LETO XVI., STEV. 274 LJUBLJANI, SREDA, 23. NOVEMBRA 1955 Ceno 10 dbf SLOVENSKI Izdaja in tiska Ca&opisno-taloioUko podjetje Slo*. perocevilte Direktor: Rudj Janiiuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Pleve) — Uredništvo: Ljubljana, TomSičeva ulica S. telefon 23-522 do 23 524 — Uprava Ljubljana. TomSičeva S/n., telefon 23-523 do 23-525 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica C, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20 463. za zunanje 21-532 — Poštni predaj 23 — Tek. r. 60 KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina zoo dinarjev DRUGA IZDAJA GENERALNA SKUPSCINA OZN Sklepi političnega odbora 0 Koreji bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju — Odložene bodo tudi razprave o Maroku in Alžiru — Francoska delegacija se bo verjetno vrnila še pred koncem tega zasedanja — Indijski delegat Krišna Menon je spet dober posrednik N e w Vork, 22. nov. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine OZN je končal proučevanje korejskega vprašanja 2 glasovanjem o ameriški resoluciji, ki potrjuje, da je smoter Združenih narodov doseči z miroljubnimi sredstvi združitev obeh K o rej. Ameriška resolucija določa, da bo prišlo to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine. Vodja indijske delegacije v OZN Krišna Menon je zahteval od Generalne skupščine, naj razširi svojo posredovalno vlogo med Severno in Južno Korejo ter podpre vse razgovore, katerih namen je, rešiti korejsko vprašanje in združiti državo. Diplomatski obiski Beograd, Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes ob 13. uri na protokolarni obisk novo imenovanega mehiškega veleposlanika v Jugoslaviji generala Federica Arnajo Rodrigueza. Razstava Siska in radia v filmu Beograd, 22. nov. Proslava desetletnice Zveze novinarjev Jugoslavije bo ostala zabeležena na fiimu. Skupina »Filmskih novosti« je danes posnela za najnovejši filmski žurnal Razstavo tiska in radia«. Zur-r>ai bo vseboval celotne delo pri izdajanju listov. Menon je dejal v političnem odboru, da bi morali na korejski spor gledati kot na preteklost in opustiti misel, da bi bila združitev Koreje mogoča tako, da bi se en del države podredil drugemu. Pričakujejo, da bo o Maroku sprejeta resolucija, ki bo ugotovila, da so sedaj v teku pogajanja med Francijo in Marokom. ter predlagala, naj bi proučevanje tega vprašanja odložili. Tudi delegacije arabskih držav so pripravljene glasovati za podobno resolucijo, kot jo Je Generalna skupščina lani sprejela o tunizijskem vprašanju. Tudi glede alžirskega vprašanja so delegacije arabskih držav za to. da bi odložili razpravo, upoštevajoč dejstvo, da sedaj ni primeren čas zanjo. Po mnenju nekaterih delegacij se bo francoska delegacija verjetno vrnila v Generalno skupščino še pred koncem letošnjega zasedanja. Zvedelo se je, da so nekateri delegati v Združenih narodih že nekaj dni v stalnem stiku s člani franco- IZNARODOVANJE v SLOVENSKI BENEČIJI Trs:, 22. nov. V Slovenski Benečiji v vasi Leso v občini Grmek je d ji odsiav.ien župnik Artur B’a-žu:a, ki ;e o:! znan kot na/rodno zavedni duhovnik ter je stalno pridigaj v slovenskem jeziku. Nadomestil ga bo nekj furlanski delovnik, ki ne zna slovensko. Zup-n ku Blaž ut i zaenkrat še niso dodelili nove župnije ter so mu deni.. na, počaka na svoem domu Dosedanjo faro mora zapustiti v petek 25. novembra. Kot se je zvedelo, so odšli tamkajšnji slovenski duhovniki k škofu v Videm in ga prosili, na] pust. župnika Blažuro na dosedanji fari, ker je pri ljudeh zelo pričah! jen. Videmski škof njihovi prošivi n: hote! ugoditi. Tamkajš-r.j. prebivalci smatrajo odstavitev kot nadaljevanje raznarodovanj, zavednega slovenskega duhovnika Bulganin in Hruščev v Pendžabu Nangal, 22. nov. (AFP). Pred-eednik sovjetske zveze maršal Bulganin in prvi sekretar komunistične partije Hruščev sta prispela danes v Bakra Nangal, kjer sta si ogledala zidavo jeza, po velikosti drugega na svetu. Nato sta bila gosta na kosilu, ki jima ga priredil guverner Pendžaba Sing. V zdravici je Hruščev ponovno izrazil pripravljenost Sovjetske zveze, nuditi gospodarsko pomoč Indiji, Bulganin pa je govoril o uspehih prvega indijskega petletnega načrta. Drevi bosta sovjetska voditelja odpotovala v Bombaj Naš turizem z vzhodnimi državami Beograd, 22. nov. (Tanjug) Prva skupina 200 sovjetskih turistov je končala potovanje po Jugoslaviji. Včeraj so si ogledali Postojnsko jamo. Ljubljano in Bled, danes pa so se vrnili v Beograd, od koder bodo jutri odpotovali iz države. — Te dni bo podpisan sporazum med »Pučnikom« iz Beograda in moskovskim društvom »Inturist« o turizmu. Ti podjetji bosta razen skupinskih potovanj organizirali tudi posamezne obiske turistov iz ene v drugo državo. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 21. november 1955: Stanje - Srednji dnevni dotok v kub. metrih na sek.: Drava — Dravograd 195 (lani 157); Sava 14.9 (lan: 7.5); Sava — Me-dvoae 51 (lan: 40); Soča — Doblar 42.9 (lam 40). Indeks proizvodnje v primerjavi • 1954. le-tocn 119. k: se ne ustavi rudi ne na cerkve-nem pragu, ko gre zadušitev, kar je slovenskega. Vse to kaže. da je najvišji katoliški kler kakor v prereklosti, ostaJ dosledno v službi raznarodovaJne politike ter da še vedno odpira cerkvena vrata narodnostni nestrpnosti, izganjanju slovenske besede iz cerkve, ne glede na Kristusov nauk. N5 to prvi primer v Slovenski Benečiji, da videmski škofijski ordinariat sodeluje na tak nar: n pri raznarodovanju Beneške Slovenije. S. L. ske delegacije in da razpravljajo o vrnitvi francoske delegacije v Generalno skupščino. Tudi indijski delegat Krišna Menon je med včerajšnjim sestankom s francoskim delegatom Alpha-nom govoril o vrnitvi francoske delegacije v Generalno skupščino. Glede sprejema novih članov potrjujejo, da Varnostni svet v ta namen ne bo sklican prihodnje dni. Delegacije držav Latinske Amerike so skoraj vse pripravljene glasovati za kanadsko resolucijo, ki priporoča sprejem 13 novih članov. V Varnostnem svetu pa bo težko zbrati večino za sprejem enega Izmed 18 kandidatov — LR Mongolije, ki ima proti sebi ZDA, kuomiistanško Kitajsko in Turčijo. Razgovori o tern vprašanju so v teku. Razprava o tem utegne biti v posebnem političnem odboru, preden bodo o tem sklepali v Varnostnem svetu. Velika Britanija je zavrnila načrt misije Združenih narodov o plebiscitu v britanskem Togu. Prebivalstvo tega ozemlja, ki je pod britanskim skrbništvom, naj bi s plebiscitom odločilo, če želi, da se to področje priključi Zlati obali, ali pa združi s tistim delom Toga, ki je pod francoskim skrbništvom. Britanski delegat je sinoči izjavil v skrbniškem svetu, da bi izvedba tega načrta povzročila delitev tega ozemlja, kar bi neugodno vplivalo na njegovo politično in gospodarsko življenje. Skrbniški svet bo danes nadaljeval debato o tem vprašanju. Etiopski delegat Ato Jilma je v skrbniškem odboru povedal, da bi bila Etiopija za to, da Italija vključi somalske strokovnjake v razgovore o mejah med Etiopijo in italijansko Somalijo, in da etiopska vlada želi, da bi se razgovori o tem z Italijo čimprej nadaljevali. Komisija OZN za razorožitev se bo zbrala jutri, da bo proučila poročilo pododbora za razorožitev, ki je na sestankih v Londonu in New Yorku skušal rešiti nesoglasja med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi. Pričakujejo, da bo komisija zasedala do konca tega tedna, nato pa bo o svojem delu poročala političnemu odboru Generalne skupščine, v katerem se mora v kratkem začeti debata o razorožitvi. 50-letnica smrti Hilarijona Ruvarda Novi Sad, 22. nov. V Novem Sadu je bila danes slavnostna akademija ob SCMletnicd smrti pomembnega srbskega historio-grafa Hilarijona Ruvarda. Akademijo so priredile Srbska akademija znanosti, Matica srbska in filozofska fakulteta v Novem Sadu. Ob prisotnosti večjega Števila kulturnih in Javnih delavcev je univ. prof. Djordje Radojčič govoril o Ruvarčevi vlogi v srbski h istori ogral ij i. ; ' j • v.?>x 1 :> slavili ,......... Wu> kitajski veleposlanik v Jugo- slav ijl, Hasan Brkič in g. Kun g Juan, Prisrčen sprejem Angliji Izjava podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja po prihodu iz Velike Britanije BEOGRAD, 22. nov. (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se Je davi po petdnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji vrnil v Beograd. Od Londona do Pariza je podpredsednik Kardelj poto val z letalom, od tam pa z ekspresnim vlakom do Beograda. V izjavi, ki jo je dal ob prihodu v Beograd zastopnikom tiska, je podpredsednik Kardelj izrazil zadovoljstvo z razgovori, k: jih je imel v Veliki Britaniji. »Bili smo sprejeti prijateljsko in prisrčno. Odkrito m prijateljsko smo se posvetovali o raznih vprašanjih iz mednarodnega položaja in medsebojnih zvezah. Kakor vsako posvetovanje take vrste bo tudi to prispevalo k boljšemu razumevanju in sodelovanju obeh držav. Obe vladi sta potrdili željo in prizadevanje, da bi utrjevali in nadalje razvijali prijateljstvo med Ju- Odmev na Bnlganinov govor Predstavnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve trdi, da je razdeljena Nemčija »izključno sad sovjetskega vmešavanja v notranje zadeve Nemčije« — Sovjetski zvezi tudi očita, da ne mara sporazuma o nadzorstvu nad oboroževanjem LONDON, 22. nov. (Tanjug). Uradni predstavnik Foreign Officea je zelo ostro odgovoril na včerajšnji govor sovjetskega predsednika Bulganina v indijskem parlamentu. Dotaknil se je njegovih besed, da je temelj sovjetske politike ne-rmešavanje v zadeve drugih držav in da bi se rešitev nemškega vprašanja dala doseči tako, da bi jo prepustili Nemcem samim. S tem v zvezi je dejal, da je razdeljena Nemčija »izključno sad sovjetskega vmešavanja v notranje zadeve Nemčije, brez katerega ne bi bilo prišlo do režima v Vzhodni Nemčiji«. Dalje je dejal, da je sovjetska propaganda skušala dokazati, da članstvo Zahodne Nemčije v Atlantskem paktu in zahodnoevropski zvezi ovira združitev Nemčije. »Toda Molotov je tudi popolnoma odkrito povedal, da je po sovjetskem mnenju združitev Nemčije mogoča le, če ostane sedanji sistem v Vzhod- mmmt Wt~ VREME Napoved za sredo: Ponoči in dopoldne v nižinah megla z nizko oblačnostjo, s.cer deloma solčno vreme s povečano oblačnostjo Nekoliko topleje. Temperatura ponoči med +3 in 0, 6-pod vodstvom generalnega sekre- de na to ne more biti in ne srce tarj^ centralnega sveta ZSJ Ivana biti razlik med mladino v mpstu Božičeviča je davi iz Soči ja pri- in na vasi. Ta problem je treba spela v Moskvo. V Sočiju so si presojati s stališča in prizade-clani dplegacije ogledali sanatorije vanja družbene skupnosti za m nVrmrnl.lPt- -M- i—mm.. - odstranitev neskladnosti v tem pogledu. Dr. Miloš 2anko je tudi poudaril, da zavzemajo strokovne šole postopno ustrezno mesto v šolskem sistemu. Na posvetovanju so bili nato podani referati in koreferati o enotnost; šolskega sistema, o izo- braževanju učiteljev za osem- va navzoče seznaniti, z delom ju- letne šole in drugih šolskih za« goslovanskih sindikatov. devah. sredinske stranke k združitvi, progresivna unija centra EPEK pa je predlagala združitev vseh opozicijskih sil. Razgovori o nuklearnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo Beograd, 22. nov. (Tanjug) Da-vt je cdpotovaila z letalom v Moskvo jugoslovanska delegacija, ki se bo s sovjetskimi predstavniki pogajala glede sodelovanja na področju nuklearne energije. Vod: jo pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunaje zadeve dr. Franc Kos. V Sovjetsko zvezo je odpotovala na povabilo sovjetske vlade in bo imela strokovne razgovore o tehničnem in znanstvenem sodelovanju na tem podiročju. U-vod v te razgovore so bili načelni razgovori, ki jih je imela naša gospodarska delegacija v Moskvi konec avgusta. V delegaciji je tudi več jugoslovanskih strokovnjakov s področja nuklearnih ved. Jugoslovanska sindikalna delegacija v Moskvi in okrevališča. Na letališču -Moskvi so sindikalno delegacijo sprejeli zastopniki sovjetskih sindikatov. Danes je naša sindikalna delegacija odpotovala v Sverd-lovk. kjer si bo ogledala razna industrijska podjetja. Šestindvajsetega novembra bo imela širši sestane!« z moskovskimi sindikalnimi aktivisti, na katerem namera- Nova smer gospodarstva v Črni gori Pogoji za potrošniške kredite Zboljšali bodo predvsem zaostalo kmetijstvo Titograd, 22. nov. V Cmi Gon ao se končala okrajna gospodarska politična posvetovanja, na kateri so razpravljali o izvajanju nove gospodarske politike Sedaj imajo podobne sestanke v občinah in delovnih kolektivih. Ti razgovori imajo za Crno Goro poseben pomen, ker je treba novo gospodarsko «mer dosledno izvajati giede na zelo posebne gospodarske razmere Industrija v Crni Gori se še gradi in se ne more računati z večjo proizvodnjo potrošmh dobrin, rude in gozdove pa slabo izkoriščajo, ker nimajo železnic. Republika Crna Gora je dejansko izolirano jugoslovansko gospodarsko področje, pa se je zato pozornost gospodarskih in političnih delavcev osredotočila • na razvijanje drobnega gospodarstva, izkoriščanje zelo ugodnih pogojev za gojitev sadja, povrtnine in industrijskih rastlin ter za zboljšanje žvinoreje, kar more prispevati k splošnemu jugoslovanskemu prizadevanju za zboljšanje življenjske ravni. Na posvetovanju v Titogradu Strokovna sposobnost delavcev v trgovinskih podjetjih Beograd, 22. nov. Zveza trgovskih zbornic je predpisala v soglasju s sekretariatom za delo in delovne odnose pri zveznem tf. vršnem svetu nov pravilnik o strokovni sposobnosti delavcev v trgovinskih podjetjih, trgovinah. prodajalnah in poslovnih enotah. Po tem pravilniku se bo ugotovila strokovna sposob-r. st vseh delavcev v trgovini v roku šestih mesecev^. Kvalificirane delavce bodo razvrščale komisije okrajnih trgovinskih zbornic, medtem ko bodo strokovno sposobnost visokokvalificiranih delavcev' ugotavljale komisije republiških zbornic. Navodila določajo, da mora imeti kvalificirani delavec v trgovini končano strokovno trgovsko šolo ali šolo učencev v gospodarstvu ali pa praktično dslo najmanj šest let kot pol-kvalificirani delavec z izpitom V trgovini morajo delati kot kvalificirani delavci tudi osebe s končano gimnazijo ali srednjo ekonomsko šolo. Da bi se pridobila strokovna sposobnost visokokvalificiranega delavca, je potrebnih najmanj sedem let službe na prejšnji stopnji ali pa absolvirana ustrezna šola. In Cetinju so sklenili, da se predvsem izkoristijo ugodni pogoji, ki jih nudi Primorje za gojitev tobaka, pomaranč, limon, oljk in drugega južnega sadja. Na črnogorskem Primorju morejo zasaditi še okoli 300 tisoč dreves južnega sadja. Na ravnini okoli Titograda bo potrebno čim več storiti, da se povečajo površine, zasajene s tobakom in trto. Koliko Je vredna ta preusmerjenost črnogorskega kmetijstva, je razvidno tudi iz tega, da se dobi z enega hektarja, posajanega s pšenico, 40.000 din, z iste površine, posejane s tobakom, pa se more dobiti 255 tisoč dinarjev. V severnem delu Crne Gore. ki ima mnogo pašnikov, more napredovati živinoreja in se povečati izdelava sira in kajmaka. V enem delu lvanjgrajskega okraja je okoli 130.000 ovac. Z njihovim križanjem s sjeniSko vrsto ovac bi mogli dobiti od vsake ovce po 100 gr volne ve£ ali skupno 13.000 kg. Podobne možnosti imajo tudi v Nikšiču in v Plevlju. V mnogih črnogorskih krajih b' mogli prodajati okrasni kamen, za katerega ponujajo tuje tvrdke po 50 do 60 dolarjev za kubični meter. Tak kamen *e more dobiti pri Spužu, Danilov-gradu in Boki Kotorski. Velik obseg investicij je v Cmi gon zajel okoli 13 000 gradbenih delavcev, izmed katerih je večje število zapustilo svoja posestva in vasi. To je povzročilo občutno zmedo v blagovno- denarnih odnosih, ker je kme- tijstvo utrpelo veliko škodo, gradbeništvo pa ni mnogo pridobilo. Zato računajo, da se bo 5000 do 6000 delavcev-kmetov vrnilo z gradbišč na svoja zapuščena posestva. Na posvetovanju so poudarili zelo koristno pobudo za ustanavljanje manjših ekonomij okoli mest zaradi preskrbova-nja mestnega prebivalstva s povrtnino. V svo.iih govorih na Ce-tiriu, v Titogradu in Nikšiču je sekretar Izvršnega komiteja Zveze komunistov Crne Gore Elažo Jovanovič pozval politični in gospodarski aktiv, na1 nadaljujejo uspešno začeto delo za večjo proizvodnjo sadja in povrtnine ter mlečnih izdelkov, kakor tudi za zgraditev manjših predelcvalaih obratov. Beograd, 22. nov. Za prejema* nje potrošniških kreditov bodo morali od jutri dalje prosilci plačati v Narodni banki v gotovini 10 odstotkov vsote odobrenega kredita namesto dosedanjih 5 odstotkov. Deset odstotkov v gotovini bo Narodna banka pobirala za vse kredite, razen za one, ki so biii zaprošeni do 23. novembra in za katere se bo še plačevalo po 5 odstotkov, ko bodo odobreni. Skupno s to odločbo je Narodna banka izdala tudi novo navodilo o dajanju potrošniških kreditov, po katerem se bolj prosto kakor doslej ocenjuje kreditna sposobnost žiranta, s čemer so po- dani znatno ugodnejši pogoji za prejemanje potrošniških kreditov ne glede na to, da je sedaj potrebno več gotovine. Navodilo pravi, da se odobreni kredit zmanjša za položeno gotovino, obenem pa op>ozarja poslovalnice banke, naj določajo mesečne obroke glede na zmanjšani znesek, ker je bilo ugotovljeno, da so obroke napačno določali po skupnem znesku kredita. Pri podeljevanju potrošniških posojil se doslej niso upoštevale samo neposredne obveznosti žirantov, temveč tudi posredne obveznosti. Take vrste obveznosti niso mogle presegati tretjine plače Maribor novinarjem VČERAJ /A' DAM ES OB OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC Celje, 22. nov. Na današnji prvi tiskovni konferenci pri okrajnem sindikalnem svetu, kd so se je udeležili sodelavci republiških in lokalnih listov, sta predsednik in tajnik okrajnega sindikalnega sveta Albin Medved in Rudi Peperko razpravljala z novinarji o poteku občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij in o njihovih najbolj značilnih ugotovitvah. Na današnji tiskovni konferenci je prišlo do izraza dejstvo, da letošnji občni zbori preka- Darilo za maršala Tita na razstavi telekomunikacij Ljubljana, 22. nov. Kakor je znano, sodeluje na mednarodni razstavi radia in telekomunikacij v Ljubljani tudi Vzhodna Nemčija. Predstavniki podjetij te države, ki sodelujejo na razstavi so v sporazumu s pristojnim ministrstvom za notranjo in zunanjo trgovino v Berlinu, za državni praznik 29. novembra. danes poklonili predsedniku republike Josipu Brozu Titu lep kombiniran radijski sprejemnik. V posebnem pismu pa so izrazili tudi svoie čestitke predsedniku republike in jugoslovanskim narodom ob tem prazniku. Darilo je prevzel svetnik v kabinetu predsednika republike tov. Bora Jerkovič. šajo vse dosedanje, saj so poročila in razprav* iz prej načelnih razpravljanj prešla na konkretno obravnavanje vseh perečih problemov, ki se z njimi bore delovni kolektivi in njihovi organi samoupravljanja Dosedanji občni zbori so tudi pokazali, da je delavsko samoupravljanje doseglo lepe uspehe v vseh tistih kolektivih, kjer je tudi sindikalni aktiv dorasel vsem proizvodnim in ostalim nalogam. V celjskem okraju je izmed 263 sindikalnih podružnic že 140 podalo obračun enoletnega dela. Ostale podružnice bodo imele svoie občne zbore do konca tekočega leta. Atlantska plovba v Dubrovniku bo dobila šest tramperiev Dubrovnik, 22. nov. Razdelitev 18 tramperjev in dveh tankerjev Jugoslovanske linijske plovbe med linijska pomorska podjetja v Dubrovniku, Kotorju, Kopru in Zadru, je bila sprejeta z zadovoljstvom v dubrovniških pomorskih in gospodarskih krogih. Pomorsko podjetje »Atlantska plovba« iz Dubrovnika bo dobila šest tramperjev, Izmed katerih bodo nekateri izročeni 15. decembra, ostali pa do konca leta. To je velikega pomena za razvoj gospodarstva dubrovniškega področja, ki je Maribor, 22. nov. Predsednik okrajnega ljudskega odbora v Mariboru Tone Bole je nocoj ob 17. uri v počastitev tedna tiska priredil sprejem, ki so se ga poleg približno 20 novinarjev — sodelavcev »Večera«, »Slovenskega poročevalca«, »Ljudske pravice«, Radia Ljubljaga In Radia Maribor udeležili tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Vlado Majhen, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ivo Janžekovič in Stane Skof, sekretar okrajnega odbora SZDL Ančka Globačnik, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ivan Gorjup, tajnik okrajnega ljudskega odbora Alojz Lakner, načelnik tajništva za gospodarstvo Tine Lah in načelnik tajništva za prosveto in kulturo dr. Danilo Požar ter drugi predstavniki mariborskega političnega in gospodarskega življenja. Predsednik OLO Tone Bole je zbranim novinarjem čestital k Tednu tiska in k desetletnici ustanovitve Zveze novinarjev Jugoslavije. »Priznanje, ki ga bilo stoletja znano kot središče - dajemo ob deseti obletnici močne pomorske delavnosti. Zadružništvo na Koprskem Koper, 22. nov. Danes ie bila v Kopru razširjena seja okrajnega odbora Socialistične zveze koprskega okraja. Razpravljali so o kmetijskem gospodarstvu, predvsem o zadružništvu. Ugotovili so, da je na Koprskem le 54 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v kmetijskih zadrug ah, kar je pod povprečjem ostalih okrajev v Sloveniji. Ponekod primanjkuje kmetijskim zadrugam tudi skladišč in transportnih sredstev. Tudi mehanizacija je pomanjkljiva, saj pride na 107 ha le po en trak- tkalnica Stlpu L 1957 se bo povečala proizvodnja bombažnih in volnenih tkanin za 8%, svilenih pa za 10% Skop&ie, 22. nov. Te dnj bo začela delati prva garnitura 47 tkalnih strojev v novi tkalnici bombažnih tkanin v Štipu. Po začetku obratovanja tkalnice volnenega blaga v Tetovu meseca aprila jn tkalnice svilenih tkanin v Tatovem Velesu ob koncu prete- klega meseca je z začetkom delne ga obratovanja tkalnice v Štjpu končana prva faza obratovn.ja teh treh velikih tkalnic, ki bodo izde lovale ko bodo razvile svojo polno kapaciteto, 21.5 milijona kvadratnih metrov bombažnih, volnenih in svilenih tkanin. ZAKAJ PREMRLO VZGOJITELJEV? LJUBLJANA. 22. nov. Dopoldne Je bil v sejni dvorani Doma sindikatov letni obrni zbor Društva vzgojiteljev Ljubljane, kateremu so se danes priključili še vzgojitelj; šolskih vrtcev in mladinskih domov ter domov vajeniških, industrijskih. srednje splošno Izobraževalnih in strokovnih šol. Po poročilu predsednice je spregovoril še zastopnik vzgojiteljev mladinskih domov in Internatov. Med drugim je dejal, da naloge vzgojnih domov marsikdo podcenjuje, čeprav terjajo te od vzgojnega osebja veliko dela. a tudi naporov. Velik del vzgojiteljev pa se je oprijel službenih mest v domovih le zato, ker Je največ domov v večjih mestih ali industrijskih središčih. Nekateri so željo po kultumejšl okolici povezali z željo za nadaljevanje študija alt pa za možnosti, ki Jih taka službena mesta dajejo za nadaljnje šolanje lastnih otrok. Zato je vzgojiteljev, ki se ukvarjajo samo z vzgojnim delom v domu, še vedno mnogo premalo. Od teh so dobršen del študentje trii pa ljudje, ki so že pred upokojitvijo. Za vzgojitelje predstavljajo domovi pravzaprav le prehod za primernejše mesto. Medtem. ko ima učitelj ali profesor službeno obveznost Ie 18 do 22 tedenskih ur, ima vzgojitelj tedensko 42 ur. Poleg tega odpadejo na vzgojitelje še dežurstva v jutranjih in večernih urah, ob nedeljah in praznikih. kontrole, nočni pregledi in podobno. Medtem ko učitelj ali profesor dela največ z 40 učenci, mora skrbeti vzgojitelj za 50 do 70 dijakov, čeprav so na vseh drugih delovnih mestih za odgovorno delo uvedene dopolnilne plače, teh vzgojitelji nimajo. V razpravi, ki Je sledila referatoma. so navzoči razpravljali še o nalogah vzgojiteljev in njihovem položaju, ki nt enak ostalimi prosvetnim delavcem. Tkalnica v Stipu, ki bo z večino svojih naprav začela obratovati pr hodnie iero, bo izdelala do konca lera 1955 800.020 kvadratnih metrov bombažnih tkanin. Prihodnje leto se bo ta količina povečala na 3 milijone, ko pa bo 1957 začela delati s polno kapaciteto, bo izdelala na leto 16.5 milijona kvadratnih metirov bombažnih tkanin. V tetovtki tkalnici obratuje 80 izmed skunnih 140 strojev, ki so bili dobavljeni. Tu bodo do kon-ct leta izdelali okoli 400.000 kvadratnih metrov volnenega blaga. Nad 1C0.C00 kvadratnih metrov svilenih tkanin iz naravne in u-merne svile Ko do konca leta izdelala tkalnica svile v Titovem Velesu, ki bo povečala čez lero dni, ko bodo začeli obratovati tudi ostali stroja, svojo proizvodnjo na 940.000 kvadratnih metrov.. Ta tri velika industrijska podjetja. ki zavzemajo skupno s predilnico okoli 160.000 kvadratnih metirov prostora, bodo po mnenu strokovnjakov začela obratovati s oolno kapaciteto leta 1957. Takrat se bo skupna proizvodnja bombažnih im volnenih tkanin v Jugoslaviji povečala za 8 odstotkov, svilenih tkanin pa za desetino. tor. Da bi povečali kmetijsko proizvodnjo, so na današnji seji predlagali rentabilne-šo obdelavo zemlje in vključevanje kmetijskih gospodarstev v zadruge. Prav tako bi bilo treba posvetiti več pozornosti družbenemu upravljanju in izpopolnjevan ju vodilnega kadra v zadrugah. Novi gospodarski sistem bo dajal kmetom v zadrugah več možnosti za nabavo tehničnih sredstev za obdelavo zemlje. V ta na/meji naj bi kmetijske zadruge, ki razpolaga jo z man jšimi denarnimi sredstvi, ustvarile skupen sklad za nabavo nadomestnih delov za tiste stroje in naprave, ki danes le delno služijo svojemu namenu. V razpravi so udeleženci izrazili želio po ustanavljanju obrtnih uslužnostniih podjetij na vasi. ki naj bi se bavjla s popravili kmetijskega orodja. J. L. bodiitve,« je dejal tov. Bole. »velja tudi za naš tisk, ki je ogromno prispeval v socialistični; graditvi kot informator in kot oblikovalec zavesti širokih ljud- skih množic pri graditvi socializma.« Zahvalil se je za pomoč, ki jo je tisk nudil pri delu OLO in izrazil željo, da bo sodelovanje med OLO in tiskom v bodoče še tesneje. Tajnica mariborske podružnice Društva novinarjev Slovenije Kristina Lovrenčič se je v imenu novinarjev zahvalila z9 sprejem in za pozornost, ki jo je okrajni ljudski odbor izka-zal članom mariborskega poverjeništva društva novinarjev Slovenije. M. K. Teden tiskr na Koprskem Koper, 22. nov. V Tednu tiska so koprski :n l;ub!janskii novinarji priredili nocoj v gledališču Slovenskega Firimorja v Kopru ustni časopis. Na sporedu je bil zunanjepolitični komentar urednika zunanjepolitične rubrike ljubljanskega radia Staneta Vilharja, gramofonska reportaža iz Kopra, ki jo je sestvil novinar koprskega radia Bogdan Tome, športno poročilo, sanira ter vrsta zanimivosti iz novinarskega dela in življenja. Obči nstvu se je predstavil tudi znani ljubi ,ansk,i karikaturist Kos. Ustni časopis bo Je v Ilirski Bistrici, Izoli. Piranu, Sežana, včeraj pa je bila podobna prireditev v Postojni. J. L, koristnika oziroma žiranta za ča«. za katerega je bil kredit odobren. Ta omejitev ;e bila potrebna, kakor poudarjajo v Narodni banki, da se je v nedavni neupravičeni psihozi velikega navala na potrošniške kredite zmanjša! začasno prevelik pritisk na blagovne sklade, dostikrat pa je O.:o nemogoče odpisovati menice po vrstem redu, ker je bil položaj tak, da nekateri ljudje niti vedeli niso, komu so vse jamčili kredit. Tako na lahko pojmovana obveznost podpisovanja menic ni prinašala kasneje samo neprijetnosti žirantom, temveč tudi težave organom, ki so v posameznih primerih morali terjati od žirantov mesečne obroke. Sedaj menijo, da je prenehala potreba tako strogega omejevanja potrošniških kreditov. Vsaka kreditno sposobna oseba, ki ima na podlagi zakonskih predpisov pravico dobiti potrošniški kredi: do tretjine svoje plače, bo mogla za ostali dve tretjini jamčiti drugim koristnikom. Žirant se ne more obvezati za več kot dve trcrj;oi svoje plače rudi v primeru, ako ne izkorišča kredita. S tem navodilom je prav tako urejerto dovoljevanje kreditov delavcem in uslužbencem, ki še nimajo enoletnega delovnega staža. Za take prosilce kredita bo Narodna banka med drugim zahtevala podpise žirantov, ki so zaposleni nad eno ieto. ZA JESENSKO SETEV JE ŠE ČAS Zagreb, 22. nov. Kmetijski strokovnjaki so mnenja, da že ni prepozno za setev pšenice v krajih, kjer to dopušča vlažnost zemlje, dokler temperatura zgornjega sloja polja ne pade izpod 4 stopinje, ker ima seme še vedno vse pogoje za klitje. Sedaj se povprečne temperature v Hrvatskl'gibljejo med 8 in 15 stopinjami in je treba setev ozimnega žita zaradi tega pospešiti, kjer koli je mogoče. V mnogih krajih Slavonije še niso posejali niti petine polja ki so ga navadno posejali t ozimnimi kulturami. Znatn' kompleksi zemlje v okolici Dja-kova, Vinkoveev, 2upanje, Osi- pov- Vse bralce, sodelavce tiska in radia, dopisnike In vse, ki jim je pri srcu rast tiska in radia, obveščamo, da je v prodaji le še nekaj številk »NOVINARJU« Pohitite z nakupom! Vse, ki se žele naročiti na mesečnik »Novinar«, obveščamo, da je letna naročnina 240 din. Naročnino sprejema Novinarsko društvo Slovenije, Gosposka ulica 12, telefon štev. 22-215 ali podružnice Novinarskega društva v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Ptuju, Novem mestu, oziroma vsi novinarji, člani Društva novinarjev Slovenije. jeka in Slavonskega Broda so še poplavljeni, ker Je v teh krajih padlo za 50 do 150 mm atmosfer-nih padavin več kakor prečno. Setev se je zakasnila tudi zaradi dosedanje prakse kmetovalcev, ki posejejo 60 odstotkov ozimnih posevkov na polje, s katerega so po-hrall kasne pridelke, izmed katerih sta zlasti koruza in sladkorna pesa zaradi letošnjih atmosfernih razmer pozno dozoreli. Izkušnje naprednih držav kažejo, da morejo umetna gnojila nadomestiti vse sestavine, ki so potrebne pšenioi, in da bi se pri nas ne bilo treba tako vztrajno ravnati po vrstnem redu koruza — pšenica. Zaradi slabe setve so doslej kontrahirala okoli 15.000 ha pšenice namesto nameravanih 50 tisoč. SPOROČILO GLEDALIŠČA V MARIBORU Slovensko narodno gledališče v Mariboru sporoča, da danes v sredo odpade zaradi bolezni v an-sambilu, napovedana predstava. Kupujte knjige založbe -SLOVENSKI POROČEVALEC« Zgledno delo velenjskih rudarjev Velika storilnost, ki ugodno vpliva na cene X«i*vUtjafci cprajMMjJU, ki M M n*rt»Tj jiMwttwlI r«llJ*vUft ZSSft Te dni polagajo obračune enoletnega dela sindikalne organizacije. Tak obračun je pred dnevi podala tudi sindikalna organizacija velenjskega rudnika. Na skupščini se je močno uve-ljavUo dejstvo, da so velenjski rudarji in njihove organizacije v pretekli dobi storili veliko ne samo v proizvodnji, marveč tudi na ostalih področjih in da lahko ta kolektiv postavljamo za zgled mnogim ostalim. Splošne potrebe našega gospodarstva po premogu so se močno odražale tudi v velenjskem rudniku lignita. Veliki investicijski stroški za kapitalno izgradnjo in za objekte družbenega standarda so se tu združili z nadčloveškimi napori za povečanje proizvodnje. Vložena sredstva in napori niso bili zaman. V primeri z letom 1953 so se izdatki za kapitalno izgradnjo v letošnjem letu potrojili in dosegli vsoto 1.2 milijardi dinarjev. Vzporedno s tem povečanjem za ni šla izgradnja objektov družbenega standarda, ki je eta 1953 zahtevala 120 milijonov, letos pa 264 milijonov dinarjev izdatkov. Investicije v kapitalni izgradnji so imele svoj vpliv na proizvodnjo, ki je v 1953, letu znašala 540.000 ton. letos pa že 1,050.000 ton. Zaradi '.»ostajanja razvoja objektov družbenega standarda pa se po-:avlja tudi vprašanje, ali bo kolektiv sposoben v prihodnjem etu povečati proizvodnjo premoga na 1,350.000 ton. Ce ie predvideno povečanje arol»v«4&J* v prihodnjem letu zadeva na stanovanjski probiem, potem je povsem razumljivo, da tudi v perspektivnem načrtu razvoja rudnika, gradnja stanovanj ne bo smela aaostajati, marveč bo morala iti vzporedno z naraščanjem proizvodnje. Po perspektivnem načrtu se bo proizvodnja v velenjskem rudniku v naslenjih letih gibala takole: 1956 — 1,350.000 ton, 1957 — 1,600.000 ton, nato vsako nadalj-ne leto do 1963. leta za 200.000 ton več, tako da bo proizvodnja v 1963. letu znašala 3 milijone ton premoga. Težak stanovanjski problem pa se pokaže tudi v tekoči proizvodnji, saj zmogljivost rudnika zaradi pomanjkanja delovne sile ni povsem izkoriščena. Tako bi lahko bila že danes dnevna proizvodnja za nekaj 100 ton večja, če bi rudnik imel možnost zaposlitve okoli 100 novih ljudi. Velenjski rudarji so tudi v tekočem letu močno upoštevali izredno povpraševanje po premogu. Zato je kolektiv v 20 nedeljah doslej nakopal že 31.110 ton premoga predvsem za potrebe industrije in široke potrošnje. Na skupščini so velenjski rudarji ugotavljali porast storilnosti dela. Tako se je v povprečju učinek dela v rudniku lignita v primerjavi s 1930. letom povečal za kar 308%! Ne glede na ta uspeh pa so pritrdili, da storilnost še ni najboljša in da jo je motno še precij zboljšati. Seveda pa bodo rali storiti še veliko, da proizvodnja ne bo padala v času največje sezone kmetijskih del. Zato so sklenili uveljaviti dosledno politiko zaposlovanja — ali rudnik, ali kmetijstvo, pri tem pa seveda dosledneje odpuščati tiste, ki prihajajo v rudnik le na počitek. Čeprav je premog zlasti v zadnjih dveh letih močno iskano blago in je povpraševanje preseglo proizvodnjo, se je delovni kolektiv rudnika v Velenju odločno zavzemal za zniževanje cen. Ta odiika je zlasti vredna vse pozornosti in priznanja, saj rudarji pri tem nisc pozabili na potrošnika in na industrijo, ki je bila odvisna od njihovega lignita. Velenjski rudarji so v republiškem in državnem merilu storili na tem področju največ, saj so prvi in v največji meri zniževali ceno premogu. Tako je že v lanskem letu kolektiv dvakrat znižal prodajne cene premogu po 6%; celokupni učinek znižanja prodajne cene pa je znašal lani 157 milijonov dinarjev. V letošnjem letu veljajo cene, ki so obstojale po drugem znižanju v 1954 letu. Ce bi vsa podjetja in vse Industrijske panoge sledile temu zgledu, bi bil storjen pomemben korak naprej v stabilizaciji našega tržišča. Vsi tl napori in zgledna stali šča velenjskih rudarjev so bil rezultat pravilnega dela sindikalne organizacije, članov Zveze komunistov, vodstva podjetja ter organov delavskega samoupravljanja. M. B. Novinarski koncert Letošnji jubilejni novinarski koncert bo umetniško vodi! naŠ priznani dirigent prof. Ciril Cvetko. Pod njegovim vodstvom bosta mešani zbor Glasbene matice in simfonični orkester Sioven- filh.i armomje izvedla finale Amičeve »Dume« na besedilo O-tona Zupančiča, priljubljeni operni solisti pa bodo zapeli nekaj izbranih skladb jugoslovanskih avtorjev. i Cvetkovo umetniško vodstvo nam kljub mladosti jamči, da bo letošnji zaokroženi koncert jugov slovanskih skladb dostojno manifestiral željo slovenskih novinar- boditve tudi v koncertni dvorani kvalitetno uveljavijo našo domačo glasbeno tvornost. Ciril Cvetko sa ■e z veliko ljubeznijo opri:o! vod-srva našega tradicionalnega pevskega zbora G'asbene matice, ki šteje danes čez 80 članov, pa tudi sicer je sleherni svoj: nalogi, večji ali manjši, bodisi kot direktor mariborske Opere a!j pri gostovanjih doma :n na tii em — da o-menlmo zlasti njegovo zelo uspešno dirigiranje lani in letos v Parizu — dal pečat resnično skrbnega, a hkrati umetniško temperamentnega ustvarjalnega dela. Občinstvo opozar amo, da so vstopnice za koncert že v prodaji pri blagajni Slov. Filharmonij^ na Trgu Revolucije. Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili dna 22. 11. 1955 zaključki po naslednjih teoaij ih: US dolar —, 2.231.82: Lstg 7.-132, 7.459.44; DM 53.100, 5i.914.64; Birs —, 5.000, Ffrs 750. 753.38; Sfrs 49.000 . 49.000; Lit 455, 45-1.65; L-t Gor. 330, —; Hl'l —, 61.933.19; Sv. kr. —, 53.331.82; Eg. Lstg —, 3.196.35; obr. dol. Avstr. 2.150, 2.169.06; obr. dol. Fin. 1.000, 1.000; obr. dolar Grč. —. 1.934; obr. dol. Tu:č. —, 1.048.39; obr. dol. izr. —, 1.180; obr. dol. Arg. —, 1.189.26: obr. dolar Braz. —, 1.400; obr. dol. SSSK —, 1.900; obr. dol. Madž. —, 1.900; obr. dol. Polj. —, 1.895.04; obr. dol. CSR —, 1.905.83; obr. dolar Bolg. —. 1.800. Opombe: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. predhodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažio v c,c. Srednjih tečajev zaradi tehničnih ovir nismo prejeli. Situacija: Povpraševanje po angleških funtih, nemških markah, francoskih frankih in italijanskih lirah Je bilo na današnjem rednem sestanku prav živahno. Za amerikanske dolarje, danske, turške, poljske, češkoslovaške obračunske dolarje sploh ni bilo interesentov, medtem ko je bilo majhno zanimanje za avstrijske obračunske dolarje od katerih pa je ostal večidel neprodan. Premet je bil zadovoljiv. ti UREJUJEJO: 4ERGEJ VOSNJAK (glavni tn odgovorni uredniki fRANCEK DRENOVEO (notranja politik«) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) iTTSAN rtvvc ^innn 1» -voliti4c«J vrrLAN SED A fk-lllttir«) STANE LIPAR (Šport) Sa oglas« -dgovari« •OR1& KRMA8 *T. 274 — 13. NOVEMBRA 195S J SLOVENSKI POROČEVALEC / itr. 9 1 fm , /7 /dUg _ ___ ^ Združeni konservativci Po enodnevni ostavki je ja-ri-■ združitve obrh socinli-skupin. ki sta si bili *i-~~cei v laseh, leve in des-■' iruženi socialisti razpo-t zadostnim številom ki onemogoča desni d"otretjinsko rečino. vo-o za spremembe v Mac rjavi ustavi (katere do-so enako napoti njenim '"■'im očetom iv japonski i). Z združeno mo* ja 156 glasov so postali 1 st i re-na rila v zbornici. ' od nagla pot do sporaru-'rakcii. ki sf nistn priza-r sirupen'mi opazkami, 'bro ne niuna i-nd;telja, m mn in Jnšida (dokler je na krmilu). - liberalci imain družitvi 107 glasov. (Pri- ■ do dvesto, ki ga je dobil ki premier pri včeraj-investituri so prinesli desničarji. Toda niti ti. ■k’ tradicionalistov in mistične klike, niti skrajna ’.. komzinisti, v japonskem ‘ 'nem koncertu ne pometi osti) '"m je. po združitv>i socia-končnn zanimiv proces 'alizctcije japonskega polipa življenja, ki utegne ■.•rti, tako si vsaj želijo in 'am nekateri, v precej razimo areno, potrebno usta-. potrebno zaradi nekate-mperativov. ki so dobili odraz v programu nove še. Ta pa je po drugi plati posledica borbe za prido-množic, ki se bo po kon-m procesu ustvarjanja si-% dveh velikih strank v •rej nadaljeval na Japon-■ n. To pa je poglavje zase. J. STULAR lieredi v Bombaju tiombaj, 22. nov. (AP) Poli— ko in vojaške sile so davi Bombaju vzpostavile red. ra] so bili v tem mestu ve-r. vedi. Policija je prepona zbiranje na ulicah. V •aišnjih demonstracijah, v 'ortfi je sodelovalo okrog ’ ljudi, je bilo ubitih 12 de-•: stran tov, ranjenih pa 250. cija je aretirala kakih 1000 '11. Demontranti so protesti-i proti vladni nameri, da > r,rj cedanje pokrajine, kate-cedež je Bombaj, napravila Demonstranti so zažgali * avtobusov in poškodovali napadli in zažgali so tudi ‘ T policijskih postaj ter vrgli bomb. Politični spori v Braziliji Dosedanji predsednik republike Cafe Filho odklonjen od parlamenta in senata — Politična akcija vojske NOVICE V SLIKI S a o Paolo, 22. nov. (APP). Brazlljanski predstavniški dom je sinoči s 179 glasovi proti 94 sprejel resolucijo, po kateri predsednik Brazilije Cafe Filho, ki je pred nedavnim državnim udarom zaradi bolezni opustil opravljanje predsedniških dolžnosti, ne more ponovno prevzeti mesta predsednika republike. Predstavniški dom meni, da so se parlamentarci s tem, da so dotočili Nereua Ramosa namesto začasnega predsednika Carlosa Luza, ki je med boleznijo Cafe Filha opravljal predsedniške dolžnosti, molče odločili proti vrnitvi Cafe Filha. Do glasovanja je prišlo, ker je predsednik Cafe Fiiho sinoči obvestil predsednika predstavniškega doma in začasnega pred- - ■ ti je bila objavljena prepoved za vsa zborovanja, javne shode in mimohoda. Braziljanskl senat je danes potrdil resolucijo predstavniškega doma proti Cafč Filhu. Za resolucijo je glasovalo 35 aenaitor-jev, proti pa 16. Resolucija je izvršljiva takoj. Caf6 Filho lahko pritoži na vrhovno sodišče, ki bi v tem primeru odločalo glede zakonitosti glasovanja v predstavniškem domu. V pokrajinah San Paolo, Parana, Goias in Mato gronso so razglasili izredno stanje. Poročila iz države so zelo skop« in nekateri trdijo, da namerava vlada cenzurirata vsa poročila, ki naj bi šla iz držav*. Vodje socialno—demokratske stranke, katere kandidat Kubit-schek Je zmagal na predsedniških volitvah, so imeli Izredno sejo, na kateri so razpravljali o najriovejšem položaju ▼ državi. BRITANSKI ATOMSKI STROKOVNJAKI i Cafč Filho sednika Nereua Ramosa, da bo danes opoldne spet prevzel svoje dolžnosti. Takoj nato je vojska obkolila rezidenco predsednika republike in palačo predstavniškega doma ter istočasno odrezala južni del države od Ria de Jacieira. Guverner Sao Paola je objavil sporočilo, da je vlada v stalnem stiku z vojaškimi poveljniki braziljanskega glavnega mesta in sposobna držati red in skrbeti za spoštovanje zakonov. Hkra- Motkva, 22. nov. (TASS) Delegacija uglednih britanskih strokovnjakov •• je med obiskom v Sovjetski zvezd sezna-nlsa s delom znanstvenih ustanov Akademij* znanosti ZSSR, kd proučujejo probleme atomske fizike. Ogledala si je električno centralo te akademije ter drug* zavode. Člani delegacije so imeli več razgovorov « uglednimi sovjetskimi znanstveniki o izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene. Vodja delegacije dr. Schon-land je pred odhodom iz Sovjetske zveze dejal, da je britanska delegacija navdušena nad zelo visoko stopnjo sovjetskega znanstvenega dela ter odličnimi možnostmi za znanstveno in tehnično izobraževanje, kn jih ima mladina Sovjetske zveze. Izrazril je prepričanje, da je mogoče BUKAREŠTA, 22. nov. PrezidiJ ljudske skupščine Romunije je objavil ukaz o skrajšanju vojaškega roka. Za vojake kopenskih sil je rok skrajšan od 3 na 2 leti, v mornarici pa od 4 na 3. dragoceno sodelovanj* s Sovjetsko evezo glede Izkoriščanja atomske energije in da bodo britanski delegati storili vse, da bo do takega sodelovanja zares prišlo. Kot je znano, Je zaradi nasprotij v vojaški junti, ki je vodila prevrat v Argentini, moral odstopiti dosedanji predsednik republike general Lonardi. Na njegovo mesta je prišel nekdanji poveljnik orožništva general Pedro Aramburu, ki je baje znan kot človek umerjenih, liberalnih nazorov. Na sliki, general Aramburu s svojim kabinetom po prisegi.Od leve na desno: dr. Jorge G2r rido, minister za pravosodje, dr.Eduardo Busso, notranji minister, admiral lsaac Rojas. podpredsednik republike, Pedro. E. Aramburu, predsednik, dr. Luis A. Podesta Costa, zunanji minister, dr. Sadl-Bonnet, minister za promet, in general Ossorio Arafia, vojni minister. BAGDADSKA KONFERENCA Za napredek Srednjega izhoda Velika Britanija se ne namerava udeleževati oboroževalnega t elan o vanj c na Srednjem vzhodu, zavzema pa se za »korenito reševanje« drugih problemov — Vojaška komisija bagdadskega pakta je že končala svoje delo BAGDAD, 22. nov. (AFP). Uradno so sporočili, da Je bil za predsednika konference bagdadskega pakta do konca leta 1956 izvoljen predsednik iraške vlade Nuri Said. V sporočilu je rečeno, da je svet proučil pomen kolektivne varnosti in gospodarskega sodelovanja po bagdadskem paktu. Pozval je delegate ZDA, naj prisostvujejo na vseh njegovih sejah kot opazovalci. PERON PIŠE SPOMINE Buenos Aires, 22. nov. (AFP). Argentinsko ministrstvo dela je sporočilo, da bo sleherna ustavitev dela, ki bi bila v oviro normalnemu razvoju proizvodnje, veljala za sabotažo in jo bodo kot takšno kaznovali. Delodajalci so bili opozorjeni, da bo tudi vsak neupravičen odpust z dela in vsako drugo zapostavljanje delavcev veljalo za dejanje sabotaže. Ministrstvo poziva delavce in delodajalce, naj sodelujejo z vlado pri reševanju sindikalnih in socialnih problemov ter naj se izogibajo nasilju, ki bi utegnilo privesti do razsula v državi, česar vlada ne bo trpela. Oblasti so aretirale Juana Joseja Uranga, ki je bil v Lonar-aijevi vladi minister za transport. Zastopnik panamskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil sinoči, da Panama n: dobila uradnega poziva za izročitev pregnanega predsednika Argentine Juana Perona. Peron živi sedaj v Panami in piše knjigo, v kateri bo, kakor pravijo, izčrpno opisal dogodke, ki so privedli do njegovega padca. Zastopnik panamskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil. da je Peron prispe! v Panamo s paraguajskim potnim 'istem in da bo ostal v državi KAIRO. 2’. nov. (AFP). F.gip-tov«Sii minisier Kasan Ibrahim je izjavil sinoči, da je Poljska ponudila Eginjii delno finansiranje zidave velikega asuanskega jeza. Porlahne ponudbe je dobil Egipt tudi od drugih držav. do 90 dni kot vsak drug turist. Za podaljšanje bivanja bi bila potrebna odobritev ministrstva za zunanje zadeve. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da so zastopniki Turčije, Iraka, Perzije, Pakistana in Velike Britanije na včerajšnji seji sklepali o splošnem položaju na Srednjem vzhodu. Britanski numds-ter za zunanje zadeve Macmillan je ponudil državam članicam bagdadskega pakta pomoč Velike Britanije pri izkoriščanju atomske ener- gije v miroljubne namene. Na vojaškem področju je Macmillan povedal, da Velika Britanija nima namena spuščati se v oboroževalno tekmo na Srednjem vzhodu. Britanska politika na tem področju stremi po njegovih besedah h »korenitemu reševanju problemov«. V istih virih izjavljajo, da je Macmillan govorni o položaju, ki je nastal po Velike preizkušale Maroka Sultan poudarja v svojem razglasu: Proč z maščevalnostjo! — Sklepi stranke Istiklal — Večina francoskih kolonistov še vedno zahteva politiko »trde roke« — Odstop članov kronskega sveta RABAT, 22. nov. (Reuter). Maroški sultan Sidi ben Jusef je objavil razgla«, v katerem pravi, da »narekuje vzpostavitev novega Maroka red in mir v državi in da je treba pozabiti na maščevalnost«. V razglasu izraža obžalovanje spričo incidentov, ki so se pripetili zadnje dni v raznih delih Maroka. Nova doba, ki se približuje, zahteva napore vseh, da bi dosegli spremembe v dosedanjih ustanovah, metodiki in kadrih. Spremembe bodo prišle naglo, popoln uspeh p« bo mogoč samo v ozračju miru, discipline in reda. Demokratska stranka neodvisnosti je objavila sporočilo, v katerem zahteva od svojih pristašev pomoč, da pride v državi do reda in miru. Člani naj se izogibajo nepremišljenim korakom in s tem dokažejo zvestobo sultanu Ben Jusefu. Odbor maroške stranke Istiklal je sinoči objavil sporočilo, da so poglavitna načela stranke državna neodvisnost, ozemeljska enotnost in popolne suverene pravice na znotraj in na zunaj. Odbor z zadovoljstvo.m ugotavlja.. da se bodo novi razgovori začeli na temelju neodvisnosti Maroka, kar je treba po mnenju izvršnega odbora Istiklala razumeti kot odpravo protektorata. Politični program stranke zahteva ločitev zakonodajne oblasti od izvršne ter razpis splošnih volitev. Program bo predložen izrednemu kongresu Istiklala, ki naj bi bil na ozemlju Maroka. Sporočilo stranke je bilo objavljeno po štiridnevnem zasedanju izvršnega odbora v Madridu. Kakor Je sporočila francoska generalna rezidenca, bodo danes izpustili več političnih jetnikov. V teku so priprave za pomilostitev nadaljnjih pripornikov, vse pa je biio napravljeno v soglasju z dvorom in naj bi bilo dopolnilo k ukrepom v zvezi z vrnitvijo sultana Ben Jusef a v Maroko. Vzroki nemirov v Maroku Od stalnega dopisnika »Politike« io »Slovenskega poročevalca« Pariz, 22. nov. (Po telefonu). Maroška kriza je zopet na dnevnem redu. samo s to razliko, da sedaj ne gre za francosko-ma-roške odnose, temveč za dogodke in obračunavanje v Maroku med samimi Maročani. Zanimivo je, da se prvič po tolikih letih srd maroškega prebivalstva ni zlil proti francoskim kolonistom, temveč proti tistim, ki so sodelovali z njimi in pomagali pr: strmoglavljenju sultana Ben Jusufa. k: se je nedavno — v nasprotju z vsemi javnimi In uradnimi izjavami francoskih uradnih krogov — zmagoslavno vrnil v svojo prestolnico Zanimivo je tudi, da so francoski uradni krogi, ki se več mesecev niso mogli medsebojno sporazumeti o tako imenovaniho aixles-bainskih odločbah ta dogodek mirno sprejeli in enostavno čez noč spremenili svoje stališče do sultana, izkazujoč mu velike časti in Izražajoč upanje, da bo po njegovi zaslugi in po zaslugi njegovega prijateljstva do Francije seda,j nastopila nova doba v odnosih med obema državama. Po prvih reakcijah Pariza na krvave dvgodke. ki so se te dni zgodili v nekaterih mestih v Maroku, bi lahko skle-pali, da gre sedaj za izbruh maščevanja proti tistim, ki so igrali aktivno vlogo pri strmoglavljenju sultana in podpirali plan zadušitve ljudskega gibanja. Toda kaže, da so ti momenti vendarle igra- li samo drugorazredno vlogo in da gre bolj za gibanje, katerega obseg daleč presega okvire maščevanja in navadnega razčiščevanja računov. Prav tako kaže, da so Francoze kot tudi samega sultana dogodki prehiteli in da se odpor proti politike sile proti maroškemu paši ni omejil niti zadovoljil s povratkom Ben Jusufa na prestol. Ko se je vračal v Rabat, je sultan dobro vedel, da bo veselje tega dogodka hitro minilo, in je pohitel s svečanimi obljubami, da namerava vzpostaviti ustavno monarhijo in doseči popolno neodvisnost Maroka. Toda ljudstvo se samo s tem ni zadovoljilo. Pravzaprav Je ljudstvu skoro vseeno, ali bo Maroko postal jutri ustavna monarhija ali ne, ali bo popolnoma neodvisen ali ne, če ti ukrepi ne bodo spremljani z nečem, kar ga mnogo bolj zanima: z resnimi in temeljitimi gospodarskimi in političnimi reformami, ki bi tudi Maročanom, ki ne nosijo naziva paša ali kaida. zagotovila gospodarski napredek in udeležbo v političnem življenju dežele. Maroški paše in kaidi (v vsem Maroku je 20 paš in okoli 500 kaidov), doslej absolutni gospodarji v deželi, ki so se v sodelovanju s francoskimi koionisfc1 z vsemi sredstvi borili za ohranitev fevdalnega reda. so precej v strahu zaradi nadaljnjega razvoja dogodkov. Mnogi od njih so se že obrnili za pomoč na francoske oblasti, ker domnevajo, da bo tudi njih doletela usoda tistih kaidov, ki so bili v zadnjih dneh ubiti. Mnogi so tudi izjavili, da se boje maščevanja plemena, ki so mu doslej poveljevali. Po poročilih agencij je položaj v vsem Maroku zelo napet in ne Izključuje novih nemirov s hudimi posledicami. Danes je položaj posebno napet v Casablanci, kjer je prišlo davi, kot poroča agencija FP. do spopadov med policijo In maroškim prebivalstvom. Po istih poročilih je prišlo do teh neredov, ko Je prebivalstvo zvedelo, da Je v civilnem zaporu umrlo po nekem uporu več Maročanov na posledicah opeklin in uporabe solzivega plina. V spopadu s policijo, ki se Je morala poslužiti orožja, Je padlo več Maročanov. Vzrok za nerede v Maroku Je treba vsekakor iskati najprej v začetkih neke vrste socialnega in gospodarskega upora proti politiki gospodarskega sistema, po katerem so vsa oblast in ves gospodarski položaj skoncentrirani v rokah paš, kaidov ln kolonistov. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da imajo vmmes prste tudi osebni sovražniki Ben Ju-suf.a Govori se tudi, da je sultan Ben Jusuf več obljubil, kot daje. ln da bi ne bilo prav predajati se prevelikim Iluzijam o obsegu socialnih in gospodarskih reform, ki b4 prišle lz njegove palač*. V. Djuklč Pariz, 22. nov. (Tanjug). Maroški sultan Ben Jusef je danes začel posvetovanja s političnimi osebnostmi Maroka, ki naj privedejo do izbire osebnosti, k: bi dobila mandat za sestavo prve maroške vlade. Politična posvetovanja so se začela v času, ko preživlja Maroko težavne čase zaradi naglih sprememb v zadnjih mesecih, ki so privedle do odstopa sultana Ben Arafe in naraščanja nacionalističnega in oboroženega gibanja proti francoski oblasti v tem protektoratu. Sprememba dinastije, kakor je podoba, ni rešila maroškega problema. Poglavitni razlog za sedanjo nestalnost Maroka je negotovost, kakšno bo bodoče razmerje med Francijo in Marokom. Nacionalistične stranke nasprotujejo čedalje bolj vidnim poskusom sultana, da bi dosegel spravo s Francijo, še preden bi prišlo do razgovorov o prihodnosti države. Prestolno besedo Ben Ju-sefa so v teh krogih razumeli tako, kot da hoče sultan popolnoma pozabiti na preteklost in se zadovoljiti s koncesijami Francije v dinastičnem vprašanju. Po drugi strani opozarjajo francoski kolonialistični krogi v Maroku na nekatere izjave sultana glede morebitnih obiskov v Španiji in Egiptu, kar razumejo kot »nevarno izzivanje francoskega ogorčenja« in zahtevajo politiko »trde roke«. Do nasprotij je prišlo končno tudi med vodstvi obeh nacionalističnih strank, ki obtožujeta druga drugo, da sta *iz ljubezni do oblasti pripravljeni izdati boj za maroško neodvisnost«. Prvo maroško vlado, ki naj bi bila sestavljena po sedanjih sultanovih posvetovanjih, čakajo zelo velike naloge. Po sporazumu v Aix-les-Bains bi morala ta vlada določiti uradne predstavnike Maroka, Iti bi s Francijo sklenili sporazum o neodvisnosti Maroka in bodočih zvezah med državama. Člani kronskega sveta lnman-dator Ben. Sliman so danes dopoldne podali ostavko sultanu, ki je ostavko sprejel. Preobrazbo kitajskega gospodarstva Peking, 22. nov. (Nova Kitajska). Včeraj se je končalo drugo zasedanje izvršnega odbora kitajske federacije industrije in trgovine, ki je razpravljalo o socialistični preobrazbi zasebne industrije in trgovine. Na zasedanju so soglasno sprejeli resolucijo In odprto pismo vsem zasebnim industrijcem in gospodarstvenikom Kitajske, naj zavzamejo ugodno stališče do preobrazbe kapitalističnega v državno lastništvo, ženevski konferenci ministrov za zunanje zadeve ter o gospodarskem sodelovanju na Srednjem vzhodu, ki naj bi se razširilo na države, ki še niso članice bagdadskega pakta. Svet bagdadskega pakta bo danes na tajni seji razpravljal o britanskem predlogu za razširitev pakta na druge arabske države. Za začetek naj bi arabske države po britanskem predlogu sodelovale v paktu, kolikor gre za gospodarski razvoj in izkoriščanje nuklearne energije v miroljubne namene, vprašanje vojaške udeležbe pa bi odložili za pozneje. Zvedelo se je. da je britanski minister za zunanje zadeve Macmillan izrazij pripravljenost Velike Britanije, da da svoje izkušnje v izkoriščanje atomske energije na razpolago vsem članicam bagdadskega pakta. Zasedanje UNESCO Pariz, 22. nov. (AFP). Izvršni rvet UNESCO, ki zaseda v Parizu, je soglasno sklenil, da bo prihodnje zasedanje izvršnega sveta 5. aprila 1956 v Madridu. Ponudbo španske vlade, naj bi b’l kongres v enem izmed španskih mest, so pred glasovanjem podprli zastopniki Francije, Italije, ZDA in Sovjetske zveze. Vojaška komisnja bagdadskega pakta je danes končala svoje deio in bodo njeno poročilo obravnavali na popoldanski seji sveta ministrov. Prva konferenca držav članic bagdadskega pakta se bo verjetno končala nocoj. Naser v Bolgarijo Kairo, 22. nov. (Reuter). Egiptovski predsednik Gamal Afcdel Naser je danes sprejel povabilo bolgarske vlade, naj b; obiskal Bolgarijo. Pred kratkim je privolil, da bo obiskal Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko in Romunijo. Na obiske v te države bo odpotoval verjetno prihodnjo pomlad. Visoka nagrada Sajgon, 22. nov. (AFP). Juino-vietnamska vlada je razpisala nagrado 10 milijonov frankov tistemu, ki bi izročil živa ali mrtva vrhovnega poveljnika oboroženih sil verske ločine Hoa Hao Tran Van Soja in njenega operativnega poveljnika Bakuta. Imenovana poveljnika sta marca letos začela upor proti iuž-novietnamski vladi. Ločina Hoa Hao je pred n^kaj tedni ojačala gverilsko borbo proti vladnim četam. SKUPNOST ZR PREMOG IN JEKLO Pariz, 22. nov. (Tanjug). Danes se je v Strasbourgu zbrala evropska skupnost za premog in jeklo, da bo pregledala uspehe, dosežene na področju integracije zahodnoevropske proizvodnje premoga in jekla. Zahodne države so s skupnimi napori povečale medsebojno zamenjavo koksa za 10°/o, premoga za 35°/o, gotovih izdelkov težke industrije za 160%, železa za 170*/o. Visoka oblast skupnosti za premog in jeklo predlaga koor- Morrison naslednik Attleeja? London, 22. nov. (AFP) Namestnik vodje laburističnega gibanja Herbert Morrison >e bil izvoljen za p red sed n.ka odbora laburistične stranke za propagando in politično -delo, kar je najvišii položaj v stranki, ki ga je imel v zadnjih letih. Herbert Morrison, ki ga imajo nekateri za verjetnega naslednika Attleeja, ima sedaj odločilno besedo pri vodstvu politike v stranki. Hatojama spet faponski premier Tokio, 22. nov. (AP) Japonski parlament je imenoval Ičiro Hatojama za predsednika japonske vlade. Zanj sta glasovala dve tretjini poslancev. socialistični Hatojama kandidat Suzuki pa je dobil 150 glasov. V novi vladi si bodo resore razdelili zastopniki dveh dosedanjih najmočnejših strank — demokratske in liberalne, k.i sta se sdružUi, dinacijo vseh investicij, da bi, ne glede na izvor finančnih sredstev, povečali proizvodnjo na tistih področjih in v tistih državah, ki imajo največ možnosti za nagel in ekonomičen razvoj. Pravijo, da bi se mogla v tem primeru proizvodnja surovega jekla od leta 1958 zvišati od sedanjih 50 na 58 milijonov ton. Eden in Churchill London, 22. nov. (Tanjug). Pod predsedstvom Anthony Edena ja bila danes dopoldne seja vlade, na kateri so v glavnem govorili o Cipru in drugih zunanjepolitičnih vprašanjih. — Po seji je predsednik Eden v svoji rezidenci sprejel bivšega predsednika vlade sira Winstona Churchilla. To je bil njun prvi sestanek, odkar se je bil Churchill vrnil s počitnic. Poučeni pravijo. da sta govorila o mednarodnem položaju. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo Churchill, ki je sedaj narodni poslanec. v kratkem sodeloval v razpravah v Spodnjem domu. KARTUM, 22. nov. (AFP). V raznih zaporih Južnega Sudana so ustrelili 80 ljudi, ki so bili obtoženi uboja med uporom v avgustu letos. RIM, 22. nov. (AP). Sirijski minister Zeki Džabi. ki Je na obisku v Italiji, Je Izjavil, da bi Sirij* rada sprejela italijansko pomoi. Italija bi lahko pomagala Siriji v razvoju petrolejske industrije, pri namakanju in graditvi železniških prog. Med državami, ki že pomagajo Siriji, je omenil predvsem Jugoslavijo ln Zahodni* Nemčijo. CASABLANCA, 22. nov. (AFP). V civilnem zaporu v Casablanci so sinoči demonstrirali politični jetniki. Policija Je uporabila solzi l n e bombe, pozneje pa tudi orožje. Ubit je bil en jetnik, ranjenih pa več. — Neznani ljudje so ponoči ubili nekega maroškega prodajalca časopisov, v pristanišču pa je ek«c>lodirala bomba. NEW DELIH, 22. nov. (AFP). — Kralj Saudove Arabije bo prišel na uradni obisk v DellU 26. novembra. WASH!NGTON, 22. nov. (AP). Ameriška sindikalna voditelj* Reuther ln Mason sta Izjavila V senafnem pododboru za vseijeva-nje, da bi ZDA lahko povečal* kvoto priseljencev, ne da bi bU* v nevarnosti zaposlenost in mezd* ameriških delavcev. TRETJI NI SVETU RAFINERIJA ki bo iahko predelala vso domačo nafto S&afe, 22. i»T. Ko te ponoči potniki peljejo z vlakom skozi Slsak, ootrme na«d čarobno sliko nove rafinerije. Stoipi nove peči za -destilacijo, zgradbe, rezervaxji in druge naprave, so obsijane s tisočerimi žarnicami in reflektorji, kot v prizoru iz kakega fantastičnega fšLma. Zdaj novo rafinerijo v Sisku dokončujejo. Zunanji izgled je že tek, kot bo takrat, ko bo rafinerija dokončana, v not ra n josti pa le montirajo nove naprave. Kljub •emu, da že nastopa zima, je na fjradilišču stotine monterjev, nekateri izmed njih so celo iz ZDA. Večidel naprav je že dokončan. pravijo strokovnjaki tz ZDA Ena že obratuje v Nemčiji, druga pa v Belgiji. Tehnolog inž. MoSin mi razlaga proizvodni proces: Surova nafta gre iiz velikih rezervarjev naj-preje v paprave, v katerih ločijo vodo in *o!i, ki so še v nafti. Skozi črpalko gre nato v prvo peč. Segreje se tu na 520° C, nato pa gre v prvo veliko komoro. Primarni bencin tu ločijo od petroleja ter od diesel goriva. Vsaka od frakcij gre v svoje cisterne, razen najlažjega ostanka. Ta gre v drugo peč ter se segreje na 300° C. Frakcije gredo nato v vakumsko komoro, kjer dobe plinsko olje vi za mehčanje plastičnih mas. Navsezadnje dobe iz plinov surovino za proizvodnjo dušičnih gnojil. CENTRALNA KOMANDNA FOSTAJA Nova rafinerija ima centralno komandno postajo. Dolga je o-krog 30 metrov in je njen zid ves pokrit z merilnimi instrumenti. Samo en inženir bo od tu nadziral ves proizvodni proces. Lahko bo videl, koliko nafte je v prvi peči, koliko so pridobili plinskega olja, kako je s proizvodnjo bencina. kontroliral bo temperaturo v vseh pečeh, regulirali ves proizvodni proces ter spreminjal nafto ^KlUTBKMi EAItUPI Vse najboljše, g. Britten! POGLED NA DEL NOVE RAFINERIJE V SISKU Ze je mogoče videti cele vrste cevi ij.n delavci vsako cev posebej izolirajo z domačo stekleno volno ter z aluminijastim ovojem. Tako (pozimi, kot poleti je potrebna ze-3o dobra izolacija. Vse naprave so zunaj pobarvane s srebrno barvo. To ni luksus, zlasti ob poletni vročini morajo biti naprave tako pobarvane, da je izparevanje kar na'manjše. Tudi ta čarobna razsvetljava — mi razlaga komercialni strokovnjak inž. Trajber — tli no-ben luksus. To so le varnostni ukrepi. Recimo, da bi prišlo ponoči do kake nesreče, lahko bi izbruhnil požar in reševarie bi bilo pri te’ močni razsvetljavi-mnogo uspešnejše. TISOČ TON NAFTE NA DAN Stare ter težki ostanek. Plinsko cdje je surovina za kataliticnd krcking. Ta proces se odvi.ja v posebni komori, v kateri ob pomoči katalizatorja — aluminijevega silikata dobijo katalitični bencin, motorni petrolej, diesel gorivo in knta-liitičnj ostanek. Pri tem procesu se nzkoristijo še ipiLni .in, ko jih očistijo z odvzemom žveplovodika, jih lahko spremene v tekoča goriva za potrebe industrije ter -gospo-d.imjscev. Lahko jih uporabijo tudi za polemerizacijo tor spremene v bencin, ali pa iz njih izdelajo sno- po vol j no v razne frakcije. Vsi instrumenti delujejo pnevmatično. Samo majhen pritisk na ročico in že se zviša temperatura in pridobivajo bencin z večjim številom oktana. Direktor rafinerije rov. Milkovič m: je ob koncu dejal: »Če bo šlo vse v redu ter ne bo prehude zime, bo rafinerija marca že obratovala. Le še nečesa ne vemo. Ali bomo zgradili tudi naprave za proizvodnjo dušičnih gnojil, ali pa bomo dragocene pline spuščali v zrak ... M. B. T5I TOVARNE MARGARINE naprave 51,..'J lahko predelajo letno le do 200.020 ton nat te. No ve naprave pa bodo same -lahko predelale letno preko 320.003 ton nafte, ali če hočete 1000 rc-n na dan. Nafto z vseh naiih naftnih polj bo torej mogoče predelat: tuk.ah Prednost novih naprav je tudj ta, da delajo dvakrat h trejc in izkoristijo surovim,-) do skrajnih meja. Rafinerija ima specialne naprave ter večidel nafte predela v najboljše visoko ck:an-.-;e heneme. V tem pogledu je rafinerija ena najmodernejših na svetu. Tretja, kako-r Naša država še vedno uvaža margarino, čeprav imamo doma take pogoje, da bi lahko s svojimi surovinami zadostili vsem potrebam, razen tega pa bi mogli margarino še izvažati. Prva tovarna margarine bo začela delati prihodnje leto v Zagrebu. Prostori so že pripravljeni, stroji so bili kupljeni v Nemčiji, dobavljati pa jih bodo začeli v začetku leta 1956. Po izjavah strokovnjakov, bo tovarna začela izdelovati margarino že poleti prihodnjega leta. Kapaciteta bo 150 vagonov. Surovine bo dobivala od odpadkov v tovarnah olja in iz naših kmetijskih pridelkov. To bo marga- Naloge črnomaljske občine V Črnomeljski občini je nal- zato upajo, da bo v doglednem bolj pereča gradnja vodovoda, času le zasvetila elektrika tudi kajti Črnomelj, k: se je zadnja v teh krajih. Zlasti v Črnomlju leta močno razvil, je brez pitne je zelo pereče pomanjkanje vode. K reševanju tega je pri- stanovanj. Deloma bodo skušali ®tcptl že bivši okrajni ljudske to ublažiti na ta način, da bo odbor. Doslej so porabili za ta občinski ljudski odbor prodal največji vodovod v Beli krajin: nekaj hiš splošnega ljudskega 75 milijonov dinarjev. S tem denarjem so si nabavili potrebne vodovodne cevi, zgradili glavno zajetje pri Dobličih 'n Izkopali jarke do Črnomlja. O gradnji vodovoda razpravljajo skoraj na slehernem zboru volivcev in sestanku delovnih kolektivov. Volivci so se obvezali za izdatno pomoč s prostovoljnim delom, tako da bi rabili za zasilno ureditev vodovoda le še okrog 20 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi lahko končali to veliko delo, ki je doslej terjalo tudi pet mladih življem. Nadaljnja važna naloga občine Je elektrifikacija. kajti brez električne luči je še okoli 20 vasi in zaselkov. Med temi je precej nekdanjih partizanskih vasi. Marsikje imajo že pripravljene drogove in drugo gradivo. premoženja, z izkupičkom pa bi gradil nova stanovanja. Med objekti, ki jih je treba najprej dokončati, je predvsem šola na Vinici, sa je gradnja že v zaključni fazi. Osnova za uspešnejši gospodarski razvoj občine so razna Industrijska podjetja: rudnik Kanižarica, Tovarna sadnih izdelkov »Belsad«, železolivama in druga. Vsa zaposlujejo okrog 17no delavcev. Črnomelj je naravno središče Bele krajine. zato bodo tu tudi vnaprej delovale razne ustanove, ki bodo imele okrajni ali področni značaj. Med drugimi bo moralo tudi zadružno trgovsko podjetje obdržati isti značaj. Pereč problem je sodišče, ki sedaj posluje v Metliki. Vsekakor je upravičena zahteva, da se čimpre1} preseli nazaj v Črnomelj, saj so zanj že pripravljeni poslovni prostori. Ker so doslej ostale vse prošnje neuspešne, se ljudje kako Hi lchlto plačamo po 1SC tiin Kaže, da imajo nekateri po- upravičeno sprašujejo, oblaščeni nakupovalci na te- dolgo bodo še čakali, renti trdo kožo. Nič se jih ne prime javna kritika, nič jim niso mar interesi potrošnikov. Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto odkupuje preko kmetijskih zadrug tudi pitane prašiče. Tako je 15. novembra letos kupilo na območju KZ Mirna več desetin pitanih prašičev po ceni 170 din kg žive teže. Rejci, s katerimi so bile sklenjene kupčije, so dobili listke, da po tej ceni pripe- J. V. Zberi volivcev v Trbovljah V Trbovljah so te dni v teku zbori volivcev, ki so povsod dobro obiskan,. Na zborih razpravljajo volivci o raznih gospodarskih in drucih zadevah. Na dnevnem redu je tudi delo potrošniških svetov V Trbovljah namreč* že dal; časa obstajajo potrošniški sveti, ki so z uredbo o trgovanju ter o trgovskih podjetj h in trgovinah dobili tudi legitimne pravice sodelovanja pri delitvi dobička in v nekaterih važn h jel ja iz Skofie Loke, neki Po- potrošniških svetov, k svoje na- tnkn- Trebnieaa in voku- u'Pe n:?° v7e,i resno, .zamenjati tOKa „*?. ,,.u l x “ z aktivnejšimi člani Socialistične pil večji o el teh prašičev po zveze. j«?n din. Po toliko jih plača tudi Mesarija Novo rr.esto češ. da se jim to splača. Seveda prodajajo meso po 300 din tnast pa še znatno dražje (r) Na zborih volivcev so volivci iznesi: precej koristnih predlogov za izboljšanje preskrbe mesta s krnelstri mi pridelki. Nekateri sc tudi grmal' trgovsko mrežo, ki ni bila vedno v stanju zslasat-. trg s krompirjem, jajci in drugim. -ca. rina zelo dobre kakovosti in z najmanjšim odstotkom vode. Drugi dve tovarni margarine grade v Zrenjaninu in Vrbasu. Ko bosta dograjeni, bodo vse naše potrebe popolnoma pokrite. S tem bo odpadlo izdajanje deviz, ki so jih doslej potrebovali za uvoz margarine iz Nemčije in Češkoslovaške. Po analizah je doslej uvožena margarina še vedno vsebovala 16 odstotkov vode, pa so zato precej deviz porabili tudi za uvoz — navadne vode. M. B. Se ena !oyarna živinske krme v Krvaiski V Poznanovcu v Hrvatskem Zagorju montirajo stroje v nov: tovarni živinske krme. Tovarno gradi znana živinorejska zadruga Zlatar—Bistrica, ena izmed največjih v državi. Poleg predelave rastlinske hrane bo ta tovarna imela tudi kafilerijo, v kateri bodo predelovali mesne odpadke iz klavnic. S tem bo urejena tudi nabava beljakovin za živinsko krmo, ker morajo drugače uporabljata uvoženo ribjo moko. Ker bo zmožnost nove tovarne mnogo večja, kakor bi bilo potrebne za zadrugo in okolico, bodo del proizvodov mogliš odpošiljati v druge pokrajine. Nova tovarna bo začela obratovati v začetku prihodnjega leta. M. B. Pridelek pšenice in umetna gnojila V gospodarskem letu 1954—55 se je uporaba umetnih gnojil v Srbiji močno povečala, saj so samo za gnojenje površin, zasejanih z žitom, uporabili okrog 10.000 vagonov umetnih gnojil. Res je, da pri hektarskem do- nosu odloča tudi uporaba kvalitetnega semena, dobra nega ter uspešna žetev. Toda rezultati, do katerih je prišla statistična kontrola ob mlačvi, povedo, da se je v zadnjem letu pridelek močno povečal prav zaradi velike uporabe umetnih gnojil. Največje dosedanje letno povprečje pri pšenici je v Srbiji znašalo 14 im pol metrskih stotov na hektar. Z izboljšanjem | kvalitete obdelovalnega zemljišča bi se ta donos mogel povečati brez večjih naporov na 20 metrskih stotov. Srbska podjetja za promet z žitaricami so vzadnjem letu organizirala ogled 290 zemljišč, na katerih so uporabili umetna gnojila. V najboljšem primeru se je donos povečal za 2269o (1750 kg na hektar), najslabši primer pa je izkazoval 25-od-stc-tno povečanje donosa (357 kg j na hektar). Po rezultatih teh ogledov so z enim kilogramom umetnih gnojil dosegli povečanje pridelka od 1.08 do 5.3 kg. Velika vinska klet v LJubušktin V Ljub luški-m so dokončali veliko vitrsko klet, v kateri bodo ' predelali lahko letno 180 vagonov grozdja. Ze letos bodo v ' kleti predelati okrog 100 vago- J nov vin*. M. ^ * Razgovor s znanim angleškim skladateljem in pianistom Benjaminom Brittnom ter tenoristom Petrom Pear-som se je začel dokaj nenavadno. G. Britten je namreč imel 42. rojstni dan, in kot se spodobi, sem mu seveda čestital. Nevezan razgovor je nato najprej nanesel na koncert v Ljubljani, kjer sta umetnika doživela izreden uspeh. Zaupala sta mi, da sta bila zelo zadovoljna in se zelo laskavo izrazila o našem občinstvu. Dejala sta tudi, da sta z veseljem ugotovila, da je bilo na koncertu zlasti mnogo mladine. kar sta doslej opazila le v Nemčiji, medtem ko na primer v Angliji prevladuje starejša publika. Koncerti, ki jih bosta priredila v Jugoslaviji Se v Mariboru, Zagrebu in Beogradu so le del petmesečne turneje, na kateri bosta razen Evrope obiskala 'tudi Daljni Vzhod. Gostovala sta Se v Holandiji, Švici, Nemčiji in Avstriji, po Jugoslaviji pa nameravata obiskati še Turčijo, Indijo, Singapur, Indonezijo, Hnng-Kong, Japonsko, Ceylon in Bangkok. Vprašal sem g. Brittna, ali ga ne moti, da mora kar za pet mesecev prekiniti svoje skladateljsko delo, pa je odgovoril: »Želim si malo oddiha, saj sem v zadnjem času zelo težko delal. Pravzaprav vseh zadnjih dvajset let.« Na vprašanje o njegovem sedanjem delu oziroma, delu pred odhodom na turnejo sem dobil odgovor, da piše celmmčerni balet, katerega prva izvedba bo septembra prihodnjega leta v znani Covent Garden Operi v Lon- Mcdiclnska fakulteta na Reki cdprta Reka, 22. nov. Na Reki so včeraj odprli medicinsko fakulteto, deseto fakulteto zagrebške univerze in šesto medicinsko fakulteto v državi. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali zastopnik izvršnega sveta Ilrvatske Marko Bcli-nič. predsednik republiškega zbora Sabora Hrvatske dr. Zlatan Sretr.ec, rektor zagrebške univerze inž. dr. Hrvoie Ivekovič, ljudski poslanci z Reke ter zastopniki •javnega in kulturnega življenja na Reki in v Zagrebu. Letos so se v to fakulteto vpisali samo dijaka 9. semestra. Prvi dekan mediicinske fakultete na Rek? je primarij reške bolnišnice dr. Silvije Novak, ki ima obenem katedro za interno medicino. Za predavatelja so bili izbrani specialist« bolnišnic na Reki Ln na Suša k u. Medicinska fakulteta na Reki je prva fakulteta v Hrvatski izven Zagreba. Reka ie imela doslej samo dve visoki šoli, višjo pedagoško in višjo pomorsko. Vsak čsfrtek — »TEDENSKA TRIBUNI« donu. Balet še nima naslova, je pa povzet po neki francoski pravljici. Pogovor je zašel na njegovo delo sploh in na opazko, da ne ceni preveč sodobnih sujetov. je odgovoril pritrdilno. »Stvar je v tem, da ljudje sodobne stvari gledajo preveč realistično. Če vzamemo na primer Menottijevega »Konzula«. Ta opera obravnai-a dogodke, ki se lahko pripetijo vsakomur. Jaz zajemam svoje teme iz starejših časov, kljub temu pa je v njih najti tudi sodobno problematiko. Sodobne teme so dobre za filme ne pa za umetnost.« Glede na zadnje besede me je zanimalo, kako da filma ne smatra za umetnost. Priznal je sicer, da je napravljenih nekaj zelo dobrih filmov, omenil je predvsem Charlija Chaplina, toda po njegovem še vedno ni mogoče filma meriti z istimi merili kot ostale umetnosti. Tudi preveč filmov je, poleg tega pa ga moti tudi sistem non-stop predvajanja, ki je zelo razširjen v tujini, ker je s tem, da lahko človek vstopa in izstopa kadar hoče, nujno omajana celovitost doživljanja. Peter Pears je tudi posegel v ta razgovor in pripomnil, da pri filmu ni. osebnega stika s publiko Bila sta si pa edina, da se še najbolj približuje umetnosti risani film. Zanimal me je položaj opere v Angliji. Oba umetnika sta se čudila, da ima naša dežela s 16 milijoni prebivalcev 14 stalnih opernih gledališč, Anglija pa pri 50 milijonih le dve. Do nedavnega niso gledališča dobivala ni kake državne podpore. Sedaj se je stanje nekoliko izboljšalo, toda kljub temu podpore še ne zadostujejo in so navezani predvsem na bogate privatnike, ki z raznimi podporami omogočajo gledališču obstoj. Zato so ustanovili tudi tako imenovano »žepno opero«, v kateri tudi oba sodelujeta. Opera ima le kratko sezono 6—S tednov, vmes pa gostuje tudi v drugih krajih. Ta opera ima le 8—9 stalnih pevcev in uspešno deluje že osem let. Izvajajo pretežno domača dela in sam Benjamin Britten piše večino svojih oper za to gledališče. Pred leti pri nas izvajana »Beraška opera« je bila napisana za to gledališče. Letni repertoar obsega 3—4 dela, od tega sta ena do dve novi produkciji, ostalo pa ponovitve. Na koncu sem še želel zvedeti, če je kateri izmed umetnikov prisostvoval kakšni predstavi zagrebške opere v Londonu. Odgovorila sta, da ju ni bilo takrat doma, da pa sta slišala, da je opera dosegla velik uspeh. Omenil sem, da so st nekatere kritike bile protislovne, nakar sta rri-h da se oni v Angliji na kimalo ozirajo in da so se navadili soditi sami. Preden sem se poslovil, ■■ ju še prosil, da mi v moji ; žici za avtograme pustita . min. Ko je napisal 22. li. je Benjamin Britten d »Zelo lep datum, vse j? d-v o z 11.1 Martin Žniderk, Štiri razsfavs tiska v Zagrebu Po odlični razstavi, ki ; odprta v Domu graf..a Zagrebu ob jubileju najsi., jugoslovanske grafičarsko nizacije (85-letnici za v: grafičarske organizacije), . le za jubilejni teden ti. prte v Zagrebu še tri r Prva razstava je ord' univerzitetni knjižnici. K ljeni so dnevni časopisi -ir: listi, ki so izhatali na L skem od leta 1789 do da salonu UTUH je odprla razstava, ln sicer razstav kumentamih fotografij č nega podjetja »Vjesnikr. pa je razstava športnega na Hrvatskem, ki je oci; klubu športnih delavcev grebu. Ob desetletnici našega so tudi posamezna zag časopisna in založniška r uredila vrsto manjših r ta izložb. (_': J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVE1 Po nekaj let ib smo v Mariboru ponovno doživeli obnovljeno predstavo »Era« v pretežno novi zasedbi in pod novim glasbenim vodstvom. Gotovčevega »Era« lahko štejemo med naše najbolj priljubljene ljudske opere, ki ni znan in upoštevan le pri nas, temveč ga z uspehom uprizarjajo tudi na mnogih inozemskih odrih. »Ero« je zelo temperamentno pi~ sana opera, glasba je južnažko slikovita prepletena z motivi ljudskih pesmi in plesov, in zato ni čudno, da je pri občinstvu dosegla tako popularnost in žanje toliko uspeha. Mariborska predstava je bila v znamenju dveh deburov — s samostojno naštudiranim delom se nam je prvič predstavil novo angažirani dirigent Opere Ino Peri-šič ter mlada sopranistka Nada Zrimšek, ki je z vlogo Djule prestaja svoj »ognjeni krst« na odrskih deskah. — Da se je mariborska izvedba »Era« zelo približala idealnim hrvaškim, je predvsem zasluga dirigenta I. Pcrišiča, kj je svojo ljubezen do Gotovčevega dela znal prenesti na orkester in izvajalce ter celo občinstvo. Pe-rišič je zelo temperamenten, sugestiven glasbenik, ki s silo svoje močne dirigentovske osebnosti di- Uspela premiera v mariborski Operi na odru in v r* ngira razpoloženje avditoriju. Glavno žensko vlogo — Dijulo — je pela novo nastavljena mlada sopranistka Nada Zrimškova, ki je osvojila predvsem s prikupno, svežo pojavo in lepo barvo glasu, ki ga pa še ni povsem razvija. Igralsko nesproščenost ji lahko o-prostimo, saj je bila tokrat prvič na odru in si bo s poznejšimi nastopi že še pridobila tudi to, kar ji za zdaj v igri manjka. K doseženemu uspehu pa ji lahko le iskreno čestitamo! Njenega partnerja Miča (Era) je k. g. pel Drago Čuden, ki je igralsko izvrstno podaj li premetenega Hercegovca. Bogatega kmeta Marka in nje-vovo ženo Domo, Djulino mačeho, sta pela Miro Gregorin in Dragica Sadnikova. Gregorin jc zelo lepo igralsko in .pevsko naštudiral svojo vlogo in jo izpeljal vseskozi dostojanstveno. D. Sadnikova je bila pevsko odlična, škoda le, da ‘je iz D orne napravila burkasto, s pametjo skregano ženščino in ne hudo mačeho, ki kruto trpinči svojo pastorko, a je poleg tega lahkoverna do skrajnosti, vendar pa ne neumna. Marcel Ostriš e vski lahko šteje rvojo vlogo mlinarja Sime med zelo uslpešne. V maski izvrsten je znal mestoma zajeti v svojem glasu vso pisano barvitost južnaškega narečja in duha, vendar bi bilo bolje, če včasih ne bi po sili hotel »igrati burko« in poceni zabavati občinstvo. Man jši vlogi pastirčka in hlapca »ra primemo odigraila Olga Šuligoj in D. Serajnik. Opero je vešče zrežiraj Karlo KamušiČ. Odličen je bil! zbor, k« pod vodstvom F. Pirca kar vidno napreduje. — Prav rako so bili zelo dobro in glasbi primerno našrudii-rani plesi (kereograf Ji tka Ivelja). Načrte za lepe, živopis.me dne noše je napravila V.a.i ge dušic. Sceno je postavi! Vlado . vec, ki je sicer enostavna, a volj učinkovita i.n p rak tič Tako je s skupnim r. i vseh sodelujočih nastala m na predstava, k; nikoder t:e • gočasi in je vsakokrat n . sveža. I. 5Qo jubilej akad. slikarja Ljuba feavizikarja Naš priljubljeni akv-f prof. Ljubo Ravnikar slav Kranju, kjer zadnja leta p: va, svojo 50-ietnico. Ravnikar se je rodil v I ljani. Po končanih štud: realni gimnaziji se je po i Dunaj, kjer je obiskoval u niško »kademijo. Pozneje .-naselil v Ljubljani in se r til delu. Izdal je grafične ki v njih z žgočo satiro in vim smislom za vrednoten sovnih pojavov smeši i napake in slabosti zrn' brezciljne predvojne ti- . Prva samostojna razstava vojno je Ravnikarju pr ' mesto med priznanimi lik . Internacija v Italiji je za leta zavrla umetnikovo cl: nje. Po razsulu Ivlussol ir. države Ljubo Ravnikar z vnemo slika in riše po K ji. Leta 1945 se s prekoir. brigado pripelje v Split, od pride kmalu v Ljubljano, l 1948 sprejme mesto prof er: Kranju. Leta 1953 razstavi rele v Ljubljani in doživi jajen moralni uspeh. Leta uspešno razstavlja v Kranj-mesec pa pripravlja sama--razstavo v Kranju. Simpatičnemu mojstru k' mo ob njegovem Jubileju: mnoga leta! F. G. s film SKEOA PI.AT^A Robinson Crusoe France Godec: Ljubljanski motiv (Kvaš) ČLANOM IN POVERJENIKOM PREšSflHOVE DRUŽBE Obveščamo vse člane In poverjenike, da smo začeli razpošiljati letošnjo knjižno zbirko. Razpošiljanje bo končano bržkone do 10. decembra. Točen rok bomo objavili v časopisih, zato ne urgirajte zbirk pred to objavo. Ko vračate oz. sprejemate knjižne zbirke, obnovite takoj članarino za naslednje leto. Vsem poverjenikom smo že poslali vpisne bloke In vpisnlce, označene s številkami, ki bodo žrebane pri nagradnem žrebanja članov za leto 1957. nadalje nekaj prospektov, ki jih uporabljajte samo za pridobivanje novih članov, ln navodila. Kdor tega še ni prejel, naj nam takoj sporoči. Kljub temu pa naj vseeno vpisuje člane in naj ne čaka na ta material. Članarina za prihodnje leto je 300 din, vpisnina pa 20 din, *a kar prejme vsak vpisnico, ki je oštevilčena za žrebanje. Zato odpade poštnina. Poverjeniki, ki še niso poslali Imenskega spiska članov — kmečkih proizvajalcev, naj to takoj store, da bodo ti člani labko upoštevani pri žrebanju predmetov za kmetijstvo. Nekaj knjižnih zbirk bo v prodaji v knjigarnah po 450 din in brez pravice do udeležbe pri žrebanju. Poverjenikom zbirk ne bomo pošiljali več, kakor so javili članov. Zato naj zamudnike usmerjajo v knjigarne. Poverjenikom, ki niso poravnali sveje obveznosti, bomo /birke zadržali, dokler ne pošljejo vsega denarja. Ob sprejemu knjig naj vsak poverjenik takoj pošlje event. reklamacijo, če ni prejel knjig v redu. Za poverjenike pripravljamo posebno nagradno žrebanje, ki ga bomo objavili v »Obzorniku«. TAJNIŠTVO PREŠERNOVE DRUŽBE. Upravičeno bi človek pričakoval od tega filma mnogo več kot pa zgolj povprečuo filmlzacijo znamenitega dela Daniela Defoea, ki že skoraj več kakor štiri stoletja navdušuje staro ln mlado po vseh kontinentih naše zemeljske oble. Kakor je videti, sl u-stvarjalcl tega filma, predvsem režiser Louis Bunuel, ki je tudi sodeloval pri scenariju in adaptaciji tega znamenitega dela, niso bili povsem na jasnem, ali naj napravijo na to temo mladinski film ali pa film za odrasle. Verzija, ki jo gledamo zdaj na naših platnih, ni ne eno ne drugo. Za mladino ln otroke premalo dojemljiva, za odrasle pa odločno premalo poglobljena, saj manjka v bistvu prav moralno, etično in umetniško vrednotenje Dofoeje-vega dela, ki je preživelo stoletja. Zato v tem smislu nikakor ne moremo bitf zadovoljni s filmom, četudi moramo priznati, da Je s čisto filmskega stališča predstavljala ena sanfa oseba na platnu vsaj do polovice filma, (Dan O* Herlihy, ki pa ni pokazal posebnih Igralskih in Interpretacljskih kvalitet) gotove dramaturške težave in probleme. Vse preveč statično Je dogajanje v filmu, vse preveč pojasnjevanja Je bilo prepuščeno spikerju, četudi je film pripovedovan v prvi osebi, vsaj toliko časa, dokler Je Robinson sam. Tqda tudi v tem osnovnem prijemu mrgoli vrsta dramaturških nedoslednosti, kamera je pray tako neinventivna ln človeku je v resnici žal tako zanimive In znane teme, pa čeprav so jo to pot v kolorju posneli Američani za kompantjo United artist. Prav tako motijo neokusni prizori ljudožrske požrtije, pa tudi Petek v Interpretaciji Jalmea Fer-nandeza je razočaral. Skratka, ker Je film ostal pač M Medla! ta a| n m »tarok« (mimogrede, na to publiko so r.v 5i distributerji popolnoma bili!) in ne za odrasle, je j zavoljo tega zgrešil svoj o^d->. . nainen ln nas razočaral, lto; sona Je nabavilo podjetje za ‘ posojanje filmov Lovčen iz c ^ gore. D. jl. Polnočna ljubimca Vsak francoski film je za p,-e* daice vesel dogodek, ker jc 1 njimi le malo takih, k; t/j iz uadvse solidnega in kvultU • ' ga povprečja francoske tilms ustvarjalnosti, mnogi pa so pr- d umetnine. Za film Polnočna ljubimca Pa hi bila oznaka umetnine venu • e previsoka, čeprav se dviga . ,J povprečja zabavnih filmov ik. 1 pri nas dobili zaradi puhlih revijskih proizvodov z onstran o< ' že nekam sumljiv prizvok) s s-veliko, preporosto toplino, pribit* nostjo in blagim humorjem. bolj pa zaradi trpkega prioku.'-* vsemu veselju in sreči, ki se ,e v božični noči razlila nad ubo-^ , pariško prodajalko- Visoko ' ’ I povprečjem Je tudi igra te predmestne Pepelke, ki v em J samem dnevn spozna srečo. U ‘‘ bežen in veliko življenje in °n' haja Se bolj otožna, razočaran3 | in sama nazaj v svojo malo v*. ' danjost. Igra jo v nekaterih V’/ I zorih naravnost virtuozno ml 11 Dany Robin in pušča v igri svo* Jega soigralca Jeana Dlarais:> nj* I nekaterih mestih daleč za set--’1* Režiser Ttoger Richebe je posKri' tudi za verno upotlobitev zabav«-Jočega se Pariza in zgodbo zao! stremimo poi'sod za napredkom, pa take obupne razmere! BT.TŠL Nova Štifta. ZK Nov* Btlfta. zn Nova Štifta, KZ Nova Štifta, f>-oovna Sola Norva i Btlfta, RK Nova Atifts. kazuje. da vaščani radi segajo po knjigah. Skoda, da sta število in izbira še skromni. Branja željni vaščani upajo, da se bodo tudi v teni razmere izboljšale. Tudi v Tržišču in Šentjanžu živi precej marljivih in za prosveto vnetih ljudi, ki so člani tamkajšnjih kulturnih društ«v. Njihovo delo bi bilo lahko še uspešnejše, če bi imeli za kulturno-prosvetno dejavnost potrebne prostore. Zlasti v Tržišču že precej časa močno želijo kulturni dem. Za dvig kulturne ravni na vasi lepo skrbi tudi mladina v Gabrijelah, ki ji Je še posebno pri srcu dramska u-m etn ost. (JU) prav Šteje najmanjša volilna enota skoraj 500 upravičencev. Povprečna udeležba je znašala nekaj nad 11%. Po mnenju občinskega ljudskega odbora Center so odgovorni za slabo udeležbo predvsem odborniki, pa tudi politične organizacije, ki skupno s terenskimi vodstvi niso opravili svojih dolžnosti. Nedvomno pa niso vsega krive samo slabe priprave in delo organizacij. Tudi sami volivci niso pokazali dovolj zanimanja. Krivda političnih organizacij je torej predvsem v tem, da niso znale prikazati volivcem njihove važne vloge na zborih in da niso znale dati zborom tiste vsebine dela, ki bi izključila nevarnost izroditve zborov v formalnost. Z ozirom na glavne ugotovitve o poteku zborov volivcev v Mariboru je pripravil občinski ljudski odbor Center več predlogov za zasedanje ljudskega odbora. Med najpomembnejšimi je sklep, da naj bi v bodoče volili stalnejša predsedstva zborov volivcev, morda za dobo pol ali enega leta. S tem bi bila prav gotovo zagotovljena boljša oblika dela in vsebina dela zborov volivcev, zagotovljena večja skrb za Izvajanje sklepov, klicanje na odgovornost in poročanje, dosegli pa bi tudi večie zanimanje za zbore med volivci. (jp) Od blizu in daleč Nova cesta na Klek Klek Je bil pred časom povezan s Trbovljami s staro ozko cesto, ki Je zelo ovirala promet. Ker pa je na področju, koder je peljal del te ceste, bogata žila rude. ki jo uporabila trboveljska cementarna za proizvodnjo cementa, so začel} graditi novo cesto. k1 Je že skoral popolnoma dograjena Za prebivalce te vasice pomeni pomembno prtdobfitvev Zlasti ob nedeljah Je polna ljudi. ki si racli privoščijo kratek Izlet na Klek. Tudi cesto k1 pelje s Kleka na Cebinjek. kter je bil leta 1937 ustanovni kongres KP Slovenije, so razširili in popravili. (jk> V Trbonfah grada zadružni dam V Trbonjah, prijaznem kraju med Vuzenico m Dravogradom, so se letos snomladt odločili, da zsra-d? Zadružni dom. k! naj postane središče cosnodarskesa tn kulturnega živlienla vas: in okolice. Nič sc niso zanašali na pomoč od drugod In so snmt krepko prijeli za delo čonrar no morali oromaco-vati mnogotere težave niso orna-ho^all K0 Pa jim ie med nai-huišim delom zmanjkalo vode. so Jim priskočil^ na pomoč casllH !z Dravograda, ki so 1?m dovažal! vodo jz Drave. Zdaj j° dom že pod streho In J?a bodo še leto^ slovesno odprli. rm. V strelski družini v člrnu^ah 1e **k1ivčpns tud? skupina »Elma*. če>r»rsv je ta skupina š° mlada. 7 o strelcev. Izmed katerih so nekatecf že sodelovali na ^azn-h tekmovanjih in dosecrli lepe uspehe. V počastitev Dneva Salu v 'bolnišnici V bolnišnici za kostno TBC v Šemp etru pri Gorici imajo poleg osnovne šole tudi otroški vrtec in privatno gimnazijo Mnogi Se ne vedo, da obstoja polagali razredne Izpite, »o bili kar je res malo. Tudi letos še ni-Icila celo v bolnišnici za kostno zadovolji vi. 2e leto dni po usta- mamo odobrenega proračuna. Za- republike so pred kratkim prL-redili strelsko tekmovanje z družino »Tela« iz Ljubljane v streljanju z zračno puSko. Zn.agaii so prireditelji tekmovanja. Uprava podjetja In sindikalna organizacija kažeta vse razumevanje do strelcev in jim pomagata po ovojih močeh S L. Gostinska podjetja se lis smejo beviti s trgovino Okrajna Inšpekcija tržišča je ugotovila, da je gcsttn ko podjetje »Dom že!ezarje\v« v Ravnah na Koroškem, ki seada v sklop Železarne Ravne. zsgrešlo go po-darski prestopek s tem. da se je bavilo s trgovskimi posli, ki ne spadajo v delo-kr-—g njegovega poslovanja. Pozno v jeseni je namreč nabavilo večje količine sadja paradižnikov in rib Ker tega blaga ni mng]0 vsega uporabiti v svojem obratu, a tudi nima ustreznih skladišč, pa le razprodajalo potrošnikom vendar na paradižnik za 10 dm dražje slive za 17 dinariev dražje in ribe za SO din dražie, kakor jih je samo nab.a-ie zaradi tpga nedovoljenega trge. vani.a prijavila to gostišče jn oie-coveea UDravnik okrožnemu javnemu tožilstvu. Dejcvn-^v* nJcnirjsv v Shrfavu Naši pionirji so precej marljivi. Imajo pet krožkov, v katerih sc kar pridno udejstvujejo. Doslej je dosegel največ uspehov šivalni, teren pa sledijo šahovski, krožek mladih risarjev in ostali. ?.Ted na-šjcnl Rajcnlajšieni je zlasU precej vnetih šahistov In risarjev. Pohvaliti moranio še nvhov pevski rhor in igralski krožek. Prav slednji nare je pripravil zelo usipel »Veseli večer«, s katerim so r.?ši pionirji gostovali po raznih krajih v Savinjski in Logarski doijni. Vrl na5i pionirj! so tudi aktivni člani TV D Partizan. Poleg tega so pripravili s pomočjo Planinskega društva, dva sedemdnevni taborjenji na Smrekovcu in v Portorožu. Se lepše us«pehe bi dosegli naši pionirji, če bi imeli na razpolago dalo z bolnima oitroki težko in na rez2.< im otroci, pocnanj- M la tem otrokom nujna potreba, saj za težka dela ne bodo sposobni. Mnenje čistih, ki -delamo v tej - ustanovi, je, da bi bilo najboljše če bi šolo vzdrževala republika, saij ie tako republiškega značaja. vsekakor ne bi smela najti zatočišča. Na obei.-skem ljudskem odboru so j ir. J naklonjeni, zato so tudi obljubili, tla todo prošnjo podprli. Dalja bi želeli, da bi imeli tudi vzgojno posvetovalnico in da bi čimprej poskrbeli za stanovanje naši učiteljici, ki se mora V soli ne pozabljamo na kulture že vse od zaeeika šolskega leta no-prosvet n o delo. Kulturne pri- voziti 15 lttn daleč. -muc reditve pripravljamo predvsem ob razmah državnih praznikih. Na njih nastopajo otroci, čeprav so bolni in se težko gibljejo. Taki nastopi *o zelo koristni in pomenijo za naše otroke veliko doži- Eeset lot industrijske kovinarske šole v Celju Industrijsko kovinarsko šolo Tovarne emajlirane posode v Celju so ustanovili takoj po osvu-veije. Da je delo prosvetnega de- toditvi. Od takrat ra do danes je Javca ▼ bolnišnici mogoče je nui- Preživela mnogo reorganizacij ter __ ----.kn« -| snre-neer.b v teoretičnem in prak- no potrebna povezava prosvetnih pouku. Kakor v sodobnih deflaiveev t zdravstvenim o;et>ierp. industrijskih šolah je tudi v ceij-Da je n asa ustanova na preceg vi- skj težišče dela v šolski deltvni-soki stopnji gre ▼ nemali mert za- ci. zato .ie opremljena z vsemi hvaila zdravnikoma in upravi bol- potrebnimi obdelovalnimi stroji, minice, saj so ti pokazali vse ra- fontani meriti in ostalim orod- zumevanje za vzgojo in izobrazbo teh otrok. —r. jetn. Zaradi ugodnih pogojev učenja je šola dajala naši industriji sposobno kvalificirane delavce. V desetih letih po vojni je šola dala nad 250 absolventov. Te dni bo praznovala svoj jubilej. Na šohUi ipTOslrivi bofio na.srrartlli uni-boljše učence, razen tega pa bodo izročili še pokale zmagovalct-ai* tekmovanja nižjih strokovnih celjskih šol v šah u, odbojki in nacnifcncm tenisu. Kulturna dejavnost v Poljanah 2e dalj časa pri-dno vadilo člani kanje prostorov in uci! — vse to je povzročilo težave, ki so jih le težko premostili Uspehi na osnovni šoli in privatni nižji gimnaziji, katere obiskovalci so Bejavnost »Svobcdea v Litiji Te drii je Imelo litijsko delavsko prosvetno društvo »Svoboda« redni ietnj občni zbor. »Svobodo« so v Lt.ti.ii ustanovili že kmalu po prvi svetovni vojni. Ze takrat je lo društvo imelo pomembno vlogo. toda 1335 leta so ga takratne oblasti razpustile. Ponovno so Sa ustanovili pred tremi leti. Litijska »Svoboda« Je vsako leto egiJnejša v svojem kuLtumo-prosvetnem delu. Danes šteje že nad soo članov. Zelo marljiva sta moški in ženski pevski zbor Zlasti moški zbor »Lipa« je znan po vsem Zasavju Za zboroma prav nič ne zaostaja dramatska sekcija. Vod-lni igralski kader gl je v dolgoletnem delu nabral mnogo izkušenj Litijska »Svoboda« Ima tudi svojo čitalnico. Polee časopisov in revij imajo na razpolago še šah. hi'jard in nekatere druge iare Liiniska knjižnica ima že 3.VJ0 kni:g. na tud: precejšnje število čitatcljev. Zelo pomembno je delo Ljudske univerze, ki prireja vsako leto vrsto zanimivih predavanj. -jj pomo in da zahteva celega človeka. Doslej se je število učencev že zna.tno povečajo, zato smo dobili nove nčne moči in prostore. Ker se je pokazaua zelo velika potreba tudi po otroškem vrtcu, smo ga ustanovili. Kako zelo je koristen vemo najbolje sami. Se vedno imamo na šoli številne težave. Ni še dovolj prostorov, učnih moči, pa tudi finančnih sredstev. V začetku je bila šola v sklopu bolnišnice. S šolskim letom 1953-54 pa je postala samostojna ustanova občine Šempeter. 2e po štirih mesecih je prešla na proračun OLO Gorice. Za leto 1954 smo prejeli le 7C.CCC dmar-jev dotacij in to šele 30. decembra Več solidnosti! Prejšnji teden sem kupil v trgovini z železnino na Miklošičevi cesti v Ljubljani svojemu sinu žagico za rezljanje. V kompletu so bili poleg ža-gice še kladivo, klešče, namesto svedra nekaj šilu podobnega in deščica z vijakom. Vse to je bilo nekam sumljivo igralske*skupine kuitumo-prosvet-prebarvano s črno barvo. Do- noga društva »Ivan Tavčar« prvo ma se je otrok darila silno n^r^ razveselil, toda kmalu je bil kako ob državnem prazniku. Po-razočaran. Vijaki so iz ne- sebnost predstave bo domače po- kakšne medenini podobne sno- ^sten način “upodobin Tavča”-vi, ki je krhka kakor cink, in jpve like. Ker .ie zgodba o »je-so zato neuporabni. Tudi Ink sertskem cvetju« nastala v pu- žagi c e je iz najslabšega mate- ^|ki^a ^mačilTe Pi°n " z"° tujce' riala. Tudi vse ostalo orodje Letos imajo kulturniki v Polja-je izdelano iz mehke zlitine nah na programu še veseloigro »Pies v Trnovem« in Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. J. B. Klinike ln bo predstavljala nekako stalno razstavo otroških likovnih sposobnosti. Upravni oribor K! like je sklenil, da se vsaj deloma oddolži otrokom, ki so poslali svoje snss. Določili so to.ooo dinarjev za razna učila in pribor, ki ga bodo poslali tistim otrokom, ki so se v tej akc.iji z gesicen »Zdrav otrok — bolnemu otroku« najbolj izkazali. IZ AJDOVŠČINE Tudi letos so se na področju novega občinskega ljudskega odbora začel- tečaji o prvi pomoči z? žensko mladino. Pred dnev: so začeli tečaje v Dobravljah. Ajdovščini in drugod, v vse kraje pa so razposlali tud: vabila. Tečaji o prv: pomoči za žensko mladino se začenjajo tudi v vseh drugih občinah goriškega okraja V. R. Nova klavnica v Poljčanah Živino za preskrbo Poljčan z mesom so dc-slej klali v 9 km oddaljenih Kakolah, še prej na v Ločah. V kratkem bodo to neprijetnost končno odprav li. saj so se odločili, da bodo preuredili v klavnico prostore bivše pivovarne Union v Poljčanah. Ker ni doslej v Poljčanah še nobene hladilnice. bodo opremili novo klavnico tudi s hladiln mi napravami Ureditev klavnice investira polj-čanska občina iz lastnih sredstev, •nekaj p3 je prispeval tudi bivši okraj Maribor-okoiica. Ce prej ne. bo klavn ea prav gotovo prihodnjo pomlad že služila svojemu namenu. E. S. Razstava v Prešernovi hiši v Kranju V okviru krstkih pregledov razvoja zahodnoevropske umetnosti so v Prešernovi hiši v Kranju odprli razstavo: Slikarstvo na Nizozemskem v 15. in 16. stoletju. Delo številnih slikarjev od bratov van Eyckov do PLetra Bruegla ponazorujejo barvne reprodukcije, ki sta jih prispevala Moderna galerija v Ljubljani in Mestni muzej v Kranju. Bomzalslri !ch?nriki so zborovali V nedeljo ?o imeli taborniki »Skalnih taborov« v Domžalah svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo veMko število tabornikov. Iz poročil funkcionarjev družine je bilo razvidno, da je bila družina letos zelo delavna. Razveseljivo je tudi, da so vodili družino saaio mladi ljudje, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Na občnem zboru so izvolili za novega glavarja presednika domžalske občine Franca Avblja, bc letos bodo v počastitev Dneva republike priredili izlet na Menino planino, kjer bodo uredili zapuščene partizanske grobove. r. h. Tudi potujoči kino je koristen Okrajni odbor ljudske prosvete zasavskega okraja ima potujoč: k.no. ki redno obiskuje podeželske kraje, k.ier nimajo kinematografov. S tem, da ima potujoči kino na programu zares kvalitetne filme, ga lahko uvrščamo med sredstva za prcsvetljevanje naših delovnih ljudi. Z združitvijo obeh okrajev — trboveljskega in krškega — je potujoč.i kino prevzel nalogo, nudenje zabave tudi pre-b.valccm vasi pod Gorjanci, Veternikom, Borjem in drugod. Številen obisk predstav v Šentjanžu, na Bučki. Raki, Zdolah in drugje, je najboljše potrdilo, da si bo tudi to vzgojno sredstvo kmalu utrlo pot v kraje, kjer večina ljudi do nedavnega še ni gledala filma. Obisk predstav je za te ljud veliko odkritje, ki začenja trgati vezi ozkega, primitivnega in konservativnega gledanja na svet. -nc. Heilmanovo Igro v treh dejanjih »Straža na Renu«. Predstava je lepo uspela, saj so bili gledalci z njo povsem zadovoljni. ^Svoboda« :z Stražišča je uprizorila - z velikim uspehom Rostanricrvo dramo »Ubil sem človeka*v režiji člana Prešernovega gledališča tov. Cegnarja V zadružnem domu na Primskovem pa so začeli novo gledališke sezono v soboto s ptemie-ro veseloigre »Študentje smo«. Režira! jo je Rudi Hrulo. glasbo pa ie pripravil Viktor Fabiani. K uspeh upriporitvi so pripomogle tudi dobra scena, razsvetljava «n glasba. Razveseljivo je. da je sodelovalo pri upri zoritvi precej mladih igralcev ki so svoje vloge dobro odigrali. J-k. Nova cesta Laporje—Križni vrh Cesto iz Laporja v Križni vrh so začeli graditi že v stari Jugoslaviji, toda ostal- so le pri začetku, čeprav je bila cesta res potrebna. Sele naša nova domovina 1e omogočila njeno dograditev. Na Dan republike jo bodo izročili svojemu namenu. Cesta Laporje—Križni vrh m dolga 2.5 km in veže cesti Poljčane—Slovenska B strica in Slovenska Bistrica—Makole. Gradnjo ceste sta omogoči■ a bivši okra! Maribor-okoiica in občina Poljčane. Precej prostovoljnih delovnih ur pa so prispevali tudi preb valci Križnega vrha in Laporja, ki so poleg tega zbrali sami še okrog 300.000 din. E. S. »Begunka« na kresniškem cdru Te dni je dramatska družina iz Kresnic prvič v letošnji sezoni nastopila na odru. Gledalcem so se predstavili z Detelovo »Begunko-. De'o je uspešno režiral domačin Andrel Vehovec, medtem ko so bili igralci v glavnem iz vrst mladincev in mladink. Ge-prav brez igralskih izkušenj, so se mlad1 kulturniki kar dobro izkazali. Z »Begunko« bodo nastopili tudi na odrih v sosednjih vaseh. IZ POLJČAN V zadnjem času so izvedli v poljčanski občini že po vseh kra-j h zbore volivcev. Na njih so razpravljali o naši gospodarski politiki, kmetijstvu, komunalnih zadevah in drugem. Izvolili so tudi 3 krajevnih odborov. Udeležba je b la na vseh zborih volivcev zadovoljiva. Te dni so obnovili sedež občinskega ljudskega odbora v Poljčanah. Fasada in notranji prostori so popolnoma obnovljeni. Poleg tega so prepleskali vse sobe. hodnik ter okna in vrata. Uredili so tudi novo elektr čno napeljavo, kajti prejšnja je bila le začasna. Skoraj vsa dela so opravili domači obrtniki in podjetja. S. E. IZ LOŠKE DOLINE Te dni so Imeli v Starem trsu predavanje o uporabi in pomenu umetnih gnojil. Predavatelj ing. Peternel iz Ljubljane je domačine seznanil z najpomembnejšimi umetnimi gnojili in njihovo uporabo. Poslušalci so bili z njegovim izvajanjem nadvse zadove-j- ni, želeti pa bi bilo. da ti se v bodoče takih predavanj udeležilo še več kmetovalcev. V kratkem bo v Starem trgu govoril o zavarovanju plemenske živine zastup. ni državnega zavarovalnega zavoda. V Starern trgu bodo v kr-*tkem ustanovili športno ambulanto, na pobudo invalidske organizacije p3 bodo v kratkem zgradili časopisni kiosk, ki bo imel na zalogi poleg časopisov tudi tobačne izdelke, znamke in drugo. Postavitev kioska prebivalci toplo pozdravljajo, kajti dosedanji način prodajanja čc.-opisov je re-s nesodoben. ta* neuporabno. Nič nenavadnega ni, da spričo take proizvodnje, ki pa ni osamljena, že sedaj naš mladi rod nima zaupanja v sposobnost vaše proizvodnje. Kljub objektivnim težavam pa je marsikje tega kriva tudi zavestno goljufija. Koristen bi bil organ, ki bi ugotavljal kakovost izdelkov, določal nji- GlodaUško življenje v Kranja Kulturno-prosvetna dejavnost' se je v Kranju v zadnjem času zelo razgibala. Pred kratkim so vse tri »Svobode« začele novo gledališko sezono. Dramatska sekcija »Svoboda — Center« je uprizorila J. M. Kulturna dejavnost v Apačah Na občnem zboru kultumo-prc-svetnega društva v Apačah so u-gotovili. da društvo v preteklosti ni pokazalo tiste dejavnosti, ki bi jo lahko. Prece.iSn.io dc-.iavnost pa je opaziti v času, odkar so izvolili novo vodstvo, kar je predvsem zasluga predsednika prof. Slomška. Svojo dejavnost je poživel dramski odsek, ki se bo ob prazniku republike že predstavil gledalcem, sto velja tudi za tambu-rašk: zbor, ki si je predvsem s pomočjo pevovodje tov. Amona nabavil več instrumentov. J. R. Zdrav otrok - bolnsmu ZilOrl velivesv v postojnski obšini Vodstvo Otroške klinike v Ljubljani je zaprosilo Zvezo prijateljev mladine ter svet za prosveto ln kulturo, naj bi naša šolska mladina razveselila svoje bolne tovariše, ki se zdravijo v Otroški kPniki v Ljub*iI?ni z r~zvnovrst-nimi slikami. Odziv je bil izredno velik, saj ie prejela Klinika cel hov o ceno in Šele na osnovi sveženj raznobarvnih slik, ki iz- stvojih ugotovitev izdal dovoljenje za prodajo. — Dušan Obid. i ražajo otroške igre. pustne zabave. doživetja otrok na taborjenjih, potovanjih ln drugod. Zbirko bodo namestili v novem poslopju Na zborih volivcev, ki so jih imeli že po vseli krajih postojnske občine, so razpravljali o novi upravno-teritorialni razdelitvi, o raznih gospodarskih zadevah in drugem ter volili krajevne odbore. Občinski ljudski odbor in občinski komite sta se na te zbore dobro pripravila. V Hraščrh so sc volivci zavzemali za postavitev avtobusne čakalnice, saj imajo že vse gradivo IZ POSTOJNE V Metliki drugič praznujejo V novi meiTški občini sr> sile- pomembno Ittago na Suhorju. Le- nia stanen-anjskih objektov, rneli-ni3i. , prve tovairne v občimi, ki je tik pred zaključkom, gradnja veLike in moderne vinske kleti v Metliki, mostu preko Lahinie v Geršičih in v Gradacu, ureditev cestnega omrežja, obnova in grad- smemo tudi na spomladanski zdravstveni teden, ki 'e bil prav tako uspešen. Lep uspeh so pokazala tudi razna gospodarska podjetja v občini, zlasti »Marmor« v Gradacu. Pohvaliti moramo še naše organizacije Zvezo borcev Ljudsko mladino, telesnovzgojno društvo. Rdeči križ. ki letos ponovno pripravlja tečaie za žensko mladino. Društvo prijateljev mladine. Turisnično-olepševalno društvo in druge. Tudi kulturno-umemiška društva so na poti napredka. lepo pa se ie še razvil belokranjski muzeij v Metliki. Vse to dokazuje, da smo z uspehi in napredkom naše občine lahko zadovoljni, R. f. Da se je zadela zima, občuti tudi ljudska itn.iiinica v Postojni, ki ima te dni že večji ob sk. Knjižica ie precej dobro založena z raznimi knjigami in revijami. Opaziti je. da ljudje najrajši segajo po domačem čtivu, a manj po novih knjigah Knjižnica le odprta po trikrat na teden. Koristno b: bilo, da bi številni bralci bolj pazil, na Izposojene knjige. m Na zadnjem zboru volivcev' na Planini pri Postojni so se voliv-c zavzemali za uvedbo avtobusne zveze Planina — Postojna. Na tej progi sicer vozi več avtobusov, toda večinoma vsi prihajajo v Plan no že polni Zaradi tega bi bil posebno sedaj, ko spada Planina v postojnsko občino, poseben avtobus res potreben. » Kmetijska zadruga v Hruševlju namerava najeti 20 milijonov posojila za opremo mlekarne, kajti sedanji stroji so zastarel In Izrabljeni. Mlekarna v Hruševlju oskrbuje z mlečnim! Izdelki ored-v-sem bolnišnico za pljučne bolezni v Fenožečih in dru-ge odiemalce v okolici. O posojilu so razpravljali tudi na zboru volivcev. * Na zboru volivcev v Grobelščah pri Postojni so precej razpravljali o kmetijstvu. Upravnik kmetM-ske zadruge v Pos+ojni je zbranim polastili naloge, pred katerimi stojijo tamkalSnl! kmetovale Ni nrav. da na zborih volivcev v drugih kreilh niso posvetili kmetijstvu nobene pozornosti. pripravljeno. V Malem otoku zahtevajo popravilo brvi, ki je že taka. da ogroža varnost pešcev, v Stutlenem že dolgo čakajo kinoprojektor, ki so ga jim obljubili ze pred leti. V tej vasi se tudi ne strinjajo z voznim redom avtobusa, ki vozi v Postojni o. Ker se vozijo z njim v Postojno v šolo tudi dijaki, bi želeli, da bi imeli tak vozni red. da dijakom ne bi bilo treba prezebati na mrazu v zgodnjih jutranjih urah. V Orehku bi radi imeli pekarno. Menimo pa, da je ta zahteva nekam čudna, saj je Orehek kmečki kraj. Kinoprojektor bi radi tudi v Planini. Njihova zahteva je vsekakor upravičena, saj so svojega že pred leti posodili na mladinsko progo Brčko—Banoviči, od koder ga jim še niso vrnili. V Razdrtem so sc prav tako kakor v Hraščah zavzemali za avtobusno čakalnico. Ljudje v Gornjem bi radi vedeli, kako je z obnovo med vojno uničenih In poškodovanih domov. Zelo živahna Je bila razprava v Uakulikn. Tu so volivci zahtevali pojasnila, kako Je mogel bivši občinski odbor v Hruševju dodeliti tri parcele travnikov svojemu uslužbencu, ki jih Je izkoriščal tri leta, ne da bi plačeval davek. Tl travniki so last vaške skupnost1. Prav bi namreč bilo. da bi bivši občinski ljudski odbor v Hruševju na javni dražbi dal v najem te »ravnike najboljšemu ponudniku. -bec. Koncert »Slavčkov« v Trbovljah Koncert »Slavčkov«, lcl deluje v okviru S-^obode-Centcr, 1e navdušil veliko števlo ljubiteljev glasbe v trboveljski dolini. Ta pevski zb->r se 1e tokrat predstavil z opernim: in operetnimi melodijami. ki Jih je izvajal skupno z orkestrom. Med drugim so izvajali tudi izvlečke iz Foerster-icvega »Gor eniškega slavčka« in Smetanove »Prodane nevestej. Koncert, ki ga je vodil dirigent Jože Škrinjar. Je bil v dvorani Delavskega doma. (jk) KAKO JE PADLA MASADA Judovski uporniki so do zadnjega moža napravili samomor preden so v trdnjavo vdrli rimski legionarji Ko so rimski legionarji nekega juira leta 73 nase dobe vdni v trdnjavo, so našli tam samo sedem živih ijudi: dve ženski i.n pet o-trok. Vsi ostali, dever sro šcsrde-set judovskih borcev — zelotov, pa so si raje vzeli življenje, kot. da bi padi: v roke zmagovalcem. Zadnji od njih je, preden se je u-bll, zažgal trdnjavo. Tako se je po poročilu helenističnega zgodo vinarja, 2:ga Jožefa Flavija v sedmi: knjigi njegove »Judovske vojne« 2. maja leta 73 končalo obleganje Masade. Masada — beseda pomeni po hebrejsko »trdnjava« — je znana v zgodovini kot kraj zadnjega upora Zidov v nihovi prvi vojn: proti Rimu. (od leta 66 do 73). Nje-r.: začetki segalo še 'v makabejsko dobo. Veliki duhovnik Jonatan, pred začetkom našega razdobja vse skupai obdal z zidom. Masada je bila prvo oporišče zelotov v njihovem uporu proti Rimu in njihovo zadn;e zatočišče po rrLet-ni borbi, ki je sledila padcu Jeruzalema ;n razrušitvi drugega templja leta 7C n. d. Rimski generali Flavij Silva jo je napadel decembra leta 72. s svojo desero legijo in n jen.mi pomožnimi četami ter tisoči judovskih ujetnikov, ki so mu sledili kot delovna sMa. Rimljani so imeli najmanj 15.GOO moz, toda vojska je bila komaj zadostna, kajti Masada je bila tako utrjena, da jo je zlahka branilo manj kot tisoč mož, žensk in otrok. Trdnjava, ki je ležala v Judejski puščavi v bližini Mrtvega morja ima tako pusto okolico, da Jiu.il, k or.ee trdnjave Masada. Na levi se vidi nasip, ki so ga zgradili Rimljani, da so premagali Izraelce. brat Jude Makabejca, je zgradil daleč naokoli n.i nobenega vodnim med let: 161 in 143 pred na k, dobo majhno trdnjavo. Herod. ki si ;e tam zgradil palačo, ie tik »Kcnservnsancja sončna energija Angleška inžen:r Lezel Gard-ne-r zatrjuje, da je iznašel način, kako v steklenici kenservi-rati sončno energijo. V začetku prihodnjega leta se bo preselil v svojo hišo, k; jo je pustil zgradit: brez dimnikov in ogrevalnih naprav. Namesto teh pa leže po vseh sobah posebne jeklene steklenice, napolnjene z neko nepoznano snovjo, ki lahko obdrži sončno toploto polnih osemnajst mesecev'. Gardner trdi, da bo s pomočjo tega svojega »sonca« ne samo lahko ogreval prostore svojega novega doma. temveč da bo to toplotno energijo uporabljal tudi za kuhanje. Najboljši krotilsG živali na svetu V Keniji živi Carr Hartlev. najbolj znani lovec na žive zve-r: v svetu. V Nairobiju je organiziral farmo, na kateri s posebnimi metodami dresira ulovljene živali. Njemu uspe, v zelo kratkem času ukrotiti tudi najbolj krvoločno zver. Nekateri tuji listi pišejo, da je Carr Hartlev sposoben že v nekaj dneh omehčati srce leva, da 'a n: več nevaren. Nosoroga tako udomači. da ga lahko vsakdo zajaše. Teh Hartleyevih uspehov z živalmi se v velik: mer: poslužujejo filmski snemalci, ko snemajo filme, v katerih r.a = topajo divje zveri Kot smo že lahko mnogokrat videli na filmskem platnu so od teh nekatere že kar prave filmske zvezde, ki mnog-krat prav dobro odigrajo svojo vlogo. n jaka, kar je za oblegovalce pomenijo precejšnjo težavo. Sama utrdba pa je bila zgrajena na visoki skali, obkroženi z globokimi prepadi, tako -da je bij neposreden napad nemogoč. Toda trmoglavost rimskega legionarja je premagala vse težave. Ma.sado so obdali z oblegovalnim zidom in na vseh mestih, kjer b; jtfemšk p F® ti ( _siv (fr. - ///sJS4" V Južni Afriki so se silno razpasle zebre. Da bi jih zatrla, nameravajo uvoziti v Afriko m tam izpustit: precej levov. Uvozili jih bodo iz Nemčije, kjer so dosegli izredne uspehe pri vzgoji levov. Nemcem ;e namreč uspelo, da se pr- nj:h levi razmnožujejo v živalskih vrtovih prav tako kot v prirodi. Sedaj pa je na primer zarod levov v nemških živalskih vrtovih tako velik, da lahko zadostijo vsem potrebam svojih živalskih vrtov in tim še ostanejo ni:adi :cvi za prodajo. N' a j veče Francozi mnags pokadijo V irč-neoiivi metropoli io samo v leiošnjem septembru porabili 18.9 milijard tra-nkov za iidkup cigaret, cigar, tobaka in vžigalic. To številko je objavila hiužba za industrijsko eksploatacijo tobaka in vžigalic v Franciji. Francozi so v preteklem septembru pokadili: 3.270 milijonov cigaret, 8.4 milijona cigar, 1.405 ton tobaka, kakor tu-ui 93 ton žvečilnega tobaka. Vsa ta poraba tobaka je za 25 odstotkov višja kot je b.la v istem času leta 1949. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so za kajenje izdali 160 milijard frankov. /Svfcmobiltfke ceste rožnate Larve Z ozirom na to, da so v Združen.h državah Amerike postale zadnji čas nočne prometne nesreče zelo pogoste, so osnovali posebno komisijo ameriških strokovnjakov, da na nek: cesti v Georgiji prouči, katera barva b: bila za avtoceste najprimernejša. Cesto so v poizkusne namene večkrat prebarvali z različnimi barvami in po vestnem preizkušanju je komisija ugotovila. da v temi najoolje ustreza očem svetlorožnata barva. Da b: to ugotovitev praktično preverili, bodo v kratkem nekatere avtoceste v Georgiji pobarval; z rožnato barvo. Avtomatične pralnice za avtomobile V Združenih državah Amerike imajo avtomatične pralnice tudi za avtomobile. Avtomobil najprej očistijo s paro, nato ga namilijo in sperejo, potem pa osuše z vročim zrakom. Vse to opravi avtomatična pralnica v dveh minutah. Ena sama pralnica lahko očisti dnevno tisoč avtomobilov. Sedaj imajo v AmerTk; že okrog dva tisoč av-lomatičnih pralnic. Pranje ene ga avtomobila stane 1 do 1,5 dolarja. bil možen izpad, so iposravil: osem taborišč. Nato so ob zahodni strani pečine nagrmadili 100 metrov visok grič. na katerem so zgradili dvajset metrov visoko ploščad in nanjo postavili trideset metrov visok stolp. Tako so Rimljani iz- 2e stari Rimljani so bili plešasti Nekateri menijo, da je plešavost v glavnem bolezen novejšega časa, a so v zmoti. Ze leta 1903 je angleški znanstvenik Mac Calisher, profesor arheologije v Cambridgeu, dešifriral star egipčanski papirus, ki izvira iz leta 4000 pred našo ero. Z njega je učenjak razbral zanimiv recept za kuhanje posebne tekočine za preprečevanje plešavosti. ‘ Tekmovanje natakarjev V Berlinu so pred kratkim priredili »derby natakarjev«. Določeno progo je bilo treba preteči z napolnjenim kozarcem na pladnju v roki in pri tem ne politi niti kapljice tekočine. Številni gledalci so bili zelo navdušeni, ker — tako so vsaj govorili — niso še nikdar videli take naglice pri natakarjihl Pet hiš se js pogreznilo V Kanadi se je peit hiš nenadoma pogreznilo v krater, ki se je odprl pod njimi v širini 300 metrov in globoko 20 metrov. Do nesreče je prišlo zaradi premikanja terena. Hiše so bile večinoma trinadstropne. Ena izmed njih je drsela več kot sto petdeset metrov, vendar pa je ostala na temeljih, čeprav močno poškodovana. V nesreči so izgubili življenje trije ljudje, ranjenih pa je okrog petnajst. Zanimivo je, da je marca lanskega leta nekaj sto metrov proč od tega kraja strašen požar popolnoma uničil 35 poslopij. Približno petdeset metrov od roba sedanjega kraterja stoji velika katedrala, ki je v nevarnosti, da se zruši. levi zebram uspehe so pri tem dosegli v Frankfurtu. Živalski vj-t iz Frankfurta ponuja sedaj leve nekaterim afriški m reservatom. Levi se namreč v tem živalskem vrtu tako hitro raizmnožu :ejo, da jih imajo na pretek in bi jih uprava vrta prav želela čim več izvoziti v njihovo pravo domovino, seveda za lepe denarje. Vse kaže, da južnoafriškemu rezervatu v Etaši ne bo ostalo drugega kot da jih kupi, ker se tam zebre tako hitro množijo, levov pa je vedno manj. Skupaj sto levov ne mo-re opraviti z 20.000 zebrami in 80.020 drugimi živalmi, ki se brez strahu pred kraljem živali hitreje razmnožujejo in delajo veliko škodo. Zato bodo kmalu prepeljali kontingent evropskih levov v Afriko. Malo čudno se to sliši toda, v Afriki si ne znajo drugače pomagati. ravnali višinsko razliko med seboj in nasprotnikom. Zdaj so z napadalnim ovnom, nameščenim v premičnem stolpu, lahko naravnost napadli obzidje. Prebili so ga v nekai dneh. Obleganci so zamašili luknjo s hlodi, toda zaradi ugodne smeri vetra M je Rimljanom posrečilo, da so »zamašek« zažgali. 2. maja so ostale po zadnjem napadu samo še kadeče se razvaline in trupla borcev za svobodo svoje domovine, ki so si raje izbrali smrt, kot suženjstvo. Preteklo je skoraj dva ti-soč let, veter, sonce in dež so opravili svoje. Nad prizoriščem velike tragedije je vladal mir puščave, dokler niso prišli arheologi. Znanstveniki hebrejske univerze so s pomočjo izraelske armade organizirali znanstveno ekspedicijo, ki sii je ob izdatnih težavah zadala nailogo, da odkrije ta del zgodovine. Prva naloga je bil topografski posnetek celotnega območja. Ugotoviili so, da je popis Jožefa Flavija točen. Med ruševinami so odkrili skladišča, ki jih je zgradil Herod. V njih je bilo prostora za hrano in orožje, ki je omogočalo posadki tisoč mož o-brambo za celo leto. Ob zahodnih vratih se je arheologom odkrila kraljeva palača, prostori za stražo vojašnice, skladišča, ostanki vrtov in vse, kar spada v dobro ureno utrdbo. Zanimivo delo in odkritja, o katerih objavljamo nekaj slik. so vzbudila po svetu precej zanimanja. Veltk! nasip, ki so g* zgradili Rimljani »p zahodnem zidu Masade. Nasip je bil visok okoli 100 m. (poCieije oihadi Iz arhivov slavnega Scotland Ytsrda so izginile kartoteke bivših »klientov« a t Prejlnji teden so londonski ča-sopusi z velikimi naslovi pisali o »škandaiu Sco-tland Tarda«. Iz arhivov tega svetovno znanega londonskega policijskega centra so izginile kartoteke nekih ljudi, ki so v preteklosti že imeli opravka c sodiščem. Arhiv, iz katerega ie izginilo Ogromni ekskavator sedem kartotek nekih žensk, o-suml jenih istega zločina, ki pa doslej še ni bil dokazan, šteje več kot poldrugi milijon osebnih kartotek. Ukradene kartoteke je policija našla v hiši »neke ženske« potem, ko je »neka druga ženski« o tem telefonično obvestila Scot-lamd Tar d. Zaradi tega odkritja so odstavili iz službe nekega podnaredri.-ka-detektiva. Takoj je bila uvedena skrbna preiskava. Istočasno je vodstvo kriminalističnih raziskovanj posvetilo vso pozornost je utegnilo zgoditi sedah pred.MiI domnevo, da se nat kateri ljudje, ki so v preteklosti zagrešili kakšen zločin, bo-ie izsiljevanja. Toda Scotlamd Yard ja kmalu po tej objavi sporočil, da ;e ta domneva sedaj izključena. Po angleškem kazenskem sistemu policija nima pravice odkriti prcisn ega življenja osumljenih ljudi, ki pridejo pred sodišče, dokler za zločin ni bila izrečena o-bsodba. Ta ukrep ima namen do skrajnosti varovati nedolžnost pred zakonom, ki jo britanski zakonik predpostavlja pri vsakem temu, kar se je utegnilo zgoditi v državljanu do sodnikove obsodbe. notranjosti te slavne londonske Tildi Švicarji SC pripravljajo policijske organizacije. Znanstveni oddelek je že z ul t raviol et ni mi in infra-rdečirrri žarki analiziraj! izginule in zopet najdene kartoteke, da bi ugotoviili, če niso bili podatki, k.i jih vsebuje vsaka kartoteka, zbrisani ali popravljeni. Zaradi velikega hrupa, ki ga jc povzročal ta dogodek, domnevajo, da bo šef Scotland Tarča, sir John N ort Bower podal o tem javno izjavo. Namigavajoč na morebitno nezakonito uporabo teh osebnih kartotek, je neki londonski časopis v zelo dramatičnih be- V skalnatem svetu švicarskih Alp, ki lahko kljubujejo arom.ke-mu bombardiran ju, gradijo Švicar;; velike rezervoarje za nafto in druga goriva, delavnice za pc-pra.vi.o letal m skladišča orožja. zervoarje, ki lahko sprejmejo aSO.OCO galon goriva. Popravljal-ncce leta.! bodo tako velike, da bodo lahko sprejele kar po več pokvarjenih letal naenkrat. Skladišča orožja bodo zgrajena tako. da bodo popolnoma zagotovila varnost pred eksplozijo. Televizijske oddafe lune V rudnikih lignita blizu Kolna v Zahodni Nemfiji Je pred kratkim začel obratovati ekskavator, za katerega pravijo, tla je največji na svetu. Ekskavator je težak 5.50» ton. V osmih urah lahko prekoplje 100.000 kubičnih metrov zemlje. Zemlja, ki jo dvignejo lopatke na kolesu, se popelje po gumijastih transporterjih v tovorne avtomobile, ki čaka.io na drugi strani. Ekskavator ima nič manj kot 1GS električnih motorjev, premika pa se s pomočjo 15 goseničastih trakov. Ekskavator je vreden 1,750.000 britanskih funtov. Kot j« znano, so sovjetski strokovnjaki precej napredovali v načrtih za medplanetarne polete. Tako je nedavno objavil sovjetski učenjak Klepcevič zanimive poglede o možnosti potovanja na luno. Med drugim navaja v svojih poročilih, da bi lahko poslali na mesec posebne aparature, s pomočjo .katerih bi lahko pošiljali na zemljo televizijske oddaje. Televizijsko oddajno postajo bi poslali na mesec s pomočjo rakete in b: se na površini meseca sama avtomatično instalirala. Raketo bi upravljali z zemlje s pomočjo radarja. Na mesecu bi lahko zasledovala vse dogodke, tako kot n. pr. snema televizij sika kame- ©blast banditov na Siciliji Kakor nekdaj’ Chicago, tako trepeta zdaj Palermo, središče Sicilije, pred svojim zločinskim podzemljem. Dobro organizirani banditt unaio pod svojo oblastjo ves zahodni del Sicilije, mnogo zločinov pa se ie zgodilo v zadnjem času kar pr; belem dnevu v glavnem mestu. Oblast banditov na Siciliji je že srara, a ko je bil pred petimi leti ubit banditski poglavar Giufiano, so pričakovali, da se bo banditska organizacija razbila in da bo konec njenih zločinov. Nekaj mesecev je bil res mir, potem pa se ie izkazalo, da je banditska organizacija tako močna, kot ie bila nekdaj Pred dvema letoma sta bila v predmestju Palerma ugrabljena bivši palermski župan Lucio Tašča in njegov 13-letni vnuk. Bivši župan je moral banditom plačati veliko odkupnino, da so ga z vnukom vred izpustili. Po nekaj mesecih pa je bil tako nepreviden, da je ves svo-j doživljaj opisal policiji, ki ie uvedla preiskavo ter zaprla nekaj ljudi, o katerih je domnevala, da so zaupniki razbojnikov. Še isti dan. ko so bili t: ljudje zaprti, se je sredi Palerma pred vilo bivšega župana u-stavil avtomobil in razbojniki so ubili oskrbnika posestva in vrtnarja. Bivši župan od takrat nikdar ne zapusti svoiega doma brez moČne in dobro oborožene straže. Kar je dožfvel bivši žuoan, ie doživelo v zadnjem času več boga/tih ljudi a Palerma in drugih krajev. Marsikoga so že ugrabili v neposredni bližin« mesta, tako rekoč pred očmi varnostnih organov. Premožni ljudje dobivajo od band itov zelo vljudna pisma, ki nosijo podpis »Tajno društvo«. To tajno društvo žel« naslovniku vse najboljše, izraža upanje, da se bo njegovo bogastvo še povečalo, hkrati pa vljudno prosi, nai bogataš do tega in tega dne pošlje na določeno mesto večjo vsoto denarja, ker ima tudi tajno društvo pravico da življenja. Od svojih žrtev zahtevajo banditi najmanj po! mihjona lir, zaitogve pa se po premoženju stopnjujils tudi do 10 in še več milijonov. Gorje ljudem, ki vljudne prošnje »Tajnega društva« ne izpolnijo ali ki izsiljevalko pesmo celo izročijo policiji! Prei ko slei postanejo smrtne žrtve »Tajnega društva«. Samo v enem tednu so banditi :z maščevanja ubili pet ljudi, ki so i>h skušali ovaditi, ugrabih pa so dva premožna meščana, ki sta morala plačati za svojo svobodo visoko odkuomno Banditi so u-grabili že več otrok bogatih liudi m starši so v vseh takih primerih plačal; zahtevano odkupnino. Tako je bil nedavno ugrabljen mladi baron Francesco Agnello in njegov oče je mora) plačati 25 milijonov lir. Po tej ugrabitvi je policija uvedla veliko akcijo, da bi odkrila središče banditske organi-zacfje. Akcije se je udeležilo nad 6GC policistov p,>d poveljstvom karabinjerskega generala, ki je prišel zaradi tega iz Rima. Mod ak- cijo so zaprli več sumljivih ljudi, k; pa so bili pozne e vsi izpušče-ni.ker se ni dalo dokazati, da so čiani razbojniške tolpe, ai; da i-majo z njo kake zveze. Sicilijanci so postali zelo previdni, če jih kdo vprašuje, kaj vedo o razbojniški tolpi. O tolpi molčijo predvsem tisti, ki so že p.ačaii odkupnino a.li ki so imeli kake druge razburljive in nevarne doživljaje z banditi. Kdor o tolpi govori, lahko z gotovostjo pri-caiKuje, da se bo »Tajno društvo« maščevalo z ropom, tatvino, požigom ali pa tudi z umorom. Ko je nedavno italijanski državni predsednik Gronchi potoval, po Siciliji, je policija organizirala najveejo varnostno akcijo, ne toliko zaradi samega predsednika, kot pa zarad; njegovih spremljevalcev. Razni sicilijanski odličniki so se branili spremljati državnega predsednika na njegovem po- Zmagal bi Roosevelt? Znana ameriška agencija Gallup je napravila med Američani anketo na sledečo temo: Če bi bil Roosevelt se živ in bi na priho-dnih volitvah za predsednika ZDA kandidiral na listi demokratske stranke, njegov nasprotnik pa bi bil Eisenhower, ki bi ga kandidirali republikanci, kateri bi imel več izgledov, da bi bil izvo-1 jen. 52 97 vprašanih Američanov se je izreklo za Roosevelta, 43% za Eisenhoa era, 5 % pa za nobenega izmed teh dveh, tovanju, da ne bi vzbujali pozornosti razbojniškega tajnega društva. Bogati Sicilijanci se pod oblastjo banditov skrivajo, kolikor je le mogoče in nihče več ne govori o svojem premoženju. Ne-kdaij so na Siciliji tudi revni ljudje. ki sta jim glavna hrana polenta in ovčji si.r, radi govorili o svo:em ’epem premoženju in o svojem ugledu, danes pa bj radi tudi pravi bogatini veljali za reveže. da ne bi dobili vljudnostno pismo tajnega razbojniškega društva. ra nogometno tekmo. Znanstveniki b: na zemlji sprejemali te slike in teko temeljilo proučevali dogodke na mesecu. Taka raziskavanja bi jim lahko mnogo pomagala pri uresničevanju načrtov za potovanje na ta planet. Ruski znanstvenik še posebej naglasa, da ni ta zamisel niti malo utopistična in da bi jo lahko znanstveniki uresničili že v bližnji bodočnosti. Kalasirc-a v vsemirju Znanstvenik K. Haffner je nedavno odkrili, da se je v vse- mirju zgodila velika katastrofa, zaradi katere je nastala nova supernova. Nahaja se v ozvezdju Kače in svetli s precejšnjo močjo. Supernove so rezultat največje katastrofe, ki jih doživijo posamezne zvezde. Med eksplozijo se jim izmenja sijaj tudi za 14 velikosti zvezd, lahko pa tudi dosežejo sijaj, ki je do 40-milijonkrat močnejši od s;ja-ja našega sonca. V času, ko ie bila supernova odkrita, je bila obdana z velikim plinastim kolobarjem. Labodi za Iev9 ico enop^Ki cesar Ha.de Se! asi e. V zardiva! o za lep^ in topel spre;em je nedavno posla] mestna občini Ziiricha dva g^rka leva. Občina Ziirich se ie o-d do! 7 i!l a in takoj’ posiala z letalom etiopskemu cesarju dva snei-nobela laboda. Spomenik Killerjevim vojakom Pred nekaj dnevi so blizu Tobruka odkrili gigantski sp omeni padlim vojakom feiv&og* afriškega korpusa maršala Ro mm e la. 8t. 274 — 29. novembra 1959 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 7 1 PISE: JANEZ TRNOVC ZA OČETOM RISE« MIKI MUSTER Slavistično InaRro vab! le predavanju dr. Štamparja »O hrvat- ski ln srbski Modem'.«, ki bo v četrtek. 24. XL, ob 20. uri v Slovanskem seminarju (Univerzitetna knjižnica). -P Slovenska zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medi-cince višjih semestrov na preda-nji: dr. Prezelj Franc: »Tireotoksiko-ze*. dr. Varl Bojan: »Uporaba joda 131 v diagnostiki obolenj žleze ščitnice«. Predavanji sta v petek. 25. 11. 1955, ob 19. uri (preje 19 20) v pre-davalnioi Interne klinike v Ljubljani. -P ST AR Sl! Ljudska univerza v Ljubljani Vas vabi na prvo predavanje iz ciklusa »Družina in otrok« prof. Nuše Kolarjeve »Otrok v predšolska dobi«. Predavanje bo dne 24. t m., ob 20. uri v dvorani I. gimnazije, Vegova 4. -P RADIO Ko sta Bojan In Zoran prišla v poglavarjevem remstvu iz koče. je vse okoli njiju vrvelo. Oglasili se bobni in piščalke in na prazen prostor, ki je la! sredi ljudi, jc iz neke koče pritekla skupina stra-vito našemljenih Indijancev. Imeli so pobarvane -aze in tudi nekatere dele telesa. Najprej so le podkovali, nato so pa prešli v divji ples po ritmu 'bitov in piščalk. 170. Ples je trajal tako dolgo, da so plesalci kakor omoteni počepali po tleh. Tedaj so pričeli plesati okoli njih prejšnji gledalci. Nastalo je divje vrvenje mladih in starih, moških in žensk, in tudi ti so plesali toliko časa, da so nazadnje omagali. Takoj nato so spet nastopili našemljeni Indijanci. To se je ponavljalo do večera, ko so prižgali velike kresove. 171. Na ražnjih os pekli ubito divjačino in ribe ter pripravljali veliko gostijo. Dečka sta z odprtimi usti in napetimi ušesi opazovala in poslušala. Nič manj čudenja tudi ni pokazal Kuni. Tega so se Indijanci spočetka sicer bali, ko pa so opazili, da je prav pohlevna in prijazna žival, so se pričeli z njim igrati stari in mladi. Kuni je pri tem pokazal vse svoje pasje spretnosti. ŠE NEKAJ Iz sodne prakse 'ffEDl POGOJI ZA CIVILNO OBNOVO SO STROGI če je razsodilo, da obstoja v:-rsko razmerje in je tožbeni •°vck v celoti zavrnilo. Prčtož-*> vrhovno sodišče je potrdilo o -odbo 7. edino izjemo, da je : .ir. ralo odkup od sedem na pet /niča pa Je tožila na obnovo vde. Totbo je utemeljevala ta-Prvotno pravdo je tož-nica ib:’.a zato. ker je sodišče ver-r.avn prič; 7 F., kako je 'Va v vinogradu. 7e po končam olnj pravdi pa je priča 7.. F. t . d " to svo- izjavo tud: napisala in dala ’ podn:5 sodno overiti. Prvotni :b. b il izdani torej na po- : netočne iziave navedene p’*i- ("*e bi h la la priča že prvotno o izpovedala, bi bila tožni ca jvdo dobla. Podan Je torej lit en razlos za obnovo. Okrožno sodišče 1e to2bo na ob. rro, ne da bi bilo razpisalo ob- navo. zavnvlo zaradi nasled-h razi or ov: Samo netočno pri-nie še n- zakonita po tila ca za r.ovo. ampak mora biti pričeva-e tudi lažno. :n sicer tako laž-da ie priča tud kazensko od-•n-na. Če bo priča kazensko o • na zaradi lažnega pričeva- ;. bo tožni ca še vedno lahko v 'ii enega meseca po kazenski 'inbi predlaeala obnovo. prot temu sklepu se Je a na vrhovno sodi-■*. ki pa pritožbi ni unndilo Pri-i:lo ie 20mjrmu rr.nenni evkrož- era '-^riišča in še dodalo, rta se »va i-ziiav« 7. F. le nebistveno ^'-kiije od p^votnesa oričevanja česar izhaja, da tudi ta nova v a ne b: moala povzročiti družne razsoje v prvotnem sporu. TOŽF.NO STRANKO »TF, TREBA TOČNO OZNAČITI Obrtnik R. F. Je vložil toCbo obč nskem« 1 idsfcemu od- R s. ' zaradd plačila oprav- „ v. storitev. Tožba bla prarlro In pravočasno toč— • rabttom na oripravlia1- ra~ok toženi stranki. Zclas.ia je na sod:šču le tožeča ■ anka ;n ie izdalo okrožno sod?-n na pred1ric z.amiidno sod. Ko «; katero je bila tožena stran-a rvH«;^jrvna n- piačio vtoževane-zneska Na naroku pa te rvo — ''d'oTi strank^* sod šče - "crr>oi''r» rvr^aCbo tOŽOne St T3 O - - nhA -a P. S.« ^o/ena stfonVa c“ Je prt*ož'ia o«-r zamudno sodbo, ker toženi -ek: l;udski odbor n; nravna >seba in ne more bitr. tožen. Le abčina j p lahko tožena. c od išče Je ravnalo nezakonito, ker ’e samo oprav lo »znadbo tožene stranke, “o da bi bilo to srremernbo r’V''h» prej sporočilo toženi stranki. rb r» vn o eod.šče te pni tožbi usodilo :r zamudno sodbo razveUa- 'ry Tožba se ie slabila na ■>bv'in^k; ljudski odbor in je bila k o*. *~ka tudi dostavi lena. čeprav -o pravna o-pba obvna in zato •bč-ipekj Mudsk- odbor ne more - V. pravdna stranka. Prvo sod šče b- Tt-^alo tako popravljeno to>bo dostav *i toženi stranki. Ker tega n storilo, je kršilo zakon. ADALJNJI OREHI SEPICA IN URAJNARJA O kolesarskih tatovih Avgustu Qep cu in Igr.acu Urajnarju iz Hudtrjega pr: Trebnjem, ki ju je novomeško sodišče zaradi tatvine ijmanj 2-1 ko.es obsodilo prvega d 8 let ‘n dva meseca, drugega . na 6 let strogega zapora, smo fc poročali. Medtem pa so krimt-• . stični organi odkrili nove grehe teh drzn h tatov, ki kažejo, Cia j:m je poleg koles prav prišlo t :di vse. kar se Je dalo ukrasti Naknadno so Jima dokazali še vsakemu posebej tri tatvine koles, poleg tega pa sta še skupno izsevala tatvine drugih dobrin. Tako sta v jeseni 1954 ukradla v Šentrupertu printož. vreden 10.000 D irjev, prav tam drugemu last-r. ku vse okovje n kolesa zaprav-1 :včka v vrednosti okoli 70.000 el nariev. Prav tako sta lanske Jeseni ukradla pri posestniku Rtigllu v Skrjančih 200 kg pšenice. 80 kg Lžola in 50 kg ajde. Letos spomladi sta na Mirni v škodo kme-t.jske zadruge ukradla dve želez-n brani. Kaj je pognalo ta dva Izprijenca v tatvino? Nič drugega kot po-h.ep po lagodnem življenju na račun drugega. Oba sta sinova trdnih kmetij, Sepic pa Je bil poleg tega svoječasno tudi v službi v Trebnjem. Pošteno delo Jima ni d šalo. Razumljivo Je, da so njun domači morali vedeti za početje, »aj je na primer Sepic Imel na podstrešju celo zalogo koles in delov, vendar ju pr: njihovih tatinskih pohodih, kakor kaže, niso Senat okrajnega sodišča v No-vern mestu 1e za ponovno dokazane tatvine prisodil vsakemu še po 3 leta strogega zapora. POCENI JE HOTEI, PRITI DO OBLEKE! Henrik G. !z Salamencev’ Je bil nekaj časa zaposien pri podjetju »Slovenija-ceste« v Ljubljani, kjer je stanoval v skupni sobi z enajst ali dvanajst drugitna ljudmi, med njimi tudi z Z. A. Vsak delavec je :mel v sobi svojo codln1ski nasveti: 11.15 Tera >■»»«*«*) 5 ori'D-‘or ljubljanskih Svobod p. v. Matka Sijnkoviča; 11.35 Radijska šota za višjo stopnjo: Kako se rodi časo-p!s (reportaža iz uredništva dnev-nika) — ponovitev; 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored: 12.39 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lek.šan: Jesenska obdelava ln gnojenje sadovnjakov: 12.40 A. P">nchi''"l- Ples ur — A G'i7n-nov; Koncertni valček; N. Paca-nini: Po-rpetuum mobile; 13.15 Zabavna gia-sba. vmes reklame; 13.30 »Od Triglava do Ohrida« (p!sa'n spored pesmi in plesov Jugoslovanskih narodov); 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pripovedka o gradu Trenčinu (ponovitev); 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba: 15.30 Utrinki iz literature — Tit PefroniJ: Gostija pri Trimalhljonu: 15.45 Pojte z nami, otroci! 16.00 Družinski pogovori — Helena Puhar: Vzgota 1: redu ln sns2;: 16.10 Ponoldmski simfonični koncert: Lucijan Marija Škerjanc: Dramatična uvertura, Uroš Krek: Koncert za violino ln orkester; 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame: 18.00 Iz naših kolektivov: 18.15 Skladbe ln priredbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikoška: 18.35 Radilska univerza — Dr. Josip Globevnik: O nastanku FLRJ in oblikovanju nlenlh volilnih organov — TI. del: 18.50 Igra trio Dorko Skoberne: 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklrme: 20.00 Arnold Sehdnberg’ Gurreheder: kantata za recitatorja, pet solistov. tri štirigiasne moške in osmerogiasnl mešani zbor, ter smfonični orkester (Prva izvedba v Radiu Ljubljana); 22.15—23.00 Jazz — coctail: 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — Demetrij 2ebre: Suita za mali orkester — Dmitrij Soštakovič: Šesta simfonija, 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.D0, 13.00, 15.00, 17 00, 19.00 ln 22.00. 5.00—G.20 Dobro jutro, dragi posluša'. C; I (pester glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik; 6.25 Reklame: 6.35 Jutranji orkestralni spored; 7.10—7.30 Johny Meyer ln orkester \Valter Fenske vam igrata; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Operetne uveture; 11.45 Pojo mladi pevci iz Gornje Radgone (glasbene oddaja za pionirje); 12.00 Opoldanski operni koncert: 12.30 K«nečka univerza — Ing. M. Peternel: Naloge kmetijskih zadrug za napredek živnoreje: 12.40 Narodne pesmi poje moški zbor F. Prešeren p. v. Petra Liparja: 13.15 Zabavna glasba, vmes leklame; 13.30 Spored popularne orkestralne glasbe. 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Iz mladinske književnosti — Črtomir Šinkovec: Zgodbe iz minulih dni; 15.45 Dve rapsodiji; 1S.C0 Gospodinjski omnibus; 16.10 Glasbene uganke; 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame: 18.00 Domače aktualnosti: 13.10 Pesem skozi stoletja (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti): 18.30 Radijska univerza — Dr. Josip Globevnik: O nastanku FLRJ in oblikovanju njenih vokl-nih organov — III. del; 18.45 Igra orkester Herman Hagestedt: 19.09 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame: 20.00 Mladinska oddaja; 20.20 »Cetrkov večer« domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti: 21.00 Literarni večer: Cankar in domovina: 21.30 Horibert Svetel: Poetične slike, igra vioV-nistka Nada Jevdjen1ievič-Br=ndl. pri klavirju oivtor: 22.15—23.00 Po svetu jaz7a: 22.1:5—22.00 UTCV ■program: Operru koncert: 2,1.00—24.00 Oddala za tujino — na valu 327,1 m (Prenos \t. Zagreba). MALI OGLASI ABSOLVENTKO Ekonomske srednje šole za delo v knjigovodstvu išče tovarna LETOV. Celovška 258. 22067-1 ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja, srbohrvaščine in delno nemščine, sprejmemo takoj. — Ponudbe oddajte pod »Sposobna« v ogl. edd. 22049-1 •ZIDAR«, gradbena obrt Murska Sobota, sprejme gradbenega tehnika, po možnosti s prakso. — Plača po dogovoru. 22057-1 BRIVSKO-FR1ZERSKO POMOČNICO (-KA), zmožno samostojnega dela. sprejmem. Regovič Vekoslav, Or«nož. 22056-1 UPRAVNI ODBOR podjetja >AV-TOTEHNA«, zastopstvo tujih firm, Ljubljana, Celovška cesta 38, razpisuje delovno mesto šefa tehničnega odseka. Pogoji: diploma strojne ali elektrotehniške fakultete ln strokovna izobrazba po členu 12 tč. 1. pravilnika o strokovni izobrazbi uslužbencev v gospodarskih orgapizsBi* jah, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem. (Ur. 1. FLRJ štev. 43,- 475-55). Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite na Upravni odbor podjetja najkasneje do 28. t. m. 22048-1 ADMINISTRATIVNO MOC za vodenje skladiščne kartoteke sprejmemo takoj. Stavbno mizarstvo, Ljubljana, Slomškova 16. 22041-1 RAČUNOVODJO, 2 mesarja ln lclobasarja sprejmemo takoj. Ponudbe, osebne ali pismene, na Klavnico Rogaška Slatina. • UNION«: avstrijski film »Luč ljubezni,. Tednik. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. V SL vlogi: Paula Wessely. • KOMUNA«; francoski film »Pol- nočna ljub;«nca«. Tednik. FN:47. Predstave ob 15., 17- 19. in 21. V glavn; viogi: Jean Marais in D any Robin. »SLOGA«; ameriška barvast; film »Robinson Crusoe*. Tednik. — Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Ob 10. «uatineja istega filma. V gl. vlogi: OHerlirny in James Fernandez. • VIC.; ameriški barvasti film »Ro- binson Crusoe«. Tednik. Predstave ob 16., 18. ln 20. Piodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11. ter od 14. dalje. z& matinejo pa od 9. naprej. •SOCA.; lranc. zabavni film »Polnočna ljubimca«. Tednik- Predstave ob 16.. 18 ln 20 Proaaja vstopnic samo od 14. dalje. »SISKA«; Jugosl. film »Koncert«. Predstave ob 16., 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. V četrtek švedski film »Margit«. ob 16., 18. in 20. Prodaja vstop-nic od 14. dalje. »TRIGLAV«: amer. barvasti film »Meč in roža« ;n tednik. V gl. vlogah: James Robertson, Justi, ce Mary in Glynis Johns. Predstave ob 16., 13 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. V četrtek isti program! »LITOSTROJ«: rtaiijan. film »Na ostrini meča«, ob 18. in 20. V četrtek ameriški barvasti film »Rapsodija«, ob 13. ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: amer. film »Hopson ▼ škripcih«. V četrtek isti program! ZADOBROVA: franc, film »Tre- nutek rejnice*. DOMŽALE: argentinski film »Vojna Gaučev«, ob 18. in 29. V četrtek isti program ob 20. KAMNIK: amer. barvasti film »Slmeronska roža*. V četrtek isti program! JARŠE »INDUPLATI«: smer. bar. vasti film »Dvigni zaveso«, ob 20. uri. BLED: ital. film »Rim ob XI. uri«, ob 17. in 20. V četrtek Isti program ob 20. BREZTCE »DOM«: jugosl.-grški film »Dve iagodi grozdja«. V četrtek isti program! NOVO MESTO »KRKA«: amer.škl film »Zmaga ali smrt«. V četrtek isti program! KRANJ »STORZlC«; amer. Cim »Izgubljeni rin«, ob 15.. 18. ln 29. Danes zadnjikrat! V četrtčk smer. barvasil film »Sneg na Killmandžaru«, ob 16.. 18. in 20. V soboto premiera amer. barv. filma »Rapsodija«. JESENICE - »RADIO«: amer. film »Sodnik Timberlen«. ob 18. in 20. Danes zadnjič! V četrtek amer. film »Tzgublfen.i rin«, ob 18. in 20. Samo v četrtek. JESENICE »PLAVŽ-: amer. barv. film »Sneg na Killmandžaru«. ob 18 in 20. Danes zadnjič! V četrtek zaprto! SKLADIŠČNIK tekstilne stroke z ustrezno strokovno izobrazbo — dobi takoj službo. Ponudbe z navedbo dosedanje službe pošljite pod »Nujno« v oglasni oddelek Slovenskega poročevalca. 22068-1 PRODAMO transformator, izdelek »Rade Končar, z oljnim hlajenjem, učinek 100 KV A, napetost 6000-400 Voltov, nov. »Izolirka«. Ljubljana—Moste. 22060-4 RADIO prodam. Šiška, Novi bloki 4-V, stanovanje št. 8 . 22044«4 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejme gostilna Borišek — Litija. 22012-1 ZENSKO KOLO prodam. Novak. Apihova 34-1. 22039-4 RAZPRODAJA! Kmetijska obdelovalna zadruga Šentvid v likvidaciji, prodaja r:;z.ne že rabljene kmetijske stroje. Prednost imajo gospodarske in družbene organizacije. Interesenti dobijo pojasnila pri Hočevarju Alojzu, Šentvid 41. — Likvidacijski odbor. 22037-4 KOBILO, 5-letno, 3-tonski parizar »Ježek« slamoreznico, bakren kotel za žganjekuho, 140-1, vse v dobrem stanju, naprodaj. 2ol- gar, vonarje. Pristava. 22052-4 POVHOV PLASC za srednjo postavo naprodaj v Komisijski poslovalnici, Mestni trg 20. 22073-4 VEČJO MNOŽINO deščic, vel. 70 X 18 cm, suh, mehak in trd les, primerno za izdelavo igrač, skupno prodam. Ljubljana. Trubarjeva 29-11. 220S5—4 AVTOMOBIL nemške znamke »GOLLAT«, v odličnem stanju, novi tip, potniški, 4-sedežni, poraba 7 1 na 100 km, poceni naprodaj v Novem Sadu. Informacije v predstavništvu Vojvodjan-ske Agencije, Ljubljana, Tavčarjeva 3. 22072-4 SUROVO KAVO kupuje slaščičarna »Tivoli«, Cankarjeva c. 6. 22C61-5 ITALIJANSKO ali nemško moško kolo, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Kalvarija 2, Kranj (Ga-štej) Oblak. 22039-5 ENODRUŽINSKO HISO z zamenjavo stanovanja prodam. Ga-ljevica 34. 22046-7 SOBO, tudi neopremljeno, išče miren študent. Plača dobro, pojoo-trebi tudi inštruira angleščino ali nemščino. Fonudbe v oglasni oddelek pod »Študent«. 22033-9 MLAJŠI MOŠKI dobro plača tistemu, ki ga sprejme na stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Okolica Ljubljane«. 22040-9 30.000 POSOJILA ISčem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dam protivrednost in obresti«. 22043-11 POSTEN IN DELAVEN MOŠKI 50 let išče sebi primemo tovarišico z lastnim stanovanjem v Kranju eli neposredni bližini. Resne ponudbe pošljite podružnici Slovenskega poročevalca Kranj pod »Iščem«. 22055-11 PREKLICUJEM veljavnost mesečne vozovnice »Avtoprcmeta« Kranj št. 006351 na ime Hribar Andrej, Elektrarna »Sava« — Kranj. 22054-11 DELOVNI KOLEKTIV \ \ « ► ii »ELEKTRA« I ••MARIBOR:; * ► •; čestita vsem kolektivom K DNEVU REPUBLIKE in 10-LETNICI :: OBSTOJA PODJETJA I Z A P N J E VESTI I Tudi gradiščanski Hrvati zahtevalo svoje pravice DUNAJ, 22. nov. (Tanjug). — Hrvatsko kulturno društvo v Gradišču je poslalo zvezni avstrijski vladi spomenico, katera predlaga ustanovitev oddelkov za manjšine pri predsedstvih avstrijske ie deželnih vlad, ki bi pripravljali in izvajali vse zakonske in upravne ukrepe s področja šolstva, katere določa avstrijska državna pogodba. Prepis spomenice so poslali tudi veleposlanikom štirih sil podpisnic državne pogodbe. V zveznem oddelku bi bila, poleg vodje, kot sekretarja po en pripadnik slovenske in hrvatske manjšine, le-ti pa bi imeli posvetovalni odbor s po dvema predstavnikoma gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev ter po enim predstavnikom obeh največjih strank avstrijskega parlamenta. Usmrtitev bivših funkcionarjev Gruzije Moskva, 22 nov. (Reuter) Kakor poroča radio Tbilisi, je bila danes izvršena senrtna kazen - nad Cestimi bivšicnj funkcionarji SSR Gruzije, ki so bili svojecasno obsojeni zaradi veleizdaje in drugih zločinov proti Sovjetski zvezi. Za vseh šest usmrčenih bivših funkcionarjev državne varnosti je rečeno, da so bili sodelavci Be-rije. Po vesteh radia Tbilisi so bili usmrčeni bivši gruzinski minister državne varnosti Rukadze, bivši kocnisar za notranje zadeve Rokova, bivši namestnik komisarja za notranjo varnost Certeli. bivša državna tožilca notranjega tninistrsi-.va Stavicki in Kazani ter bivši .preiskovalec v notranjem ministrstvu Gruzije Kriman. ŠAH Poraz Matanoviča! Zagreb, 22. nov. Rezultati XVIII. l-ola mednarodnega šahovskega turnirja velikih: Smislov : Diick-stein 1:0, Matanovič : Porecca 0:1, Barcza : Filip, Minev : Udovčič, Trifunovič : Gligorlč. 0'Ke!!y : Fuderer in Karaklaj č : Rabar remi. Geller : Pirc, Bisguier : Ivkov in Milič : Bertok preki- njeno. Včerajšnja partija Gligo-rič : Geller je bila v današnjem nadaljevanju spet prekinjena. Stanje: Smislov 14, Gligorič, Matano\'ič, Ivkov 11 (1). 0’Kelly 11. Bisguier 10.5 (1), Trifunovič 10.5, Filip 9.5, Geller 8.5 (3), Diick-stein 8.5, Rabar. Milič 8 (1), Fuderer, Barcza, Minev 7.5, Karak-Ijajič 7, Porecca 6.5, Pirc 6 (1), Udovčič 6. Bertok 4.5 (1). Na turnirju žensk so imeli da-nas prost dan, prekinjena partija X. kola Timotejeva : Kattinger pa se je končala 0:1. Pri postavljanju vodje in sekretarjev bi bilo treba poslušati mnenje manjšinskih organizacij. Podobna bi biia tudi sestava deželnih oddelkov. Pouk v osnovnih šolah gradiščanskih Hrvatov bi bil v hrvaščini, v drugem letu pa bi uvedli tudi nemščino. V vseh gradiščan- Eisenhower prvič po bolezni predsedoval seji vlade TERMONT, 22. nov. (Reuter). — Popoldne je Einsehovver prvič po bolezni predsedoval seji ameriške vlade, ki je proučila notranje in zunanjepolitična vprašanja, o katerih bo predsednik ZDA govoril v svoji poslanici januarja meseca. Na sejo sta iz Washingtona prišla znnanji minister Dulles in vodja ameriške delegacije v OZN Lodge. Sekretar za tisk Bele hiš« Ha-gerty je izjavil novinarjem, da je Dulles na seji poročal predsedniku Eisenho\verJu ln svojim kolegom o ženevski konferenci zunanjih ministrov ter svojih obiskih v Rimu, Madridu in na Brionih. Sporočilo o konferenci članic bagdadskega pakta BAGDAD, 22. nov. (AFP). Po konferenci držav članic bagdadskega pakta so nocoj objavili sporočilo, ki med drugim pravi, da so ustanovili stalni svet tega pakta, v katerega bo vsaka država članica Imenovala stalnega predstavnika v rangu veleposlanika, zunanji ministri pa se bodo sestajali najmanj enkrat na leto. Sklenili so tudi ustanoviti stalni vojaški odbor, ki bo podrejen svetu, njegova naloga pa bo Izvajati skupno sprejete sklepe. Načelniki generalnih štabov petih držav članic pakta bodo člani stalnega vojaškega odbora. Na koncu sporočila opozarjajo udeleženci bagdadske konference na »podporo in spodbudo, ki so jo ZDA nudile njihovim naporom pri sodelovanju v korist miru«. Jchannes Dickmann o ženevski konferenci BERLIN, 22. nov. (TASS). Predsednik vzhodnonemške ljudske skupščine Johannes Dickmann je danes na nekem zborovanju izjavil, da zunanji ministri treh zahodnih sil niso na ženevski konferenci izpolnili navodil šefov štirih vlad in potemtakem niso ničesar prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti. Dickmann je dejal, naj nemški narod ne pričakuje, da mu bo »kdo podaril svobodo in miren razvoj«, temveč to lahko doseže samo z lastnimi napori. skih nadaljevalnih šolah z najmanj 5 učenci, ki jim je hrvaščina materinski jezik, bi uvedli hrvaščino kot obvezno za Hrvate, v vseh srednjih šolah pa bi uvedli hrvaščino kot učni predmet z enakim številom ur kakor jih imajo jeziki, katere že poučujejo, in sicer zaradi izvajanja določb državne pogodbe, ki določajo enakopravno uporabo obeh jezikov v deželni upravi in sodiščih. Odpreti bi bilo treba državno učiteljsko šolo v Gradišču, v kateri bi poleg hrvaščine uvedli v zadnjih dveh razredih tudi dvojezični pouk. Za hrvatske narodne šole naj bi bili tudi posebni okrajni inšpektorji. Cafe Ftlho zaprt Rio DR JANEIRO, 22. nov (Reuter). Brazilski parlament je danes razrešil položaja predsednika Ca-f< Filha ln ga postavil v hišni zapor, ker se je po tritedenski bolezni poskušal vrniti na predsedniški položaj. Vojaški voditelji izražajo namreč bojazen, da bi pripeljal s seboj Kubltschekovega nasprotnika, če bi mu bili dovolili vrniti se na oblast. Demonstracije v Rimu RIM, 22 nov. (Reuter). V Rimu so bile danes demonstracije kakih 3000 gradbenih delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd in znižanje življenjskih stroškov. V spopadu policije z delavci je bilo ranjenih 30 oseb, med njimi šef rimske policije dr. Ugo Picollo. Aretiranih je bUo 100 demonstrantov. V 1EKAJ VRSTAH m PROBLEMI ŠPORTA IN TELESN E VZGOJE V LITIJI Nove smernice — novo življenje London, 22. nov. (AFP). Britansko zunanje ministrstvo je objavilo, da je britanski veleposlanik v Džedi Parkers izročil vladn Saudske Arabije odgovor na noto z dne 9. t. m. v zvezi s prihodom britanskih čet v zelenico Buraimi. Čeprav Foreign Office odklanja izjavo o vsebini britanskega odgovora. se je zvedelo, da je Velika Britanija zavrnila vse predloge '!oiirlske; Arabije. BERN. 22. nov. (AFP). Federalna švicarska vlada je v načelu sprejela poziv britanske vlade, da v soglasju z ang!o-eg:ptovsko pogodbo iz leta 1953 sodeluje v mednarodni komisiji za nadzorstvo plebiscita v Sudanu. London. 22. nov. (AFP). Predstavnik laburistične stranke Ro-bins Je izjavil, da bo stranka prihodnji teden zahtevala razpravo v Spodnjem domu o Srednjem vzhodu in izraelsko-arabskem sporu ter bo nasprotovala namenu vlade, da bi bila razprava o tem v okviru splošne zunanjepolitične dfvVtpte. RIM, 22. nov. (Tanjug). Zahod-nonemški minister za gospodarstvo bo na povabilo italijanske vlade pr spel 25. t. m. zvečer na petdnevni obisk v Rim, kjer bo imel z italijanskimi predstavniki gospodarske razgovore. S tem bo vrnil nedavni obisk italijanskega m nistra za gospodarstvo Vanonija v Bonnu. TeheTan, 22. nov. (Reuter). Teheranska policija je aretirala 10 pripadnikov ekstremistične muslimanske verske ločine »Fadaien Islam«, ki so osumljeni nedavne- ga poskusa atentata na predsednika vlade Huseina Alo, ker je napadalec pripadal tej verski ločini NIKOZIJA, 22. nov. (AFP). Vse-ciprski stavkovni odbor je razglasil za petek enodnevno stavko v znak protesta proti odloku gu vernerja Hardinga, naj zaprejo dve grški srednji šoli, kakor tudi zaradi »izzivalnega stališča in za držanja« varnostnih sil do štu demtov, posebno glede uporabe solzilnega plina in gumijevk. V Nikoziji so nocoj napadli s kamenjem britansko enoto, v ne kem britanskem baru pa je eksplodirala bomba, ki je teže ranila nekega vojaka. Kartum, 22. nov. (AFIP). Sudanska vlada je danes obvestila egiptovsko vlado, da je pripravljena obnoviti pogajanja o sporazumu za razdelitev voda reke Nila. BAGDAD, 22. nov. (AFP). Bri tanski zunanji minister Macmillan bo jutri popoldne s posebnim le talom odpotoval v Bejrut, kjer bo obiskal predsednika libanonske republike Samuna, ministrskega predsednika Karama in zunanjega ministra Lauda. Kiei, 22. nov. (DP). Bivšega vodjo SS-brigade prof. dr. Karla Klauberga, ki se je nedavno vrnil iz ujetništva v Sovjetski zvezi, so danes v Kielu aretirali, ker ga je židovski časopis obtožil, da je kot medicinski šef v koncentracijskima taboriščema Osiviecim in Ra-wensbriick izvajal poskuse sterilizacije na židovskih zapornikih, zaradi česar je državno tožilstvo v Kielu uvedlo proti njemu kazenski postopek. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in jih obrestuje po 5*/*. Daje posojila kmetom-zadružnikom za reprodukcijski material, hmeljevke, poljedelske stroje, plemensko živino, itd. po ugodni obrestni meri. KMETJE, ZADRU2NIKI! POSLUŽUJTE SE LASTNEGA DENARNEGA ZAVODA ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V CELJU Danes nam je ne nadoma umrl v Opatiji naš nepozabni MATKO BRNČIČ višji svetnik v pokoju Pokopali ga bomo 23. novembra ob 16. uri na pokopališču v Opatiji. 2alujoča vdova, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Opatija, 22. nove mbra 1955. :: UPRAVNI ODBOR PODJETJA —............................... UPRAVNI ODBOR RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA razpisuje delovni mesti za: ŠEFA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA POGOJI: popolna srednja šola (ekonomski tehnikum) 7. najmanj 6-letno prakso SALDAKONTISTA POGOJI: popolna srednja šola (ekonomski tehnikum), po možnosti vsaj z enoletno prakso v knjiženju. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. — Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite v 15 dneh na Upravni odbor RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA v. 4i. K oservis” UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE Z LABORATORIJSKIM MATERIALOM LJUBLJANA, Trg revolucije štev. 15 razpisuje mesto ŠEFA KOMERCIALE ;; POGOJI: fakultetna izobrazba z 8-letno strokovno prakso, od te 5 let v zunanji trgovini; s 3 leti v stroki podjetja ali popolna srednja Sola z 10-letno strokovno prakso, od te 7 let v zunanji trgovin), s 5 let) v stroki podjetja ali nepopolna srednja Sola a 15-letno strokovno prakso, od te 10 let v zunanji trgovini, z 8 leti v stroki podjetja. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU PODJETJA. PISMENE PONUDBE POŠLJITE, OZ. DOSTAVITE NA UPRAVO PODJETJA DO 15. DECEMBRA 1955. V Litiji Je bil letos nekakšen zastoj športnega in telesno vzgojnega življenja. Čeprav so bile nekatere športne veje precej deiav- ne, ni bilo čut ti kakšnega več-jega napredka. Tudi TVD Parti-zan še zmerom ne more na zele- no vejo. Vzrokov je več. V veliki mer: sta bila temu kriva nezainteresiranost in nerazumevanje nekaterih posameznikov, društev, organizacij, podjet J in tudi organov ljudske oblasti za probleme telesne vzgoje v Litiji. Športna mladina je doslej dobivala izredno malo pomoči. Druga hiba litijske telesne vzgoje in športa je v tem. da so že tako šibke organizac jske sile razcepljene. Razen TVD Partizana in Športnega društva deluje v Litiji še nekaj samostojnih aktivov in klubov Tretji vzrok Je slabo stanje športnih objektov. Telovadnica je premajhna in nesodobno opremljena. poslopje telovadnega doma pa je potrebno večjih popravil. Nogometno grišče je slabo Drobiž z Jesenic Na Jesenicah pred dobrimi tremi leti odbojke skorajda niso poznali. Zdaj je tamkaj več lepo urejenih igrišč, ki so dobro obiskana. mladina pa jih hoče imeti še več. Domači odbojkarski klub bi bil res lahko za zgled mnogim ostalim. Člani so pridno urejevali svoje vrste sami kupovali rekvizite in tudi žrtvovali sredstva za razna tekmovanja Zanimanje za ta šport je na Jesenicah zelo veliko. sai zdaj vadi tamkaj že več članskih in mladinskih ter pionirskih ekip. najsi bo moških ali ženskih. Zato ni nič čudnega, da se Je ženska vrsta plasirala v državno zvezno ligo, moška Pa pred kratkim dobila vstopnico za tekmovanje v slovensko-hrvatski ligi. * Hokej na ledu je v zadnjih letih na Jesenicah razen smučanja in sankanja šport številka 1. Hokejski klub je v tem času pritegnil vrsto mladine, ki se navdušuje za to športno zvrst in ima letos zanjo pripravljen še prav posebno pisan spored. Jeseniški hokejisti se bodo udeležili republiškega prvenstva z dvema moštvoma in skoraj bi dejali, da se bo vsaj eno z gotovostjo plasiralo v višje tekmovanje, ki bo letos prav tako na Jesenicah. V ostalem pa bodo spričo prednosti umetnega drsališča prihajali na Jesenice trenirat tudi drirgl domači klubi, s katerimi se bodo lahko domači hokejisti priložnostno pomerjali. Mimo tega Pa so dogovorjena tudi že razna gostovanja iz tuiine. predvsem hokejistov s Koroške Vn avstrijske Štajerske. Pa tudi iz drugih bolj oddaljenih krajev v zamejstvu. — Umetno drsališče 1e že od prvih dni novembra v obratu. * Morda že dolgo jeseniški smučarji. k! so se letos poleti prav pridno »na suhem« pripravljali za letošnjo sezono, niso bil* tako v zadregi kakor to pot Tik pred prihodom prveea snega in prvimi nastopi, na katerih ho treba braniti republiška in državna prvenstva in tudi raven našega smu-čarstva na mednarodnih, svetovnih In celo olimpijskih preskuš-njah na smučeh sn Jeseniški smučarji brez najpotrebnejših sredstev za opremo vrhunskih smučarjev kakor tudi za izvedbo tečajev, ki naj bi v ta zdravi šport privabili še nove in mlade moči. Ce ne bo kmalu pomoči, bo moral Smučarski klub na Jesenicah kratko in malo odpovedati vse nameravane prireditve, prav tako pa se tudi s svojimi člani odpovedati udeležbi na raznih tekmovanjih zunaj doma. Dvakrat da. kdor hitro da— to velja zdaj za rešitev jeseniških smučarjev iz te nevšečnosti. in neograjeno. atletske steze ni, košarkarsko igrišče tudi ni najboljše. enako velja za kegljišče Garderobe športnikov predstavljajo dve majhni baraki. To je tudi vse. pri vsem tem pa so nekatere sekcije popolni brezdomci. Razumljivo Je, da so vse ostale slabe strani litijskega športa in neuspehi neposredne posledice teh glavnih pomanjkljivosti. Zato je SD Litija pred dnevi sklicala društven: sestanek, na katerega so povab li tudi zastopnike TVD Part:zana, Ob LO. podjetij .n organizacij. Obravnavali so probleme litijskega teies-novzgojnega in športnega življenja Pokazalo se je. da je bil sestanek izredno ploden ;n kor sten. saj je bilo sprejetih več konkretnih sklepov, ki naj bi litijski šport okrepili, ga organizacijsko utrdili n mu zagotovili tisto mesto ki ga po svojem pomenu in vlogi tud; zasluži. Med najvažnejše lahko štejemo predlog o ustanovitvi Sveta za telesno vzgojo pri Obč. LO Litija. S tem bi dobila telesna vzgoja večji poudarek v javnosti, koor-d nirano bi bilo delo posameznih športnih aktivov v občini, potrebna finančna sredstva bi smotrneje uporabljali, zboljšal bi se pouk telesne vzgoje na šolah itd. Skoraj nič manj pomemben ni bil sklep o združitvi športnega društva Litije s TVD Partizanom. V ta namen so izvolili iniciativen odbor, ki bo uredil vse organizacijske podrobnost in čimprej pripravil združitev vseh športnih sil v Litiji. -k. PRED ZAKLJUČKOM ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V ZAGREBU Turnir mladih je že končan Zagreb, 22. nov. Včeraj Je bil s XVII. kolom končan turnir mla-d h z naslednjimi izidi: R-.nder — Momič remi, Bhend — Bogdanovič remi, 3:iek — Bajec 1:0. Stambuk — Sukšta remi, Pai-dusis — Larsen 0:1, Zaradič — Djuraševič remi, Stupica — Dur-go 1:0, Subotičanec — Matuiovič 1:0. Končm vrstni red na tem turnirju je naslednji: Bhend in Larsen 12, Bilek 11.5, Matuiovič in Stupica 11, Bogdanovič 10, Stam- MARLJIVI STRELCI OKROG LJUBLJANE Strelska družina »Bine Graj-zer« iz Polja se letos zelo lepo razvija. Šolski odbor Ji je dal dvorano v šol: za redne treninge, s pomočjo JLA pa si je sama u-redila strelišče v Podgorju. V čast desetletnice osvoboditve Je družina priredila domače tekmovanje z zračno puško, na katerem je nastopilo okrog 5(1 članov, nekaj članic in največ pionirjev (skoraj 70) od 7 do 14 let. Desetčlanska ek pa je dosegla 1246 krosov (od 1590 možnih), 30-članska pa 3535 (cd 4500 možnih). Prvak družine je postal Emil Kamšek s 135 krogi. Med desetimi članicami je bila prva Ela Snoj, ki je zadela 103 krogov (od 150 možnih). V ekipi p onirjev so 10-članske ekipe dosegle 666 krogov od 1000 možnih, kot posameznik pa se Je najbolj postavil Janez Grum. Vsi prvaki bodo prejel! nagrade na občnem zboru. Gorenjci se pripravljajo za smučarsko sezono V Bohmju, Tržiču, Kranju, Kropi n tudi na Jesenicah se vse mrzlično pripravlja na bližnjo smučarsko sezono. Sneg se ponuja od vseh strani, toda za zdaj ga še ni. Gorenjska smučarska zveza pa ima po svojem teritorialnem položaju prav gotovo najboljše pogoje za množično razširitev tega športa. Letos Je za sezono pripravila zelo obilen spored z mnogim; prijateljskimi in prvenstvenimi tekmami. Posebno razveseljivo je, da bodo letos na Gorenjskem posebej priredili veliko srednješolskih tekmovanj in tekmovanje med mladinci in mladimi proizvajalci v vseh panogah in razredih. Veliko zanimanja je med smučarji tudi za smučarski troboj med Enotnostjo, Triglavom in Jesenicami. V načrtu je slednjič tudi več patrolnih in štafetnih tekmovanj. Vrhunec smučarskih prireditev pa bodo mednarodne smučarske tekme in slednjič zlet gorenjskih smučarjev, ki bo lahko najbolje pokazal, da gre smu-čarstvo na Gorenjskem na široki črti v množičnost. buk 9.5, Djuraševič, Bajec in Dimc 9, Momič 8, Rinder 7.5, Sukšta m Franolič 7, Subotičanec in Znradič 6.5, Durgo 6, Paidusis pol točke. V istem kolu na velikem turnirju so se partije končale tako.e: Smislov — Barcza 1:0, Diickstein — Matanovič 0:1, Bertok — Ka-raklajič remi, Rabar — Bisguier remi, Ivkov — 0’Ke!ly 1:0, Fuderer — dr. Trifunovič remi, Pirc — Minev remi, Udovčič — Filip remi, Porecca — Milič remi. Partija Gligorič Geller, ki je bila včeraj prekinjena, je bila ponovno prekinjena tudi danes dopoldne. Crni je kuvertiral 60. potezo z dobrim računi na zmago. Tabela je po XVII. kolu takale: Smislov 13, Matano-vič 11 (1), Ivkov 11, Gligorič 10.5 (1), 0’Kel!y in Bisguier 10.5, Trifunovič 10, Geler 8.5 (2), Diickstein 8.5, Milič 8. Rabar 7.5 (1), Barcza 7 (1), Fuderer ln Minev 7, Karaklajič 6«r», Pirc 6, Udovčič in Porecca 5.5, Bertok 4.3. V X. kolu ženskega turnirja so bili izidi takile: Langos — Ben-nini 1:0, Rinder — T mofejeva 1:0, Lazarevič — Enevoldsen 1:0. Ra-denkovič — Vinceljak 1:0. Delak-Ročič — Osterc 1:0. Edina prekinjena partija iz tega kola med Ti-metovo in dr. Kattingerjevo se je končala z zmago slednje. Zaporedje na tabeli tega tum r-Ja je takole: Timotejeva, Langos in Rinder 7.5. Lazarevič 7, Delak-Ročič in Radenkovič 5.5, Benninl 5, Vinceljak 4.5, Timet 4, dr. Kattinger 3.5, Enevoldsen 2 in Osterc 0.5 točke. * Italijanski atlet Adolfo Conso-lini je na nedavnem atletskem mitingu v okolici Milana vrgel disk 57.28 m daleč. Ta rezultat je boljši od veljavnega evropskega rekorda, vendar ga bržkone ne bo mogoče priznati, ker je bilo na tekališču premalo sodnikov. Italijanska smučarska reprezentanca, ki bo sodelovala na zimskih olimpijskih igrah v Cortini, se je začela pripravljati na to veliko tekmovanje. V nedeljo je bila v Cervinii prva velika tekma alpskih kandidatov. V veleslalomu je zmagal Alberti pred Buri-nijem, med ženskami pa je prišla Minttzzijeva pred Pelissierovo. Zastopniki nogometnih federacij Vzhodne in Zahodne Nemčije se niso mogli sporazumeti za sku-ono udeležbo na nogometnem olimpijskem turnirju v Melbournu. Razgovori se bodo nadaljevali. Takšen sporazum pa ao Nemci iz zahoda in vzhoda že dosegi v atletiki in zimskih športih. Finalni dvoboj za osvojitev Davisovega pokala 1. 1956 ho 26. do 28. decembra 1956 v Adelaidu. ALPINISTI »UNIVERZE«! Jutri v četrtek 25. t. m. bo v kemijski predavalnici Un verze na na I. gimnaziji — Vegova 4 ob 19.30. uri REDNI SESTANEK ALPINISTIČNEGA ODSEKA *» UNIVERZ A«. Za člane in pripravnike odseka udeležba obvezna! Vabljeni novinci! Vodstvo AOU. Rokometna ekipa Odreda — jes enski prvak Nenadoma je umrla ANTONIJA OSTROZNIK sestra Fidelija Pogreb drage rajnice bo 24. novembra 1935 ob 14.30 uri iz 2ai Marijine mrliške vežice na pokopališče. Ljubljana, 22. novembra 1953. Žalujoči ostali. Dotrpela Je naša dobra žena. mama, stara mama, teta in tašča FRANČIŠKA 2EBAVEC roj. Bolta Pogreb drage ookojnice bo 24 novembra 1&55 ob 16. uri izpred hiše žalosti Celovška 151 na pokopališče Dravlje. Do pogreba leži na domu. Žalujoči mož Matevž, otroci France z družino, Francka z družino. Marija ter ostaLo sorodstvo. Ljubljana. 22. novembra 15155. »Toda jaz grem z veseljem — sprehod mi bo dobro del,« je reke) odvetnik odločno. »Da je le kaj, s čimer podaljšava življenje mojemu ubogemu prijatelju.« Zdravnik je sedel k mizi in napisal recept, nato ga je izročil odvetniku in se ponovno opravičil. Hill Lodge, podeželski dvorec Johna Millinboma je stal na grebenu grička in pot v vas je bila strma in dolga, kajti Alfronston je ležal skoraj miljo daleč. Na pol poti je vodila steza skozi mlad jesenov nasad. Tukaj je go j D John Millinbom takoj potem, ko je postal lastnik Lodgea, nekaj fazanov. Ko je stopil Kitson v nasad, je zaslišal šum, kakor da bi se nekdo pomikal skozi goščavo. Sum je bil premočan, da bi ga napravil bežeč zajec ali preplašena ptica in Kitson je raziskujoče pogledal med gosto listje. Bil je nekoliko kratkoviden in v začetku ni mogel dognati vzroka, zakaj to šumenje. Nato: »Domnevam, da je prepovedano hoditi tukaj,« je rekel hripav glas in neki moški je stopil proti njemu. Tujec je kazal neko veselost, ki je bila potrebna, da zabriše vtis njegove odbijajoče zunanjosti. Lahko je? bil mož šestdesetih ah petdesetih let. Njegova obleka, ki je bila umazana in raztrgana, je bila dobro krojena. Srajca je bila umazana, ovratnik ponošen in zmečkana kravata okrašena s kravatno iglo. Vendar je bil obraz tisti, ki je vzbudil Kitsonovo pozornost V tem nabuhlem obličju z motnimi očmi, ki so mežikale izpod gostih črnih obrvi, je bilo nekaj neprikrito zlobnega. Debele in brezbarvne ustnice so se spačile v nasmeh, ko je stopil odvetnik korak nazaj, da bi se izognil dotiku z neljubim vsiljivcem. »Domnevam, da je prepovedano hoditi tukaj, dobrotljivo nebo! Meni prepovedano — smešno, zelo smešno!« Smejal se je hripavo in krakajoče; in nenadoma se je iz njegovih ust usula poplava tako grdih psovk, kakršnih ni bil trdokoži odvetnik še nikdar slišal. »Oprostite, oprostite,« je dejal in nenadoma prenehal. »Vi ste svetovljan, kaj? Potem boste že lahko razumeli, če ima gentleman skrbi...« Iskal je v svojem stranskem žepu, privlekel iz njega črno obrobljen monokel in si ga potisnil na oko. V pojavi te človeške razvaline je bilo nekaj tako zoprnega, da je odvetnik občutil telesno neugodje. »Prepovedano, dobrotljivo nebo!« Povrnila se mu je prejšnja domišljavost in njegov glas se je od zlobe pretrgal. »Bog! Ce bi bilo po mojem! Prerezal bi jim grla — da, to bi storil, sir. V oči bi jim zapičil igle — žareče igle. Pri živem telesu bi jih kuhal — « Doslej ni bil spregovoril odvetnik niti besede, toda sedaj je zmagala nevolja nad njegovo običajno ravnodušnostjo. • »Kaj počenjate tukaj?« je vprašal osorno. »Ste na zasebni P°ti — zato odidite s svojo surovostjo drugam.« Moški ga je srepo pogledal in se zasmejal. »Prepovedano!« se je režal. »Prepovedano! Je že dobro, vaš sluga, sir!« Z glave je snel svoj slamnik (odvetnik je opazil, da je mož plešast), se obrnil in ošabno odšel skozi nasad, po poti, po kateri je prišel. Vendar ta pot ni vodila k izhodu in Kitson je za trenutek premišljeval, če ne bi šel za možem in se prepričal, če je zapustil posestvo Takoj pa je pomislil na važnost svoje naloge in nadaljeval pot proti vasi. Ko se je vračal, je oprezoval za moškim, toda o neprijetnem nemirnežu ni bilo sledu. Čudil se je, kdo neki bi mogel biti. Gotovo kaka razbitina, ki ni imela ničesar drugega kakoT spomine na prejšnji sijaj in je gojila mržnjo do srečnejših. Minila je skoraj ura, preden je prišel nekoliko zasopljen zopet domov. Zdravnik je sedel pri oknu, ko je stopal Kitson mimo. »Kako mu je?« »Brez spremembe. Dobil je sicer napad. Ali imate strihnin? Ne morem povedati, kako sem vam hvaležen.« Vzel je zavoj- ček, ga položil na okno, šel mimo Kitsona in stopil v hišo. nost?« je vprašal Kitson. Dr. van Heerden je zmignil z rameni. »Ce hočem biti odkrit — ne verjamem, da se bo sploh še zavedel.« »Moj bog!« Odvetnik se je zgrozil. Presenečal ga je nenavaden in neizprosen razvoj bolezni. Negotovo je bil upal, da bodo minili dnevi, morda celo tedni, preden bo nastopil konec. »Gospod doktor, povejte mi odkrito, ali je še kakšna mož- »Se sploh ne bo zavedel?« je šepetaje ponovil. Takoj je odšel v sobo, kjer je ležal njegov prijatelj. Zdravnik mu je sledil. John Millinborn je ležal na hrbtu z zaprtimi očmi, njegov obraz je bil mrliško bled. Njegove velike roke so se krčevito oklepale vratu, njegova srajca je bila na prsih raztrgana. Obe okni, vsako na eni strani sobe, sta bili na široko odprti in rahla sapica je valovila zavese. Odvetnik je obstal z vlažnimi očmi in položil roko na vlažno čelo. »John, John,« je mrmral in se s solznimi očmi obrnil. Z robcem si je obrisal obraz, odšel k oknu in zrl na miroljubno lepoto pokrajine. Nad odprto pokrajino je hitelo brneče letalo proti morju. Zelena polja so bila belo marogasta od čred, ki so se pasle, in pod okni so na negovanih gredah blestele rdeče, zlatorumene in bele cvetlice. Medtem ko je stal pri oknu, se je zopet spomnil na moža, ki ga je srečal v nasadu, in o tem doživljaju skoraj povedal zdravniku. Toda ni bil razpoložen za opisovanje dogodka in za posledice, ki bi lahko sledile. Odšel je od okna in nemirno hodil po spalnici. Bolnik se ni ganil in odvetnik je zopet odšel. Mislil je na dekle, na tisto dekle, o čigar imenu in sorodstvu z Johnom Millinbornom je vedel samo on. Kako bo uporabila milijone, ki jih bo tako kmalu podedovala in o katerih še nič ne ve?. Kai — «