa pripomnil, da je baje papež pri vsprejemu obžaloval postopanje avstrijskih oblastev napram Stadlerju in izjavil, da morajo take graja poprej dobiti odo brenje svete Stolice. Poslanec je hinavsko vprašal ministerskega predsednika, koliko resnice je na tej vesti. No, Szell je moral odgovoriti, da so te govorice do cela izmišljene in da je bil nadbiskup Stadler vsprejet pri papežu, kakor vsak drug cerkveni dostojanstvenik. o tem je pač izpodbita vsaka nasprotna trditev.
Odprava sladkornih premij. V finančnem odseku ogerske poslanske zbornice je vprašal poslanec Matlekovics, kaj je z odpravo sladkornih premij. Finančni minister Lukacs je odgovoril, da so se sicer že pričele obravnave radi odprave direktnih in indirektnih sladkornih premij. Kako so te obravnave završe in kedaj, o tem minister ni mogel navesti nikakih podatkov, izrazil je pa željo, da se doseže popolno sporazumljenje. — No, sladkorni baroni bodo že poskrbeli za to, da se mastne premije ne odpravijo.
Preosnova v angleški armadi. Lord Salisbury je v nekem govoru minulega tedna naznanil javnosti, da namerava angleška vlada temeljito preosnovati ustroj-stvo angleške armade ter posebno poskrbeti za to, da bo mogla biti Anglija pripravljena na vsako presenečenje. V njegovem načrtu je pred vsem pomnožitev stalne armade in pa nabava zadostne množine vojnih potrebščin. S tem načrtom se sedaj na dolgo in široko pečajo vsi angleški listi, večina njih pa svetuje vladi, naj pred vsem poskrbi za red v sedanji armadi in za potrebno disciplino, da ne bo zopet takih neprilik, kakoršne so se dogajale v sedanji vojski. Taka očitanja vladi niso posebno ljuba in se nič kaj ne veseli prihodnjega zasedanja, v katerem pride ta stvar brezdvomno v razgovor.
l>o|»fsi.
Iz Staregatrga pri Poljanah. Popotnik, katerega je zanesla dne 3. t. m. pot v belokranjski Staritrg, čul si na večer mogočne strele, vso vas pa si videl veličastno razsvetljeno. Tamburaši iz sosednjega Predgrada so vrlo udarjali pred župniščem in pesem »Mi Tebe ljubimo, vsi Te spoštujemo!« se je lepo razlegala iz moških in ženskih grl tja v nočni mir. Dne 4. t. m. na zahvaljeno nedeljo pa si videl Staritrg v praznični obleki, ves v narodnih .ur- b a pred župniščem še dai■	.a z venci in ban-
derci odičena mlajiča, na katerih se svetita zgoraj navedena stiha.
Pred 10. uro spremil je občinski zastop z županom na čelu našega župnika v cerkev, kjer se je potem vršilo slovesno sveto opravilo z asistenco sosednjih gospodov duhovnov. Po sveti maši je pa izročil staro-trški gospod župan gospodu župniku diplomo častnega občanstva, katero je prav okusno izdelal g. R. Šeber v Postojini.
Kak pomen je imelo vse to ter kdo je to priredil? me vprašaš ljubi Čitatelj. Odgovor : Našemu gospodu župniku Petru Re žeku je ravno potekla četrtstoletna doba tukajšnjega vzornega, plodonosnega službovanja kot župnik ter zajedno kot predsednik krajnega šolskega sveta in krajno šolski nadzornik. Njegova nesebična ljubezen do bližnjega sploh, njegova prava ljubezen do šole in pa njegova neutrudljiva marljivost mu je pridobila vsesplošno ljubezen, katera si je dala duška v zgoraj opisanem činu
Iz velikolaškega okra a, 12. nov. Uso-jamo si uljudno vprašati: Ali je znano slav. deželnemu odboru, kako postopa na deželi g. nadzornik samostojne deželno naklade na žganje in pivo? Kakor znano, imajo po državnem zakonu gostilničarji in mesarji to prednost, da se za izklicno ceno lahko odkupijo od užitninskega državnega davka od vina in mesa. Ta prednost ima to dobro stran, da so gostilničarji in mesarji prosti raznih sitnostij.
Tako smo se v velikolaškem okraju 1. 1896 odkupili za tri leta za primerno ceno. Ko je obrok lansko leto potekel, je finančno ravnateljstvo vnovič razpisalo odkupnino v isti visokosti. Kar presenečeni pa smo bili, ko se je užitnina zvišala za 10 odstotkov. Mislili smo, da nam je podražil kakov zakupnik, ki se nadeja višjih dohodkov. Ni nam druzega kazalo, nego da smo prevzeli užitnino za zvišano ceno. Kmalu pa smo zvedeli, da nam je odkupnino podražil g. nadzornik deželne naklade. Ta zvišana odkupnina pa nas je tako težila, da smo jo že prvo leto morali odpovedati. Letos pa je finančno ravnateljstvo zopet razpisalo odkupnino za 10 odstotkov nižjo. Ali tudi letos nam je g. nadzornik podražil vzklicno ceno za 10%.
Kaj hoče s. tem g. nadzornik doseči? Morda deželi nekaj stotakov pridobiti? Naravnost izpovemo, da je prav, ker dežela sama pobira dež. naklado od žganja in piva. Toda takrat, ko so dež poslanci sklepali o tem, gotovo niso hoteli gostilničarjem zvišati bremena in pa vpeljati novo konkurenco. Hoteli so le deželi nakloniti dohodke in pa odpraviti mnoga nepotrebna nadlegovanja. Tudi želimo, da bi bili g. nadzornik in njegovi uslužbenci bolj uljudni in razsodni nasproti strankam, da bi ne tirali za vsako malenkost pred gosposko.
Tožbe so jako pogoste in večinoma opravičene. Culi pa smo tudi, da je gosp. nadzornik v dveh drugih okrajih istotako zvišal užitnino. To objavimo z najboljšim namenom, da si. dež. odbor malo popraša, kako postopajo njegovi uslužbenci, in da odpravi nedostatke in vzroke opravičenih pritožeb-
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. novembra.
Predavanje v „Katol. Domu". Včeraj je predaval g. kanonik Sušnik zopet o pariški razstavi. Glavni predmet govora je bil obrtni del pariške razstave. Popisal je palačo za razsvetljavo »palais illumineux«, ki je bila ponoči krasno razsvetljena in je napravljala čaroben vtis. Omenjal je optično palačo in znani veliki daljnogled. Obširneje je govoril o stvareh razstavljenih v obrtnij-ski palači, tako na pr. o električnih strojih, telefonih, brzojavih, poljedelskih strojih, vezeninah, oblekah, topovih, orožju sploh, o železnih izdelkih itd. Ker je zmanjkalo časa, nekaterih reči ni utegnil opisati. Če mogoče, bo šo enkrat predaval o tem, kar je včeraj moral izpustiti. Predavanje je bilo zelo zanimivo. — Prihodnjo sredo 21. t. m. bo predaval g. dr. Evgen Lampe o ljudeh, ki imajo mušje oči.
Častnim občanom je imenovala občina Jezersko na Koroškem odkritosrčnega prijatelja slovenskih planin, g. profesorja J. Fr ischau fa v Gradcu.
Imenovana sta glavni učitelj na tukajšnji pripravnici Fr. Ilešič in vadniški učitelj Fr. auher Članoma izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole.
Umrl je v Kočah na Štajerskem umirovljeni nadučitelj gosp. Bartol Marko v 77. letu svoje dobe. — V Mariboru pa je umrl dolgoletni ekspeditor knezoškofijsko ordinarijatske pisarne g. Mihael Breznik, star 80 let.
Internacijonala mej slovenskim učiteljstvom. »Učiteljski Tovariš«, ki je časih nosil na čelu Slomškovo podobo, pričel je hvaliti internacijonalnost. Pred dnevi smo priobčili kričeč slučaj iz goriškega dež. učiteljskega društva. Naj danes navedemo še neki odstavek, ki priča, kako globoko je padla narodnonapredna narodnost. »Učitelj. Tovariš« piše : »Ako smo prav poučeni so si izbrali udje deželnega učit. društva za Goriško in Gradiščansko kot svoje glasilo »Deutsch osterr. Lehrerzeitung« — k a r j e popolnoma prav; malenkost, da ta časopis malce bolj vleče na Deutsch-national, se lahko prezre !!« — Kdor bi se s tem nesrečnim stališčem ne strinjal, ga »Učiteljski Tovariš« opsuje s »klerikalcem«. »Edinost« je prav umestno opomnila: »Ali ni baš to znak nepovoljne evolucije v našem življenju, da se povdarjanje narodnega stališča identificira s klerikalstvom I Na adreso narodnona-prednega učiteljstva, ki se zbira okolu »Učit. Tovariša«, pa so adresovane naslednje beseda »Edinosti« : »Dekan Kompare je vskliknil na shodu v Barkovljah : duhovniki m o-ramo biti z narodom; kajti tudi nas ne bodo trebali več, ko naroda ne bo . . . Gg. učitelji, ne pozabite, da ta rek velja tudi vam ! Nikdo vam ne krati, da se organizu-• ete in branite svoja stanovske koristi, ali čim vidimo, da so ta obramba začenja gibati v taki smeri, da bi mogla škodovati jorbi za skupne narodne koristi, ne moremo drugače, nego da se postavljamo na stran teh poslednjih!« — Čas bi bil, da narodno-napredno učiteljstvo uvažuje te besede, sicer bo ostalo mej našim ljudstvom — osamljeno.
Poučno knjižico namerava izdajati lavantinsko tiskovno druStvo v Mariboru. V določenih obrokih izhajajoči snopiči bodo razpravljali v poljudnem jeziku pereča vprašanja na verskem, narodnem, političnem, šolskem, socijalnem in gospodarskem polju. Odkritosrčno priznamo, da nam je taka knjižnica v resnici potrebna, posebno za naš priprosti narod, da se bo temeljiteje lahko poučil o vseh teh vprašanjih. Časnik se navadno hitro prečita, potem pa dene na stran in se izgubi, knjižica pa ostane shranjena v domači knjižnici in jo človek lahko vsikdar ob potrebi vzame v roko. Poznam pripro stega slovenskega kmeta, ki se je iz enakih nemških poučnih knjižic tako poučil o raznih današnjih vprašanjih posebno gospodarskih, da sedaj kot spreten govornik nastopa na političnih shodih. Želimo le, da storjenemu sklepu tiskovnega društva slede kmalu dejanja !
Iz obrtnih krogov se nam piše: Dolgo časa že čakamo mali obrtniki, da magistrat razpiše dela za novo šolsko poslopje pri sv. Jakobu. Menda se vedno čaka, da pride razpis v javnost komaj en mesec prej, predno se dela prično. Tako mali obrtniki ne moremo vsega pravočasno pripraviti. Dela, katera bi, ako bi magistrat prej raz-pisaval taista, lahko prevzeli mali obrtniki, nam navadno odvzamejo veliki podjetniki. Ali je v tem, da so no razpišejo dela, kak namen? Ali se jih na vsak način vedno hoče izročati velikim podjetnikom ? Mali obrtniki zahtevamo, da se dela takoj razpišejo ! Tudi mi hočemo živeti !
Delavsko gledališče v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo bode dram. odsek »Slov. kršč. soc. zveze« uprizoril v »Katol. Domu« dve igri in sicer veseloigro »Štefan Zmeda« in žaloigro »Roparji pri Mariji K u 1 m s k i«. Sedeži se po 70, 50, 40, 30 in 20 kr. prodajajo v prodajalnici gosp. Breskvarja pred škofijo. Pričetek predstave bode točno ob 7. uri zvečer. Za »Roparje pri Mariji Kulmski« si je »Zveza« omislila novo garderobo.
V tukajšnjo deželno bolnico jc bilo v oktobru sprejetih 300 ženskih in 261 moških, skupaj 561 bolnikov. Ozdravljenih
so odpustili 321, zboljšanih 154 neozdravljivih pa 18. Umrlo je 26 bolnikov. Koncem meseca jih je ostalo v bolnici 328.
Z Gorenjskega. Radoveden sem pričakoval naših mož, ki so prihiteli v gorenjsko metropolo gledat novega kandidata, nekdanjega komija in sedaj župana Novaka. Dolgo jih ni bilo. Konečno vendar priropota zaželjeni voz, ki jih je pripeljal Brž hitim k njim in jih povprašam po novem poslancu. Pripovedujejo mi, da je bila velika večina naših mož navzoča, kako zelo so se osmo-dili liberalci meneči, da bode kandidatura g. Pogačnika kar jednoglasno odklonjena, prepričati pa so se morali nasprotno, da s svojim liberalizmom ne bodo prav nič opravili pri naših vrlih možeh. Ko pa so začeli po svoji stari čifutski navadi udrihati po duhovnikih, tedaj nismo mogli več mirno poslušati; kmalu bi jim bila slaba predla, pripovedovali so. Eden izmed županov mi je dejal : rovtarji smo, a takih surovežev in tako surovih besedi, kakor smo jih slišali od liberalcev, pri nas nikdar ne čujemo. Pri tem shodu v Kranju in na katoliškem shodu v Ljubljani smo spoznali do dobra, s kakimi ljudmi imamo opraviti. Razšli so se s trdnim sklepom, da oddajo v prihodnjem mesecu svoje glasove kandidatom katoliške narodne stranke. Prepričana naj bo liberalna klika, da s takimi shodi, kakoršne sklicujejo možje a la pisač Eržen in drugi njegovo vrste, osmeši povsodi najbolj samo sebe.
—o—
V Tržiču bodo pričeli prihodnjo spo mlad zidati novo poštno poslopje.
Ljubljanske novice. Žile pre rezal si je ob napolnjevanju steklenic tukajšnji pekovski mojster in slaščičar g. Jakob Zalaznik Gospoda Zalaznika so prepeljali v bolnico, kjer je že, kakor čujemo, izven nevarnosti. — Restavracijo na južnem kolodvoru je južna železnica, kakor se govori po Ljubljani, odpovedala gospodu Ilalnerju. — Mraz je postalo laškim delavcem, ki so delali pri stavbi novega Franc Jožefovega mostu. Popihali so jo iz Ljubljane v gorkejše kraje. Namestu njih delajo sedaj pri zgradbi novega mostu domači delavci. — Povožen je bil včeraj zvečer na Starem trgu delavec Anton Z a -jec, stanujoč v Florijanskih ulicah št. 48. Poškodovan je na glavi. — Sovražnik purmanov je učenec vrtnarja g. Korsika. Včeraj je purmanu pekovskega mojstra Bizjaka odbil nogo, druzega purmana pa je tako ranil, da je bil ves v krvi. — Franc Podgoršek, ki je, kadar ga prime dobra volja, krojaški pomočnik, je prišel prav »no-bel« v gostilno k Ravniku, kjer je snedel jeden golaš, popil jeden liter vina in zbežal — v »Narodni Dom«, ne da bi kaj plačal. Podgorška so dobili zaprtega v »Narodnem Domu«, odkoder ga je spravil policijski stražnik Hudales na rotovž, kjer je Podgoršek že star znanec.
Pozor skladatelji! Iz Trsta smo prejeli : Pevski društvi »Slava« pri sv. M. M. spodnji in »Velesila« v Škednju sta sklenili, da si naročiti dve lahki, melodijozni pesmi, s katerima hočeti nastopiti prvo nedeljo meseca januvarija o priliki prvega ljudskega plesa v Škednju (v dvorani g. Sancin - Ce-mota). To bo jako dobro vplivalo na naše ljudstvo v tem okraju in po okolici sploh, ker bo nekaka akcija proti širjenju laških canzonet, s katerimi prihajajo Italijani navadno ravno o pustnem času. V ta namen sta sklenila odbora rečenih dveh pevskih društev, da razpišeta nagrado 50 K onemu skladatelju, ki dopošlje dve najbolji taki pesmi. Pesmici naj bodeta zloženi samo na dva glasa (ali pa tudi na tri, n. pr. prvi in drugi tenor in bas). Glavno pa je, da sti skladbi lahki, tako da se jih lahko nauče tudi priprosti pevci in da se razširita tudi mej ljudstvo, čim jo bo slišalo dva- trikrat. V presojo doposlanih pesem se konstituira poseben odbor samih dobrih pevcev in sodilo naj bo tudi občinstvo samo. Pripomniti je šo, da jedna bodi bojna pesem, druga pa ljubavna. Skladbe naj se dopošljejo odboru enega ali druzega imenovanih društev pod posebno šifro skladateljevo do 3. decembra 1900. Na eventuvelno pozneje došle skladbe se ne bo jemalo ozira. Obračamo so torej do gospodov slovenskih skladateljev, da ustrežejo tej naši prošnji, kajti stvar je tudi ominentno narodno-političnega pomena
Priporočilo. Kapelan Mart. Škerjancc priporoča vsem prijateljem in znancem svojo drago včeraj umrlo mater v pobožen spomin in molitev. Veselili so se, da bodo čez dve leti obhajali zlato poroko med svojimi odraslimi šcsterimi otroci, zlasti med štirimi sinovi, vsemi odsluženimi vojaki. Upajmo, da jim je ljubi Bog pripravil večje in trajnejše veselje!
Razpisane dijaške ustanove. (Dalje.) Drugo mesto dijaške ustanove Adama Frančiška Sohagerja letnih 97 K 20 h, ki se more po dovršenih gimnazijskih naukih uživati tudi še v bogoslovju. Pravico do nje imajo: a) sorodniki ustanovnikovi, in b) ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika. Pravica predlaganja pristoji Janezu Schla-gerju, mlinarju v Zagorju. — Od ljudske šole počenši na noben naučni oddelek omejena ustanova Andreja Schurbija letnih 60 K za učence in dijake iz rodbin: Mihael Schurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavpotič iz Podgorja pri Mekinah. — Drugo mesto na žest let gimnazijskih naukov omejene ustanove Friderika Skerpina letnih 112 K ^a dijake iz rodbine Skerpin moškega in ženskega rodu, s posebnim ozirom na moški rod; če sorodnikov ni, za dijake iz mesta Kamnika. Predlagavcc je najstarejši iz usta-novnikovega sorodstva, zdaj c. kr. finančno-stražni nadkomisar Jožel Viditz v Ljubljani. — Prvo mesto dijaške ustanove Matija Sluge letnih 128 K, ki od gimnazije začenši ni omejena na noben učni oddelek. Pravico do nje užitka imajo dijaki iz Slugo-vega očetovega in Krokichevega materinega sorodBtva, kadar ni teh, dijaki iz vasi Ihan, naposled dijaki s Kranjskega sploh. Pravica predlaganja pristoji zdaj Frančišku Šifrarju iz Srednjih Bitinj in Matiju Hafnerju iz Dor-iarjev. — Na gimnazijske nauke omejena dijaška ustanova Adama Sontnerja letnih 80 K, ki pa se sme samo pet do šest let uživati. Do nje užitka imajo pravico: a) najprej sorodniki po sorodni vrsti, b) kadar ni teh, ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane, in kadar ni teh, kiersihodi rojeni dijaki. Pravica predlaganja pristoji stolnemu kapitelju v Ljubljani. — Prvo mesto dijaške ustanove kanonika Jurija Supana letnih 89 K 12 h. Pravico do te ustanove imajo dijaki iz zakonskih potomcev bratov in sestra ustanovnikovih, in sicer potomci njegovih bratov Tomaža in Jakoba v moškem kolenu skozi vse rodove in njih potomci v ženskem kolenu; potomci njegovih sestra pa samo do četrtega rodu pod posebnimi ugodnostimi, in kadar ni teh, drugi sorodniki do četrtega rodu, ali pa dijaki, rojeni v vasi Zasipi; naposled dijaki iz župnij Zasipi, Zgornje Gorje in Bled. Pravico predlaganja ima vsakočasni župnik v Zasipih v družbi s posestnikom hiše št. 1 v Zdsipih, dokler je ta z ustanov-nikom v sorodu, drugače pa v družbi s cerkvenimi ključarji v Zasipih. — Drugo in šesto mesto dijaške ustanove Ant. Thal-nitscherja pl.Thalberga letnih 210 K, ki se more po dovršeni gimnaziji uživati samo še v bogoslovju. Pravico do nje imajo najprej potomci ustanovnikovih sestra in potem drugi gojenci v knezoškofijskem deškem seminarju (v Alojzijevišiu) v Ljubljani.
(Konec prih.) Zdravje v Ljubljani. Od 4. do 10. novembra je bilo 15 novorojencev, 26 jih je umrlo in sicer 3 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 20 za različnimi boleznimi, med njimi je bilo 6 tujcev, 10 iz zavodov. Zs infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za škarlatico, 5 za vratico, 1 za ušenom.
Iz ljubosumnosti je minulo nedeljo v Zgor. Gameljnu z gnojnimi vilami udaril po glavi Ant. Letnar svojega druga Jan. Dobravca m mu zdrobil črepinjo. Nezavest-nega so prepeljali v bolnico, Letnarja pa k Ijublj. dež. sodišču.	F
Ženske na vseučilišču. Na zdravstvenem oddelku dunajske univerze je vpisanih sedaj 12 slušateljic, na filozofskem pa 6.
I >rufSstva,
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje v soboto dne 24. novembra S, ? U" ZVe<5e' ,v kmetijsko-kemičnem pre-skuševa .šču Salendrova ulica II. nadstr. (kmettjska družb,), b, Vni rod: Direktor dr E Kramar Oi- :il bakterijologični pre,skavt vod:	. ,rtVanju razka'zuj| di.
rektor zavoda g. dr. E. Kramar vredbo in aparate preskuševališča. Po seji prijateljski sestanek v gostilni »Fantini-, Gradišče. — Dno 26. novembra zboruje društvo hrvatskih zdravnikov v Zagrebu. Umestno bi bilo, da se jim vne njih poset v Ljubljani. Člani, ki nameravajo iti v Zagreb, blagovole naj se javiti pri podpisanem. — Odhod bi bil 26. novembra ob pol 11. uri z brzovlakom.
Dr. C. Šlajmer, predsednik. (I. občnega zbora društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega bar j a), ki se je vršil 8. t. m ob 11. uri dopoludne v mali dvorani »Mest nega doma«, udeležilo so je 400 oseb, in to večinoma gospodarjev z barja. Ker'se načelnik provizoričnega odbora g. ljubljanski župan Ivan Hribar radi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja, otvoril je dr. E. Kra mer, ravnatelj kmetijsko-kemičnega preskuševališča zborovanje, pozdravil navzoče, omenil da je slavno c. kr. dež. predsedništvo potrdilo društvena pravila, ter v kratkem označil namen društva. Kot zapisnikar je prisostoval g. nadučitelj F. Črnagoj. Potem so se vršile volitve predsednika in odbornikov. Predsednikom je bil izvoljen mestni župan Ivan Hribar, za odbornike pa : Dr. J. Kosler, veleposestnik v Ljubljani, dr. E Kra-mer, ravnatelj v Ljubljani, Gabrijel Jelovšek, župan in posestnik na Vrhniki, Jože Kušar, posestnik in župan na Brezovici, Vinko Ogorelc, posestnik na Škofelci, in Jakob Er javc, posestnik na Studencu. Kot članarina določili ste se dve kroni na leto. Na to je imel g. dr. E. Kramer jako zanimivo preda vanje o delovanju kmetijskih od c. kr. min. za kmetijstvo subvencioniranih poskuševališč na barju in o njih praktičnih vspehih. o tem zborovanjem je bila tudi zvezana mala, a jako lično vrejena razstava kmetijskih pridelkov imenovanih poskuševališč, katera je navzoče jako zanimala in pokazala, da se kmetijsko kemično poskušališče bavi vsp< šno tudi s praktičnimi kmetijskimi poskusi. Društvu je pristopilo že lepo število članov in želeti mu je vsestranska podpora in najboljši vspeh.
(Bralno društvo vŽireh) je v nedeljo 4. t. m. praznovalo svojo 20ietnico ter tem povodom priredilo veselico, ki je bila mnogobrojno obiskana. Slavnostni govornik, g. Fr. Oswald iz Idrije, je pojašnjeval koristi bralnega društva za izobrazbo ljudstva po dobrih časnikih in knjigah. Pevski zbor je pod vodstvom gosp. P. Šilca izvrš i svojo nalogo v občno zadovoljnost. Nato so z najboljšim vspehom predstavljali igro »Berite Novice« domačini, in sicer gg. Matej Mohorič, Gregor Demšar, Ivana Demšar in Ivana Mohorič. Konečno je bila tombola, za katero so nekateri prijatelji darovali primerne dobitke. Odbor izreka srčno zahvalo vsem, ki so pripomogli k vspehu. Društvo ni politično, ampak ima nalog, da skrbi za omiko in pošteno zabavo priprostega ljudstva.
Telefonska in brzojavna poročila.
Šoštanj, 15. nov. Okolica Šoštanj je volila včeraj štiri volilne može, ki volijo zanesljivo vsi Žičkarja. Živela šaleška dolina!
Budimpešta, 15. nov. Tu se razširja vest, da bo posl. Szilagji imenovan notranjim ministrom.
Pisek, 15. nov. (0. B.) Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede za-vratnega umora Hruze, pritrdili pa soglasno vprašanjem glede sokrivde umora Hruze in Klime ter obrekovanja Erb-manna in Wassermanna. Hilsnerja je obsodilo sodišče na smrt.
Pisek, 15. novembra. Vojaška, posadka je konsignirana, orožništvo na konjih. Hilsnerjeva zagovornika sta vložila ničnostno pritožbo. Sodišče se je posvetovalo, ali naj se Hilsnerja priporoči v pomilošče-nje. Hilsner je obsodbo vsprejel s smehljajem, kar je vzbudilo občno ne-voljo. Po obravnavi je ljudstvo na ulici pozdravilo porotnike s slava - klici. Dr. Baxa in dr. Pevnyja je spremilo ljudstvo do nju stanovanj. Dr. Auredniček in dr. Vodicka sta bila sprejeta s „Hanba!"-klici ter je prišlo pred nju stanovanjem do burnih demonstracij. Okrajni glavar ni mogel pomiriti ljudstva. Oblasti so morale poslati po dr. Baxo, ki je prišel mej množico ter jo prosil, naj se razide. Množica je ugodila njegovi želji.
Pisek, 15.'nov. V »Hotelu Univer-sal" je bil sinoči na čast dr. Baxe slavnostni koncert. Ko sta se po obravnavi dr. Auredniček in dr. Vodicka hotela z izvoščkom odpeljati, ju ni hotel peljati noben izvošček. Jzvoščki so izjavili ob pritrjevanju množice, da bi
bila sramota voziti ta dva gospoda. Po ulicah so se pomikale skupine, ki so uprizarjale male demonstracije proti Židom. Na okrajnem glavarstvu se boje dogodkov v okolici.
Belgrad, 15. nov. Zanesljiv vir poroča, da je kralj Aleksander z raz-kraljern Milanom sklenil naslednjo spravo: Aleksander izposluje od prihodnjega zasedanja skupščine Milanu letno apanažo pol milijona frankov, ki se naj mu postavno ugotovi. Do tedaj dobi Milan na leto 300.U00 frankov. Aleksander mora izkazovati Milanu sinovsko spoštovanje in ga ob ugodnih razmerah pozvati nazaj v Beligrad. Milan se zaveže, da bode stanoval izven Avstro-Oger-s k e monarhije.
Petrograd, 15. nov. (0. B.) Car je obolel za legarjem. Tek bolezni se razvija po volj no.
Berolin, 15. nov. V pokritje stro škov za ekspedioijo v Kino zahteva vlada 152,750.000 mark; mej temi 119-8 milj. za vojno, 28-8 za mornariško upravo in 3'8 za poštno upravo. Stroški se razdele na vse zvezne države in tudi na Bavarsko.
Kolin, 15. nov. „Koln. Ztg." poroča, da bode angleško ministerstvo stopilo pred zbornico z zahtevo po kreditu 12 rnilij. funtov. Opozicija bode proti temu razvila boj in uplela v debato tudi južnoafriško vojno.
Bruselj, 15. nov. V pristanišču Hongkong so se poškodovale tri angleške vojne ladije. Potopilo se je več kitajskih ladij. Več sto ljudij je utonilo.
Suez, 15. novembra. Parnik „Gel-derland" je došel sem s Kriigerjem na krovu. Kriigerja ni smel nihče obiskati in se tudi ni pokazal. Njegovo zdravstveno stanje je povoljno.
London, i5. nov. „Standard" poroča iz Shanghaja 10. t. m.: Hart je določen, naj v sporazumu z ostalimi zastopniki določi odškodnino. Li - Hung-čanga, je imenoval cesar glavnim poveljnikom severne armade mesto generala Yungiu.
Shanghai, 15. nov. Listi poročajo iz Hsiana: Cesar je brzojavil uradnikom v Pekinu, da bi se bil že davno vrnil v Pekin, ko bi mu njegovo spremstvo ne odrekalo pokorščino. — Vest o smrti cesarice-vdove se tu potrjuje, objednem se javlja, da je cesarica velela usmrtiti dva cesarjeva zaupnika, ki sta hotela oddati neko cesarjevo brzojavko.
London, 15. novembra. Glede ki-neškega vprašanja vlada mej poslaniki popolno soglasje. Kitajska vlada sprejme vse mirovne pogoje razven zahtevanih smrtnih kazni. Cesar Kvvangsu se je že pred 14 dnevi hotel podati v Pekin ter se je o tem dogovarjal z grofom Wal-derseejent, ki mu je obljubil vojaško pomoč. Princ Tuan in general Tung Fu Sian sta. grozila, da cesarju ne sledita in da bodeta prestolonaslednika proglasila cesarjem. Zbrala bota veliko vojsko v Konlu in v Mongoliji, na kar se je cesar ustrašil.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Isto store oni, ki so bili raztreseni po raznih krajih. Nekateri pa so se privadili na novo življenje ali pa so se mu sami udali, bili so večji' del v dolini doma. Vrnili so se na polja in se lotili rokodelstva, katero so znali že od mladih nog. Tujci pa so ostali v gradu kot služabniki. Bog jih je blagoslovil z njih gospodom vred. Smeli so neoboroženi hoditi naokrog, a uživali so vender spoštovanje.
Ko so prišle nemške čete, zatekli so se beguni iz že preplavljenih in onih vasij, ki so bile v nevarnosti, v grad. Neznanec jc bil vesel, da so stiskanci poiskali njegovo zidovje, katerega so se preje bali kot strašila. Sprejel jih je bolj hvaležno nego prijazno, in d;i naokolo poročiti, da je njegova hiša vsakemu odprta. Takoj utrdi dolino in grad, ako bi morda pešci in konjiki tudi tukaj skušali udreti.
Hlapce, ki so mu še ostali, zbere; bilo jih je malo, a bili so jaki kot Tortijevi stihi. Govori jim o lepi priliki, katero jim je Bog dal, da podpirajo ubožce, katere so sami tolikokrat stiskali. Z velevalnim glasom, kakor bi bil prepričan, da mu ubogajo, povč jim, kaj naj storč in kako naj se obnašajo, da bode ljudstvo v njih videlo le svoje zaščitnike in prijatelje. Iz podstrešja dd prinesti puške, meče in sulice, ki so že dolgo gori rujavele, in jih razdeli. Potem povč svojim kmetom in najemnikom v dolini, da naj pridejo z orožjem v grad. Kdor ni imel orožja, da mu ga. Nato izbere par častnikov, kateri naj bi drugim poveljevali; določi posamezne straže pri vhodu in drugod v dolini, na griču in pri grajskih vratih, določi kako in kedaj naj se menjajo, kakor je že preje bilo navadno v gradu.
V	kotu podstrešne izbe je stalo orožje, katero je sam nosil preje; puška risanica, meči, bodala, pištole, noži. Nikdo se jih ne dotakne, a sluge sklenejo gospoda vprašati', katero orožje si želi. „Nobeno", odgovori neznanec. Bodisi vsled kake obljube, bodisi namenoma je neoborožen načeloval svoji posadki.
Ob jednem je dal dela drugim služabnikom in podložnikom. V gradu so morali pripraviti ležišča za kolikor mogoče mnogo oseb, postaviti postelje, po tleh položiti slamnice in odeje. Zapovedal je tudi, da se preskrbi živež za ljudi, katere bo mu Bog poslal in katerih je bilo od dneva do dneva več.
Tudi sam ni rok križem držal. Zvunaj in znotraj gradu, povsod po griču, v dolini jc hodil okrog straž in jih hrabril, vse ogledal in vrcdil z besedami, z očmi in s svojo navzočnostjo. Doma in na cesti je došlece prijazno sprejemal. Vsi, ki so ga že videli ali še ne, gledali so ga kot začarani in za trenotek pozabili bedo in bojazen, ki ste jih sem prignali. In še so gledali za njim, ko je že odšel po cesti.
Trideseto poglavje.
Čeprav ljudje večji del niso vkupaj vreli od one strani, odkoder so prišli naši beguni, temveč od nasprotne strani, vender so srečavali mej potjo jednake nesrečnike, ki so s postranskih potov prihajali na glavno cesto.
V	takih okolščinah se vsi ljudje mej sabo poznajo kot stari znanci. Kadar voz sreča kacega pešca, izprašujejo drug druzega. Ta je ušel kot naši beguni in ni hotel počakati vojakov, oni je že slišal boben in trobente; tretji jih je celo že videl in v čudnih bojah prestrašeno popisuje grozne obraze.
„Le sreča za nas!" pravite ženi. „HvaIa Bogu! Naj se zgodi, kar hoče, da smo le mi varni!"
A don Abbondio se prav nič ne veseli. Začne ga skrbeti to vrenje ljudij, ki je bilo posebno na jedni strani močno. „Lepa reč!" godrnja k ženskama, ko ni nikogar naokrog, „lepa reč! Ali ne veste, da ljudje po sili vabijo sovražnike, ker se vsi zbirajo na jednem mestu? Vse beži in se skriva, doma ne ostane nikdo. Mislili bodo, da so tu gori zakladi. Gotovo pridejo gori. O jaz nesrečnik! Kam sem zašel!"
„Saj nc pridejo gori", pravi Agnese, „ker imajo tudi ti svoje opravke. Razven tega sem vedno slišala, da je bolje, če nas : je v nevarnosti mnogo skupaj."	,
„Mnogo ? Mnogo ?" odgovori don Abbon- ' dio. „Ubožioa! Ali ne veste, da vsak suličar " sto tacih pojč? Ne bilo bi prijetno, tičati sredi boja. O jaz ubožec! Boljše bi bilo iti na gore. Vsi tiščč na jeden kraj! ... Sitneži!" -godrnja bolj tiho: „Kar naprej in naprej! Kot brezumna živina!"
„Isto bi lahko drugi o nas rekli", pravi J Agnese.	{
»Jezik za zobmi!" reče don Abbondio. •< „S čenčami nc opravimo ničesar. Kar je storjeno, pa jc. Zgodi naj se božja volja! < Bog naj milo ravna z nami!"	3
Se bolj se prestraši, ko ob vhodu v dolino zapazi oboroženo stražo, utaborjeno deloma na pragu neke hiše, deloma v pritlični sobi. Don Abbondio jih po strani gleda. ' Niso sicer oni obrazi, katere jc videl, ko je bil prvič tu, čc pa so bili isti mej njimi, , izptemcnili so sc precej. Kljubu temu ga mravljinci spreletavajo pri tem prizoru. —
O jaz ubožec! — misli si. — Tako se nam godi, če smo nfirci. Ne more biti drugače; saj to bi si lahko mislil o takem človeku. Kaj hoče? Ali želi boj? Ali hoče postati kralj? O jaz ubožec! V teh okolščinah bi se moral pod zemljo skriti, a on se kaže, kolikor se more, kakor bi jih hotel privabiti.
„Glejte gospod župnik", pravi Agnese, „tu so dobri ljudje, ki nas bodo branili. Naj le pridejo vojaki! Ti niso kot naši strahopetci, ki znajo samo teči."
„Tiho!" odgovori don Abbondio tiho a jezno: „tiho! Saj ne veste kaj govorite- Prosite Boga, da se bode vojakom mudilo naprej in da ne izvedo, kaj se tu godi, kako se grad izpreminja v trdnjavo. Ali ne veste, da je vojakov naloga, polastiti se trdnjav? In nič druzega. Za nje je naskok lahak, kakor bi šli k poroki. Kar najdejo, ostane njim, ljudi pa pomorč. O jaz ubožec! Mogoče se skrijem tja na one skale. V boji me ne smejo zalotiti, ne smejo, ne smejo!"
(Dalje sledi)
Gena žitu na dunajski	borzi
dne 14. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7'87 do	K	7'88
Rž za pomlad . » 7-t)3 »	»	7-64
Turšica za ma|-junij/01 » 5 35 »	»	5 36
Oves za pomlad . . » 5 90 »	»	5 92
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0 En®.
0m opa-zur&nja
Stanje	, Tem^e-taro- ratnra
mulia	; po
r mm.	! Oljsijn
VeiroTi
H[ 1. tv»Č | 733 U 7. »juti. j 733 5 j 10|2. popol.; 732-7 I
7 0 sl. svzh. j 6 7 | sr. jjvzh.
oblač. ol>lač.
00
8-4 : sl jvzh. I Srednja včerajšnja temperatura 7 2 norin^le; 3 9
v
C^finiPP za s]liarJe' Pleskarje, zidarje in KjIJJJI l C za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanskul ce.	228 16 11 — 6 Vnanja naročila proti povzetju.
Na prodaj je
hiša štev.13
ii it Selu pod L? ubija ii o.
Več se izve na Selu št. 8. 1019 3-1

Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Fioooli
v Ljubljani
dvornega ?alt žnika Nj. Svetosti papeža
ima v sebi QOkratyečželeza
kakor druga po reklami nezaslužno slo eča china-žeieznata vina, katera česio nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	1—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri inalokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. 11. 590 50-20 Dobiva se v steklenicah pa pol litra
IVAN K0RD1K v Ljubljani
Prešernove (Slonove) ulice štev. 10—14
priporoča svojo veliko za'ogo 977 4-3
gumijevih čevljev, zimskih copat
za Miklavža
vsakovrstne igrače
po najnižji ceni na drobno in debelo.
Za čevljarje, sedarje in krojače vsakovstie potrebščine.
Vsprejme takoj trgovskega učenca..
Na najvišje povelje Nj. c. in k.apost. Veličanstva
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 18,122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron.
Glavni dobitek znaša
'©II
v gotovem denarji.
Za Izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski urad.
Žrebanje ncpreklicljivo dne 13 decembra*l900.
SkS" Jedna srečka stane 4 krone. ~kjra,
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih m brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
119 10-5
Oddelek za državne loterije.
1006 3—3
S 17/00 57
V konkurzu Ivana Kramarja, trgovca v Idriji, se proda ofertoim potom tistemu, ki največ ponudi, skupno (en bloc) vsa na 17.609 K 89 v. cenjena kreditarjeva zaloga trgovinskega blaga, katero je popisno v inventarskem zapisniku z dne 9. oktobra 1900 S. 17/00 33 pod točkami 1 do 1074, izvzemši točk 1023 in 1024 pod sledečimi pogoji:
1.) Konkurzna masa ne prevzame nikakoršne garancije za popolnost in resničnos t inventarneara zapisnika in za kakovost blaga.
2 ) Pod cenilno vredmJstjo se ponudba ne sprejme.
3.)	Konkurzna masa si pridrži po sklepu upniškega odbora pravico ponudbe, katere se bodo podale, ali sprejeti asi pa tudi poljubno odkloniti.
4.)	Ponudniki morajo svoje ponudbe dopr slati do 26 nov mbra 1900. do 6 ure zvečer konkurznemu upravniku g. dr. Franc Tominšku, odvetniku v Ljubljani, Breg 20 pismeno. Ob zajednem mora vsak ponudnik položiti vad j, to je 10% od inventurne vrednosti 17.609 K 89 v. tedaj v znesku 1761 K.
Kupcu je trgovinski lokal na razpolago do konci decembra 1900.
Inventarski zapisnik je moči pregledati pri konkurznem komisarju.
Idrija, dne 7 novembra 1900.
Konkurzni komisar :
Sturm.
„THE GRESHAM",
^zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dima j, f., (»isphistrasse 1,
v hiši društva
Društvena aktiva dne 81. decembra 1899 . .........................kmn	mofindsi.
Letni dohodki na premijah in obrestih lela 18^9...........'.j	,	34259090 ~
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe iu za odkupe itd. od poslanka društva (18481	.	ssm'™« «uh.
Mej letom 1899 je društvo izdalo 6888 polic z glavnico......... .....	5« 047 10H-H
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je ,The Gresham" do 31. decembra 1899 v vrednostnih papirjih založila žc znesek	viednostnih
nom. kron 20,359.000-—
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju
Prospekte iu tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
pri
1010 12-1
v vili nasproti Narodnemu domu
V najem se daje kovačnica,
jedna delavnica ključavničarska in jedna kleparska
Več pove I. I. Kantz, Rimski cesta
št. 16.	999 7_5
Išče se
1018 2-1
kuharica
za farovž, priletna ženska, lepega vedenja, katera je vajena tudi majhni kmetiji. Nastop službe 1. deoembra t. 1.
Kje, po\e upravništvo »Slovenca«.
IV. 139/95 13
1017 3-1
S privoljenjem c. kr. deželne sodnije v Ljubljani dovoljuje se prostovoljna, tabularnim upnikom torej nekvarna, nadrobna, po želji kupovalcev po parcelah ali skupinah parcel viseča se dražba ndl Antonu Gabrijelčič iz Brezja lastnega posestva vlož. št. 131 katastr. občine Leše, obstoječega iz zidane hiše št. 5 v Peračicah, sadnih vrtov, travnikov in gozdov, ter so določa na lici mesta v Peračici št. 5
za član 20. novembra lOOO
pričenši c b 9. uri dopoldne.
kklicna ceoa vsega posestva znaša 2864 K, pod katero se posestvo ne proda. Pred ponudbo je položiti 10% vadij. — Sodnija si pridrži pravico prodajo v 8 dneb od> brit.i.
Nadrobni pogoji leže tusoclno na upogled.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek I.,
dne 10. novembra 1900.
Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se je pričela
v soboto 3. novembra 10OO
v Prešernovih ulicah štev. 1
v friš-ovi palači
velika prodaja blaga
in s cer pride na prodaj:
Velika partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke. Velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar h en t a od 15 kr. meter naprej.
Velika partija Smyrna-preprog (teplhov) vsake velikosti, kakor preproge za pred posteljo
__ in za na stene. Preproge, 2 metra široke ia 3 metre dolge, po gld. 5-90
39S Velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši uzorci 1'aft-svile, po 95 kr. meter.
Velika partija moderoev. približno 500 komadov, iz neke konkurzne mase, od 30 kr. višje. S	Vrh tega še nekaj izvan edno cenili partij raznega blaga.
SR	Ker se bode omenjeno blago po izvanredno uizkih cenah proda alo, je upati, da se izbera v
kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugcdLO priliko uporabiti, ug pravočasno z nakupom preskrbi.	976 7
D u n n j s k a f i 1 i a 1 li a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompi, vinkuliranje in 984 138 razvinkuliranja obligacij.
vr
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Ilermigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500 OOO K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, (glavi. Moravski Ostravi.
-H
I > ii n a j s k a t>
o r z a.

Dn6 14. novembra.
8kupili državni dolg v notah.....98 15
Skupni državni dolg v »rebru............97 90
Avstrijska zlata renta 4"/0.......116'U6
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . .	98 45
Ogerska zlata renta 4°/0........114 96
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 35
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld, .	1692' —
Kreditne delnice, 160 gld........663 50
London vista ....................240 66
Nemški drž. bankovci ia 100 m. nem. drž velj	117-70
20 mark ......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-52 19 19
90-55 U'38
Dne 14. novembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 25u gld.. .	.	172 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	.	163 50
Državne srečke I. 1864, 100 gld. . .	.	205-—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	,	94 50
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............—
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ...	256 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106' —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	93-75
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	410 —
>	> južne železnice 3°/0 .	32 21— » » južne železnice 5°/0 .	119 75
>	> dolenjskih železnic 4°/0 ,	99 50
Kreditne srečke, 100 gld.......398 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	350'—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	4350
Ogerskega » „ » 5 > ,	21'75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 70
Rudolfove srečke, 10 gld......59- —
Salmove srečke, 40 gld....... .	178-—
St. Genois srečke, 40 gld........198—
VValdsteinove srečke, 20 gld.......—'—
Ljubljanske srečke..........50 —
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. • •	272 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st-v •	6220- —
Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld..........807 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....112-50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	155.—-
Montanska družba avstr. plan. . . .	430 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	4'58.—
Papirnih rubljev 100 ..................251 —
JtšC Naknp ln prodaja
rsakovrstnih državnih papirjev, nrcčk. denarjev itd. Zavarovanja tu ngube pri žrebanjih, pri izžrebatiju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. K u I a d I n a izvršitev naročil na borzi,
Menjarnicns dhlniška družba
„i« jR II C U 8
I., Wollzeile10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

ZSjT Pojasnila TfeC v vseh gospodarskih in llninfinih «tvtr«S,
potem o kursnih vrednostih vseh apekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viB0C0g» obrestovanja pri popolni varnosti jjf n n 1 o ž e ii t H glavnic. ''SJi