Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 240 K, 0» '/» strani 160 K, na '/3 strani (0 K, na >;6 strani 40 K in na '/« strani 20 K. Družabnikom 10 popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. 1919. TetnimXVI. Obseg:: Vnetje vimena ali volčič na vimenu. — Popravimo, kar smo zamudili! Ali kaže ovčerejo pospeševati? — Imejte vendar pamet! Nasveti našim vinogradnikom. — Vprašanja in odgovori. — Hružbene vesti. Poročila podružnic Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. — Uradne vesti Slovenske kmetijske družbe. Konjerejec: Konjska kčlika. — Uvrstitev SHS državnih žrebcev. — inserati. S pričujočo številko »Kmetovalca" prične Slovenska kmetijska družba zopet izdajati posebno uredniško prilogo pod imenom,,Konjerejec", ki bo posvečena izključno konjereji. Ta priloga, ki bo pridejana vsaki drugi številki ,,Kmetovalca", bo obenem uradno glasilo družbenega »Samostojnega konjerejskega odseka". Vnetje vimena ali volčič na vimenu. Vnetje vimena nastane skoraj v vseh slučajih na ta nač.n, da se naselijo na vimenu nalezljive snovi, ki prihajajo "ali skoz seske od zunaj na znotraj in navzgor, ali iz ran, poškodeb, kožnih razpok itd., ali se pa te bolezen povzročujoče snovi prinesejo po krvnem potu v vime. Grdo ravnanje in stiskanje vimena sicer lehko povzroči zelo boleče obolenje, toda te poškodbe se skoraj zopet zboljšajo in ozdravijo, če se ne okužijo s kužnimi glivami. Po stopinji obolenja, po kakovosti' kužnih gliv in po trm, katera vrsta stanic je obolela, razločujemo naslednje vrste volčičev na vimenu. a) Volčič vsled prehlajenja. Od seskov prihajajo bakterije, zlasti neka vrsta (galactococcus), skozi seskovo tuljavo navzgor in od tu v finejše razrastke ž!eznih tulcev in povzročijo tam obolenje nežnih sluznic teh delov. Pojavi: V neznatnejši meri in če obolijo le spodnji deli: neznatno; čim bolj je razširjeno in v čim finejše dele se razteza obolenje, tem pomembnejši postajajo pojavi, in to se zlasti dogaja, če se vime par dni ne izmolze, ker imajo glive potem priliko, da se razmnožijo. Bolni del vimena je enakomerno otekel veliko bolj vroč in pri molži se dobi redka, vodena, kocnjasta in kalna tekočina; če je obolenje hujše, je izprememba tako znatna, da je namolzena tekočina lehko sluzasta, nitkasta ali celo krvava. Oteklina in bolečina ni nikoli zelo huda. Obolenje lehko prehaja od enega dela na drugega. Posledice; Le v prvotnih in ne zelo razvitih slučajih je pri veščem zdravljenju pričakovati popolno ozdravljenje; zelo lehko ostane motenje, zmanšanje mlečne množine itd. V hudih slučajih pride do otr-delosti, tvorjenja trdin in, če so noter prišle tudi gnojne glive, do gnojnih bul Zdravljenje. Pridna, prizanesljiva molža, vdr-govanje mazil. Vzemi kafre 5 gramov, pepelike20 gramov, lanolirra 25 gramov, vazelina 5 gramov, zmešaj to in debelo namaži bolni del enkrat na dan. Dalje se morajo v seske obolelih, pravkar izmolzenih vimenskih delov z brizgalko prav znatno vbrizgati ena teh tekočin, sublimat 1 : 1000; lizol l : 400; borova voda, sal;cilna voda itd., tako da se-tekočina požene prav visoko v najmanjše cevke. b) Rumeni volčič je bolezen na vimenu, ki prav tako nastane, kakor pri prehlajenju, toda vsled neke posebne, navarne kužine, ki nastopa le v nekaterih krajih in se od tu lehko dalje razširja ali prenaša. Gliva vrste streptococcus (agalac-tius contagiosus) povzroči obolenje vimena vsled pre-hlajenja, kakor gori omenjena navadna gliva, toda iz-premenjeno mleko je odzačetka rumenkasto, sivo-rumeno, kislo, siratki podobno in izločuje, če stoji, rumenkasto, redko zgornjo plast ali debelo, žolici podobno. Vime je malo izpremenjeno, toda četrt za četrtjo oboli ,n mleko usahne za vedno; bolezen okužuje žival za živaljo. Najpogosteje nastopa ta bolezen sicer na Francoskem in v nekaterih krajih Švice. Večkrat se je že zanesla v Nemčijo, a se dozdaj še ni zelo razširila. Bolezen je neozdravljiva. c) Šenast in gnojen volčič nastane na ta način, da nastanejo rane, kožne razpoke, poškodbe, kamor se vlezejo šenaste glive ali gnoj po-vzročujoči mikroorganizmi ter povzročajo površno ali bolj hudo vnetje vimena, ali pa pridejo šenaste in gnojne glive skoz seske v notrajnost vimena in povzročijo tam splošno obolenje, ki na posameznih mestih povzroči Podoba 3. Podoba 4. Podoba se oboleli del vimena na zunaj pregnoji, teče mleko skoz gnoječe se ulje, in to se le počasi zaceli. Zdravljenje-: Mir, pičlo krmljenje; kot zdravilo se daje sol, zlasti Glavberjeva sol. Previdno stiskanje, nalahka večkratna molža, toplota, vime se na debelo vdrgne z razkužujočimi, omehčujočimi mazili: zlasti se priporočajo naslednja mazila: a) jodkalij 10 gramov, kafra 5 gramov, lanolin 30 gramov, svinjska mast 5 gramov, ali b) olivno olje 20 gramov, salmiakov cvet 10 gramov, katrov prašek 5 gramov. Po obilnem mazanju se vime toplo povije z vato, volno ali s kako kožo in potem s trioglato ruto podpre, ali se pa vime v» topli vodi koplje. Podoba 3. kaže, kako se priveže pod vime gumijevo platno, kamor se 2—3 krat na dan za kake pol ure nalije za kopanje vimena voda, ki je nekoliko gorkejša od telesne topline. Namesto gumijevega platna se lehko vzame tudi kaka druga tkanina in se vanjo položi gorak, kuhan seneni drob kot gorak obkladek. Pri hudih bolečinah se vime ne molze z roko, ampak se vtakne v sesek molzna cev, in skoz njo počasi odteka nabrano mleko. Molznih cevi je več vrst; 5. Podoba 6. Podoba 7. gnojitev. Lehko se tudi primeri, da nastanejo taka obolenja zlasti pri težkih pojavih kuge v gobcu in na parkljih, ker najbrž iz krvi izhajajo. Največkrat nastopajo obolenja kratek čas po porodu in se splošno smatra za njih vzrok prehlad, kar je najbrž pripisovati opazovanju, da večkrat nastopa vročica z mrzlico, kar naj bi izhajalo iz zmrzovanja in premrzlega ali eno-st anskega ohlajenja, dočim je vzr<>k mrzlice pričenja-joče gnojenje ali hudo splošno vnetja vimena. Pojavi: Hudo, boleče otečenje vimenove četrtine, huda rdečica, huda občutljivost pri doteknitvi. Mleko izprva ni izpremenjeno. Bezgavke v stegnu iste strani otečejo, hoja postane napeta, šepaSta, splošno počutenje je moteno, tek izostane, prežvekovanje preneha in z nastopom mrzlice usahne mleko popolnoma ali deloma v zdravih delih vimena, V težjih slučajih nastanejo huda obolenja, trdine, bule, prisadno otrpnjenje posameznih mest, mleko se izpremeni, postane rumeno-nitkasto, krvavo, ima lehko gnoj v sebi in ni sposobno za uživanje, tudi za živali ne. Potek bolezni: V lahkih slučajih poneha bolezen po preteku okrog enega tedna, v težjih, kadar nekaj jih kažejo podobe 4., 5., 6. V 7. podobi vidimo mlečni sesek kravjega vimena z vpeljano molzno cevjo. Na spodnjem koncu je seskova odprtina, zaprta z močnim mišičnatim (mesenim) kolo-barčkom, ki mleko zadržuje, da samo ne more odtekati. Pri gnojnih pojavih, prisadnem otrpnenju, je energično rabiti razkuževalna sredstva. Očiščenje, morebiti izpraznjenje stem, da se rana prereže, zdravljenje s pioktaninom, tioformom, lizolom, karbolno kislino, glutoiom itd. Če se more mleko, ki teče na uljezu, izprazniti na znotraj, je priporočati žareče železo, šivanje ali polaganje obližev. Za vsa ta močno učinkujoča sredstva je pa potrebno popolno vešče znanje in velika ročnost v porabi. Nalahko, skrbno postopanje in jako previdno zdravljenje je nujno priporočati. Če domača sredstva hitro ne pomagajo, je edino pravo kar najhitreje mogoče poklicati veščega živinozdravnika, kajti z napačnim zdravljenjem volčiča na vimenu se je naredilo že veliko škode. G. P. Popravimo, kar smo zamudili! Temelj vsemu naprednemu kmetijstvu je poljedelstvo, t. j. pridelovanje raznih kmetijskih rastlin, ki jih potrebujemo doma in za prodaj, bodisi za krmljenje, človeško prehrano ali v obrtne svrhe. Živinoreja pride šele na drugo mesto in je njena kolikost in kakovost popolnoma zavisna od kakovosti poljedelstva. Če je kateri izrek resničen, je „Kako-vost živinoreje je zavisna od kakovosti rastlinarstva". Pri nas se je pa zadnja desetletja skoraj izključno gonilo govoričenje o povzdigi živinoreje ter smo pri tem popolnoma pozabili na povzdigo rastlinarstva, ki je vendar temelj dobre živinoreje. Mi Slovenci imamo tri glavne panoge kmetijstva, in sicer rastlinarstvo, živinorejo in vinarstvo. Vinarstvo je glede važnosti, pravično sojeno, zadnje. Kjer je vinarstvo res umestno in dobičkonosno, tamkaj naj se seveda goji in pospešuje z vso silo, a kjer ni umestno, in se zlasti goji iz zgolj podedovane priljubljenosti ali celo zaradi športa, tamkaj ga je pa zatirati in je polagoma kmetovalce navajati k drugačnemu kmetijskemu obratu, ki je boljši in dobičkonosnejši. Če upoštevamo važnost imenovanih panog kmetijstva ter presojamo razmere, ali ni čudno, če je za pospeševanje manj važne vinarske panoge pri nas Slovencih nebroj vinarskih strokovnjakov na slovenskih kmetijskih šolah, če je raznih vinarskih nadzornikov, vinarskih inštruktorjev, trsničarjev in poleg teh je še posebno osobje v prospeh kletarstva in v zaščito vinske kupčije. Druga važnejša panoga kmetijstva, t. j. živinoreja je pa pač imela pred vojno par strokovnjakov kot živinorejske nadzornike ali inštruktorje, a danes nima cela Slovenija niti enega živinorejskega nadzornika. Za rastlinarstvo, kot najvažnejšo panogo in kije. tako rekoč temelj kmetijskega obrata, pa Slovenci sploh nismo imeli v svrho pospeševanja nastavljenega posebnega rastlinarskega strokovnjaka. To je pač narobe svet, ki ga je stvarjal nezmožen avstrijski birokratizem in zlasti bivše c. kr. kmetijsko ministrstvo, kjer so gospodovali in odločevali samo ju-risti, ki vse znajo, kar vedo in hočejo. Da se je vinarstvu boljše godilo, je pripisovati dejstvu, da je sedel v ministrstvu z odločilno besedo resnični vinarski strokovnjak, ki je vzorno skrbel za prospeh vinarstva sploh. Za živinorejo se je zato več storilo nego za rastlinarstvo, ker so se bali vpitja meščanskih strank v javnih zastopih zaradi mesa, katere so bile v vseh javnih zastopih vsled krivičnega volilnega reda v večini in druge stranke so pa pri volitvah kolikortoliko kmeta potrebovale kot volilnega backa, ki so mu usta mašili z raznimi korumpirajočimi podporami, kajti pod krinko pospeševanja živinoreje se je najlaže dajala posameznikom podpora, oziroma nagrada za strankarsko volitev. V kmetijskem ministrstvu je bilo pač v zadnjem času nekaj živinorejskih veščakov, toda te so imeli v ministrski palači v zadnjem kotu v zatohlih sobah gaprte, niso imeli nobene besede, kajti visoki ministrski uradnik je odločil na višje povelje državno podporo za živinorejo kot nagrado za kako glasovanje v državnem zboru, kadar je vlada hotela dobiti večino za kake svoje nečedne namene. Za konjerejo so pač veliko storili in žrtvovali, toda kmet naj se nikar ne vara, če misli, da njemu na ljubo, ampak le zaradi nesrečnega militarizma, ki je kriv vojni in današnji veliki bedi. Rastlinarstvo je bilo pa v stari Avstriji sploh pastorka in celo med nami siovenci, ki si nismo znali ali hoteli sami pomagati. Tudi jaz se obdolžujem, da sem preveč trobil v živinorejski rog; pa kaj sem hotel, z volkovi sem moral tuliti, dasi sem pri mnogih prilikah in zlasti v sejah glavnega odbora naše kmetijske družbe povzdigoval glas, da se vendar mora kaj več storiti v prospeh rastlinarstva. Brez zamude je zamujeno popraviti ter je takoj in brez odloga organizirati na široki podlagi zasnovano službo v povzdigo rastlinarstva. To službo je z vso silo kar naprej popolnjevati, saj bo njena posledica, da bo živinoreja vsled boljšega poljedelstva samaodsebe glede kolikosti kakor glede kakovosti napredovala. In koliko zamujenega imamo popraviti! Menim, da nas je grozna svetovna vojna dovolj izučila in da bo še dolgo dobo let, ne glede na tuj uvoz, naša dolžnost, se sami sebe z živežem preskrbljevati. Ne tajim, n. pr., da pridelovanje žita ni posebno dobičkonosno in da bo v poznejših dobah postalo še manj dobičkonosno, a zato pa vendarle ne moremo in ne smemo biti brez pridelovanja žita, ker večina naših pokrajin ni za izključno ali pretežno pridelovanje krmskih rastlin, mi moramo deloma zaradi plitve zemlje in posebno zaradi kolobarjenja in strniščne setve žito pridelovati. Če pa moramo pridelovati žito, pa ga pridelujmo tako, da bo to pridelovanje dobičkonosnejše, oziroma manj obremenilno. Namesto, da pridelamo, kakor sedaj, na 1 A« 7 do 10 kvintalov žita, pridelajmo ga z umnejšim poljedelstvom 15 do 20 kvintalov. To ni prav nič nemogočega, narobe, t. j. lehko doseči in naša dolžnost e, to upravičeno namero z vso silo skušati doseči. Pravo obdelovanje njiv, umno gnojenje, pravilna setev, odbira pravega semenja, domača vzgoja za naše razmere primernih žitnih vrst so sredstva, s katerimi dosežemo gori označeno namero. Kako je pač važna za nas ajda, a še nihče se ni našel, ki bi si bil vzel trud, vzgojiti tako domačo vrsto ajde, ki bi potrebovala za dozoritev krajšo dobo, da bi je tako pogosto slana ne posmodila in da bi se lažje oplojala nego sedanja. Brez čebel ni dobrega pridelka ajde in zato je čebelarstvo z vso silo pospeševati že zaradi ajde, dasi prinaša tudi drugače lepe dohodke; ono tudi kmetovalca v biologiškem oziru tako izobrazfuje, kakor nobena druga kmetijska panoga. Glede pridelovanja krompirja smo v ozemlju bivše Avstrije itak na prvem mestu; imamo zanesljivo semensko blago, a to ni zasluga bivšega kmetijskega ministrstva in deželnih odborov, ampak zasluga posameznikov in v prvi vrsti našega kmeta samega, ki nikakor ni tako nazadnjaški, kakor je raz-upit po naših nasprotnikih. Nikar naj se mi ne očita, če si glede krompirja prisvajam nekaj zaslug in na podlagi tiskanih in pisanih zapiskov ter statistike lehko dokažem, da ima naša družba največ zaslug, če pri nas glede pridelane množine krompirja, krmske pese in korenja v alpskih pokrajinah prvačimo. Narediti pa ostane še vedno dovolj. Vsled srečne lege naše Slovenije smo na prvem mestu pri pridelovanju strniščne repe in naši ljudje se niti sami ne zavedajo, kakšne važnosti je1 ona za živinorejo. Repa je gomoljeva rastlina, ki silno veliko pripomore, da čez zimo lehko dobro in zdravo preredimo veliko število živine. Tudi kakovost strniščne repe se da zdatno zboljšati. Predaleč bi me vodilo vse ono povedati, kar je storiti za povzdigo našega rastlinarstva; omenjati bi n. pr. moral tudi izboljšano pridelovanje drugih rastlin, * bodisi za porabo doma ali za prodaj. Povzdiga rast-linarstva pomeni povzdigo živinoreje in mlekarstva. Za planšarstvo se pri nas ni drugega dobrega storilo, kar je storila s svojimi pičlimi sredstvi kmetijska družba, kajti ono, kar so zapričeli v zadnjih letih juristi in drugi neveščaki po šviškem vzorcu, ni bilo za naše razmere in je bilo škoda vunkaj vreči težkih tisočakov. Namen temu mojemu spisu je edino ta, merodajne kroge opozoriti na veliko važnost povzdigne našega rastlinarstva in tega dosedanjega pastorka postaviti kot ljubljenca na prvo mesto, ki bo dajal našemu kmetijskemu obratu šele pravo smer. Gustav Pire. Ali kaže ovčerejo pospeševati? Kmeta marsikatera politična stranka z leve in desne sovraži; ker je pa on vsled njegove mnogo-številnosti pri volitvah kolikortoliko odločilen in bo na vsak način v naši mladi državi zelo odločilni činitelj, zato se mu sedaj vsi brez izjeme silno laskajo in mu z raznimi obljubami na srce pihajo, dasi naprej vedo, da svojih obljub ne bodo mogli držati. Žalibog se kmet kaj rad vseda na take limance, in končno je vedno on tisti, ki je poliman in ki plača ceho. Reševanje kmeta z raznimi obljubami je že od-nekdaj prav priljubljen volilni manever. S takimi obljubami in raznimi' nemogočimi predlogi v svrho zboljšanja gmotnih razmer kmetskega stanu prihajajo na dan navadno ljudje, ki o poklicu in o težnjah kmeta niti pojma nimajo, ki največkrat niti ne znajo ločiti pšenice od ovsa. Končno seveda izhaja vsa naša jara gospoda iz.kmetskih slojev; če se jim pa oporeka, da reči ne poznajo, pa pridejo precej z odgovorom, da dobro poznajo kmetovanje, ker so doma iz kmečke hiše ali ker so bili kot otroci na kmetih, kjer so videli, kako se živi, dasi v resnici ničesar ne vedo. V zadnjem času taki vsevedeži poveličujejo ovčerejo in hočejo kmeta rešiti, oziroma ga privesti do večjega blagostanja z zopetno vpeljavo izdatnejše ovčereje in njenega pospeševanja, kar bi po njih nazorih kmetu silno pomagalo. Celo med kmeti se najdejo taki, ki na to verujejo, a to so le oni, ki bistva ovčereje prav nič ne poznajo in le slišijo nekaj govoriti o nekdanjih razmerah, ki so pa bile povsem drugačne. Ali res kaže ovčerejo iznova v veliki meri vpeljati in jo pospeševati? Na to vprašanje se da prav lehko in dobro odgovoriti. Odgovor je tale: Kjer je ovčereja umestna, je prav, jo kolikostno skušati dvigniti in glede kakovosti z vso silo pospeševati. Taki kraji, kjer bi bila ovčereja umestna, so pa v naši Sloveniji zelo pičli, zato bo pri nas v veliki celoti, če razumno in napredno kmetujemo, in če naj gledamo na zadostni donos kmetij, ostalo ovčarstvo nekaj postranskega, ki pri računn o dohodkih ne bo skoraj nič odločevalo in celo moramo računiti še z nadaljnjim nazadovanjem ovčereje, kajti sedanje vsled vojne nastale razmere so samo trenutne in preden bi se dala pri nas ovčereja morda povzdigniti, bodo zopet nastale razmere, ki jo narede neumestno. Ne pomaga nič, ovca je in ostane domača žival slabo izkoriščevalnega (ekstenzivnega) kmetijskega obrata, kakorhitro se pa prične z močno izkoriščevaluim kmetijskim obratom, se pa mora ovca ogniti drugim domačim živalim (zlasti govedi in prašičem), ki dona-šajo znatno večje koristi. Ovca ne prinaša velikega rednega dohodka (z volno in mlekom), njen prirastek na mesu je zele majhen v pri-^meri z našimi drugimi domačimi živalmi, in vrhutega daje veliko premalo hlevskega gnoja, ki ga silno veliko potrebujemo pri intenzivnem kmetijskem obratu. Ovčereja je vobče in zlasti v naprednem in intenzivnem kmetijskem obratu samo tamkaj na mestu, kjer vsaj skoz sedem mesecev v letu izključno izkorišča tako pašo, ki ni za druge dobičkonosnejše domače živali in ki največ pet mesecev v letu dobiva v hlevu klajo, ne da bi s to klajo druge boljše domače živali prikrajševala. V pokrajinah s takimi gospodarskimi razmerami naj se seveda ovčerejo v vsakem oziru pospešuje, oziroma naj se še celo nanovo vpeljuje, povsod drugje naj se pa rajši kmetijstvo drugače močneje izkoriščevaino naredi. Za ovčerejo uspešnih krajev je pri nas prav malo in še ti kraji se bodo z umnim kmetovanjem krčili, zato bo ovčereja kolikortoliko še bolj nazadovala. Kako je ovčerejo tam, kjer je umestno, vsestransko pospeševati, ni predmet tega spisa. Če zasledujemo vzroke, ki so zakrivili nazadovanje naše ovčereje, se samoodsebe pojasni, zakaj nima pri nas ovčereja nikake posebne bodočnosti in je naravnost nespametno, s čim pričeti, kar se z drugimi panogami živinoreje veliko boljše doseže. Naj nihče ne misli, da je kmet opustil ovčerejo, ker mu ta panoga ni ugajala, ampak opustil jo je, ker je hladno računil in je spoznal, da mu ne nese. Ovčereja samanasebi je nekaj prav lepega, in je pri njej veliko več poezije, kakor pa pri reji drugih domačih živali, zato je kmet ni radovoljno opustil. Ko so odpravili tlako, desetino in druge dajatve graščinam ter je kmet postal svoboden gospodar svoje zemlje, jel jo je bolje izkoriščevati; pridelovanje žita je omejil, obširne občinske pašnike so razdelili ali pa so jih zboljševali ter izpreminjali v dobre travnike ali njive. Spoznal je slabo dobičkonosnost ovčereje in namesto ovac si je nabavil večje število govedi in prašičev, saj za ovce ni bilo več paše in za zimo ne več ovčje krme. L. 1822. smo šteli pri nas okroglo 96.000 ovac in sedaj pred vojno samo še 24.000, torej se je naša nekdanja ovčereja skrčila na eno samo četrtino. Zato je pa število govedi v sto letih poskočilo od 114.000 na 227.000 in število prašičev od 50.000 na 177.000!- Minuli so časi, ko se je kmet oblačil od nog do glave v obleko, ki jo je doma pridelal in izdelal; domača volnena obleka (rašovna in mezlan) je izginila, in na njeno mesto je stopilo suknje iz veliko boljše in finejše volne nego je volna naših ovac. Volneni las je vse kaj drugega, kakor navadni las ali dlaka. Finost volne se presoja po njeni debelosti in po njeni kodravosti ter ima v svetovni trgovini trajno veljavo edino fina in fino skodrana volna, kakor jo dajejo ovce merino-pasme in iz te pasme vzgojene angleške, ki dajejo volno za česano suknjo in za ševiot. To so volne z označbo superanperelekta, super-elekta, elekta, dočim je volna od naših ovac skoraj popolnoma neskodrana sekunda in terca in vrhutega pomešana z dlako, iz kakršne se nikdar ne dela danes zahtevano kupčijsko blago. V Avstraliji in v Ameriki redijo na milijone ovac z najfinejšo volno s silno nizkimi pridelovalnimi stroški, s katero volno ne bo naša nikdar mogla tekmovati, če bo tuj denar še tako drag in čo naša država na volneno blago vpelje najvišje mogoče uvozno carino! Končno še nekaj. Pri nas se nič kaj ne mara za ovčje meso, ki je zato veliko ceneje nego goveje ali prašičje. Sedaj v vojni seveda to ne velja, kajti zadovoljni smo celo s konjskim mesom po visoki ceni, a te razmere bodo kmalu minule in notem bo pela stara pesem. V Franciji, Španiji in Belgiji visoko čislajo ovčje meso, a tamkaj so pred kakimi 30 leti uveljavili na uvoz klavnih ovac visoko uvozno carino, ki je prizadela zadnji udarec naši ovčereji, vsaj kar se tiče prodaje klavnih ovac. Vojna je minula, minule bodo v doglednem času njene hude posledice, stare razmere se bodo zopet vrnile in kdor vse to gori povedano upošteva, ta pač mora priznati, da je ovčereji večinoma za vedno odklenkalo. Gospoda pa, ki vrže med svet tako neumestne predloge ali obljube, naj se najprej dobro pouči o predmeta in potem naj šele govori, oziroma najbolje take zadeve prepustiti onim, ki jih poznajo. Gustav Pire Imejte vendar pamet! (Beseda k povzdigi živinoreje v bližnji bodočnosti.) ' Vsled brezvestnega početja vlade bivše Avstrije' povzročenega po brezumnem postopanju vojaške uprave' so naši hlevi silno izpraznjeni, kar ne pomeni le velike škode za kmetijski obrat, ki brez živine ne more izhajati, kajti kako naj zemlja rodi, če je ne moremo obdelovati in dovolj gnojiti, ampak to početje pomeni tudi velikansko oškodovanje našega narodnega gospodarstva, ker smo izgubili velikansko premoženje, ki tiči v vrednosti živine sploh in smo zlasti izgubili toliko dohodkov od živinoreje. Naša sveta dolžnost je, kar najhitreje popraviti zločin, ki se je nad kmetijstvom in sploh nad narodnem gospodarstvom naredil. Pri tem naj se pa nikar ne zanaša na pomoč iz javnih sredstev, ki v najboljšem slučaju zaradi svoje pičlosti ne bodo prav nič izdala, ampak storiti moramo sami zase kaj uspešnega. Ža-libog veliko število kmetovalcev prav nič ne misli na tako samopomoč. Od vojnih razmer pokvarjeno mišljenje okužuje tudi kmetovalce, med katerimi prav mnogi vidijo vso srečo samo v zbiranju ničvrednega papirnega denarja, pri čemer pa nič ne mislijo na grozne posledice. Sedaj je uveljavljena zopet prosta kupčija z vsemi živili in torej tudi s klavno živino. Če je pa živine malo in imajo ljudje vsepolno onih nesrečnih bankovcev, s katerimi so nas preplavili, pa kupujejo klavno živino po vsaki ceni in marsikateri kmetovalec se zaradi visokih cen polakomni teh ničvrednih bankovcev in proda iz hleva živino, ki bi je ne smel, če količkaj misli na bodočnost Ker se plačuje klavna živina po 10 K in tudi višje za kilogram žive teže, teleta pa še draže, pane ka-terniki mislijo, Bog ve kakšen dobiček stem narede, če svojo živino za tako visoke cene prodajo. Premnogi še niso prišli do spoznanja, da ena papirna krona ne predstavlja več ^one vrednosti, kakor borih 10 vinarjev pred vojno. Če prodaš živinče za 1000 K, nimaš v miznici večje predvojne vrednosti nego 1.00 K, če imaš pa danes govedo v hlevu, je pa to zlato, zato naj te ne moti veliko število bankovcev, ki jih bomo kmalu na kilograme prodajali » Živina v hlevu obdrži svojo vrednost in jo bo obdržala, naj bo veljava papirnega denarja taka ali taka in vrhutega jo v hlevu moraš imeti, če hočeš svoje posestvo obdelovati, izmozgano zemljo narediti zopet rodovitno in njeno rodovitnost trajno ohraniti. Kako naj pridemo zopet do mleka, če ne nadomestimo onemogle krave z večjim številom dobro mol-zečih, kako naj pridemo do delovne živine, če zaradi lakomnosti prodamo vsakega nezrelega voliča in če sploh prodamo vsako tele, ki se skoti, in vse to v napačnem mnenju, da imamo Bog ve kakšen dobiček, če skupimo cel sveženj ničvrednega papirnega denarja. Vsak pameten človek se danes skuša ižnebiti malo ali ničvrednih bankovcev in skuša zanje rajši kupiti kako blago, ki ima trajno vrednost in ki mu ne bo prizadelo znatne izgube, če naš denar propade, oziroma če se uredi veljava nagega denarja, pri čemer naj nihče ne misli, da bo odšel brez velike izgube, če ima bankovce nakupičene in doma v miznici hranjene. Bodite torej pametni, privežite telet toliko, kolikor jih le morete dobro in umno prerediti, saj boste stem svoje blagostanje najbolj ščitili in boste zmožni svoje kmetije zopet v prvotni stan nazaj vpostaviti. Kdor sedaj odprodaja živino, ki je ima odveč, ali ki je ne more prerediti, in kdor ne skrbi za zadostni naraščaj, ta je tat, ki krade iz lastnega žepa in vrhutega niti nima lastnosti tatu iz poklica, ki je prebrisan, ampak je zabit in neumen kakor največji tepec pod milim nebom! Polegtega pa tak kmetovalec ne krade le iz svojega lastnega žepa, ampak je tudi velik škodljivec državnega blagostanja, ki se bo v bodočnosti in v pri-četku moralo najbolj upirati na dobro uspevanje kmetijstva. Te besede se pa sevede ne tičejo udov naše družbe, ki jih štejemo med preudarne kmetovalce, ampak naj so klic udom, da svoje neumne in nepreudarne sosede opozorijo na neumnost, ki jo delajo, če iz lakomnosti in zapeljani po dozdevno visokih cenah prodajajo tjavendan iz svojih hlevov živino, ne da bi poznali sedanje denarne razmere in velikansko važnost dobre in zadostne živinoreje v bodočnosti! G. P. Nasveti našim vinogradnikom. ) Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokav. Vojna je minula iu počasi se vračamo k rednemu življenju. Veliko je vojna uničila, veliko bo treba nadomestiti. Po vojni nas pa čakajo novi časi in nove naloge. Sedaj smo svoji gospodarji in sami zase moramo skrbeti. Ni več tujega jerobstva nad nami, kojega smo bili že toliko navajeni, da smo delali le to, v kar se nas je pahnilo. Sedaj smo navezani sami nase in nihče nas ne bo več rinil ne v dobro, ne v slabo. Zdaj, ko nikoli prej velja Vodnikov klic: „Išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodeš, ak' nisi zaspan." Da, zaspani ne smemo biti in moramo z duhom časa napredovati, kajti kdor stoji, ta nazaduje. To velja zlasti tudi o kmetu - vinogradniku. Bodimo torej pridni, marljivi in napredni, v ponos svojemu narodu. Marsikateri vinograd je v vojni opešal in treba bo novega dela. Pri tem ne delajmo starih napak, ampak vse dolgoletne, dosedanje izkušnje obrnimo v svojo korist. Treba bo pa tudi zboljšavanja kletarstva in organizacije vinogradnikov v svrho napredovanja v vino- gradništvu in pospeševanja vinskega izvoza. V naslednjem sledi nekaj dobrih, na mnogoletni praktični izkušnji slonečih nasvetov. Da ima vinogradništvo v Sloveniji velik gospodarski pomen, o tem ni dvoma, vsaj je Slovenija sama pridelala lani na 47.000 ha površja okrog i1/* milijona hI vina v vrednosti 625 milijonov kron. Sedaj se vino lehko in dobro proda, a kaj bo potem, ko se odpro meje drugih držav, zlasti Italije in Ogrske in ko bodo prometne zveze zopet vpostavljene? Tedaj zna nastati za naše vinogradništvo huda kriza in tej v okom priti, je naša poglavitna naloga. Ali kaže vpričo današnjih visokih cen površino vinogradov razširjevati? Vobče ne! Zlasti ne delajte novih vinogradov v neprikladnih razmerah. Kjer podnebje, zemlja ali lega vinski trti ne ugaja, trt ne sadimo. Pridelek je negotov, stroški veliki, korist mala. Naravne pomanjkljivosti nadomeščati s trudom in z delom se ne izplačuje. Veliko napako stori tudi oni, ki svojo vinogradsko posest ne spravlja v sklad s svojim ostalim gospodarstvom. V tem oziru velja nasvet „malo a dobro*'. Napravi majhen vinograd, a tega dobro, vzorno obdeluj in večjo boš imel korist od njega, kakor da napraviš velik vinograd in ga zanemarjaš. Na vsak oral vinograda, bi moral gospodar imeti vsaj eno odraslo živinče v hlevu več, da pridela dovolj gnoja za vinograd. Brez gnoja ni vinskega pridelka. Ko se razmere urede, bo v vinskih krajih kazalo gojiti zlasti v večji meri živino-in prašičerejo in na polju predvsem pridelovati krmo. To se z vinogradništvom najbolj sklada. Tudi umetnih gnojil bo izdatneje vpo-rabljati. Pri napravi novih, ali obnavljanju opešanih vinogradov, ne delajmo starih napak. Zemljo dobro pripravimo in če treba osušimo. Ne sadimo trt pregosto in ne pregloboko. Sadimo na suho cepljene in strati-ficirane doma vzgojene trte, ker pridemo hitreje do lepega, enakomernega vinograda nego z zelenim cepljenjem. Izberimo za svojo zemljo in lego pravilno ameriško podlago, ki jo cepimo z žlahtno vrsto. Ne mislimo samo na danes, temveč tudi na bodočnost. Danes se vsako vino lehko proda, v bodočnosti se pa bo lehko spečalo le dobro vino. Cepimo torej izkušene, dobre vrste, ki dajejo pri zadostni množini tudi dobro kakovost vina. Pomnožujmo zlasti vrste, ki dajejo dobro belo vino. Kot take priporočam za Dolenjsko posebno: kraljevino, plaveč, veltlinec, španjol za navadna, silvanec, neu-burger, laški rizling in burgundec za finejša vina. Črno vino pridelujejo južne dežele (Dalmacija, Istra itd.) v boljši kakovosti kot ga moremo mi pridelovati. V omejeni množini kaže pri nas pridelovati le črno kavščino (žametovko) za navadna, portugalko in frankinjo za boljša črna vina. Ne sadimo in ne pomnožujmo ameriških direkt-nordečih vrst (Izabelo, Vialo, Noa ali Šmarnico, Hun-tington, Otelo itd.), ker s temi, itak nezanesljivimi vrstami, kvarimo le dobro kakovost in dobro ime svojega vinskega pridelka. Bodimo bolj natančni pri režnji trt. Ne vzgajajmo previsokih trt. Visoke trte slabeje rasejo, manj rodijo in dajejo kislejši pridelek. S pravilno režnjo in z dobrim gnojenjem ohranimo trte vsaj še enkrat dlje v moči in rodo.vitnosti kot sicer. Zatirajmo z vso vnemo in po strokovnih nasvetih veščakov vinske bolezni, kajti te nas lehko pripravijo ob ves pridelek. Ne trgajmo grozdja prej ko dozori. S premalo zrelim grozdjem slabšamo dobroto svojega vina in njega dobro ime. Zboljšujmo pa zlasti kletarstvo. Pripravljajmo vino po novem, modernem načinu, kajti le tako vino rfajde odjemalce tudi v tujih krajih. Snažimo in umno ohra-njujmo vinsko posodo. Brez dobre posode ni dobrega vina. Zboljšujmo svoje vinske kleti. Ne zidajmo več hramov in vinskih shramb, temveč prave vinske kleti. Le v dobri vinski kleti se razvije in ohrani vino v dobri kakovosti. Brez dobre kleti je umno kletarstvo nemogoče. Zlasti pa kličem našim vinogradnikom in mladini: Berite strokovne spise, obiskujte predavanja in tečaje in bodite dostopni pouku in napredku! Trmoglavo t in starokopitnost, se maščujeta nad gospodarjem samim prej ali slej gotovo. Združujte se! Snujte na pravem mestu, pod ugodnimi razmerami vinske zadruge v svrho skupnega spravljanja in razpečavanja svojega vinskega pridelka. To zahteva današnji čas. Kar ne zmore posameznik, se lehko posreči zadrugi z dobrim vodstvom. V združenju je moč. Vsak za vse, vsi za vsakega, to bodi naše geslo! B. Skalicky. VPRAŠANJA in ODGOVORI. M« v »a Kmeti Jako - gospodarska vprašani a. ki dohalajo na slov. kmstl|sko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca*, se načelno odgovaria le v .Kmetovalca*. Odgovori, ki so splošno poačni, se avrste med .Vprašanja in odgovore*, na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka Kočevje Furioso, angl. polk. Haudegen, „ „ o Ribnica Gidran, arab. polk. Perejjjin, „ ,. Krško Cerklje North-Star, angl. polk. Amurath, arab. polk. Nonius, Normanec Matschaker, angl. polk. Dahoman, angl,- arab.- polk. Furioso, angl. polk. Okrajno glavarstvo Kraj postaje Ime in pasma žrebca ■ Kostanjevica Blocksberg, angl. polk. Betyar, » Furioso, „ „ Pluto -Gaeta, Lipicanec Rakovnik Nonius, Normanec Schagya, arab. polk. Gidran, „ Krško • Skocijan Favory, Lipicanec Gidran, arab. polk. Furioso, angl. polk. Furioso, angl. polk. Hroby, Huzulec Št. Jernej Goral, Huzulec Bonec, angl. čistokrv. Furioso, angl. polk. Przedswit, „ „ Uermeny-Nonius, angl. polk. Marzouk, arab. polk. Amurath, arab. čistokrv. Litija Veliki Gaber Schagya, arab. polk. Carabas, angl polk. Przedswit, „ „ Ljubljana (Selo) ... . Razni lahki in težki žrebci Ljubljana Ig-Studenec Gidran, arab. polk. Dahoman, „ „ North-Star, angl. polk. Furioso, „ „ Amati-Blass, Noričan Hermann, „ Ljutomer t Ljutomer Afrikanus, angl. polk. Blocksberg, „ „ Bogdany, „ „ Valentin „ „ Furioso, „ „ Deallor, „ „ Blufl, amer. dirkač. Št. Jurij ob Ščav-nici Nonius, Normanec Nonius, „ Gidran, arab. polk. Dahoman, „ „ Maribor Spodnja. Polskava Gidran, arab. polk. Dahoman, „ „ Gidran, „ ,, Gidran, „ „ Novo mesto Novo mesto Amurath, arab. čistokrv. Furioso, angl. polk. Gazlan, arab. polk. Pluto-Malaga, Lipicanec Okrajno glavarstvo Kraj postaje Ime in pasma žrebca Ptuj Ptuj Carabas. angl. polk. Furioso, ,. „ "Matschaker, angl. polk. Carabas, „ „ Nonius, Normanec Radgona Bučičovci . Przedswit. angl. polk. Przedswit, „ „ Furioso, „ „ Furioso, „ „ Velikovec Goselnavas Gidran, arab. polk. Furioso, angl. polk. Przedswit, „ „ Toborzo, „ „ Brom-Opus, Noričan II. Žrebci v postajah v zasebni oskrbi. i u u »N Dobrava p. Komendi Albin-Wied I, Nor čan Ui ffi Sevnica Gumbert- II, Noričan Arjavas p. Petrovč. Gacha, Belgije Piston, „ Louis, „ Bukovžlak Salamon, „ Podarke, „ Konjice Barnum, Noričan Ložnica Adam-Dietrich, Noričan Balsam - Gregor, „ ID U Male Braslavče Beau-Reve, Belgije Poljše Marquis de Ron, Belgije Prekop Bob, Max II—9, „ Šmarje Cadet - Theseus, Noričan St. Jurij ob juž. žel. Carolus, „ Norbert -111, „ Dobrava p. Komendi Albin-Wied I, Noričan Hedor -III, „ Dragomelj Hedor-III, „ Opus, „ C S Kamnik Dietrich 11-3, „ aj X * Podgorje p. Kamniku Allod-Norbert, „ Št. Vid pri Lukovici Central-Markus II, „ Trzin Luno - II, „ • i ■••.,'■■ •ll ta u cd Kraj postaje Ime in pasma žrebca O .2 b« Stražišče Benno-Brillant II, Noričan Stern-II, „ Naklo pri Kranju Bodo-Georg-II, „ Kranj * Praprotna polica Andre-Berger-I, „ Theseus „ Pristava p. Tržiču Brillant - III, „ Voglje B'ed-Brand-1, „ Liefering „ Ljubgojna p. Horj. Asti-Brillant, „ Herkules-II, „ rt a rt 3 Log pri Brezovici Dietrich 11-11, „ Biber-Herk-II, „ a 'J Laniše Alarm, „ Brest pri Igu Elias, „ Sansnom-I, Belgije Bišl Clairon de Corparti, Belg. Castor, „ Juriški dol Trouton, „ Veinard, „ Radahova Nickel, „ u O Slovenska Bistrica Nero, Noričan Polux, „ u rt % Spodnje Hoče Coquet, Belgije Max de Longpont, Belgije Spodnji Porčič Back, „ Marcel „ Spodnji Radvanj Dietrich, Npričan Zerkovce Blass, „ Obrž pri Središču Grimming, „ Luno, „ Apače Ariel-Tristan, „ Ahorn - Dietrich, „ Gabernik Rameau, Belgije Geant - Goliath „ 'j? Gaj ovci Martinet, „ Oi Hardek pri Ormožu Aflenz-Robinson, Noričan Levanici Marquis de Ron, Belgije Maretinci Bari - Printemps, Belgije Mezgovci Abendstern, Noričan Mihovci Bravo, Noričan Podvinci Calvados, Belgije Okrajno glavarstvo Kraj postaje Ime in pasma žrebca Savci p. Sv. Tomažu Bandit-Ernst-1, Noričan Pollux-IV, „ P-, Slovenja vas Kruger, Belgije Trnovski vrh Brabant, ,, Radgona Orehovci Ernst-II, Noričan Brillant, „ Bled Artus - Trumm -1, Noričan Bohinjska Bela Cilli-Stern-II, „ rt Češnjica v Bohinju Abdul-Pascha, „ Norbert - III, „ O •v Hraše pri Lescah Carlo-Max-II, „ Georg-IV, „ & Podhom pri Bledu Georg-III, „ Triglav, „ Žirovnica Adrian - Gregor - II, „ Colonell-Blas-II, „ Zgornji Otok Agis-Pascha, „ Romeo - II, „ o u t3 Spodnja Muta Castor - Opus, „ rt O 'čT Sv. Martin Adonis -1, „ Barbarosa- Aal, „ /s strani 30 K, na >/e strani 40 K in na >/u strani 20 K. Dru-iabnikom 10*/» popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slove.iske kmetijske družbe; tisk J. Blasrfika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 7. V Ljubljani, 15. aprila 1919. Letnik XXXVI JSAala naznanila. Za vsako besedo Je naprej plaiati 20 vinarjev v den»r|u ali znamkah, sicer se naznanila ne ohiavijo. Upravnlštvo ne prevzame posredovanja. 7ininnnf!ri I Sauerman - Kerberjevo krmilo, kot UlVlIlUl Bjul I najboljša krma za goved, prašiče in konje je po dolgem času zopet došlo. Učinkuje; hitro rast, povzdigo inoiznosti, okusno krmo in čvrsti nastavek mesa in masti. Naročite, da se prepričate! 1 zav. 5 kg K 14 80, 10 kg K K 9 50. Glavna zaloga in prodaja: Milan Kravanja, Begunje pri Rakeku. 85 C liho nnhp (iurčke) kupuje po najvišjih cenah Uilllli yUUG tvrdka M. Geršak & Co„ Ljubljana Kongresni trg 10. 119 ima vedno naprodaj I. Taufer, apnenica, Zagorje ob Savi. 17 Majboljše apno__ Jabolčnih drevesec triletnih, ki so rasteče, in dobrih vrst i. s, Baumanova teneta, zlata reneta, štajerski mašančkar, tafelni zelo lepi, ki se do junija zdrže, štajerski moštar Paier-Hubert zelo rodoviten, žalostinke itd.; hrušovo drevje večina mo-štarice, nekaj tudi žlahtnih, klapovke, Napoleonovke itd. in precej hruaovih prttlikovcev žlahtnih vrst, avranžarce, klapovke, itd. ima po primernih cenah naprodaj Andrej Hafner, pos. in sadjerejec, Dor-farješt. 14, pošta Skofjaloka. 31 On 40.000 ameriških ključev, K cepljenje trt odda kmetijska podružnica v Mokronogu. Cena za 1000 kom. K 25.' Tozadevna naročila prevzema Iv. Prijatelj, Tržišče (Dolenjsko} 32 HOPCnjCOO seme zna^najb^še^žope" razpošilja Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek po 3 K liter; pri odjemu nad 10 / pa po K 2'70. Pesa za krmo mainutovka, velikanska valjasta po K 8-— liter; pri odjemu nad H) litrov po K 650. 64 VI VI PILE ŽAGE " " ORODJE ™ " za vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Koutny, ipecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70 Težka krava s tretjim teletom proda Ivan Dolšina, p. Vel. Lašče. 87 Lepega sivega bika 16 mesecev starega, r „ ____„ _____ ima naprodaj Franc Pozelnik, Skerlovica pri Orteneku. 79 ŠfcililllihD 73 *z'dati. strešno lepenko, samo-UibUlIllintj kol.tice, škarje za trio, sesalke, že-zelne in gumijeve cevi, mrežo navadno in pocinkano, za ograjo, žico, žeblje, sekiie, kopače, zidarsko, kovaško orodje in drugo železmno nudi A. Sušnik Ljubljana, taloška cesta 21. _____82, Semenski grah ffi rTV"*?™ ieposestnik v Žalcu. ___86 15B0 jabolčnih dravesc^r^tvot Šmarci, pošta Radomlje. Cena: za boljše vrste 4 K, za slabše vrste 3 K. .__87 Zamenjam slamo KcŠŠŠSŽ^t 3! p. Št. Vid nad Ljubljano. __88 Močan dvovprežni voz ^f^M; Češnjica 58, p. Boh. Srednja vas. 89 Dobro ohranjen brzoparilnik po ugodni ceni proda. Černe, Zg. Šiška 25, LjLbljana 7. 90 llinrba 14 mesecev starega, lepega, ki bo spojil lllinu, soben za pleme zamenja za te- IIco Franc Derling, Hlebce 14, pri Lescah, Gorenjsko._ .__91 Kot vezilo za šparone T^TkVl klopčičih po 3 do 4 kg brata Vošnjak, Ptuj. 92 Kupim več panjev terski, Cerklje ob Krki. 93 Enega ali dva mlada prašička kupim za ceno po dogovoru. Jera Pogačnik, Zalog. Dobrega psa-čuvaja Vižmarje p. St. Vid. za na verigo kup Andrej Kregar, 100 Dveletna kobila paše, se proda za ceno po dogovoru. Poizve 3e pri Tomažu Pretnar, posestniku v Žirovnici 29, Gorenjsko. 101 Prodam dva dveletna krasna žrebca težke pasme, eden popolnoma črne, drugi rujave barve, ter 7 lepih polletnih plemenskih merjascev veiike bele pasme, koji se tudi posamezni razpošiljajo. Cene po dogovoru. Alojzij Šmit, veleposestnik, Juroklošter via Laški trg. 102 Plemenskega bika cikast, star 15 mesecev je naprodaj pri Severin Rozman, Zgorni Otok p. Radovljica. 103 Zamenja se močan vol ftffJ^A krave mlekarice pri Ivan Goljaiju v Pod-gori, Št. Vid pri Ljubljani. 104 Kupim brejo kravo vožnje in dobra molznica. Istotako kupim par mladih pujskov jorkširske pasme za pleme. Ponudbe z navedbo cene na Aiton Slodnjak trt-ničar in posestnik, p. Juršlnci pri Ptuju. Štaj. 105 in psa čuvaja kupim ali Kravo mlekarico Gabriel Eržen, Zapuže pri Lescah 106 Prodam eno kolo eno kolo za jermen, ki je 45 cm visoko, 15 cm široko. Niko Ahačič, fužinar in posestnik, Tržič, Gorenjsko. 107 Veliko mlafilnlco Podlipi 23, p. Vrhnika. prodam ali zamenjam za ročno. Fortuna Matevž v 108 Jlfa Separator' Teza za mlekarstvo, z 250 -300/ prostornine proda za ceno 300 K upra-viteljstvo štajerske hranilnice, pošta Lehnik pri Ptuju.' 109 Vprego za par konj težko vožnjo ima naprodaj Mirko Weinbergcr, Zagorje ob Savi. 110 1000 kilogramov slame rega volICKa in 8 mesecev starega junca za mlado na pol krejo kravo. Cena po dogovoru. Ivan Černe, Zgornja Šiška 25. 111 Semenjski češenj ' za ceno po dogovoru Janez Novak, Gorenjavas 29, p. Ribnica na Dolenjskem. 112 Cni9 f.Snl naše zrnate kave nadomestek, UUJO lluUI prodaja za seme 1 kg po 6 K po povzetju ; proda tudi 50 grmičkov lepega >šni-tleka« po 1 K grmiček, (2 leti stari grmiči so prav lepi), daje gomolje od cvetlice „Iris gerinanica" to je vrsta lilije, ki krasno cvete v več barvah 1 gomolj 50 v, 10 komadov 4 K s povzetjem pošilja Ivan Polenek v Črnomlju. 113 Kmetovalci, sadjarji vinorelci! sedaj košarice za razpošiljanje sadja, kak Rmetovalci in vinogradniki SVobV umetna gnojila (kalijevo sol) pri krški podružnici po isti ceni kakor v Ljubljani. 114 UlDlKbi nnni kupuje v celih vagonih volnena IHEVSKI gnoj predilnica in tkalnica Glanz-mann & Gassner v Tržlžu. * 115 Naročite že kakor tudi jerba"sc za gospodarstvo in drug pletenine, ki jih izdeluje in razpošilja .Plctarska šola taboriščne uprave v Strnišču pri Ptuju". 116 Pozor vinogradniki in kcnjerejci! Naprodaj imam v vsaki množini lo .000 komadov najfinejših gumijevih trakov za zeleno cepljene trte po 30 vin. kos, ter 3 po 8 mesecev stare žrebice po dogovoru. Avguštin Zajec, pošta bela Cerkev Dolenjsko. 117 Imam 300 litrov sliv^ke ŽT^Vo- govoril. Colarič F., Slinovce št. 3, Dolenisko 118 Kravo čistokrvno sivo montafonko zamenjam za konja, pripravnega za te<, čeprav ni zanesljiv za težko vožnjo. Franc Fajdiga v So-dražici. 119 ISO dobro ohranjenih panjev drugi so kranjiči, končnice slikane od Lta 1849 naprej in še nerabljen, dober ročni mli i proda Polona Vovk. Jesenice. 120 Upravništvo »Kmetovalca" sprejema le primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno povoljen uspeh, kajti »Kmetovalec" izhaja (dvakrat mesečno) v 25.000 Izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih pokrajinah v Avstriji. • (6) Slovenska KMETIJSKA DRUŽBE KRANJSKA —•20 1-60 je izdala in prodaja naslednje knjiSe: Cena K 2. Fr.Stupar: Apno Y kmetijstvu —'30 3. Fr. Stupar: Navodilo, kako jo sestavljati poročila o letini . 6. M. Kostanjevec: 0 užitninl od vina In mesa . . . 8. Boh. Skalick^ Siljenje a!l kaljenje ameriških ključev —'30 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na CeSkem . . . —'70 11. Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —'30 12. Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirju. (B. Skalicky).....—"BO 13. 0 sestavljanju in setvi travnih meianlc. (Weinzierl-Turk) 1*— 14. A. Sivic: Poljudno navodilo 2a merjenje lesa .... 1B0 16. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 1*— Dr. O. Pirkmaier: Vprašanje naše prehrane . . . 2 — 48 raznih gospodarskih navodil po 20 rin. komad. SLi)MOREZNI[E mlatilnice za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, tri-jerjl, stiskalnice za sadje in grozdje, mlini za grozdje, decimalne tehtnice po 200 kg z uteži, kotle za žganjekuho, kljinje za slamo-reznice, ročne mline za mletev moke itd. so v veliki izberi vedno v zalogi. Drugi poljedelski slroji se pa lahko naročajo pri tvrdki Zaloga poljedelskih strojev Frane HI t ti od Ljubljana, Martinova cesta št. 2. Opeko, živo apno, cement v celih vagonih oddaja po primernih cenah transportna in premogovna Ivrdka (47) F. 8 9. UHEH Ljubljana, Šelenburgova ul. 4. Ako rabite vrtna ali poljska - semena - (22) Trgovina s semeni Sever 8 komp. Ljubljana. SLOVENSKA KMETIJSKA DRUŽBA je dala naslednja 10 »GOSPODARSKA NAVODILA" posebej ponatisniti iz .Kmetovalca" in jih oddaja komad po 20 vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. I. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. 7. Gnojenje vinogradov. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. 9. Ciste drože in njih raba v kletarstvu. II. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje. 12. Kako se pripravlja dober vinski kis. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 21. Bradavice pri domačih živali!:. 23. Kisli črviček. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 26. Naprava petiota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja (ki- . penja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina. 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 32. Zavrelka. • 34. Trtna plesnoba. 35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. 36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. 37. Kislost (kisloba; in razkisahje vina. 38. Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale. 11. Močno krmilo .ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev. 13. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pret" škodo po živini, ki se pase. 45. Kaj je presnavljanje v živalskeir. telesu? 46. Kaj so bradavice tgobe) in kake jih odpravimo? 48. Kožni izpuščaji pri prašičih. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem. 52. Sredstva proti trtni plesnobi. 53. Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 55. Konserviranje sadja brez sladkorja. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 57. Snetjavost pri žitu. 58. Kako se jajca ohranijo. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje? 61. Kdo se naj še zglasi zu državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ? 62. Presojanje krmil po škrobnih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo. 65. Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)? 67. Zatiranje trtnih bolezni spomladi. DRUŽBENE VESTI. Dopošiljatve denarnih zneskov. Slovenska kmetijska družba dobiva od raznih strank denarne zneske po poštni nakaznici in položnici, ne da bi bilo na teh navedeno v kake svrhe se upošilja ta denar. Naprošajo se torej vse stranke, naj na nakaznicah ali položnicah natančno navedejo namen vposlane svote, na pr. za udnino, število udov, naročba semen, vrsta, ali drugih potrebščin. Zneski, ki so namenjeni ribarskemu odseku Slovenske kmetijske družbe, naj se naslovljajo na družbo z dodatkom „za ribarski odsek". Taka natančna označba je za računski oddelek kmetijske družbe neobhodno potrebna, če hočemo omejiti razne reklamacije in terjatve. * Modra galica za škropljenje trt proti peronospori je od strani Slovenske kmetijske družbe že davno vsa naročena v Nemški Avstriji in je tudi plačana. En del te modre galice je že došel, z dopošiljatvijo ostanka je pa velik križ, ker so na železnicah kar naprej velike ovire in tvornice tožijo, da modre galice zaradi velikega pomanjkanja premoga ne morejo dovolj hitro izdelavati. Družba seveda priganja na vse kriplje, da bi dobili naročniki modro galico pravočasno v roke, vendar vnovič izjavlja, da v takih razmerah ne more prevzeti nikakega jamstva. Pri tej priliki družba objavi, da bo bržkone prisiljena oddajno ceno modri galici nekoliko zvišati, ker so zraven prišli stroški, na katere ni poprej računila in so sedaj tudi voz-nino na železnici podvojili. Vinogradnikom in sadjerejcem I Slovenska kmetijska družba je pravkar prevzela naslednje demobilizacijsko blago, namenjeno in primerno povečini vinogradnikom: 216 komadov večjih prevoznih škropilnic (pump) za drevje in 196 „ manjših nahrbtnih „ za škropljenje trt (nekompietnih) za belenje itd.; 300kom. različnih motik; H50 čopičev za desinfekcije, belenje itd. — Družba pripominja, da glede kakovosti in kompletnosti tega blaga ne more prevzeti prav nobenega jamstva in da zato te stvari ne bo oddala na navadna pismena naročila, temveč le onim podružnicam in drugim kmetijskim korporacijam iz vinorodnih krajev, ki sami pravočasno odpošljejo v Ljubljano kakega pooblaščenca, da nakupi in osebno izbere večje število teh strojev, ki jih potem takoj odvzame iz družbenega skladišča. * Slovenska kmetijska družba Ima za svoje ude v zalog-l sledeče kmetijske potrebščine: A n t i a v i t v varstvo setev pšenice, turščice, graha grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, l/t kg za K 9 50, Vi kg za K 5 50, Va kg za K 3 —, 50 g za K 160. * Apneni dušik 18/al »/o P° K HO"— za 100 kg takojšne prijave sprejema družba neobvezno Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 18 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. Brusni kamni, navadni po K 1"—, boljše vrste po K 2"— komad. Čopiče za belenje po K 1"— komad. »Ergofor«, fiziologični železo-apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo : pri konjih...........po 2—4 ne polne žlice , pri govedi ........... 2—6 „ „ „ pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En Zavoj tehta 1 kg ln stane 20 K. Kmetijska družba sama nima izkušenj s tem praškom, vsled tega ne more jamčiti za uspeh. Želela bi pa, da se preskuša to sredstvo tudi v naši deželi in da podajo svoje mnenje o niem posebno kon erejci, še preje pa morda kočijaži in vozniki, ako je pri konjih ta pripomoček kaj dobro učinkoval, kakor piše živinozdravski lisi na Dunaju. Ako se oglasi dovolj naročnikov, bo družba priskrbela tudi to sredstvo svojim članom. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn oku ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itc stane kg 7 K. Fenolltaleinov reagenčni popir, ki se rabi pr napravi trsnega škropiva, pola ali zaklopnica po 1 K. Galun po K 240 — sto kg. Inkarnatna detelja. Ta krmska rastlina je zelo primerna rastlina za kraje z milejšim podnebjem, kjer rase trta. Seje se jo samo, rase hitro in daje v najkrajšem času obilo tečne krme za govedo. Seje se jo 14 do 20 kg na hektar ali 7 do 10 kg na oral. Daje sicer le eno košnjo, ta pa je izdatna. Priporoča se torej vsem živinorejcem, ki si hočejo pridelati zadostne krme, da si jo letos posejejo. Slovenska kmetijska družba oddaja seme inkarnatne detelje po 6 K za kg. Kdor si jo hoče naročiti, naj to nemudoma stori, dokler je še kaj semena na razpolago. Klajno apno po K 160"— sto kg z vrečo vred. Po pošti se klajno apno posameznikom ne razpošilja, vpo-števajo se le skupne naročbe podružnic z največ 100 kg. Melior, preskušeno sredstvo proti peronospori ni trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.) Modra galica. Ker se je železniška voznina odkar je družba ugotovila ceno modri galici podražila za sto odstotkov in ker tvornice računajo letos tudi sode i. s. po 10. kron za sto kg vsebine ali po K 25'— komad, zato ne bo moglo ostati pri prvotno določeni ceni približno šestih kron. Tudi delavske mezde so se v Nemški Avstriji med tem znatno zvišale in tvornice računajo družbi z ozirom na izpremenjene razmere - vsakovrstne manipulacijske stroške v znatni izmeri. Družba se je zato odločila, da zaenkrat vpostavi ceno K 6'30 za kilogram franko Ljubljana in da ne bo vračala stroškov za voznino, prevažanje in raztehtanje. Razdeljevalnice pa imajo zato pravico, oddajati modro galico v pokritje teh stroškov za primerno višjo ceno, vendar pa ta povišek nikjer ne sme znašati več kakor 50 vinarjev pri kilogramu. Pri pošiljatvah izpod celega soda bo družba galico računala po K 6'50 za kilogram. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1"40. Natrijev bisulfit se rabi kot nadomestno sredstvo za žveplo v kletarstvu, v prvi vrsti za žveplanje sodov in vina. V to svrho ga zadostuje le mala množina, in cena mu je K 1'40 kg. Kako se rabi natrijev bisulfit v kletarstvu, dobimo opisano v 1. številki letošnjega »Kmetovalca« na strani 3. Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za koze po K 29"—, z žično cevko za goved št. 3466 po 15 K. Sladkorna pesa po K 8'— kg Semenski krompir Posrečilo se je kmetijski družbi dobiti nekaj vagonov semenskega krompirja, ki ga bo oddajala svojim udom za spomladno saditev. Krompir je slavonske dobre vrste in bo najbrž dobro uspeval tudi v naši zemlji. Če pa kateri kmetovalec nima zaupanja do tega semena, naj posadi svoj domači pridelek, ki ga je namenil za prehrano, tujega naj pa uporabi namesto tega. Vendar je priporočati, naj vsak posadi vsaj nekaj tujega gomolja, da poskusi, ako bi dobro uspeval na domačih tleh. Krompir se bo oddajal naložen v vagonih brez vreč po 90 K za 100 kg, v vrečah pa po 100 K za 100 kg. Naročila se sprejemajo takoj. Seme detelje lucerne ima družba zopet na razpolaganje in ga oddaja svojim udom po 20 kron kilogram. Vreča se posebej računa. Seme je jako lepo jamčeno brez-predenično, jamčeno zadnje letine. Priporočamo udom nakup tega blaga. Podružnice, ki jim družba na prvotno naročilo ni mogla lucerne poslati, naj naročitve ponovijo. Seme domače detelje po dnevni ceni kg do 20 K — vrečica in poštnina se posebej zaračuna. Semenska pesa. Seme izvirne severonemške rumene in rdeče Mamut krmilne pese K 24"— kg. Tobačni izvleček in tobačni prah sta družbi pošla. Ker ta dva predmeta tobačna režija zopet splošno oddajala potom trafik, ju družba ne bo imela več na zalogi in naj ju udje zahtevajo v trafikah. Tobačni prah po 60 h kg. Travno seme, mačji rep K 8"— kg. Trakove za vezanje snopov (enostaven motvoz) v klopčičih po 2000 gr po K 12 — kg. Trtne škropilnice »Viktoria« po K 128"— komad dobi družba v kratkem z Dunaja. Uspulum po 50 gramov za 2 K in po.100gramov za K 3 60 Žveplenokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram. Viktor Korsika trgovina s semeni Ljubijana, Kongresni trg. Priporočam svoja preizkušena in priznano pristna ter dobro kaljiva zelenjadna, poljska in cvetlična semena. Cenik za 1. 1919 je izšel in je vsakomur brezplačno na razpolago. Prosim, ozirajte se natančno na moj naslov! (21) Novodobne škropilnice vbae in škodljivcev na trtah, sadnih drevesih in drugih rastlinah. Škropilnice proti peronosporl, žveplalnilše, škropilnice za razpršenje apnenega beleža, . (12) škropilnice v svrho razkuževanja, škropilnice za žvepleni ogljik izdeluje in razpošilja najstarejša, 1. 1882. ^ustanovljena specialna tvornica za vinogradniško [orodje, kletarske stroje in kovinske izdelke Franc \echvlle Dunaj, (Wien)., Margaretenstrasse 98 KI. Najboljše neprekosljive brusne kamne kakortudi izvrstne (35) priporoča tovarna brusnih izdelkov H. Hermetter, Rogatec, si. Štaj. J. Komatič, dolgol. zastopnik znane tvrdke K. in R. Ježek, Biansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče it. 11 Nadalje priporočam dobro znano tovarno WELSIA katera izdeluje izvrstne brzoparllnike vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (40) Decimalne tehtnice cimentirane vseh velikosti, z uteži vred. Sprejemam naročila na alamorezne nože. Cene po dogovoru. Kmetovalci 1 Denarni zavodi 1 Cementna (n) strešna opeko najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Gozdarske in gospodarske zadruge! Berite! Lesotržcl! Berite I A. ŠIvic i (9) »Poljudno navodilo za merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rasto-5ega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega In razžaganega lesa. Pridelane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje obiik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali razlagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena knjigi proti predplačila za ode c. kr. kmet. dražbe K K 1-50. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. (3i MM zalogo vsoftovrst* nih poljedeljsliih strojev iz najsloviteiših avstrijskih tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic ..BELSIfl". Vlnometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni Onpriia ANTON K9ND Ljubljana, Židovska ulica 1. s Poštne hranilnice račun štev. 828.406. Telefon štev. 185. Ustanovljena llliz. Kmetska posojilnica registovana zadruga z neomejeno zavezo a v LJUBLJANI e ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 2 °|0 (2) brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kroti. = Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. =====