a vvvv*>" Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« 3"80 za 1 mesec......« T30 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. 5Q letnica Čitalnice in velika i sokolska slavnost v Ptuju. i v..........................................................: V Mariboru, Celju in Ptuju se je v rajnki Avstriji bil odločilen boj za biti ali ne biti slovenskega življenja na Spodnjem Štajerskem. Zagrizenost in brezobzirnost takratnih naSih nasprotnikov v teh središčih je bila skoro povestna. Najbolj znano ime med temi je bilo ime ptujskega župana, deželnega poslanca in voditelja slovenskih poturic, ki so tvorili celo politično stranko, to je Ornika. Mož se je bojeval proti nam po načelu, da namen posvečuje sredstva, ni se ženiral ni-kakih sredstev proti nam. Moralen pritisk na nas je bil silovit, ozračje v Ptuju za nas neznosno, tlak na naše tilnike neizmeren. Ko smo si upali za 8. septembra 1908 povabiti naše brate in sestre k zborovanju C. M. D. v našo mestece, je organiziral tukajšnji renegaški štab vse nemštvo in nem-škutarstvo spodnjega Štajerja proti nam, da se napravi pravcata ofenziva, ter se v naskoku nabije, opljuva in oskruni z nemškimi pestmi vse kar je bilo slovenskega. Vihar je šel po vsej Sloveniji radi teh bestijalnih nemških in nemškutarskih izgredov. Ni v Ptuju smo se razvijali po časi naprej, ter povedali slovenskemu kmetu, da so renegati zasramovali njegove brate in sestre jih pobijali, ter opljuvali. Zveza med nami je postala ožja. Društveno življenje se je dobilo nazmah, rodil se je Sokol, notranje duševno življenje se je poglobilo. Slovenci smo se kot zasledovanci ožje združili kot nekdaj kristjani, ki se jih je preganjalo zaradi njihove vere. Tako nas je našla svetovna vojna. To je bila prilika, velika prilika, da nas je vodilna klika denuncirala, ter dala odgnati v zapore. Tudi v tem slučaju so bile razmere v Ptuju najhujše. Tukaj so napadli organizirani renegati na kolodvoru slovensko gospo dejansko, ji zbili klobuk raz glave, ter jo zasmehovali, da je srbska kraljica. Še isto noč se je morala zopet odpeljati, ker sta vdrla ob 11. uri po noči v njeno stanovanje ptujski magistratni načelnik in policijski straž-mojster. Zagrozila sta njej, da užaljeni „Nemciu v upravičenem ogorčenju razdenejo hiše, v kateri stanuje, ako se takoj ne odstrani. Morala je oditi, ker je bil njen mož takrat v vojni baje največji hujskač v okraju. Organizirana druhal renegatov je na oči-vidno iniciativo mestnega vodstva vladala nad Slovenci v Ptuju na način, kakor kaka garda bolševikov v zadnji dobi je na Ogrskem ali Ruskem. Vse slovenske gostilne in trgovine so morale biti zaprte. Slovenske veljake, ki so se v resnici eksponirali za narodno stvar so pregnali iz mesta in okraja ali pa jih dali tirati v zapor in renegatska druhal jih je opljuvalal in skoro linčala. Stikali so za sejnimi zapisniki narodnih društev, posebno tudi Sokola, da bi mogli zapreti vse posameznike. Sejni zapisniki so morali izginiti, še danes jih ni. Tak teror ni vladal nikjer, kot tu. In sedaj slavimo jubelej 50 letnice čital- nice in vrši se sokolska slavnost v velikem obsegu. Čitalnica je vzgajala dve generaciji in jih je vzgojila za narodne in izobražene Slovence, Jugoslovane. Bila je svoječasno edino ognjišče, ki je kot mati svoje otroke zbiralo okrog sebe. Zgodovina Čitalnice je zgodovina Slovenstva prinas. Vsi narodnostni boji so se organizirali do najnovejše dobe več ali manje v okrilju te kulturne institucije iz katere so izšla druga društva, ki so tvorila prvotno le odseke Čitalnic. Ako slavimo 50 letnico Čitalnice, proslavimo s tem vso njeno veliko kulturno delo skoz 50 let, vse veselje nad malenkostnimi narodnimi uspehi, ki jih je imela do velikega prevrata in vso dolgo kalvarijsko pot velikuga trpljenje. Jednakočasno je sokolska prireditev. Češka ideja propagirana po Tyršu in Fug-neru „kdor Čeh, ta Sokol" se je pred vojno pri nas le deloma uveljavila, razmere so bile prehude, vendar je kazalo veliko odporno moč, da se je dvignil v našem ozračju Sokol ter razprostrl svoja krila čez okraj. Treba je storiti veliL: korak naprej. Popularizirati je treba sokolsko idejo pri nas v najširših krogih in za to je treba primerno velikih sokolskih prireditev, ki napravijo velik utis na kmečko ljudstvo, posebno na mladi kmetski naraščaj. Ni res, da bi zadostovalo za telo in za dušo kmetsko delo in bi bila ta zadostna telovadba. Sokolstvo razvije v človeku veliko moralno moč, v svetovni vojni so češke čete v daljni Sibiriji storile Ententi in sami sebi ogromno službo, da so potlačile boljževizem in opravile delo ki ga ententne čete niso zmogle. Poročniki in nadporočniki Sokoli so poveljevali mesto generalov vojakom Sokolom. Njihovo delo je bilo tako odlično, da je v prvi vrsti odločilo poleg drugih okolščin, da je Ententa priznala češke zahteve po samostojnem češko-slovaškem kraljestvu. Zmagal je Čeh Sokol, ki so ga vodili Jan Hus, Havliček, Masaryk v spremstvu Tyrša in Fiignerja. Mi se veselimo dne 7. septembra, ki nam pripelje v našo sredino proslavitelje v krojih in brez krojev. Bodi to pogled nazaj, veliko bolj pa pogled naprej. Tega dne si moramo pridobiti simpatije in smisel vsega okraja za požrtvovalno dejanjsko delo v Sokolskih društvih. Po celem okraju morajo pognati sokol-ske ideje. Vsak Sokol, vsaka Sokolica, ki nas po-seti tega dne, iz katerega koli kraja Jugoslavije, nam je jednako dobro došla in jed-nako prispevek velikemu oživotvorjenju sokol-ske ideje pri nas. Torej dne 7. septembra vsi jugoslovanski Sokoli in Sokolice v Ptuj. v Gospodarstvo. Državna posredovalnica za delo podružnica za Ptuj in ekolico. V tednu od 10. do 16. avgusta 1919 je iskalo dela 26 možkih in 12 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 5 možkih in 6 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 12. V času od 1. januarja do 16. avgusta 1919 je iskalo dela 441 možkih in 228 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 507 delavcev in delavk. Posredovanj se je v tem času izvršilo 279. Delo iščejo : 2 oskrbnika, 4 vrtnarji, 8 kam-narjev, 1 steklar, 1 opekar, 20 kovačev, ključavničarjev in mehanikov, 19 mizarjev, ko-larjev, bičarjev, 2 usnjarja, 1 sedlar, 2 krojača, 3 peki, 1 sladčičar, 2 mlinarja, 2 mesarja, 1 natakar, 1 polir, 7 zidarjev, 1 tesar, 1 risar, trg. pom., pis. moči, dimnarji itd. V delo sprejme posredovalnica : 1 poljskega pristava, večjo število poljskih delavcev, 1 ko-larja, 1 sodarja, 1 lesnega strugarja, 15 ple-tarjev služkinj itd. Sejem v Ptuju je dosegel spet neverjeten vrhunec. Prignanih je bilo čez 50 konj in čez 700 goved. Cena je bila mladi živini od 4 K do 6 K 50, volom od 6 do 9 K. Bilo je mnogo hrvaške živino. Kar je glede naše živinoreje dobro, a bati se je prenosa kug. Sliši se namreč, da se slinavka po Hrvaškem močno širi. Dopisi. Nasveti za sokolski zlet v Ptuju. Čitali smo pritožbe o prehrani in oskrbi pri ljutomerski dirki in tudi drugod se pri podobnih prilikah dogaja, da se gostom slabo postreže in da se zahtevajo previsoke cene, bodisi da gostilničarji izrabljajo naval gostov ali da požrtvovalni prodajalci in prodajalke v medsebojni tekmi gulijo gosk, da bi v svojem šotoru izkazali čim večji dobiček. Opozarjamo že danes pripravljalni odbor, kakor tudi ptujske gostilničarje, kavarnarje, pekarje, slaščičarje itd., da se izogibajo odiranja o priliki sokolskega zleta. Potrudite se in se preskrbite z vsem potrebnim, da lahko vsakemu postrežete, priprostemu in gosposkemu. Ne zmanjšujte porcij in ne zvišajte cen; s tem bi sicer dosegli trenutni dobiček, obenem pa spravili sebe in celo mesto na slab glas. Glavne napake, ki se pri takih prilikah rade dogajajo, so sledeče: Od začetka se dajejo še dobre porcije za znosne cene; ko začne zaloga pojemati, pa postajajo porcije manjše in dražje. Pravilno je, da se porcije zmanjšajo, če zaloga pojema, da ne dobi eden vsega, drugi pa nič, temveč da se zadovolji čim več gostov. Ni pa opravičeno, da so potem manjše porcije dražje ko prej večje. Druga napaka je, da se vsled pomanjkanja drobiža indirektno zviša cena. N. pr. v vinskem šotoru se prodajejo buteljke za 18 K. kar je itak že predrago, ker pa prodajalka nima dobriža pride buteljka na 20 K. V šotoru so po veselici ponosni na velik dobiček, gost pa je ozlovoljen, ker ga muči sum, da so imeli drobiž, a ga niso hoteli dati. Prihodnjič bo se izognil takemu šotoru ali pa sploh ne bo prišel na slavnost. Isto je pri prodaji cvetlic itd. Vobče veljaj načelo, da naj prireditelji z gosti ravnajo tako, kakor bi zeleh, da se ravna z njimi kot gosti! Materij elni dobiček pri tem ne bo izostal, še več pa je vreden moralni uspeh, katerega bo slavnost dosegla. Končno še odločno svarimo pred prevelikim uživanjem opojnih pijač pri narodnih slavnostih. Za pijanostjo sledi telesni in duševni „maček", ki znatno pokvari uspeh takšnih prireditev. Le trezen narod ima bodočnost! Trgovska šola v Ptuju. Ptuj je gospodarsko središče ozemlja, ki obsega Ptujsko polje, Haloze in Slovenske gorice in šteje okoli 100.000 prebivalcev. To ozemlje ima veliko pridelkov za izvoz ter potrebuje mnogo raznega blaga iz drugih krajev. Zato je bila trgovina že prej dobro razvita in bo se brez dvoma še bolj razvila zdaj, ko smo blizu državne meje. Za trgovino pa je treba trgovcev, ki ne gledijo le na trenutni dobiček, ampak imajo dobro strokovno izobrazbo in smisel za širše narodne potrebe, da postanejo gospodarski in kulturni pionirji svojega okoliša. Primerno izobrazbo za trgovca nudi le strokovna trgovska šola. Da bo šola dobra, morajo njeni učenci biti že dobro pripravljeni. V trgovske šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije ali realke ali vza^ meščansko šolo. Takšnih danes nimamo. Nasprotno pa je mnogo trgovskih sinov iz mesta in iz dežele, ki vsled vojne niso mogli iti v šole, zdaj pa bi radi izpopolnili svojo izobrazbo, a so prestari za gimnazijo, realko ali meščansko šolo. Istotako je res, da nam manjka trgovskega naraščaja. Zato se je sprožila misel, da se v Ptuju letos otvori pripravljalni razred, prihodnje leto pa bi sledila državna dvoletna trgovska šola, kakoršna je v Ljubljani in itakoršne se snujejo po drugih mestih Slovenije. V pripravljalni razred trgovske šole se sprejemajo brez izpita učenci z izpolnjenim 13. letom, ki so dovršili 1—2 razreda gimnazije ali realke ali 5—6 razredov ljudske šole. Pouk bo so vršil po učnem načrtu pripravljalnega razreda slovenske trgovske šole v Ljubljani in bo obsegal predmete meščanske šole s posebnim ozirom na potrebe trgovske šole. Poučevali bodo profesorji gimnazije in učitelji deške meščanske šole. Vstopnina se plača samo prvič pri vstopu in bo znašala 5 K, prispevek za učila 20 K se plača vsako leto In bo se porabil za nabavo učil, šolnina bo ista kakor na gimnaziji 00 K na leto. Učenci pripravljalnega razreda trgovske šole lalko stanujejo v Dijaškem domu v Ptuju, vodstvo preskrbi svojim gojencem vse potrebno glede sprejema. Šolski sluga, mizar, ki se je javil za službo na gimnaziji, se naj oglasi pri mestnem uradu v Ptuju za službo. Stanovanja za dijake se iščejo za prihodnje šolsko leto. Kdor hoče vzeti dijake na stanovanje, naj to naznani ravnateljstvu gimnazije in določi ceno za stanovanje samo ali za stanovanje in hrano. SamoUmor v Pušencih. Dne 10. t. m. popoldan se je 33 let stari pekovski pomočnik Franc Podplatnik v Pušencih obesil. Vzrok samoumora je baje, da mu je bilo letos neka večja vsota denarja ukradena. Pri kopanju Utonil. Dne 10. t. m. opoldan utonil je pri kopanju 10 let stari posestnikov sin Štefan Slamenšek v Dravi pri sv. Marku. Slamenšek se je kopal v družbi drugih otrok, ki pa niso bili toliko plavanja vešči, da bi ga zamogli rešiti. Utopljenca še do sedaj niso našli. Sv. Barbara v Halozah. Na shodu dne 11. avg. t. 1. se je zbralo prilično 400 kmetovalcev. Dr. Tone Gosak je kot govornik J. D. S. izvajal: Na sokolski slavnosti 1. 14 je izrazil upanje na združitev Slovencev in Hrvatov. Zgodilo se je mnogo več in mnogo prej, nego je takrat in še pozneje pričakoval. Vsa tri jugoslovanjska plemena so se rešila tujih jarmov, nastala je velika svobodna Jugoslavija. Čuvaj na zunaj in na znotraj je jugoslovanska demokratska stranka. Ta stranka je predvsem jugoslovanska. A) Najvišji ideal je Jugoslavija. Vsled tega zahteva najstrožje postopanje napram boljševikom, ki so uničili Rusko in Ogrsko. B) Vsaka ped zemlje, kjer prebivajo Jugoslovani mora pripadati k Jugoslaviji, preje se ne sme mirovati. C) Vse prebivalstvo Jugoslavije mora postati v resnici jugoslovansko. Zgrešeni sinovi pripadniki „štajeišijanska-1 stranke naj vstopijo po spoznanju v krog stranke ter postanejo njeni sobojevniki. J. D. S., je v resnici demokratska. A) Ljudstvo je no-sitelj državne moči po njenih načelih. B) Stranka zahteva v istini demokratsko volilno pravico s proporcem, volilno pravico naj imajo ženske in moški. C) J. D. S. obsega vse stanove jugoslovanskega naroda ter je na stališču, da morajo pozamezni stanovi svoje egoistične zahteve drugim stanovom na ljubo krčiti. J. D. S. pa priznava kmečkemu stanu prvenstvo. Najmanje tri četrtine članov vodstva naj izhajajo iz kmečkega stanu. Govornik je obširno r*>zvijal to točko ter omenil med drugim kmečki svet v Ljubljani in kmečko tajništvo v Ljubljani in Mariboru. J. D. S. je storila vse in stori vse, da so uveljavijo koristi kmečkega stanu. Nato razpravljagovornik o delu naših poslancev v vprašanjih. 1. Carine. 2. valute. 3. agrarne reforme. Obširno razpravlja o agrarni reformi, katere razvoj se nahaja sedaj v tretji etapi. Prva je bila 1. 1791, v podobi Jožefovega ro-botnega patenta, s katerim se je odpravilo gotovo vrsto tlake. To je bila posledica francoske revolucije iu takratnih humanističnih idej. Druga stopnja je bila 1. 1848, katerega se je odkupilo zemljišča in se je odpravila tlake. Tretja stopinja pride sedaj. Razdeliti se morajo v tujih rokah se nahajajoča posestva v Jugoslaviji. Agrarne reforme obsega predvsem 4 glavne točke. 1. Velika veloposestva nahajajoča se po večini v tujih rokah morajo postati v resnici narodova last. 2. Zavarovanje kmečkih poslov se mora v interesu intensivnega obdelovanja kmečke posesti izvesti zakonitim potom. 3. Ustvarijo se naj državno vzorna posestva, ki bodo kmetovala vzorno za kmete. 4. Poleg politične države naj se izvede gospodarska stran države, potem zadrug. Vsak kmet mora biti član zadruge. Le ta vodi gospodarstvo kmeta po enotnih načelih. Tudi mali posestnik mora postati deležen doere strani obdelovanja zemlje z stroji. Vsa Jugoslavija mora biti preprežena z zadrugami, ki morajo tvoriti trdnv gospodarsko organizacijo. Zadružništvo mora ostati izven političnega boja. Jugoslovanske zadruge morajo pripadati zvezi svetovnega zadružni-tva, katerega sedež je sedaj v Londonu. J.D.S. šteje 116 poslancev, ki so se resno trudili ustvariti državi ugodne gospodarske prilike. Ker so zadeli na upor pri nekaterih ministrih so morali slednji odstopiti. Član naše stranke dr. Davidovič ustvarja novo ministerstvo. Govornik je prepričan, da prevzamejo vlado moderno izobraženi možje, s čemur podana možnost dobrih gospodarskih napredkov. Prvo utegne biti demobilizacija znatnega dela starejših mož, ki se vrnejo rodni grudi. Nadalje se bo zavaroval nemudoma naš denar pred nevarnostjo nadaljnega falsificiranja in množenja. Potem se bode odpravila carina za neobhodno potrebne pridelke in izdelke. Otvorile se bodo meje polagoma in zadihali bomo prosteje in svobodneje. Govornik trdno upa, da nas nova vlada povede polagoma na pot in smer starih predvojnih razmer. V tem upanju konča govor. Potem se je razvila debata in pristopilo jn črez 100 novih članov h krajevni organizaciji J.D.S. Shod v Majšpergu. V nedeljo dne 17. t. m. se je vršil shod v Majšpergu. Predsedoval je predsednik Turkuš. Govoril je g. dr. Gosak o aktualnih vprašanjih. Shod je posetilo prilično 200 ljudi. Med drugimi tudi domači g. župnik, ki je prav pozorno poslušal. Ko so se pa končanem govoru predlagale resolucijo, v katerem se je izrekle zaupanje našim zastopnikom v vladi in našim poslancem, se je g. župnik oglasil k besedi. Pohvalil je govornika, da je govoril jako lepo in plemenito, da se tudi strinja s rezo-lucijami. Pripomnil pa je, da so poslušalci pristaši Kmečke zveze, ker hoče J. D. S. križe vreči iz šole. Dr. Gosak je na to vzel iz svoje taške program J. D. S., ter je prečital točko 7 verstvo, ki se glasi: „SpoŠtujemo verstvo kot naraven činitelj v človeškem čustvovanju. Isto velja za njega javno udejstvovanje, njega svobodo mora varovati država. Stojimo na stališču verske strpnosti in enakopravičnosti vseh verskih naziranj, smo pa zoper vsaku strankarsko zlorabljenja verstva. Obrnil se je proti župniku ter mu izjavil : „Vi zlorabljate vere v strankarske svrhe, rabite je kot agi-tacijsko sredstvo, ljudstvo je prebujeno in vidi to samo. Ljudje bode tudi sami volili stranke, v tem slučaju se je že." Na to se je obrnil napram poslušalcem ter dal resolucije na glasovanje. Vsi prisotni so glasovali za resolucije, ter s tem izrekli popolno zaupanje zastopnikom v vladi J. D. S. v Bel-gradu, v Ljubljani in narodnim poslancem J. D. S. Razumni ljudje so uvideli, da je župnik govoril neresnico. Shod pri Sv. Urbanu. V nedeljo dne 24. t. m. se vrši pri Sv. Urbanu pri Ptuju shod krajevne organizacije J. D. S. ob 8. uri zjutraj v šolskih prostorih. Precejšnja teritorijalna pridobitev naše kraljevine. Uspeh naše mirovne delegacije. (SI. N.) Pariz, 18. avgusta. Vaš informator izve, da je kraljevini ^Srbov, Hrvatov in Slo-j vencev prisojena cela Bačka in velik del Baranje ter da je tudi mesto Pečuh defini-tivno jugoslovansko. (Ogrski komitat Base-Bodrog ali Bačka leži med Donavo in Tiso, meri 11.797 kvadratnih kilometrov in ima okrog 800.000 prebivalcev, od teh 70 odstotkov Srbov, ostal so kolonsiti, Slovaki, Rusini, Madžari, Nemci, Židje. Bačka je izredno bogata na žitu, kakor sosednji Banat in je svoječasno tvorila bistveni del srbske Voj-j vodine. Ogrski komitat Baranja leži na desnem bregu Donave in levem bregu Drave, j meri 5133 kvadratnih kilometrov in šteje , nekaj čez 350.000 piebivalcev. 65°,0 je Srbov j in Hrvatov (poslednji doslej imenovani Bunjev-j ci, Šokci itd.) ostanek so zopet Madžari m j Nemci. Glavno mesto je Pečuh, znano v zgodovini turških bojev. Blizu Pečuha se nahaja velik premogovnik, ki daje dnevno nad 300 vagonov dobrega premoga. Baranja je vrhu tega znana po živinoreji in vinarstvu. S tem, da sta obe pokrajini definitivno zasi-gurani našemu kraljestvu, smo gospodarsko in narodno pridobili mnogo za bodočnost in se zelo ojačili. Ta uspeh naše delegacije vsled tega toplo pozdravljamo.) Proglas Prekmurcem. LDU Murska Sobota, 17. avgusta. Civilni komisar za Prekmurje. dr. Lajnšič je izdal Prekmurcem nastopni proglas: Podpisani zastopnik jugoslovanske vlade naznanjam ljubim Prekmurcem : 1. da je zasedeno Prekmurje del Jugoslavije poleg odločbe pariške mirovne konference, to je, stalne večno jugoslovanske zemlje, del Slovenije. Vi niste več Ogri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, po rodu Slovenci. Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešene brate obdrži pod svojim krilom. Naše junaško vojaštvo bo branilo, kar je našega. Tistim, ki golčijo, da je ta rešitev še nastalna in samo začasna, se nasmejte in opomnite jih, naj ne širijo laži in nezaupanja. Rešenje je dovršeno. 2. Kdor ima proti komu kakšen srd, naj mu odpusti, izlepa naj sovraž. naše pridobi, s tem bo več hasnil domovini in sebi, kakor z ovadbami in obsodbami. Samo tisti naj se tožijo, ki se iz milega postopanja in ravnanja še norčujejo in ki so nezahvalni in nezadovoljni. 3. Proti svoji domovini in lastnim bratom greše tisti, ki samo iz do-bičkaželjnosti spravljajo zrnje preko meje. S tem večajo draginjo v našem bogatem kraju, tarejo siromaka in povzročajo pomanjkanje ter spravljajo svoje trpeče brate v nevoljo. Kdor se upa to na dušo jemati, ne računa s tem, da pride pred kaznujočo pravdo. 4. Vsak, ki ima kakšen posel, naj se obrne na moj urad v Radgoni (v gostilnici ..Pri solncu" pri Voglarju). Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje: dr. Lajnšič. — 3 — Društvene vesti. Sv. Trojica V Halozah. Prihodnjo nedeljo 24. avgusta priredi naše Trojičko bralno društvo „ Vodnikovo slavnosf z dvema pod-učnima govoroma, z gledališko predstavo, s petjem in domačo godbo. K prireditvi vabimo posebno društva sosednih župnij, kakor vse. katerim je na srcu ljudska izobrazba. Vsi toraj na trojički hrib popoldan ob pol tretji uri. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju objavlja: Na mnogostransko vprašanja priobčujemo vsebino sklepov celjskih odvetnikov in notarjev z dne 23. julija 1919, katere je uredništvo vzelo na znanje 1. Brezplačno delo v pisarnah je izključeno. 2. Uradnik začetnik po največ 2 mesečni službi mora dobivati mesečno plačo 200 K. 3. Za stenografe in strojepisce se ustanovi najnižja mesečna plača 300—600 K. Steno-graf in strojepisec je oni, ki se kot tak sprejme v službo ali pa se skoz 6 mesecev uporablja v tesnopisju ali strojepisju. 4. Mo-sečna plača solicitatorja znaša najmanj 500—900 K. Kot solicitator se smatra oni uradnik, ki je usposobljen za sprejemanje pri-proatih informacij, za knjigovodstvo, za iz-vržilna in zemljeknjižna dela in priproste pogodbe ter vešč v pristojbinskih predpisih. 5» Za koncipijente se določi mesečna plača 600—1000 K. 6. Te plače veljajo za dobo od 1. julija naprej. 7. Z navedenimi nastavki je ustanovljena najnižja plača za vsako pojedino kategorijo, ne pa najvišja. Visokost najnižjega nastavka je odvisna od zmožnosti uradnikove in splošnega prometa pisarne. 8. Tretjina teh plač se smatra kot draginjska doklada. 9. Prispevke za bolniško zavarovanje plača šef. 10. Za vse pisarne velja — iz-vzemši nedelje in praznike največ 7 —urni delavnik. Uradne ure so dopoldne od 8.—12., popoldne po šefovi volji od 14—17 ali 15 —18 ure ali drugače, toda v nobenem slučaju nad 3 ure. 11. Koncipijentom in solicitator-jem če so na komisijah, pripada tarifna pristojbina za zamudo izven pisarniških uradnih ur. 12. Med uradniki in uradnicami ni delati razlike. 13. Zaradi dosedajne stavke ne izvaja noben šef za svoje uradništvo neugodnih posledic. Kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo dne 31. avgusta 1919 v gostilni Franca Bra-čiča veliko vrtno veselico z mnogovrstnim vsporedom i. s. : Grodbene točke izvajano od popolne mestne godbe na lok, gledališka predstava na lastnem društvenem odro, nastop prve vrste ptujskega sokola, srečolov, Šaljiva pošta, licitacija, petje in dr. Za srečolov in licitacijo so na razpolago krasni dobitki. V turški kavarni bo pristna črna in bela kava, likerji, vino v buteljkah in dr. Ta prireditev je obenem proslava desetletnice obstoja društva in vabi odbor prijatelje društva in dobre kapljice k obilni udeležbi. Vstopnina 2 K. Začetek ob 15. uri popoldan. Odbor. Najnovejše vesti. Atentat na Jožefa. D u n a j, 20. avg. Neki tukajšnji dnevnik javlja, da se je izvršil re-volverski atentat na nadvojvode Jožefa. Natančnih poročil ni. Nadvojvoda Jožef odstopi. LDU. Budimpešta. 20. avgusta. Danes popoldne je nad* Tojvoda Jožef izrazil svojo principielno pripravljenost, imenovati koalicijsko vlado, odreci se vsej pol. moči in kot zasebnik čakati na izid volitev, ki se morajo takoj razpisati. Nato so se že danes popoldne začela pogajanja za sestavo koalicijske vlade. Menijo, da se bo že jutri dosegel popolen sporazum. Pred odstopom Jožefa. — Socijalisti pridejo V vlado. Ldu. Dunaj, 20. avg. (DunKU.) „Neuea Wiener Abendblatt" piše: Vodja madžarskih socijalistov (>aramy odpotuje jutri v Budimpešto, kjer se bodo obnovila pogajanja glede sestave vlade, katerim bo prisostvoval tudi grof Andrassj'. Nadvojvoda Jožef odstopi nemara na ta način, da se umakne v zasebno življenje, ali da se mu poveri vrhovno poveljstvo madžarske armade. Garamv pa bo najbrž zahteval, da se nadvojvoda popolnoma umakne iz političnega življenja. Razen Garamvja vstopita v kabinet tudi Payer in Peidl. Lovaszv bo ministrstvo za zunanje posle najbrž odstopil grofu An-dvassvju, sam pa prevzame mesto ministrskega predsednika. Sestava kabineta bo nemara v petek ali soboto končana- Oglasi. Obrat z drobižem. Zadnje dni se vedno bolj ponavljajo slučaji da prodajalci (na trgu v trgovinah in tobakarnah in gostilnah) ne marajo meniati papirnatega denarja z drobižem češ da nimajo. Večinoma to ne odgovarja resnici. Daje se v smislu § 7 cez. pat. z dne 20^ aprila 1854, štev. 9G, drž. z. strog nalog. da se vsi taki slučaji takoj od prizadetih naznanilo mestni straži in se bodo krivcu v zmislu § 11 navedenega patenta kaznovalo z globo do K 200'— oziroma z zaporom do 14 dni. Razno. Koncert. V nedeljo, dne 24. avgusta t. 1. se vrši veliki koncert, v kavarni „B a 1 k a nu" v Ptuju. Začetek točno ob 21 uri, konec ob 2 uri. Otroci ne smejo nikda uživati alkohola. Alkohol jih stori nervozno, moti zdravo krepko spanje in otežkofiuje učenje. Njih možgani in živci postanejo razdraženi, vsled česar se pojavi pri otrocih kaj rada svoje-glavnost, jeza, lažnjivost itd. Otroci, kateri uživajo alkohol — četudi v prav malih količinah — zbole hitre j o in hujše kot oni, ki se vzgajajo abstinentno. — V Sloveniji štejemo danes vsled alkoholizma staršev 8000 telesno ali duševno degeneriranih otrok. V deželno blaznico na Studencu je bilo od leta 1913. do 1918. sprejetih 91 alkoholikov. Med temi je bilo 80 moških in 11 žensk. Najmanj četrti del blaznikov je bil posredno ali neposredno zastrupljen z alkoholom. Veliko zločinov se zgodi v pijanosti. Polovico kaznjencev privede v zapor in prisilno delavnico alkohol. Sodnik, ki je v svoji praksi sodil 1100 slučajev tepeža, je pri teh obravnavah dognal, da se je v teh slučajih zgodilo kaznjivo dejanje v 700 slučajih pod vplivom alkohola. V prisilni delavnici v Ljubljani je bilo od 1. 1913. do 1918. interniranih 226 prisiljen-cev. Med temi je bilo 80 odstot. slučajev, pri katerih je bil alkohol vir delomršnosti in kaznjivih dejanj. Teh 226 prisiljencev je imelo v razsodbah 596 kazni, in sicer 312 radi vlačugarstva. 121 prisiljencev je bilo interniranih prvič. 53 drugič, 26 tretjič, 11 četrtič, 10 petič, 3 šestič in 2 devetič! Trgovci, gostilničarji in obrtniki! Pošljite nam inseratna naznanila. Sprejeti bomo mogli le omejeno število anons. Kdor torej prej pride, bo prej inlel. Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3, pritličje levo. Viničarska JJHC družina se pod ugodnimi pogoji sprejme pri g. Jožefu GrORIUPP, v Ptuju. * * Kavama Jato" i Ptuju vljudno priporoča cenj. občinstvu pristna vina, vsak dan sveže pivo, sladoled itd. Vsak večer koncert Postrežba točna in solidna. Zraven kavarne ::: restavracija in sobe za tujce. ::: Na obilen obisk vabi J. VUČAK. ^^ » Glasovir (Stlltzfltigel) skoraj novi se proda, cena 5000 K. Kriehu-berjeva ulica 26, F. S. Maribor. Mestni urad v Ptuju sprejme 1. septembra 1919 za „Mladiko." Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava, plača po dogovoru. Prosilci ss naj čim prej osebno javijo na mestnem uradu in predložijo lastnoročne pisane prošnje s potrebnimi listninami (krstni list itd.) in izpričevali. Mestni magistrat Ptuj, dne 20. avgusta 1919. Vladni komisar : Dr. M. Senčar s. r. se manje porabi pri vporabi ,C02STO-0" = surogatne kave fj vpražene, zmlete, z pravo kavo zmešane. 1 originalni zaboj z 63 kg. sortirane, okuzno v zabojih po '/r.. Vio. Vso kg. paketirane, poštnine prosto zaboj K 756'—. Poštna pošilja-tev 15 kg. sortirane, poštnine prosto K 200'—. lUP** Pošiljatev: Naprej plačilo, ali povzetje. Lang & Comp. Osijek. Brzojavk langcomp. C • Bi. občinstvu se naznanja, da so je dne 11. t. m. ustanovila v Ptuju „Tvorna čevljarska zadruga" katera jo tudi začela že istega dne obratovati. Tvrdka se nahaja v zavednih slovenskih rokah in jo toplo priporočamo. Več pove oglas na zadnji strani lista. J. B. Čedna mlada deklica, ki zna prati, likati in malo šivati se sprejme od 1. oktobra naprej pri gosp. pl. Uiblagger, ,— ii------1 Breg pri Ptuju. E=ai * ;__, Olčenec se sprejme /j ptujskega okraja, slovenskega in nemškega jezika zmožerj v špecerijsko trgovino Jernej 7{iegelbauer v piuju. Zahtevajte ,Ptujski list: tt ll Centrala v Ljubljani. boni fondi nad 4.000.000* Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3°|o brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s sl\4\ čistih. -i tssa Daje trgovske in aprovizacijske kredite. bbj Izvršuje vse bančne transakcije. • ea Proda se : čez tri orale velik travnik blizu Dornovskega gaja ob Bruci in en čez en oral velik gozd v Slaniošini. Poizvedbe glede lastnika v uredništvu „Ptuj-skega lista." a a g uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o S osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. ° • fil H« fL\t Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczv v LjubUanK Kranjsko ooooaaaaoooooaoaoooDoaao Miši - podgane ¦ stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6'—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevatec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3"—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. ooooooooooooo o o o o o o o o o jŽrafa Vošnjak, ftuj trgovina z usnjem, čevlji in surovimi pozami. CfOveji in tetecji boks, chevreaux, .*. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo. • • ¦ • ¦ ¦ m* €leganini boks-calf in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave te letine. — jfa~ vadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno. O o o o o o o o o io o ooooooooooo Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja. za 6 mescev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 17 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkozci v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ 0 H 0 ¦ 0 ¦ 0 =3 L3 '3 IS ca (JUt uljudno priporoča cenj. občinstvu, dru-štvam, pevskim zborom, novoporočencem, trgovcem ptujskega in mariborskega okraja za naročila in izdelovanja razglednic, m ¦ ¦ ¦ i ii 111> Izdelujem tudi slike za potne izkaznice tekom dveh ur. G-rem po na- j ročilutudislikatnadom. j S; . S spoštovanjem j ssi j it 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 Katera oJiiili v Ptuju ali v bližnji okolici = sprejme poldrugo leto staro deklico na hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo lista. \i y