UNITY
Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
GLASILO SLOVKN8KEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
STEV. (No.) 65.
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. APRILA — WEDNESDAY, APRIL, 23, 1924.
LETO (Vol.) X.
Francija sprejela reparacijske pogoje brez pridržkov.
POINCARE ZAHTEVA TAKOJŠNO AKCIJO GLEDE SPREJETIH POGOJEV. — ZAHTEVAL PA BO GOTOVE GARANCIJE ZA IZPOLNJEVANJE ISTIH.
Pariz. —
je včeraj
Francoska vlada uradno sprejela predloge ameriškega ekspertnega strokovnjaka Dawesa, ki je izdelal načrte, na podlagi katerih bo mogoče Nemčiji odplačevati vojno odškodnino zaveznikom.
Poincare je z načrti popolnoma zadovoljen in pravi, da jih je Francija pripravljena sprejeti brez vsakih pridržkov, le zahteva za izvrševanje pogojev temeljitih garancij, t. j. direktne garancije od Nemčije same in zaveznikov garancijo obrambe za slučaj nemške agresivnosti.
V kratkem bo sklicana posebna konferenca vseh zaveznikov, katerih zastopniki bodo določili definitivne pogoje in nato bodo pozvali na konferenco Nemčijo, ki bo morala pogoje sprejeti in podpisati nove reparacijske pogodbe.
-o-
Trocky se jezi na one, ki nočejo priznati Rusije.
Moskva. — Poroča se, da je ruski vojni minister zadnje dni začel zopet javno nastopati v večih uralskih pokrajinah. Imel je več političnih govorov, v katerih je ostro obsojal Ameriko in Francijo, ker slednje niste še priznale sovjetske vlade.
-o-
Poulični železničarji zastav-kdli na Kubi.
Havana. — V tem mestu počvia ves prevozni sistem poulične železnice. Ker družbe niso hotele ugoditi železničarjem, kar so zahtevali, so včeraj vsi do zadnjega odložili svoja dela in odšli na stavko.
-o-
Poljska imenovala novega poslanika za Ameriko.
Warsava. — Poljska vlada je odpoklicala sedanjega poslanika v Washingtonu Ladi-slawa Wroblevskija. Na njegovo mesto baje pride bivši poljski zunanji minister Ivan Dombski.
BANKIR USTRELJEN, KO JE NAPADEL BREZ POVODA DELAVCA.
RAZNE YESTI.
NEMČIJI PRETI NOVA REVOLUCIJA.
— Louisville, Ky. — Organizacija dijakov in dijakinj v	j _
Louisville, katera je zoper	Militarist prihajajo na pvrš-
vojno narašča. Imeli so sejo,	je in hočejo državo zopet
na kateri so se izrekli, da so	. militarizirati.
zoper vsako vojno, ker sma- |	_o_
trajo vojno za nekaj nepra-!	Berlin. — Zmaga naciona-
Iz Jugoslavije.
STVARNA SLIKA, KAKO SE GODI SLOVENCEM POD NEPRAVIČNO SRBSKO ( 1 NTRALISTIČNO VLADO. — DRUGE DROBNE VESTI.
Sodi se, da ni bil pri pameti.
Colorado Springs, Colo. —
Watson D. Shaw, 55 let star, predsednik Faunten banke je \ morilnem namenu napadel farmarskega delavca Henri Hill-a, spečega v postelji.
Po izpovedi bankirjeve žene je Shaw napadel svojega delavca, kateri je pri njemu že petindvajset let, kot delavec na njegovemu obširnemu i zemljišču. Napadeni' vstane ter s pomočjo bankirjeve žene se mu posreči zapreti Sha-wa v kopalno sobo, iz katere pa le ta uide skozi okno, nakar vzame Hill puško v namenu, da le rani bankirja. Kroglja pa zadene tako nesrečno, da je bil Shaw na mestu mrtev.
Mrs. Shaw pravi, da ni imel njen soprog nikakega povoda za napad in da tudi ni bilo nikoli nikakega prepira med njima,
ISIika sedanjega položaja v parlamentu.
.	mM Kakšna izprememba v par
vičnega, kakor tudi nekrist-[listov pri prihodnjih volitvah letih ! Ob sprejetju centralisti-janskega, m da ne primejo za v Nemčiji bo več ali manj po- Une vidodanske ustave je bila orožje pod nobenim pogojem, (vod protirevolucije, katera |cela država en sam velik praz-tudi če je v obrambo svoje zna imeti dalekosežne posle- nik! Vse se je radovalo in kli-države.	dice.	calo slavo velesrbskim mogot-
Po informacijah, katere iz-.cem in njegovim slovenskim virajo iz središča nacionali- ier hrvatskim pomagačem ter stov se je izvedelo, da če do- pričakovalo mano, ki jo bo ro-bijo oni krmilo vlade v roke, i sil centralizem iz Belgrada. bo njih prvi korak ultimatum pa je začela rositi
mana
— Berlin, Nemčija. — Dr. Max Sostarijo naravoslovec je dokazal da imajo zveri čut za godbo. Šel je v zveri-njal4 s svojim kometom in,	...
ko je začel igrati, so ga najpr- ?ranclJ1 z zahtevo, da se mo- Prav taka in še malo drugač-vo zveri debelo gledale, na Tajo vs« tuje trupe odstraniti to pa se podale vsaka v svoj \z nemškega ozemlja, tudi bo-
kot ter poslušale.	,0 .postavi1.1 Nemčijo nazaj na
vojno stališče in pričeli z na-
— Peoria, 111. — Dr. Charles Zeigler je umrl v tukajš-
bori po celi Nemčiji, tako, da bojo lakho razpolagali z več-
>
Ženska bila napadena z nožem, ko je odpirala vrata.
V Chicagi na 684 North fay cesti je odprla vrata ko je čula trkanje. Ni se pa malo prestrašila, ko zagleda pri vratah neznanega človeka, kateri je bil pijan, z nožem v rokah in komaj da se je zavedla jo je že neznanec sunil dvakrat z nožem, nakar je od-bežal. Neki sosed to videč s^oči za neznancem, ko ga dobiti, tudi njega sune parkrat z nožem, nakar odbeži, ne da
. 8e moglo dognati, kecjo da Je bil.
Oba ranjena so odpeljali v bolnišnico.
7". rz.,Galvestona Tex. po-J?il?JO' **a se Je vpeljala di-paroplovna zveza med >m in Danzingom —
rektna
ŠIRITE LIST EDINOST
Umoril svojo ženo na velikonočno nedeljo.
Joseph Scilleato iz Chicage je živel narazen s svojo ženo s peterimi otroci. Zena mu ni bila zvesta vsled tega sta se vedno prepirala, nakar je šla ona proč od njega, s sabo je tudi vzela vseh pet otrok.
Ne Veliko nedeljo se mu pa je zahotelo biti v krogu svoje družine, na kar se napoti proti stanovanju svoje žene na 736 South Hermitage avenue.
Prišedši tja se je par ur i-gral s svojimi otroci, obenem pa prepiral s svojo ženo, katera pa ko se ga je naveličala poslušati odide v drugo sobo. Končno se žena napravi ter odide iz hiše. On ji sledi. Hčerka v starosti 13 let hiti k oknu ter opazuje, kako sta se pred hišo prepirala, nakar on potegne revolver ter jo ustreli.
Scilleato je bil takoj prijet ter odpeljan v zapor, otroci pa so sami obhajali žalostno Veliko nedeljo.
-o-
Roparji napadli igralce kart.
New York. — Pet mladih čedno opravljenih banditov je stopilo v zadnjo sobo Bronx Cigar štora, kjer je igralo 40 oseb karte.
Z revolverji v rokah so i-gralce prisilili v kot, nakar so jih olajšali za $12.000, kakor vso zlatnino kar so imeli pri sebi, na to se pa prijazno poslovili, ne da bi pustili kako sled.
-o-
— Iz Aten na Grškem poročajo, da je pri volitvah dobila republikanska stranka 758,742 glasov monarhistična pa 325.322.
ni bolnišnici na poškodbah, jim številom vojaštva. Nacio-katere je zadobil, ko je koli-;nalisti pa bodo kot kažejo zna-diral s svojim avtom, v avto; menja skoro gotovo zmagali Dr. James Campbela.	pri volitvah.
— Yuma, Ariz. — Poroča se, da je živinska bolezen v tamonjemu kraju odpravlje-
Dečka usmrtil električni tok.
Halej McKenna star 18 let na in razkuževalnica zaprta.^ iz Cedar Rapids, la. je posku-
— Mrtvega so našli Tom šal odvozljati zmaja, kateri se
Englina iz Chicage živečega na 1136 West Congres cesti na neki ozki ulici z rano na glavi in obrnjenimi žepi. Domneva se, da je mož v pijanosti padel, kjer je obležal, dečki so pa to priložnost porabili ter pobrali, kar je imel po žepih.
—	San Francisco, Cal. — Poročnik John Benton ameri-1
kanski vojaški letalec in ne-' Prezident ka ženska, kot sopotnica v trgovskemu letalu sta padla iz visočine 1000 čevljev in čudno, ostala ne poškodovana.
—	Na mestu je bil mrtev 50 let stari Frank Mencing iz Chicage, ko je bil zadet od vlaka Burlington železnice v Brookfield, Ifl.
—	National City Bank v New Yorku je napravila ponudbo mestu Rotterdam $6,-000,000, katero ponudbo je mestni svet v Rotterdamu o-dobril.
—	Stroudsburg, Pa. — Mary Lebar stara 99 let s pipo v ustih je prišla v pisarno za ribiško dovoljenje. Drugi dan je že lovila kadeča svojo pipo ščuke. Pravi, da že kadi 70 let.
—	Montclair, N. J. — Dva ognjegasca sta bila ubita pri gašenju nekega ognja, ko je električna žica, v kateri je bi-trgala ter ju udarila po obralo 2.400" voltov moči se od-zu.
—	Leipzig. — Francoski kapetan Darmant, kateri je bil obsojen špijonaže v Nemčiji je bil izpuščen, za kar je pa Francija mogla izpustiti pet nemških jetnikov.
—	Washington, D. C. — Poroča se, da ker pride v Združene države potom tihotapstva skozi kanadsko, kakor tudi meksikansko mejo veliko nezaželjenih naseljencev, se bodo straže ob mejah pomnožile. Pomožni delavski
je zapletel v električno napeljavo.
Deček vzame konec žice, na katero priveze kositerna-sto škatlo, katero začne metati v zmaja, z namenom, da ga zbije raz napeljave.
Ker pa je bil v napeljavi močan tok je, ko se dečkova žica dotakne napeljave, ga na mestu usmrtil.
o-
Coolidge ima večino.
Washington, D. C. — William Butler kampanjski manager prezidenta Coolidga je rekel, da je zmaga gotova, kajti Coolidge ima 563 delegatov, toraj 8 večine.
-o-
Vulkan ogroža prebivalce Filipinskega otoka.
Iz Manila poročajo, da je prebivalstvo na otoku Batan v velikih skrbeh radi močnega bruhanja vulkana, kateri ogroža vas San Dionisio, katera je oddaljena samo tri milje od vulkana.
Bruhanje je tako silno, da je vse daleč na okrog opusto-šeno. Vničujoči plini ter goreče kamenje se vali doli po hribu, tako da zgleda vsa o-kolica, kakor opustošenje po veliki vojni.
Guverner je preskrbel vse varstvene naredbe, kakor tudi za preseljevanje domačinov na varno.
• Poročilo pravi, kako žalosten je prizor, gledati domače prebivalce, ko so primora-ni zapustiti svoja stara ognjišča.
-o-
Veliki plen poštnih roparjev.
V St. Paul Minn., so na postaj* trije roparji napadli poštne (uslužbence, ko so ravno iz vlajca nakladali na voz pošto.
l?anditi so se pripeljali v velikemu avtomobilu in pri-
silili uslužbence, da so jim iz-tajnik Henning pravi, da pri-i ročili poštne vreče, v katerih
de petkrat večje število osebjje bilo $50.000 tvrdke Ar-v Združene države ne postav-j mour & Comp. namenjeno za nim potom, kakor pa postav-j izplačilo delavcev omenjene nim.	kompanije.
na, kot smo jo prerokovali, pa ob splošnem prazniku za hip umolknili, češ, kdor ne razume besedi, naj čuti dejanja.
Pa je začela rositi centralistična mana: popetorjeni davki, kuluk, naši fantje v Ma-cedonijo, zanemarjene ceste, bolnice, šole, reduciranje vestnih uradnikov, propadanje železnic, posrbljenje žendarme-rije, korupcija, podkupovanje, gaženje zakonov itd. In danes že stoji slovenski kmet pred praznimi hlevi, s prazno mošnjo in z žalostno bodočnostjo pred seboj. Vse to je bila centralistična mana, ki so jo s centralizmom rosili nas radikali, liberalci in samostoj-neži. Še nekaj let — pa bomo narod popolnih beračev — bogati bodo le srbovski pomaga-či belgrajskega centralizma.
Našim besedam niso hoteli vrjeti, vrjeti so morali dejanjem. Žal, da so ta dejanja stala nekaj stotin milijonov slovenskega premoženja.
In danes se bije strašna vojska v Belgradu — na eni strani poštenost, demokratcija in zavest pravičnosti — na drugi strani vsi tisti, ki jim je država molzna krava, ki ima svoj gobec v Sloveniji, molzejo jo ....pa srbski radikali, slovenski in hrvatski liberalci v Belgradu.
Že zadnjič smo povedali, da bo najbrže Pašiču vspelo za nekaj časa še dobiti vajeti v roke. To se je uresničilo. Toda ker se drži z očitnim nasiljem in gaženjem zakonov, bo njegov silni odpor mogel le malo časa trajati.
-o-
Vsi Radičevci v Belgradu.
Ko so došli vsi Radičevci razen Radiča samega v Bel-grad, je Pašič zopet izgubil večino. Zakaj vsa Pašičeva stranka s slovenskimi in hrvatskimi glasovi vred šteje 127 poslancev, dočim šteje o-pozicija 156 poslancev. Ko je vlada to videla, ni pustila Ra-diČevcev glasovati, dasi Poslovnik jasno določa v paragrafu 6, da smejo tudi nepotrjeni poslanci glasovati, samo takrat ne, kadar gre za njihovo potrditev.
Dalje se po ustavi mora potrditev poslancev izvršiti v 4 dneh po izročitvi legitimacij. Preteklo je pa sedaj že 14 dni, a vlada še ne mara sklicati verifikacijskega odbora. Zato je na podlagi poslovnika sklical ta odbor najstarejši član ( v odboru namreč je vlada v manjšini), da bi se potrdili Radičevci. Vlada pa je zaklenila vse spise, ki jih ni hotela
izročiti. Ko je bil verifikacij-ski odbor sklican drugič, so prišli tudi vladni poslanci. Tedaj pa je vstal neki radikalec poslanec Petrovič, ki je zahteval, da se Radičevi poslanci potrdijo, češ, da je to nedemokratično in nasilno, če jim jemljejo poslanske pravice. Radikali so bili ob tem nastopu lastnega tovariša silno zmedeni in so zapustili sejo.
-o-
Umor na Vodovodni cesti.
Alojzij Jer.ančič, ki je o-sumljen, da je umoril Faniko Petkovšek še do danes ni priznal svojega dejanja, kljub vsemu obtežilnemu materija-lu, ki se je nagromadil tekom preiskave proti njemu. Začetkom zasliševanj^ je bil Jeran-čič zelo razburjen in nervozen ter ni hotel ničesar priznati. Kasneje je pa postal duševno potrt in opazilo se je, da le še komaj taji svoje dejanje. Policija je zaslišala poleg gdč. Jerebove, ki je bila zadnja v družbi s Petkovško-vo tudi g. Dečmana, ki je potrdil, da je videl Petkovškovo in Jerančiča v živahnem pogovoru na Vodovodni cesti. Deč-man je tudi izjavil, da je kmalu nato, ko se je oddaljil od Petkovškove in Jerančiča, slišal strel iz revolverja. Jeran-čič pa se izgovarja s tem, da je Faniko spremil samo do tovarne "Transformator" in do tistega kraja, kjer so Petkov-škovo našli ustreljeno, sploh ni šel. Jerančič je bil oddan v sodne zapore. Truplo pokojne Petkovškove so prepeljali v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija, ki je ugotovila, da je bila pokojnica u-streljena v prsa, da je bila bila rana smrtna in da je umrla kmalu po strelu, ne da bi se še kaj zavedla.
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE P0S1LJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve SO dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih ia lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........S 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50 I
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. in nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokrai menja jdostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK A CESARK
70—9th AVE., NEW YORK CITY,

'i 3 , •

... ■

' t

'EDINOST1
EDINO S T
(UNITY)
icnaja vmaki torek, iredo. četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
„	— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, I1L
____Telephone: Canal 0098. _
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
"t	Zedinjene države za pol leta ................$2.00
"	za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
SUR^rRTPTinM2'	Kanado in Evropo za pol leta......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75
______For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March trd 187Q.
Zapravljanje časa.
Nikjer se po nepotrebnem ne zapravi toliko časa, kakor ravno po državnih zbornicah vsake države. Tudi Amerika ni v tem oziru nič na boljšem. V4 kongresu in senatu se zapravi velikanske svote z raznim zavlačevanjem samo iz zgolj namena, da se zadržuje nasprotno politično stranko. Kadar predlože svoje predloge republikanci vodijo silovito obstrukcijo demokrati, kadar demokrati pridejo na dan s svojimi zahtevami tedaj začno z bojem republikanci in ni drugega kot "fajt" in "fajt", a ne stori se ničesar.
Koliko so obe zbornice potratile časa pri oljni a-feri. In ali je država kaj dobila od tega? Da, dobila bo račun od komisij, ki so vodile preiskavo. In ta načun ne bo tako majhen. Plačali ga bodo pa davkoplačevalci.
Združene države imajo vendar svoja sodišča. Za -kaj^ se takih graftarjev, kakor so se našli pri oljni a-feri enostavno ne postavi pred sodišče, ki naj zadevo preišče in krivce kaznuje? čemu treba posebne komisije iz senata, da zapravljajo čas? Nazadnje pa za političnimi kulisami utihne vse. čemu prirejati take cirkuse za prazen nič? Ali ni to zapravljanje dragocenega časa? In kdo plača tako ceho? Jo tisti, ki take cirkuse povzroče? Kaj še! Plačamo jo davkoplačevalci!
To vprašanje je vredno, da ga državljani davkoplačevalci temeljito preštudirajo in prišli bodo do takega zaključka kakor smo mi.
-o-
Kaj so dali farmarjem?
Ameriški farmar, ki je največ storil v vojnem času, da je posvetil vse svoje moči za proizvajanje živeža, katerega je prodajala Amerika skoro vsem zaveznikom, je tam kakor vedno. Politikarji so obljubili farmarju, vse mogoče stvari, samo izpolnili in dali mu niso nobene. Edino kar so mu dali je zopet to, da je prejel precej večji davčni račun in pa ukaz, do kdaj ga mora plačati.
Lepa tolažba za farmarja kaj ne, ki je zopet pričakoval, da mu bo gospoda v Washingtonu dala, kar mu je obljubovala. Well, to je nova izkušnja za farmarja, kaj ima za pričakovati od obljub, ki mu jih dajejo razni politikarji.
In vendar farmarje take izkušnje ne izučijo nič. Prihodnjo jesen jih boste videli zopet iti na volišča in volili bodo kot navadno za staro stranko, da jih bo še naprej izkoriščala.
Farmar bo dobil kar mu gre edino tedaj, kadar se bo zavedal svoje moči v politiki, ako jo hoče izrabiti. Predvsem je poglavitno to, da bo farmar na merodaj-nem mestu dobro zastopan. Da bodo njegovi zastopniki, gledali za njegovo korist. Dokler pa farmarji ne bodo imeli dobrega zastopstva v kongresu in senatu, toliko časa zastonj pričakujejo kake pomoči ali zaščite od vlade. Farmarji bodo postali zavedni o tem ni dvoma — toda vzelo bo še mnogo časa in še marsikatero preizkušnjo bodo preživeli. Izkušnja je najboljša šola in ta jih bo izučila . . .
Premogaiji.
Premogarji se morajo zopet boriti za svoje pravice. V nekaterih vzhodnih državah so zopet na stavki. Kaj jih je tiralo na stavko? Sami prav gotovo ne. Na stavko jih tira to, ker jim kompanije nočejo dati do česar so upravičeni.
Draginja raste, rente dvigajo — plača je pa vedno enaka. Pa še bi bilo, ko bi dali premogarju vsaj dovolj dela, da bi si z delom svoj kruh zaslužil. Toda niti dela mu rie dajo. Po Pennsylvaniji po enih krajih delajo komaj po dva dni na teden. Kako naj premogar posebno še družinski oče zdržuje sebe in svojo/iružino z dvadnevnem delom? Delodajalci, ki so tako izvrstni matematiki naj bi to izračunali in če imajo kaj srca naj razmere pri delu tako urede, da se bodo njihovi de-
lavci vsaj vsakdanji krulj zaslužili. Dajte delavcu kar mu gre, pa ne bo stavkal.
Kompanisti se pri tem poslužujejo starih metod. V Kentucky imajo najeto milico, kar pomeni, da so se pripravljeni boriti do skrajne sile za borih par centov, ki jih premogar zahteva za svoje delo. Tako se ponavlja leto za letom in muči uboge premogarje z negotovostjo.
Kaj je temu vzrok? Velik vzrok tiči v tem, ker imajo delodajalci premogarski baronje preveč proste roke v tem oziru. Država bi morala paziti kolikor toliko nato, da bi delavci kolikor mogočče stalno delali. Če je proizvajanje previsoko tedaj se naj omeji dolge delovne ure in razdeli na vsak dan tako, da bo dovolj dela skozi celo leto. Kajti premogar od dva ali tridnevnega dela v tednu živeti ne more. On in njegova družina mora imeti kruh vsak dan. In kako naj pride do potrebnega kruha, ko mu kompanisti dela ne dado? To so vprašanja, ki zahtevajo takojšne pravične rešitve. In država, če ji je kaj za svoje državljane bi morala gledati, da bi se to vse pravično rešilo. Ali pa država skuša vplivati, da bi se to pravično rešilo? Kot zgleda ne. S tem, da daje kompanistom vojaštvo na razpolago jim daje še večjo potuho, da slednji še bolj trdovratno postopajo proti delavcem. V takem položaju se nahajajo zopet premogarji in vsi pravični ljudje so z njimi, ker resnica in pravica je na njih strani.
Indianapolis, Ind.
Tridesetletnico K. S. K. J. smo obhajali moška in ženska društva na jako slovesen način v naši naselbini. Slavnost se je vršila v lepem redu, kakor tudi s popolno zadovolj-nostjo. Veže me torej dolžnost, da se na tem mestu najsrčnejše zahvalim vsem so-trudnikom in sodelovateljem pri tej prireditvi. Prav lepa hvala društvenemu č. g. duhovnemu vodju za krasen govor v dvorani. Lepa hvala Rev. Fr. Kazimirju, ki so tudi prisostvovali pri naši proslavi. Lepa hvala bratu predsedniku Joseph Zoretu za lepi nagovor pri sprejemu članstva in drugega občinstva v dvorano. Najlepša hvala gl. predsedniku Anton Grdinatu za poslano čestitko, za katero mu je občinstvo navdušeno zaklicalo trikrat slava. Lepa hvala pevovodju br. Fr. Urajnar-ju in njegovemu pevskemu zboru, ki so se potrudili, da so nam ta dan tako lepo zapeli par krasnih pesmi. Lepa hvala vrlim ženam in dekletam, ki so dvorano tako lepo okrasile, da je bila kakor nalašč za ta dan pripravljena. Prav tako tudi lepa hvala vsemu članstvu teh dveh društev, kateri so se ta dan korporativ-no udeležili maše in pristopili b sv. obhajilu, popoldan pa korakanja iz cerkve v dvorano. Vsem, čast, kateri so storili svojo dolžnost. Srčna hvala vsem prijateljem in prijatelj icam, kateri so prišli na našo popoldansko zabavo in so nam s tem pripomogli do večjega števila in boljšega vspe-
praznovalo 30-letnico K. S. K. Jednote na 11. maja in bomo cbenem imeli tudi nekaki shod Slovencev v naselbini. Društva bojo tudi opravila svojo velikanočno spoved. Father Oman iz Clevelanda pridejo že 9. maja, tako bo dana prilika vsem tukajšnjim Slovencem ne samo društveni-kom opraviti svojo velikanočno dolžnost. Ker pride slovenski duhovnik samo enkrat v letu v to naselbino je upati, da se bojo rojaki poslužili te prilike in v obilnem številu o-
di ga ni celo leto, toda veličastni velikonočni prazniki jih privedejo kot neka tajna sila v hišo božjo.
Kakor vedno, tako tudi to Velikanoč se je procesija vršila na jako slovesen način. Poseben utis so naredili na vernike šolarji. Kako lepo so prikorakali v lepi formaciji iz zakristije. Najprvo dečki za njimi v belo oblečene deklice. Za njimi ministranti in pred Najsvetejšim je korakala zopet skupina malih beioobleče-nih deklic, ki so trosile cvetlice pred Najsvetejšim. Marsikatero oko je bilo solzno, ko je zrlo na to slovensko mladino prepevajoč v počast vstalemu Zveličarju.
Vnaši rapidno napredujoči slovenski župniji nosimo veliko breme, toda nosimo ga, zato našo bodočo generacijo. Vsake praznike jih je večja truma. Ti prosijo nas lastne šole, katero smo jim za silo že dali, a ne še take, tako prostorne, kakor bi jo morali. Mi moramo skrbeti za našo mladino, zato ker je naša in ker smo mi za njo Bogu odgovorni. Bog jo je nam dal, da mu jo vzgojimo in vrnemo njemfc dopadljive. Zato vidite rojaki katoliški Slovenci je naša dolžnost, da delamo na vso moč, da si postavimo našo šolo do vrha do prihodnje jeseni. Farni občni zbor je sklenil na svoji letni seji, da naj bi vsak, ki le more, daroval v namen po $1. na teden. To malo svotico že lahko žrtvujemo na teden in če * bomo skupno dajali tako do konca leta, bo skupaj lepa svota, za katero se bo lahko sezidalo šolo in na vrhu dvorano.
Sola in dvorana na vrhu je nam potrebna. Šola zato, da se mladino v katoliškem duhu izšola in ohrani kolikor mogoče še slovensko ameriško zavedno, in dvorana pa ,da bo tej mladi masi služila, kot domače ognjišče, kjer se bo sha-
pravili svojo versko dolžnost.!Jala' imela poštene zabave in ~	* "	razvedrila. Ako ji ne bomo
postavili takega ognjišča doma, ta mladina ga bo iskala drugod, razgubljevala se bo in komu v škodo? nam samim. Torej za plemenit cilj gre. Za cilj, ki je naš lastni, in ki smo dolžni gledati z vso močjo, nato, da se uresniči. Zato rojaki, kateri izmed vas še ne prispeva v ta tako potrebni šolski sklad, začne naj takoj in s tem pomaga k uresničenju najpotrebnejšega namena med nami., Rojaki začnite misliti na to!
Za popoldan na 11. maja se pa društva pridno pripravljajo, da bo slavnost toliko lepše vspela, sta nam gl. predsednik K. S. K. J. Mr. Anton Grdina in Mr. Ivan Zupan u-rednik Glasila K. S. K. J. obljubila, da se bosta te prireditve vdeležila. In ker bo nam prvič prilika dana, da bojo nas obiskali gl. uradniki K. S. K. J. se že sedaj vljudno vabi vse Slovence v tukajšni o-kolici, da se shoda vdeleže. Tudi iz bližnjih naselbin namreč iz Blaine, Barton, Maynard, Bellaire, se vabija vsi katoliško misleči Slovenci, da se te prireditve vdeleže. Pridite vsi, da se bomo spoznali in po domače pogovorili, ne bo vam žal. Da bo vsakdo zadovoljen bo skrbelo društvo.
Ker že pišem o prireditvah, naj še omenim, da bo dramatično društvo "Orel" priredilo na 26. aprila igro "Čevljar." Ker so vse vloge v rokah najboljših igralcev je gotovo, da bo igra prav zanimi-
—	Mr. Battistig je poštar minuli teden podstavo za nt vo Garage za župniščem in ta teden postavlja stavbo Mr. John Kosmach. Kakor znano so farani sv. Štefana dali avtomobil svojemu župniku v dar ob petletnici njegovega delovanja v Chicago.
—	Tudi več drugih faranov si zida svoje posebne Garage, kar priča, da se je tudi naša naselbina prebudila in bo kmalu skoraj vsaka boljša družina imela svojo "karo," kakor po drugih naselbinah. Tudi naš pogrebnik Mr. Glavač se pripravlja, da si postavi svojo.
—	Mrs. Druškovič, ki je že dalje časa v bolnišnici, se ji zdravje hitro vrača in upamo, da se bo kmalu vrnila zdrava domov. Umrl ji je mej tem časom, ko je bila ona v bolnišnici, njen mož. — Miss Mary Gregorič se zdravje kar noče tako hitro vračati, kakor bi ji želeli. Vendar upamo, da bo lepa pomlad prinesla tudi njej ljubega zdravja. — Enako želimo tudi Miss. F. Les-jak, ki leži v County Hospital že nad 1 leto v oddelku za bolne na pljučih.
—	V nedeljo bo imela v šolski dvorani svojo zabavno veselico Slov. Podpor, dr. sv. Mohorja. Ker bo ta prireditev ravno na Belo nedeljo, ki je Slovencem še iz domovine jako priljubljen dan, je pričakovati najboljše udeležbe od strani slovenskega občinstva v Chicago. Odbor je na delu s pripravami, da bo za vsakogar obilo raznovrstne zabave. Občinstvo se vabi k obilni u-deležbi!
—	Mr. Joe Beribak na 1653 W. 22nd Str. je prodal svojo hišo in tudi že kupil drugo zidano hišo na 22. cesti nasproti Mr. Kosmacha, kjer se nahaja slovenska brivnica Mr. G rje vida.
—	Mr. Leo Mladich naš potovalni zastopnik se je zadnji teden vrnil iz agitacijskega potovanja iz Minnesote, kjer
dosegel zopet lep vspeh za katoliški tisk.
1 „ »T »i v	, —,	^~ vw.w, «« ^ igni picxv uanimi-
ha. Najlepšo pohvalo pa za- va in ker je to prva igra po do-
SI1J7.1in T19QO 7orri i'n	„	_____t_ • •	... _ _ _
služijo naše žene in dekleta, ki so nam pripravile tako okusen in izboren prigrizek in dobro kapljico. Tudi vse tiste zahvaljujemo, ki so bakse pokupili, katere so nam prinesle jako lep dohodek.
Edino kar še želim zapisati, je, da si vsi ohranite ta dan v trajen spomin v vaših srcih in našim znancem pa spisano zgodovinsko knjigo, da bodo vedeli, kako smo proslavljali 30-letnico naše K. S. K. Jednote v Indianapolisu dne. 6. aprila 1924.
Frank Zupančič, tajnik.
——o-
Bridgeport, O.
Gospod urednik: — Zopet sem se namenil en par vrstic napisati v nam priljubljenem listu Edinost. Danes bom poročal o slavnosti, katero Nameravajo tukajšna društva sv. Barbare štev. 23. K. S. K. Jednote in društvo sv. Ane štev. 123. K. S. K. J. Društvo bo
—	Več rojakov iz drugih naselbin je za praznike obiskalo svoje sorodnike ali prijatelje v naši naselbini. Na po-setu je bilo več Jolietčanov, Waukegančanov, iz Pulman-na in od drugod.
—	Naši vrli cerkveni pevci so se pri Vstajenju In zlasti pri veliki maši na Veliko nedeljo zopet izborno postavili. Njih krasno petje pod vodstvom Mr. Račiča je bilo moj-stersko organizirano, kar zasluži vse pohvale.
—	Naši fantje in dekleta se
prav pridno pripravljajo za
Ministrel show, ki bo prirejen
dne 11. maja v češki dvorani
-*r x • . jrv	v korist kolegija sv. Franči-
Vstopnina jeoOc. za moške, 'ška. Ker bo.ta predrta« ne-
za ženske pa 25c,, po igri bo ,kaj izvanrednega se obeta ve-plesna zabava godba bo iz- Hkanska udeležba ?ako od vrstna. Odbor bo preskrbel Slovencev kot tujcev da bo vsak postrpzen.	| _ Prvo sveto Jobhaji,o prf
Želim vsem čitateljem lista hodnjo nedeljo bo nekaj po-Edinost prav vesele velikano- sebnega. Naše dobre sloven-čne praznike, Vam gospod u- ske sestre pripravljajo krasen rednik pa en pušelj pirhov., program za celo slavnost.
Ludwig Hoge. \ Vsi stariši prvoobhajancev
-o--se vabijo, da se udeleže ta dan
Chicago, III. svetega obhajila skupaj s svo-Velikonočne praznike smo jinii malčki. Popoldne bo naš
stu se vabijo rojaki, da bi se v obilnem številu vdeležili te zabave.
preživeli v naši naselbini na prav slovesen in zadovoljen način. Gospodovo Vstajenje smo imeli v soboto večer ob pol 8. uri. Ob tej priliki je bila cerkev nabita do zadnjega kotička. Hodnik je bil poln ljudstva in veliko jih ni moglo v cerkev. SliČni slučaji kažejo kako privlačno moč imajo velikonočni prazniki. Če tu-
V
slovenski fotograf Mr. Arba-nas slikal prvoobhajance.
— Ta teden bodo naši oo. Frančiškani sprejeli v popolno posest novokupljeno farmo v Lemontu, ko odide s farme sedanja lastnica. Poleti enkrat bo pa slovesen blagoslov farme z velikim programom in najbrže tudi sveto mašo na prostem.
Tekma okrog sveta.
Poročali smo že o poletu, ki ga je podvzel okrog sveta oddelek ameriških aeroplanov. Skoro istočasno se je podal na pot okrog sveta s svojim a-eroplanom tudi angleški ka-petan Maclaran, ki hoče tudi obleteti svet, samo v nasprot-ini smeri kakor Amerikanei. Dočim so jo ti ubrali v zapad-no smer (Amerika - Azija- Evropa - Amerika), potuje Maclaran proti vzhodu. Odšel je koncem marca iz Southampto-na, pristal najprej v Lyonu, nato pa v Rimu, odkoder je v nedeljo nadaljeval polet proti Atenam.
Maclaran ima aparat s 1000 konjskimi silami in s povprečno hitrostjo 150 km na uro. Preizkušal in pripravljal ga je dve leti in sedaj pravi, da mu zaupa kakor samemu sebi. Iz previdnosti pa si je vendar zgradil še drug aparat, ki ga je poslal naprej v Tokio, kjer ga bo imel za vsak slučaj na razpolago.
Pot, ki jo namerava Maclaran preleteti, meri okrog 40.-000 km. Po svojih računih bo rabil za njo 300 ur poleta, med katere pa mora vriniti seveda večkrat po par dni odmora, da se počije in si popravi letaio. Iz Aten bo letel v Egipt, od tam v Bagdad, Indijo, Japonsko in preko Tihega oceana v ameriški Aljasko, nato preko Kanade in Atlantskega oceana nazaj v Evropo, kjer bo pristal v Lisaboni in se vrnil nato preko Madrida in Pariza v London.
Najtežja odseka na celi poti bosta poleta preko Tihega in Atlantskega oceana. Preko Tihega oceana bo spremljal Maclarana angleški polkovnik Browne, ki se je posvetil par mesecev špecijalnemu študiji klimatičnih razmer nad oceanom.
_____________ ______ ________ .
....... ...

•• - ■ .....• m

IV.
CIVILNI ZAKON.
Dr. Jan. Fabijan.
Ta dva paragrafa sta bila posebno neljuba raznim kul-turnobojnim društvom in poslancem. V zadnjih desetletjih so se vedno pogosteje slišali klici po reformi zakona, povdarjala se je potreba, da se zakonska postavodaja iz-premeni in prilagodi modernemu pojmovanju. L. 1911. so
.pogoje mora izpolniti. Le Cerkev ima pravico, da sodi o veljavnosti zakramentov, zato tudi o veljavnosti zakonske zveze. "Ta skrivnost (zakon) je veliko, jaz pa rečem v Kristusu in v Cerkvi," pravi sv. Pavel (Ef. 5; 32.) Simbol, zna menje zakonske zveze je zveza Kristusa s svojo Cerkvijo, Kristus ji je vtisnil svetnost.
Ce si državna oblast prisvoji odločevanje o zakonu, po-
\ parlamentu svobodomiselci, imeni to udarec proti katoliški socialni demokrati in nemški i Cerkvi. Navadno je j?Hrcc liberalci zahtevali, naj se ti dobro premišljen. Seveda se paragrafi odpravijo, naj se utemeljuje pogosto kot p .^ie-
premeni zakonska postavodaja in oprosti vsake odvisnosti od cerkvenega pojmovanja in cerkvenih postav. Enotna naj bo zakonska postava za vse državljane! In ni še utrjena nova državna tvorba Nemške Avstrije, že se je zazdelo so-cialnodemokratičnim državnikom, da je civilni zakon in razporoka izmed najnujnejših postav v novi državi.
Kako je bilo v Srbiji? L. 1915. je srbska vlada sklenila konkordat z Rimom. V tej pogodbi se dva člena nanašata na zakon katoličanov. Čl. 12. se glasi: Kraljevska vlada priznava veljavnim ženidbe katolika kao i mješovite ženidbe, koje su sklopljene u prisutnosti katoličkog župnika po zakonima Crkve. Čl. 13 : Pod črkovne katoličke sudove spadaji^ ženidbene parnice katolika i mješovith ženida-ba, koje su sklopljene pred katoličkim župnikom onim a-ko se tiču posljedica čisto gra-danskih.
3. NAČELNA SODBA O CIVILNEM ZAKONU.
Kako sodi o civilnem zakonu katoliška Cerkev? Kakšno je pojmovanje zakonske zveze, ki daje povod civilnemu za konu? Kakšna je zato tudi po stava, ki določa civilni zakon ?
dica nujne ločitve Cerkve od države. A taka ločitev je po katoliških načelih popolroma krivična, ni ločitev, ampak nasilje.
Državni postavi o civilnlem zakonu se pridruži navadno zakon o razporoki, da, lahko je razporoka ravno najbolj mikaven razlog za tako po-stavodajo. Tako se vedno bolj ruši ugled krščanskega zakona, omadežuje njegova lepota, prezira vzvišenost in svetost. Seveda so take postave zelo pripravne, da tudi v ljudstvu zamore vedno boli pravo pojmovanje zakona, pospešujejo brezbrižnost za cerkveno oblast, dajejo priložnost greha, dajejo potuho upornim, ki se odtegujejo cerkvenim postavam in kaznim.
Jasno je, da cerkvena oblast ne more priznati civilnega zakona. Ne more in ne sme se odreči pravicam, ki jih je Kristus dal samo njej, paziti mora, da bisere, ki jih je prejela od njega, ohrani čiste, studence milosti neskaljene. Zato so tudi papeži vedno obsojali civilni zakon kot tak in naj si bo kakršnekoli vrste.
Pij IX. pravi: Vsak kristjan mora vedeti, da je zakon v resnici zakrament, ki ga je Kristus ustanovil, zato je med
Zmotno je pojmovanje, krivi- kristjani vsaka drugačna z večna je postava! Zakaj ? Za- za, ki ni zakrament, sramotno
kon kristjanov je zakrament. Kristus je zakonsko pogodbo/ posvetil, dal ji moč, da je zna-
priležništvo. (Alloc. 227, IX. 1852.) Ukazal je izdati tudi seznam pogubnih naukov, ki
menje in vzrok milosti, ki jo j30 se širili v tistem času ali pa dobita poročenca, da moreta so bili umska podlaga raznim ostati trajno v ljubezni drug \ modernim postavam in ured-
drugemu zvesta. To je nauk katoliške vere o zakonu, ali
bam (Syllabus). Izmed obsojenih zmot govore nekatere o
pogodba, ki je bistveno razli- zakonu. V stavkih 65—74 so
čna od drugih pogodb. Zakramentov pa Jezus Kristus ni izročil državni oblasti katoliška Cerkev je prejela od svojega ustanovitelja skrb za vse
zbrane in obrojene trditve, ki taje zakramentalnost kršcan. zakona nerazdružljivost, ob last Cerkve, da vpeljuje zadržke; ;trditve, da ima drža-
zakramente. Zato ima tudi o- va pravico dajati postave, po-
na izključno pravico, da odločuje za svoje člane, kdo sme sprejeti ta zakrament, katere
stavljati zadržke; trditev, da je civilni zakon med kristjani veljaven.
Šmarnice.
Vsem onim, ki si žele nabaviti šmarnice za mesec majnik, nudimo sledeče knjige:
Tistim, ki se hočejo na Materinem Srcu povspeti k še lepšem vzoru vseh src, k božjemu Srcu Jezusovemu, ki je globočina vseh čednosti, bi svetovali:
Janez Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca ..........................................................................95c
Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere srečno romati proti nebeški domovini, kakor je nekdaj s svojo telesno mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Škufca: Šmarnice ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Cena 95c.
To so nedvomno ene najlepših slovenskih Šmar-nic. Po par letih presledka jih človek zopet želi slišati in z istim zanimanjem posluša. Jaz mislim, da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To so prave ljudske Šmarnice.
Devica Verna v spodbudp in potrjenje vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga. Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c.
Šmarnice arskega župnika so tudi lepe in priljubljene. Cena 95c.
Knjigarna Edinost
1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
"Orka biks! kouga s m pa tku režijo, kokr cgan belm kruh ? Kouga pa vidjo na men tku špasnga, d s morja režat tku strašansk?"
"O, ja, že vem kouga jeh tku na smeh sil. Tist prekle-man dougodk, k sm ga dovživ na 1. aprila. No, pa to vendr ni tko hdo. Kolk ledi so na fulal na ta dan. K b že sa mene, b že reku, če b s m kdu režu, tko pa skorej mal za-merem, ker vidm, da se jm strašansk dobr zdi, de sm biv na ta dan mal potegnen. No, nehajte se no režat, d Vam razložim, kak s je ta stvar dogoudila.
"Veste prvga aprila sm šu en mal na špncer. Pot je nanesla, d sm pršu ravn okrog hiše, k vnej Kundetova Mica žvi. Pavle, tk stop mal notr, m je djal nekaj pr src. Sledeč tm notranjm klic sm res potr-ku na Micna vrata, k jeh je tud precej pršla odprt.
"No, kaj pa ti tukej delaš," je djal a Mica.
"K gleh mem grem sm te pa pršu mal vabiskat" sm j odgovoru.
4 4 Pro v vesela sm, da s pršu je djal a Mica. Veš nocoj bodo miljonsk fond razdelil. Zgunka je že tud pr nas bo šu z nam. Kar žakelj bouma vzel pa bodo nam natresel notr. Veš sej jest sm tku potrebna de kej. Ta prkleta smrdljiva flika tku žre, d je ne morm dost v korit na nest. Odkar pa tist prklet urednik na 22. cesti tku dela za tisto sujo fli-ko pa naše delu kar mre. Pa še b šlo, k nab v lastnih vrstah blo pr nas tačka izdajstva. Poglej dra gmuj Pavle, Proletarčev urednik me zdej nuč in dan napada. Strašansk me nek obrekuje, tku m je pu-vedu Zgunka, k tam dela in take stvari vse sliš ali pa zve. Viš v tam stanj sm, potm se nej pa pumagam če s murem.
Tku m je razložila suje težave Mica. Natu je pršu pa še Zgunka k se je zadnč aženu. Ta m je pa spet suje šihte začev pravt. Povedu m je, kaku s je oženu. Je reku spravm sm skp pov tavženta tolarju, pa jeh nejsm pršparu, pač pa, ajstn kokr pr nas pravja, na pusodo sm jeh vzev. S tm sm aranžiru sujo ohcet, honej mun in še clu hous sm s kupu za celh enajst tavžent. Preklet tku sva se dobr inela s bulšo polovico de neč bel ne. Ampak za luštnim cajt pride tud zmeraj hdu. Veš puzabu sm ta krogle štet za interes in za kapital, kokr sm pozabu teb tist tolar vrnt, k s m ga pusodu, k sm je pajčevna takrat delala po želode. Prši sa tist s zvejzdam, pa su vse znesl.vn, mene pa bulšo polovico pa v svet zapodi. V tem stanj sm se zateku h muj največ dobrotne Mic, k m vedn rada pumaga, kdr je Zgunka
v stisk. Zdej m je pa puveda-la, kaj s bo nocoj zgodi, zatu bom šu tud jest z mujm žak-lem, če m bo kdo kej not na-tresu z milijonskega fonda. Veš tku sm potrebn de kej. Jest mam vedn to bolezn d sm suh. To pa zatu k je Buh tku neumn svet ustvaru, de nej dav norem pamet, zapravljivem pa dnarja. Svet je res prov natelh neumn narjen."
Potm smo pa odšl na pre-stor tja na Lawndal in smo čakal skorej do ene zjutraj, tku, de je že blu druzga aprila. Pa mislte gspud editar, de je kdu pršu. Žive duše nej blu od nikoder. Zgunkata je že tku zebl, de je kar šklepetu s zabmi. Mica je pa zmeraj na en nog stala, je djala de je strašansk zebe. In kaj smo dočakal ? Zajček je pršu okrog in je Mico prov grdu ozmer-ju. Je djav takm neč k ste vi. Take stare babence b morale mislt samu na smrt ne pa na take stvari.
.Jejmenasta, kaku se je tu "fržmagal" Mic. K b jo vi vidi, kaku s je nus zavihu. Zdej je šele spoznala, de je nekdu na-fulu za prvega aprila. Pa Zgunka, ta še le se je čutu prevaranga. Je djav, k b biv tie kakšn farovž b šu prec nu-tr pršečt, de bom odslej naprej ku se šika. Prec zafort uzdignem suje suhe prste v left pa prsežm. Mica ga je mav potalažla. Jest sem jem pa kar vušu, sm djav se bodo še men smejal, k sm šu za prvega aprila čakat na Lawnda-le na delitev miljonskega fonda. Kaku sta se kej Zgunka in Mica dušala med potjo m nej znan, k nej sm šu z njim. Ta-ku vidte b še mene bli hmal za prvga aprila imeniten po-
tegnil. Vi se m zatu pa___
te le dajte se če čte, tku de boste poči. Zatu prov neč ne da
Vaš Pavle.
-o-
ZANIMIVOSTI.
V Evropi je nad 4300 vrst cvetlic, od katerih pa diši samo 420 vrst.
* * *
Ženska glava z normalno razvitimi lasmi ima nad 70 do 80 kilometrov las.
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST
na tisoče m jih hvau
vila ltaxvibur čudovitost zdra-compound.
MALI OGLASI
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svoje 1 roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kako? tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga del2 spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam * naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
The Laxal ^euicine company. Pittsburgh, ra.. im* v avojm arnivtn imeti« usode ren-bite. Ki so vnvhte siavni ^axviour Comoound yravo aaravuo xetisne re mnogo let? To zuravilo ara mrtvaško znamenje stran od v asm vrat. lo raravilo vas oovaruje diS raznimi boleznimi. Vam izboljša oelabe, lost, v redi vaše slabotno lene ko stanje la varuje mnoge pred operacijskim nožem. Vs»«> ka bolezen ali nered vam gotovo pusti ka* Ko znamenje. Zbledi vaš obraz, vam vzame lepotno obliko života, unidi vašo pre majih-vost sarama napravi vas staro mnogo prei je čas zato. Kdo sploh hoče ostarelo ov*, nelo žensko.' Njeno življenje potem je revščina. Laxvibur compound za ženske je neprecenjive vrednosti. Ve bi morale jema-ti to zdravilo a ko imate neredno perilo, oslabelost, omedlevico, bolečini, zgubo slasti do jedil, bledavost, bolečine na obistih. mule roke in noge, mraz po životu, vzdiganie v grlu, omotico .slabo delujoče srce. bole-čine okrog srca. nervoznost. kronični glavobol, polazke in bolečine v želodcu, bole-čine v križu in med ramami, slabo prebavo, bolečine pri odtakanju vode. vrečico na no* tranjih organih, z gubo spanca »srbečico, za-prtnico, bolečine v udih. z gubo spomina, bolečine v nogah, metan koholika. in splošno o-slabelost. Naročite si dobrega zdravila, ki je slavno med ženskami in hvaležna bode te dnevu ko ste opazila ta oglas. V treh kritičnih periodah ženskega življenja, doraat v dekliško dobo. žensko dobo še posebno ob nosečnosti in pri takozvani spremembi žen-skega življenja. Laxvibur Comp m. ženska bolezni je neprecenljive vrednosti.
Dovolj Laxvibur Comp. zdravila za zdrav-1 jen je stane le $10.48 je pa vredno miljo-ne «a bolnice, se vam pošlje po sprejemu denarja v priporočenem pismu ali Money or-
TORY0 VI pi8mu= lameco labora-U0«Y-	Lameco Bid*., Box 963, Pitts-
burgh. Pa. Zavarovalnina zavoja 25c no&e-boj. (Opomba: Vsa korespondenca ostan« tajna)	(8-26.-4-23.-6-20^1
h starega kraja TLf^tf
Povesti in razne knjige.
Hudo brezdno. Povest $ .35

-
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada i prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
LEPA KMETIJA.
se proda v Mrtvici blizu Krškega na Dolenjskem v Jugoslaviji. Hiša ima tri velike sobe, odspodaj lep zidan kev-der, lep vrt in vsake vrste sadje. 1 joh lepe rodovitne zemlje. Proda se vse skupaj za $500.00. Več se izve pri:
MARTIN LAURICH 1900 W. 22nd Pl.
CHICAGO, ILL. Phone : Canal 5777. £
HIŠA IN LOTA.
se proda blizu slovenske cerkve in šole. Hiša ima 15 sob. V hiši je trgovina "Candy Store." Ima lep bezment, zidan garage za tri avtomobile. Proda se za jako ugodno ceno, ker se bo lastnik preselil v drugd mesto. Za vse podrobnosti se obrnite na: MARTIN LAURICH 1900 W. 22nd Pl. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 5777.
J.K0SMACH
1804 W. aand St. Chicago. IL
Roiakom se priporočam pr
nakupu raxnih BARV. VARNIŠEV, ŽELE2 TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
N ai bol i še delo. najnižje cene Prevzamem barvarne hiš runa in rnotrai. uokladam stensk^ oaoir.
NEKAJ POTREBNEGA
je za vsakega, da ve, da imam in vodim sedaj na
1832 W. 22nd Street
Čevljarsko obrt.
Popravljam in na zahtevo izdelujem nove čevlje po meri naročene. Delo najbolje. Se uljudno priporočam
ANTON ZUPANČIČ 1832 West 22nd Street. chicago, ill. _(4—18.)
DR. J. V. 2VPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let
v tej stroki.
Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
Tri povesti.....................40
Kozaki. Povest.............75
Knezova Knjižnica. Gospod Lisec. Povest..... 1.00
Brez Vere. Dr. M. Ope-
katovi govori..................35
'a Resnico. Dr. M. Ope-
katovi govori.................35
Hand Woerterbuch, Nemško Slov. Slovar .. 5.00 Življenje svetnikov vel.
izd. broš....................... 3.00
Junakinja iz Štajra .... 1.50
Tolovaj Mataj ............ 1.00
John Marija Poljhar,
Roman ....................... 1,50
Jos. Jurčič, 2. z v. mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — Košter-ski žolnir — Smukova ženitev — Grad Roji-nje, Golida. Broš. 80c. 9 zv, Jurčičevi spisi Ro-kovnjači. Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal ko je kradel krompir. — Ponarejeni ban-
^marica I. zv.............
Aljaž, Slovenska pesmarica II. z v.................
Bernik, Kraljica Maj-nika, trije mešani zbori A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura ........
Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura ....
Posamezni gl...............
Foerster, Sest Marijinih pesmi za tri ženske ali tri moške Posamezni glas ..........................
Partitura......................
Foerster, Cecilija Cerkvena pesmarica II.
zvezek........................
Grum, deset Obhajil-
nih pesmi ....................
Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor
Partitura .....................
Hladnik, Ave 17 Marijinih pesmi, mešani zbor, solospeve, sprem-
1 je van je orgel..............
Hribar, Postni in veli-
$ 1.25 1.25 .10
.75
.75 .20
.75 .75
.55 1.00
.90
.50
MARY SLUGA
IZUČENA BABICA
1858 — West 22nd Street.
Phone: Canal 5793
Se pripore ča Slovenka* zlasti Pnk murskim Sle* venkam sa p* moč pri por* dih.
kovci........................... 1.00
Mladi Gozdar...............50 konočni napevi za me-
Vera. Roman ...............75 šani zbor Partitura
Posamezni glas ..........
Kimovec, missa de An-
gelis Partitura ............
Posamezni glas ............
Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za mešani zbor deloma za
orgle, Partitura .........
Posamezni glas ............
Kimovec, Češčena bodi Kraljica, Partitura ....
Posamezni glas............
Miklošič, Slovenska sv. maša, za mešani zbor.
Partitura..................
Posamezni glas 1...........
Medved, Bonre Deus„ Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje Cuj Premila, Partitura Sattner, Bratom Orlom
Partitura .....................
Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in
mešane zbore.............
Miller, Lumpaci Vaga-bund. Kupleti ..............
Zločinci
Za Miljoni. Roman .... Zgodbe Zdr. Muznika.
Povest .........................
Mlekarstvo................
Perutninar — drugi let.
meh. vez.....................
Krščanski nauk za prvence ..........................
Zgodbe Sv. Pisma dva
zvezka trdo vezana...... 10.00
Kratko navodilo za po-božnost, do matere božje, kralj, src.................
O dveh grehih. 13 govorov za moralo.........
Začetek in Konec........
Zgodovina 17. peš polka.......................... ....
Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ......
Zgodovina Fare Škoc-
jan pri Dobravah ........
Za krščanski socializem .............................
Martin Krpan iz Vrha Slepi Palčki ...............
GLASBA.
Aljaž, Slovenska pes-
.75
.60 .75
.60
1.00
.50
.50 .95 .60
.20 .50
1.25 .50
.75 1.00
1.00 .35
.50 .20
l-OO .20
.15 .06
.50 .15 .20
.n .35
.25
t. jO 1.00
. k i -_______
___
KNJIGARNA EDINOST
CHICAGO,
1849 West 22nd St.,
_____
ZVONARJEVA
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
"I seveda, rajši bi imel katoličana za zeta, toda v obrti pa nikogar rajši od Henrika." Nekako obotavljaje nadaljuje: "Pravzaprav bi še ne smel povedati, pa v tolažbo vam, gospod župnik, povem: on in pa Kleparjeva Ana bosta kmalu par. Oba očeta to rada vidiva; ime Rudnik bo še vedno — dobro katoliško."
"Bog daj," vzdihne mestni župnik nekoliko potolažen.
Pa tudi Henrik ni imel prav posebno prijetnih dni. V onih časih so bila dolga potovanja redkost in ljudje so potovali le bolj v izvanrednih prilikah. V petnajstih letih je bil Henrik samo enkrat doma na Saškem, pred petimi leti, ko se je možila starejša sestra na domu. Pisma so šla ali pa prihajala od doma le dvakrat ali trikrat na leto s sta-rikavim poštnim vozom ob priliki raznih godov. In pred kratkim je sporočil domov o nameravanem združenju z Zvonarjevo rodbino v obrti in o dogovorjeni zakonski zvezi s katoliško hišno hčerko.
Odgovor je prišel hitrejše, kakor je bilo ljubo pomočniku. V zračni strešni sobici je sedel. V rokah je držal pismo svojih starišev, pisano s tresočimi okornimi črkami. Bolesten izraz mu je ležal na obrazu in vedno je zmajeval z glavo ter ponavljal: "Ne!"
Oče mu je pri prosto pisal:
"Moj dobri sin! Velika čast je zate, ko te hoče sprejeti tvoj mojster za družabnika, čeravno imaš na razpolago pri nas le malo dote. To mi priča o tvoji izurjenosti in mojsterstvu, kar naju stara dva zelo veseli. Ni pa prijetna za naju novica, da se hočeš oženiti s katoličanko. To ti
Henrik je skrbno zganil debeli, rumenkasti papir in ga del v notranji žep svoje delavne suknje. Kljub vsej bolečini, ki mu je razjedala srce, je bil ponosen na zvestobo svojih postarnih starišev.
"Ta pisma naj prebere Rozika, pa bo v svoji milosrčnosti rajši dovolila, da bodo dečki vzrejeni v moji veri," je dejal in vzdihnil.
Vsa zadeva je bila vendar globokejša in revnejša, kakor si je domneval. Toda kmalu je premagala mladost, ki mu je šepetala:
"Ko bova enkrat mož in žena, je to stvar, ki se ne .da več izpremeniti in nihče ne bo imel več kaj govoriti. Rozi-ka in jaz bova mirno živela.
,, / z	«
8 Ženitovanjske priprave.
Pri Zvonarjevih je bilo vse navskriž. Oče se je preselil v spodnjo sobico pod stopnicami; sobica je imela tri okna, ki so zrla v zeleni mestni jarek. Tako je bil blizu livarne, ki so do nje vodila zadnja vrata.
xRožika mu je spravila doli vse, kar bi pripomoglo u-dobnosti tega stanovanja. Ob zeleni, lončeni peči je stal starikav stol z naslanjačem, v zadnjem kotu pisano oblečena postelja. Pri najbolj svetlem oknu v kotu je bilo prislo-jeno razpelo. Lonček rožmarina je dehtel na oknu in živo-rdeča pelargonija je poživljala sobico. Za starikavim ogledalom je bila pratika z velikimi črkami in grapavim papirjem in v stenski omarici je imel mojster spravljene važnejše listine. Prav navrhu vseh je položil modrikasti zvezek rajnega učenika; nato je krepko zfcprl vratica in jih skrbno zaklenil.
Staremu, utrujenemu mojstru je ugajala tiha, zelenkasto razsvetljena sobica. Čutil je potrebo po miru po vseh teh skrbeh in bolečinah, ki mu jih je prineslo zadnje četrtletje.
"Ko se v tej tišini nekoliko umirim, bom pričel z uče-nikovimi računi in nato bomo poskusili," si je dejal stari mož in njegove misli so v bolestni ljubezni pohitele k spominu na čudnega moža.
bo prineslo obilo nezgod. Dvoje različnih misli ni dobro v I Rozika pa si je s pomočjo postrežnice in prijateljice zakonu. Sam svoj gospodar si, star si dovolj; — toda tvoj uravnala stanovanje odzgoraj. Lep kovinast križ ji je po-stari oče pozna življenje in ti svetuje, če moreš, umakni daril brat Jožef, lastnoročno njegovo delo, vlito po vzorcu, se. Preprečil si boš marsikatero težko uro. Gospod Bog in ki ga je prinesel iz tujine; krona in žeblji so bili iz čistega duh našega velikega Martina naj bo s teboj. Ostajem tvoj srebra. Pritrdila je to znamenje odrešenja na vijolično pod-vedno skrbni oče."	lago in prislonila v kotu za mizo. Ob stenah je razpostavila
Henrik je sicer pričakoval, da bodo doma nasprotovali priprosto, a močno hrastovo pohištvo: Klop z naslonilom v poroki; pa je zdaj šele izvedel, kako je dobremu človeku kotu, mizo z zaokroženimi, okroglimi nogami blizu tam, težko živeti v nasprotju s svojimi stariši in ravnati proti visoko in lepo rezljano omaro pri vratih v čumnato in po-njihovi volji. Ko je po dolgem trudu razbral resne vrstice dolgovato, nizko skrinjo pri glavnih vratih. Zaboje in oma-svoje polslepe matere, si je večkrat z roko potegnil po polne belega perila je spravila v kuhinjo; na stenah je mokrih očeh. Tako ljubo in srčno je pisala:
"Moj ljubi najmlajši sin! Vedno si mi bil najljubši izmed vseh in sedaj imam zavoljo tebe toliko skrbi. Nočeva te zapoditi ali pa razdediniti, kakor store marsikateri stariši z otroci, ki so postali nezvesti veri svojih očetov, pa sva užaljena do smrti. Rada ti vrjameva, da je dekle pridno in pošteno, pa je tudi pri nas luteranih veliko takih ! Zakaj si tam nisi poiskal take ? Moj ljubi sin! Težek korak boš napravil. Ali ne veš, kako smo se odtujili katoliškim sorodnikom starega očeta? Ali naj bo isto s tvojimi otroki? Ali jih ne boš več učil lepih izrekov iz svetega pisma? Ali bodo tudi oni, kakor drugi katoličani z zaničevanjem zrli na naše velike može, katerim dolgujejo tvoji stariši najvišje — vero? Zaslepljen si, moj sin, in ne morem ti oči odpreti! Vidim te, kako se prostovoljno pripravljaš na boj z ono, ki bi morala biti s teboj edina v veri, s svojo ženo. Razumel boš, zakaj od naju ne more nobeden priti k tvoji svatbi, ker bi bil primoran stopiti v drugoversko hišo božjo. Izročim te-Gospodu, ostane naj pri tebi, ker se dela večer. Tvoja globoko užaljena mati."
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Poštni avto.
Poštni promet med Novim mestom in Brežicami je s 1. m. m. zopet upostavljen. To pot je vzela državna pošta vožnje v svojo režijo. Dobili smo popolnoma nov krasen avto menda iz reparacij, ki vozi dnevno med obema krajema. Iz Brežic odhaja ob 7. u-ri zjutraj, iz Novega mesta pa se vrača proti Brežicam ob 15.45. — Spremlja ga uniformiran poštni uslužbenec. Ker je bil ta del Dolenjske tozadevno že dolgo v skrajno slabem položaju, so si vsi prizadeti kraji oddehnili in ne žele drugega kot rednega prometa, ki so ga doslej dovolj dolgo pogrešali.
-o-
Stekel pes je ugriznil v uho ključavničarskega pomočnika Franca Zupana, ki je obiskal svoje sorodnike na Dobravi pri Kostanjevici. Oddali so ga čez dva dni v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
Aretacija.
Tukajšna policija je aretirala dne 1. aprila Alojzija
Rašla, ker je osumljen finančnih stražnikov, ki se je izvršil leta 1920. Rašelj je bil oddan v zapore okrajnega sodišča.
Kardinal Mudelein poslal vsem svojim duhovnikom velikonočna voščila.
Chicago. — Pomožni škof Hoban je prejel v soboto od kardinala Mundeleina posebna velikonočna voščila za vse duhovnike chicaške nadškofi-je.
Širite list edinost
Radi tatvije
orlovskega kroja in plašča, katero je izvršil v prostorih Ljudske posojilnice v Celju neki 21-letni J. Schlauf, mesar z Dunaja, je bil isti obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem na 6 tednov ječe, po prestani kazni pa bo izgnan iz naše države.
-o-
bakreno in cinasto posodje. Reči se mora: imela je bogato, meščansko balo, ki je razveseljevala oko 'gledalca.
Sobota je bila veliki dan čejenja, ribanja in pomivanja in ueke, zakaj za pondeljek je bilo določeno ženitova-nje. Rozika ni imela niti toliko časa, da bi se zavedala svoje časti kot nevesta. Prav v teh dneh ji je nedostajalo skrbne, vodilne materne roke, bolj kot kedaj prej. Tudi najboljšo vnanjo pomoč je treba nadzirati in gospodinjstvo prav urediti, ni karsibodi.
Izpred sodišča.
Na Silvestrovo se je vršila v HoČah pri Mariboru veselica, katero so kontrolirali tudi orožniki. Pri tej priliki so že precej vinjeni fantje Kare1 Jarc, Maks Bregant in Franc Vernik žalili službujočega o-rožnika z besedami, kot pro-kleti žandar, baraba itd. Sodišče je obsodilo Jarca in Bre-ganta vsakega na en teden dni zapora, in Vernika pa na 400 dinarjev denarne globe, oz. na en teden zapora.
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.

"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SE BESEDE NAŠICH TISKARJEV.

AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!

Pošiljanje denaija.
• •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.	t
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark
70 — 9th AVE.,	| NEW YORK, N. Y.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
% ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
\ i
Kovali & Sons
ELY, MINN.
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost!
■t

i i
w	i., j
\

Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJAČNICA.


£
6217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
J*
1849 W. 22nd St
Chicago, HI.
Vaše stroje naj gonija motorji! g Svetite z "Mezda" svetilkami! g
s
B
Mi imamo zastopstvo za znane najboljše "Wagners in General Electric" motorje. — Pišite nam ako potrebujete kake pomoči glede motorjev, mi vam bomo pomagali.
.Mi prodajamo tudi najboljše "Edison Mezda e-lektrične svetilke,** ki jih lahko porabite za vsak slučaj. Pišite nam po cenik, ki ga pošljemo- brezplačno.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik. 2049 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik.
B B SI B