Naročnina mesečno 25 Din. zu inozemstvo Din — ne-delčka izdaja ce-loieiuo 40 Din. za inozeiiKlvo 12U Din Uredništvo |e v Kopitar tevi ul. b/lll Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna >ЧЧ*>. .>944 ш 2U50 COVENEC Ček račun: Ljubliana št 10.650 in I0.V4V za inserete; Sara ie v o štv 7565, Zunreb šiv 54.011, Prmia-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telelon 2492 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj. razen pondel|ka in dneva po prazniku Odlomki iz svetega pisma Eden izmed pismarjev, ki je (a razgovor sli-lal je pristopil in vprašal Jezusa, katera je prva In najvišja postava. Jezus mu je odgovoril: Prva in najvišja postavo je: Poslušaj Izrael, tvoj Gospod, tvoj Bog je en sum Bog. Tega Gospoda tvojega Boga, moraš ti ljubiti iz vsega srca, iz vse svoje duše in iz vse svoje moči. To je najvišja postava. Druga pa je tej enaka: ljubi svojega bližnjega, knkor samega sebe. Druge večje postave, kakor je ta, ni. Mark. 12, 28. Blagor tistim, ki trpijo preganjanje vsled prnvice, ker njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, če vas ljudje zasramujejo in pregn-njajo in hudobno o vas lažejo zavoljo mene. Veseli Ixxlitr, ker vaše plačilo v nebesih bo veliko. Mat. 5. 10. Preganjajo nns in mi blagoslavljamo, preklinjajo nns in mi prenašamo. I. Kor. 4, 12. Ti moraš pravico tujcev in sirot ščititi, ne •meš oropati vdove njenega premoženja. V. Mos. 24, 17. Skloni svoja ušesa z veseljem k revnemu in daj mu, kar je tvoja dolžnost. Reši one, ki trpijo krivico iz rok oholih. Stori to z veseljem. Kadar boš sodil, bodi poln milosrčnosti napram sirotam, kakor oie, in napram materam, knkor mož. Sir. 4, 8. Proklet nnj bo, ki pravico tujcev, sirot in vdov krši. Naj bo proklet in ves narod naj odgovori amen takoj. V. Mos. 27, 19. Med mojim narodom se nahajajo brezbož-niki, ki nastavljajo zanke, kakor ptičji lovci, da bi lovili moje ljudstvo. Njihova hiša je polna zvijač in liinavščine, zato pa postanejo veliki in bogati in debeli ter na sramoten način prestopajo inojo postavo. Vdovam ne pomagajo, sirote preganjajo, revnim pn ne dajo nikake prnvice. Ali naj takih ljudi ne ohKčem. pravi Gospod in ali se naj nad takšnim narodom moja duša ne maščuje? Jer. 5. 26. Gorje vam, vi pismarji in farizeji, vi hinavci, ki vsako malenkost zakona vidite in beležite, najglavnejše v zakonu pa, namreč usmi-Ijenost in vero, zanemarjete. ...Gorje vam, vi piHmnrji in farizeji, vi hinavci, ki kupico in skledo od zunaj čistite, un znotraj pn ste polni požel jen ja in grdobe. Ti, slepi farizej, najprej očisti notranjščino, da bo postala tudi zunanjost •nažna. Mat. 25. 25 ss. Povem vatn, da se varujte ljudi, ker oni vas bodo pošiljali pred sodišč* in v vaših cerkvah vas bodo pretepali. Gonili vas bodo pred namestnike in pred kralje vsled mene, da boste pričali zn mene pred njimi in pred pogani. Mat. 10. 17. Brat bo svojega brata poslal v smrt in oče rvojego sina. Otroci se bodo uprli stnrišem in jih pošiljali v smrt. Vsi vas bodo sovražili zavoljo mene, povem vam pa, dn kdor do konca vzdrži, bo zveličan. Mat. 10, 21. Gorje onemu, ki svojo hišo s krivicami zidn in jo polni z krlvičnostjo. Će bo pravičnik zapustil |>ot pravice in storil greh. on bo v grehu umrl. Zavoljo krivice, ki jo je storil. Jer. 2, I. Videl sem pod solnccm tam, kjer bi morala vladati pravica, hrezhožnost, in tam, kjer bi morala vladati dohrotn, krivlčnost. Zato sem rekel v svojem srcu: Bog bo sodil pravične in krivične. Takrat bo čas, da se vse to izravna in izvrši. Prit. 5, 16. Ti se ne smeš udati pritisku množice in storiti kaj slabega in tudi ne smeš nn sodniji glasovati z večino, da bi zagovarjal neresnico. Ti inortiš pravico ubogih ščititi, laži se ogibati. Ista pravica mora biti za vas vse, zn tujca in za državljana. Mos. II 25, 6. Gorje onim. ki izdajajo krivične zakone iu ki predpisujejo krivične uredbe, tako da lahko uboge stiskajo in pravice malih v mojem narodu kršijo, vdove preganja jo in sirote oropajo. Kaj pa boste vi storili nn dan, ko vas bo Bng obiskal in pa nesreča, ki se iz daljave približuje? Komu in kam pa boste bežali in kje pomoči prosili? Iz. 10, I. Koga si zasrainovnf In koga zasmehoval, proti komu si dvignil svoj glas in kam so v tvojem ponosu obrnjene tvoje oči? Proti Najvišjemu v Izraelu. S svojimi uslužbenci si zn-sramoval Gospoda... in tako se je zgodilo, da Je isto noč prišel Gospodov angel v tvoj tabor in uničil 185.000 mož. 4 kralj. 19. 22. Gospod bo poklicni pred sodni stol starešine in vladarje zato, ker ste njegov vinograd opu-stošili in prenesli to, kar ste revnim oropali, v vaše domove. Zakaj pn teptate moj narod, zakaj pa bijete v obraz mojih revnih, tako govori Gospod Bog vojnih trnin. Is. 5, 14. Kako dolgo Gospod, se bodo grešniki še poveličevali, kako dolgo še bodo krivično govorili in se babah vsi tisti, ki krivico delajo? Ps. 95, 5. Peti Iz makabejskih bratov je sfopil pred kralja, mu pogledal v obraz, in mu rekel: »Ti imaš vso oblast med ljudmi in ti lahko delaš, kar hočeš, akoravno si tudi ti podvržen smrti. Nikar pa ne misli, da bo Bog naše ljudstvo zapustil. Počakaj samo in boš videl njegovo veličino, videl boš, kitko bo to ljudstvo tebe in tvoje potomce kaznovalo. Niknr ne misli, dn bo • ostalo nekaznovano, ker si se drznil dvigniti •e proti Bogu iu njegovi pravici. 2 Mak. 7, 1?. Okrožnica jugoslovanskih škofov Molitve za versko svobodo naših narodnih bratov Naš Odrešenik Goepod Jezus Kristus je večkrat prerokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo v svetu (Mt 10, 16 in nasl.; 24, 8 in miel.; Mr 13, 9 in nasl.; Jan 16, 33; 17, 14). S tem je odkril vso bodoča o« t svojega kraljestva. Zakaj nasprotje med Kristusovim kraljestvom, to je Kristusovo Cerkvijo, in svetom, je tako veliko, kakor je velik prepad meti Kristusovim duhom, Njegovimi načeli in naželi tega sveta; zjito se tudi ne nehajo izpolnjevati Odrešenikove besede: «Ako vas ves svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan 15, 18, 20.) I>n zares! Od začetka skozi vsa stoletja je imela Cerkev v izvrševanju božjega poslanstva neprestano boje s svetom. Sedaj tukaj, sedaj tam se stavijo v širokem svetu njenemu delovanju sedaj večje sedaj manjše ovire, celo s krvavim preganjanjem se je hotelo in se hoče popolnoma uničiti njemo delovanje. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih preganjanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki, in še danes slišimo o uprav satanskih delih, ki jih počenja ruski boljševizem proti Cerkvi, proti veri sploh in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se meti tn jemlje Cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva — četudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katol'ièka cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. Podobno krati na Grškem državna iblast v nasprotju s svobodo in pravico Cerkve katoliškim vernikom poslušati evengelij v materinskem jeziku in brani duhovnikom vršiti cerkvene obrele, kakor jih predpisuje Cerkev. In nič boljèe usode niso deležni naši bratje po krvi in jeviku. Hrvatje in Slovenci, ki so po mednarodnih pogodbah ostali pod Italijo. Duhovniki in učitelji slovanske narodnosti, kar jih ni rojnnih v mejah sedanje Italije, so skoraj vsi izgnani; kar jih je pa êe oslnlo. ne smejo nemoteno rabiti slovenskii in hrvatski jeaik v šoli in cerkvi. Nikogar ni, ki bi obokom v šoli razlagal verski nauk, Kristusov nauk, v materinskem jeziku, ki ga edinega razumejo. Vernikom je v mnogih krajih otežkočeno in celo prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku, duhovnike pa, ki pridigajo v narodnem jeziku, poživljajo na odgover. Tudi časniki so jim prepovedani, tako da tudi po dobrih listih, pisanih v materinskem jeziku, ne morejo prejemati verskega pouka in tolažbe. Zares težka je njihova usoda in njihova bolečina odmeva v nadih srcih, ker nam ii i -»o bratje samo po verL ampak tudi po krvi iu ieziku. In to bolečino občutimo toliko težje, ker kot katoličani vemo. da je to velik greh proti naravnim ln božj»m zakonom. Ker je ukazal Kristus Oospod učencem, naj »učijo vse narode« (Mt 28, 19), naj »eznmju-jejo evangelij vsemu stvarstvu« (Mr 16, 15) in sveti Pavel uči: »Vsi ste po veri božji olroci v Krlslusu Jezusu. Ni več Juda, tudi ne Grka: ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; knjti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu« (Gal 3, 20 — 28), je jasno, kako težko grešijo oni, ki s silo ovirajo, da ne pride OdreSenikov nauk v srca in duše odrastllh in nedolžnih otrok v rji-hovem jeziku, ki jim je edini razumljiv. I'u|>olnoma razumljivo je, da zatall nasilja, ki ga morajo trpeti naèi narodni bratje, občutijo veliko bolečino tudi v Italiji sami vsi oni, ki v resnici ljubijo Cerkev, njeno svobodo in rast, ki Jim je več za rešenje duš kakor za poganska načela šovinističnega nacionalizma. Taki Je sv. Oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate in kolikor je bilo v njegovi moči, je v lateranskem dogovoru zavaroval hrvatski in slovenski jezik pri poučevanju mladine v verouku in pri javnem verskem pouku v cerkvah. Podobno so 'udi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot bra-nitelji teptaniih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacoualizma, nofejo uvideti in popraviti težkih žalitev naravnega in božijega zakona. Jasno je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami po v nevarnosti, da v versko-nravnem oziru popolnoma propadejo. Predragii verniki! Previdnost božja vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez eklepa «li vsaj brez dopustitve svete božje volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Evangelij nam n.i več krajih pripoveduje, kako je sam Odrešen'» molil v templju, po hišah in na gorah, kako je cele noči prečul v molitvi. In večkrat je opominjal svoje urnike, naj molijo, naj nikar ne nehajo moliti. Obljubil je celo. da nam bo nebeški Oče dal vie, kar ga bomo prosili v Njegovem imenu iJan 10, 23). Se več. Odrešenik je rekel: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem Imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18. 20); kadar se torej v e kupind in še bolje v javni molitvi zatekamo k Bogu, tedaj se pridružuje naši molitvi sam Odrešenik. S kolikimi zaupanjem se torej lahko obračamo v svojih javnih molitvah k Bogu za vse one, ki so preganjani In prelzkušanl, in za svobodo sv. Cn.'kve v izvrševanju njegovega božjega poslanstvo. V tem zaupanju nas potrjujejo besede našega G »spoda Je-ntea Kristusa, s katerimi je končal pri zadnj/l večerji svoj nagovor na učence: »Na svotu boste Imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet premagal.« (Jan 10, 33.) Zato odločam v s[hirazumu s proč. jugoslovanskim katoliškim episkopatom, da se dne 19. marca t. 1., na praznik sv. Jožefa, zaščitnika svete Cerkve, opravijo v vseh katoliških cerKvrh v vsej državi javne molitve za versko svobod" naših narodnih bratov. V ta nrrnen naj se po sv maši ali pri večernicah izpostavi sv. Rcîmje Telo in izmolijo litanije sv. Jožefa s pripadajočimi moli'vemi. Duhovniki naj to mojo okrožnico Mzlože vernikom in naj jih povabijo, naj v ta namen ne molijo samo ta dan. ampak vedno. V Zagrebu, dne 30. januarja 1931. ■j- Anton, nadškof, predsednik škofovskih konferenc Molimo Ne tavrzi, vsemogočni Bog, svojega ljndstva, ki v žalosti kliče, temveč taradi slave svojega imena pridi usmiljen »tiskanim na pomoč. — Pokaži nam milostno, Oospod, svoje neizrekljive usmiljenje, da nau vseh grehov odveieš, in kazni, ki jih zanje zaslužimo, rešiš. I)aj nam, ivojim služabnikom, prosimo Gospod Bng, da ee bomo vedno veselili zdravja na duši in na telesu, in da bomo po častitlh prošnjah blažene Marije vedno Device, (tedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. Ozri se milostno, prosimo, Gospod, na našo stisko in odvrni srd svoje jeze, ki ga pe pravici zaslutimo. — 0 Bog, naše pribeiališie la naša moč, poslušaj pobožne prošnje svoje Cerkve, ki sam pobožnost daješ; in daj, da, kar verne p rešimo, dejansko tudi dosežemo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvo/em Sinn, ki s teboj livi la kraljuje v edinosti Svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen. Spored molitvenih ur v Ljub jani V stolnici bo ob pol 10 pridiga, pri kateri bo prebrana poslanica nadškofa dr. Bauerja. Ob 10 bo slovesna ponlifikalna sv. maša. Po maši pa bodo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom litanije sv. Jožefa s pripadajočo molitvijo. V Trnovem bo prečilana poslanica pri pridigi ob 9. Molitve za versko svobodo naših narodnih so-bratov, bodo pa popoldne ob pol 4. V frančiškanski cerkvi bo pridiga ob 11 in bo takrat prebrana poslanica. Po pridigi bo sv. maša, pri kateri poje društvo Sloga starosloveneko sveto mašo. Molitve bodo ob pol 4 popoldne. V šentjakobski rerkvi bo prebrana poslanica pri pridigi ob 10, popoldne ob pol 4 pa se vrše molitve. V Šiški bo prečilana poslanica ob pol 10 pri pridigi, molitve pa se vrše popoldne ob pol 4. ftentpeterska rerkev: Branje poslanice ob 8 in pol 11. Popoldne oh 3 pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom molitve za versko svobodo naših narodnih bratov. Cerkov sv. Jožefa: Akademska sv maša ob 11. Molitvena ura akademikov Vse tovariše obveščamo, da se vrši akademska sv. maša za naše preganjano ljudstvo v Primorju danes ob 11 v cerkvi sv. Jožefa. — Zastopniki kulturnih društev pri pontifikalni maši v stolnici naj se zberejo točno ob pol 10 pred semeniščem t Akademska mladina. Naši trg. odnošaji z Italijo liaUiansh' tisk priporoča bojkotiranje Jugoslavije Rim, 18. marca. ž. »Italia d' oggi« poroča, da se v italijanskih in jugoslovanskih kompetentrih krogih že nekaj časa smatra za verjetno, da se bo Jugoslaviia poslužila reške svobodne zone. Na Sušaku se je opazilo, da ie promet dosegel 890.0J0 ton. Za ta promet ima Sušak samo 35.000 kvm terena in 950 kvm obale. Reška luka je pred vojno imela poldrug milijon ton prometa, za to pa je imela na razpolago 310.000 kvm terena in 45.0 0 kvm obale. Skladišča v suSaški luki so popo'noma premajhna. Zato ni mogoče vsega blaga spraviti v skladišča. »Giornale d' Italia« !jski minister zunanjih zadev Zaleski velik govor. Najprej je izjavil, da prav nič ne podcenjuje kritike, ki je bila izrečena zoper omenjene pogodbe z Nemčijo. Vsaka mednarodna pogodba sc mora kritizirati. Vsaka je namreč po svojem bistvu kompromis, ker je kompromis edini način reševanjn mednarodnih zadev. Če naj bo kompromis trajen, je treba stremeti po ti m, dn se bremena enako razdele na obe stranki. Če tega ne bi bilo, bi se ona stranka, ki bi se čutila prikrajšano, poslužila prve prilike in odpovedala pogodbo Iz navedenih razlogov je minister za to pogodbo med Poljsko in Nemčijo. Največ neposrednih koristi vidi v tem, da se normalizirajo trgovinski odnošaji in znto hkrati tudi gospodarske razmere v obeh državah. Poljska in Nemčiju štejeta skuuai domala 100 milijonov prebivalcev in vsaka pogodba za toliko ljudi je vredna velike pažnjo. Razumljivo je, da pogodbe takega obsega ne morejo biti indiferentne v očeh javnega mišljenja, kadar gre za interese vse Evrope. S temi pogodbami se okrepi mednarodna varnost, ki je brezpogojno potrebna razvoju Evrope. Z okrepitvijo mednarodne varnosti pa se utrdi tudi varnost Poljske same. Tako prispevajo te pogodbe k splošnemu niiru in redu. Hiidenkurgova siiha v angl. šotah London. 18. marca. AA. Danes popoldne je bila v vseh londonskih šolali značilna slovesnost. Ko je bilo predavanje o Nemčiji, so obesili v vseh razredih sliko Hlndenburga. Predavanje je prenašala londonska brezžična postaja. O llimlenbnrgu je govoril dosedanji tajnik angleškega poslaništva v Berlinu Itarold Nicolson. Eksplozije v Belgradu Belgrad, 18. mnrea. A A. Major Leonid Re-kalov, ki je bil pri včerajšnji eksploziji hudo ranjen, je davi ob 8.36 v vojaški bolnišnici umrl. Sera ministrskega sveta Belgrad. 18. marca. AA. Danes od 12 do 13.30 je bila pod predsedslvom predsednika ministrskega sveta iu ministra notranjih zadev generala Pelra Živkoviča seja ministrskega sveta, na knteri se je nadaljeval pretres proračuna za leto 1931-32. Jubilej škofa dr. Srebrniča Zagreb, 18. marca. ž. Jutri slavijo rojstne dneve krški škof dr. Josip Srebrnič, dubrovniški škof dr. Josip Carevič in bar.jeluški škof Joeo Garič. Zračtte proge preko Zagreba Zagreb, 18. marca. ž. Zračne proge preko Zagreba se bodo vz|k>stavile s 1. aprilom. Prva se 1)0 olvorila proga Zagreb—Grader—Dunaj, nato pa Zagreb—Belgrad in Zagreb—Sušak. Vse te proge so bile prilično obiskane. Nadejati se je, dn se bo obisk letos povečal in da bo moči otvoriti nove proge. Kongresa študentov /114 ne bo Bukarešta, 18. marca. ž. Kongres študentov Male antente je odgoden, ker še jugoslovanska delegacija ni prispela v Bukarešto. Drugi vzrok je pa ta, ker je romunski zastopnik šliHentov pozdravil češkoslovaške delegate ob njihovem priti« ч • nntisenutskim govorom, cehe pa je vodil neki Žid. Dr. Seiprl na DunaJu Dunaj, 18. marca. AA. Bivši zvezni knneeliir dr. Seipel se je vrnil danes opoldne na Dunaj. Na postaji so ga sprejeli zvezni kancelnr dr. Endor ter vodje in številni člani krSčansko-socijalistične stranke. Katastrofa v Novi Fand'andiji Newyork, 18. marca. kk. Reševalne ladja so včeraj dosegle Forst Isinnd. Ladja »Sagona« je našla 15 milj od kroja nesreče Iri može, med njimi raziskovalca Sargenta. tako da znaša sedaj število rešenih 121. Sedaj se smntrn za končno gotovo, da se je smrtno ponesn čilo 21 mož, med njimi filmski režiser Friaaeli . Levica ne ve, kaj dela desnica Dvolična politika nemške vlade — Od zapada zahtevajo posojla, Sovjetom ga ponujajo Berlin, 18. marca. os. Časopisje se neprenehoma peča s povralkoin nemških industrijcev iz Rusije in v vseh podrobnostih obravnava vprašanje naročil, ki so jih industrije) prinesli s seboj iz sovjetske Rusije. Sprva je bilo rečeno, d» so sovjeti naročili blaga za 300 milijonov mark, danes krožijo že mnogo večje številke. Sprva se je govorilo, da bodo industrijci zaprosili za vladni kredit v znesku 225 milj. mark, danes, po dolgih pogajanjih, ki so se vršila na predsedstvu vlade, se navajajo mnogo višje številke s teko sigurnostjo, kakor da bi bila vlada že obljubila zahtevani kredit, oziroma še več. Pred očmi nern/kega naroda plešejo bajne številke o nepreglednih možnostih, ki jih nudi sovjetska Rusija, predvsem jih očaruje pa perspektiva, da bi s sovjetskimi naročili mogli zaposliti od 150.000 do 200.000 brezposelnih delavcev. »Kreutzzeitung« piše k temu, da se ji zdi čudno, kako se je mon;el dati nemški narod vjeti s takimi obljubami. Sovjeti naročajo, toda kdo bo plačal. Takih naročil Nemčija lahko dobi povsod v Evropi in ji ne bo treba povrhu še nositi sramoten očitek, da baranta z ljudmi, ki hočejo na vsak način poteptati v nič obstoječi red v Evropi in drugod. Tudi centrum se vedno bolj in bolj protivi novi sovjetski avanturi in v stranki sami se oglašajo zelo ostri glasovi, ki obsojajo stališče, ki ga je zavzel kancler Briining, ko je sploh sprejel industrijce in se o njihovih načrtih razgovarjal. Povsem izgleda, da bi prav nič ne bilo težko najti kake pol milijarde kreditov, katere bi nemški velekapital bil voljan ponuditi sovjetom, akoravno nekateri finančniki, ki so v zvezi s krogi »Berliner Bôrsenzeitung« prinoznavajo, da je položaj, v katerem se nahaja Nemčija, poniževalen in sramoten. Sovjeti. ki dajejo naročila brez denarja, nastopajo kol gospodje in rešitelji v gospodarskem kaosu se potapljajočcga nemškega naroda, ki te pa ne sramuje Sovjete podpirati v njihovi odrešilni akciji s svojim lastnim denarjem. Berlin, 18. msrca. os. Na današnjem občnem zboru berlinskih obrtnikov je govoril tudi nemški državni kancler dr. Briining ter izjavil med drugim tudi sledeče misli: samo ob sebi razumljivo je, da Nemčija na neben način ne bo mogla trajno plačevati reparacij. To je neovrgljivo deistvo, toda oni, ki zahtevajo revizijo reparaciiskih dajatev, morajo imeti tudi pogum, da napravijo red v svoji lastni hiši. S trobentaniem ne bo mogoče podreti visoko obzidje reparacij. V Nemčiji se jt razpasla nevarna ilnzija, da mora vedno bili le država in edino le država, ki vsako zlo odpravi. To stališče ni pravilno. Vsak državljan mora imeti zatiranje v samega sebe in država ima samo to dolžnost, ki je ena najp'emo-niteišili, da samopomoč z vsemi silami podpira. Do sedaj se n» je posrečilo, da smo s svojimi lastnimi sredstvi državno blagajno nekoliko pozdravili, vendar pa bo potrebno, da zoiet ape'irsmo na inozemstvo za denarno pomoč, s katero bomo podnrli pred vsem našo pradb^no indust -iio. Inozemski krediti bodo že prišli, če bo državni zbor storil svojo dolžnost. Inozemski krogi so z velikim zanimanjem vzeli na znanje to kanclerievo izjavo, katero na noben način ne morejo spraviti v soglasje z denarno podporo, katero hoče N»m?ija istočasno nomiditi sovjetski Rusiji. To resog'asje je tako očividno. da je postalo neizogibno, da inozemske vtade oficic'no opozorijo Nemîiio, na nezaupanje, katero vzbuja pri njih koketiranje z moskovskimi diktatorji. Inozem- stvo ne bo đaja'o Nemčiji denarja, fe ga bo slednja poslala naprej Sovjetom. Obisk francoskega in angleškega veleposlanika pri dr. Curtiusu ee spravlja v zvezo s tem stališčem. Berlin, 18. marca. AA. Kakor poročajo listi, namerava uprava sovjetskih železnic nadaljevati in končati pogajanja o nakupu nemških lokomotiv in železniških voz. Ta pogajanja so odposlanci ruskih železnic pričeli že pred meseci. Sovjetska Rusija bi bila pripravljena kupiti od nemških državnih železnic presežek 500 lokomotiv in 5000 vagonov. Skupno gre za posel v znesku 40 do 50 milijonov mark. Nemške vozove bi predelali in preuredili na širino ruskih železnic v nemških tvornicah. Berlin, 18. marca. AA. Danes opoldne te je sestala pod predsedstvom zveznega notranjega ministra Wirtha važna konferenca notranjih ministrov Bavarske, Pruske, Saške, W urtemberike, Badna, Hessena in Hamburga. Konferenca bi morala razpravlati o od.edbah proti kulturni komunistični propagandi s posebnim ozirom na proticer-kveno propagando, ki jo zadnji čas razvijajo komunisti. Dramatični dogodki v Hamburgu so dnev-ni red te konference spremenili v toliko, da so govorili tudi o akciji p oti narodnosocialistifni nasilnosti. Notran'a ministra Bru"swicka in Tflringe-na niso povabili na to sejo, ker sta narodna socialista. Med tem so oblasti izdale vr«to odredb, da pomirijo javnost, ki je zelo razburiena zaradi zadnjega političnega umora v Hamburgu. Tako so oblasti prepovedale komunistični protest"! shod. ki so ga sklicali za petek v Berlinu in sestanek komunistične mladinske zveze o VePki noči. Vlada je prepovedala celo vrsto naio-nosocialističnih shodov. Sredozemski Lokamo Amer ško posredovan c v Evropi Ро-reb carinskega premir'a Pariz, 18. marca. AA. Maršal Petain, generalni Inšpektor letalskih sil in drugi generali so odšli na potovunje, da prouče organizacijo zračne obrambe v Marseillu, Nizzi in Toulonu. Pariz, 18. marca. AA. »Le Journal« priobčuje komentar Paul Boncourja o pomorskem sporazumu med Italijo, Francijo in Anglijo. Pisec pravi, da sta Anglija in Italija s to pogodbo popolnoma zadovoljni. Nezadovoljstvo, ki vlada v nekih francoskih krogih, pa tudi ni brez podlage. PogoJba bo vsekakor olajšala u.-peh obče konference za razorožitev. V ostalem pa odlaga vprašanje francosko -italijanske paritete, čigar načelo Italija že zaradi prestiža nikoli ne bo opustila. Pisec končuje svoja izvajanja s tem, da naj bi zainteresirane države sprejele za področje Sredozemskega morja posebno locarnsko pogodbo, ki postaja nujna posledica raz-orožitvene politike. London, 18. marce. ž. Snoči je sem prispel " ameriški senator Morrow, kateremu je ameriška »lada poverila zaupuo misijo, ki jo ima izvršiti v Žceva, 18. marca. kk. Končna seja tretje In zaenkrat pač zadnje konference za carinsko premirje je imela pravzati pogrebni značaj. Predsed-Parizu in Rimu. Ta misija le v zvezi s sprejetjem i nik Colijna j« izjavil, da sicer noče imeti nagrob-francosko-italijansko-britanskega pomorskega spo- j nega govora, drugačen govor pa na koncu te kon-razuma. Morrowa bo spremljal angleški poslanik lererce ni mogoč. Zato hoče «amo ugotoviti, da v Londonu Da«es. Obiskala sta Hendersona in se z njim razgovarjala dve uri. Tem posvetovanjem je prisostvoval ludi prvi lord admiralitete Alexan-der. Današnji listi trdijo, da bo Morrov nadaljeval posvetovanja do sestanka pomorskih strokovn:akov in da bo temu sestanku prisostvoval samo kot opazovalec. V zvezi z uje^.im prihodom se je z zanesljive strani zvedelo, da je angleška vlada sprejela ameriško tezo j>o kateri se angleško-francosko-italiiuiiski sporazum ne bo sprejel v trojni pomorski pakt, marveč bodo zastopniki s posebnim diplomat-skim aktom u. sporazum odobrili in se tako ne bo mogel ratificirati po parlamentu. Rim, 18. marca. ž. Italijanska pomorska strokovnjaka Rosso Plllot1 in Husspoli sta odpotov.i'a v London, da bi prisortv ovala sestanku pomorskih strokovn'akov пи katerem se bo končnoveljavuo redigiral tekst pomorskega sporazuma. Gospodarska Sredn'a Evropa Varna konferenca na Duna u — Dr. F rendes o sina'ski ide(i Dunaj, 18. marca. kk. V prisotnosti mnogih članov avstrijske vlade, diplomatskega /.bora in številnih vodilnih osebnosti udeleženih držav je zvezni kancler olvoril šesto srednjeevropsko go9|K)dursko zasedanje. Prvi je pmoril jugoslovanski minister dr. FrungeS, ki spuda med me-rodajne začetnike sinnjske ideje, o preferenčnih carinah kot konkretni pewllagi za preferenčoe pogodbe, ker je srednjeevropsko gosjiodnrstvo v 1. 1929-30 Siiuio za žilo dobilo 55 milijard francoskih frankov manj кнког I. I92b. To zmanjšanje kupne moči je merodajni vzrok splošne gos[M>dnrske krize. Dotične države ni- nalnih izjemah največjih usodnosti, ki niso l>rin nič n»»vegB. temveč se lahko že zdavnaj vidijo v švedskih, baltiških, ruskih in drugih klavzulah, v trgovinskih pogodba h Turčije, južnoameriških držav, angleškega imperija, in sicer tam ne samo v prometu Anglije «une s kolonijami Ietnvi4- tudi /. dom in ioni in mandatnimi ozemlji. Ali nimamo pogumu. |K>stxipnti v Evropi na enak način? Če ne. potem je bolje, olkrito odpovedati se nadaljnjim poskusom za znižanje carinskega nivoja in odstranitev trgovinskih ovir. Potein jvi se tudi ni treba varati o tem. da bi to pomenilo povratek v ne- ma jo času, d« bi čakale na uresničenje gosjKV ' omejeni protekcionizem v zvezi z tnonopolistič-darske Panevrope, temveč morajo čim prej nimi poskusi izigravanja [>o ruskem vzorcu, priti vsaj do začasnega cilja. V to svrho je predlagal dr. Franges ustanovitev central za izmenjavo blaga med pogodbenimi državami, ka- terih monopolistični znača j je omejen na ta gotovi del zunanje trgovine, le centrale bi morale imeti vse mogoče olajšave, in sicer olKijr1-strausko v en:iki meri. Romunijo je govoril temoSvarski prošt Bla:kovič. ki je slikal nevarnost IhvI jševiziranja jugovzhodne Fvrope, ie lx> obiibožuvtinje tako naraščalo filavni poročevalec Avstrijec Riedl je govoril o rejfio- Preference bi morale avtomatično veljati tudi zn države s prosto trgovino, posebno za Anglijo. Nemški delegat jc obljubil podzioro Nemčije, ker hoče napravili |ioskus s prednostnimi carinami kot prehod k ožjemu evrojeske-mu gospodarskemu sodelovanju. Končno je madžarski govorirk polagal glnrno važnost na nevarnost ruskega dumping:', katerega jo trdni preprečiti z evropskim sodelovanjem. Koufc-rcuca se bo jutri končala. Madžari zatirajo Slovake Velikansko protestno zlorovanfe S!cva'ov Prn;ra, 18. marca. V Samorinu se je vršilo ve- je bila spre'eta resolucija, ki ugotavlja, da Mad'nr-liko protestno zborovanje proti zatiranju slovaške l ska ne izpolnjuje obveznosti, ki so ji bile naložene narodne manjšine na Mad'arskem. Na zborovati ;u je bilo zastopanih 34 slovaških občin češkoslovaške države. Shod je otvoril kmet Zilnani, ki je tudi v mad'arskem jeziku pozdravil Madjare, ki so se udeležili zborovanja. Drugi govornik je nato orisal žalo-iten položaj Slovakov na Mad'arskem posebno glede na šolstvo. Vse bolje se godi Madjarom v Češkoslovaški. V razpravo je poseglo tudi več Madjarov, med njimi profesor Farkas, ki je na podlagi statističnih podatkov ugotovil, da Češkoslovaška mnnno boFe postopa z Madjari kakor Madjarska s Slovaki. Nuto v mirovnih pogodbah glede narodnih man šin. Radi tega zahtevajo zborovalci: 1. da se zakonito zaščitijo Slovakom na Mad'arskem iste pravice, knkor jih uživajo Madjari v Češkoslovaški; 2. da se slovaški narodni man šini priznajo tudi politične pravice, primerno zastopstvo v parlamentu in v državni upravi; 3. da se slovaški man jšini da možnost ustanavljati društva, ustanove in šole vseh stopenj, ki so potrebne za ohranitev slovaškega jezika in kulturo. Zborovalci so končno odobrili interpelacijo slovaških posluncev v praškem parlamentu so danes zgubljena štiri leta gospodarskega dela Društva narodov. Evropske vlade niso bile v stanu, izvesti sklene svetovne gospodarske konference glede potrebe odprave previsokih carinskih zidov in olajšave mednarodne izmenjave blaga Naše delo je torej popolnoma propadlo in edino upanje, ki nam oslane, je možnost, do se bo evropska komisija Društva narodov zovzela za gospodarske skrbi našega kontinenta in da bo storila, kar je bilo v okvirju teh gospodarskih pogajanj nedosegljivo. Velik požar na Krasu Trst, 18. marca. Danes so Sele znane podrobnosti o požaru, ki je zbruhnil * nedeljo tvečei » Selcah pri St. Petru na Krasu in je uničil enajst poslopij. Ogenj je nastal okoli 7 zvečer * hiši št. 16, ko se je hišni gospodar odpravljal spat; pritaknil se je iz dimnika, kjer so gorele saje. Kmalu se je ogenj razširil na hiše it. 17, 18 in 19, pozneje še ra številke 11, 12, 13, 14 in 15. Na pomoč so prihiteli ognjega*ci iz Postojne. Zagona in Slavine. miličniki, orožniki m predvsem vaš ani sami. Ob 10 zvečer so telefonirali še po tržaške ognjfgasce Med tem sta se vneli še hiši it. 6 in 57. Ogenj to gasili do 10 do naslednjega dne. ko je bila nevarnost, da bi se še razširil, odstranjena. Goreti pa je popolnoma prenehalo Sele ob dveh popoldne. Zgorelo ie 11 majhnih rtanovanskih hiš in tri;e seniki. Škoda z.na'a okoli 1 milijona dinarjev in je krita z zavarovanjem. Nemš'ii letaUc Udel na'den Pariz. 18. marca. AA. Britanski letalec Cam-bel, ki je včeraj letel nad nevarnim piisom nilskih kataraktov, je odkril letalo nemškega letalca Udeta, ki je pred nekaj časa izginil. Ćainbel se je trkoj spustil na tla in oskrbel nemškega letalca Udi ta z živežem; lako je Udel |>reskrbljeii dollej, dokler ne prispe vojaško letalo z vsem |iolrebnlm materijnlom. da letalec popravi svoj aeroplan iu nadaljuje poluL Po vstaji v Španiji lfadrld, 18. marca. A A. Proti pričakovanji! J* vojno ihkJi.-č« v Jaci obsodilo lia aiiirt samo K.ipcl ma Sedillesa. Drugi 4 kolovodje upora so bili obsojeni na dosmrtno ječo, daai je predlagal državni pravdni k tudi u te obtožence smrtuo kazen Ostalih 72 obtožencev je bilo po večini obsojenih ua 20 lut prisilnega dela v kolonijah. Vsem obtožencem, razen Sedillesu, je sodišče priznalo olajševalne okolnosti. Razsodita ni še razglašena, ker jo mora (»utrditi vojaško |iokrnjinsko poveljstvo. — Časopisje meni, da bo kralj kapetann Sedi I lesa poniilostil. Madrid, 18. marea. kk. Itadi razsodbe vojnega sodišča v Jaci eo v prizori li madridski študenti velike nemire, pri katerih so vzklikali za republiko in manifestirali zn na smrt obsojenega kapitana Sedillesa. Socialisti so vložili pri vladi predlog, da se obsojenci v Jaci pouiilostijo in izda splošna amnestija. V vlogi se obenem grozi, če bi vlada ne ustregla želji delavstva. Nato je vlada objavila, da je že prej predlagala kralju, da eventuelne smrtne kazni razveljavi, na kar je kralj pristal. Madrid, 18. marca. AA. Kralj Alfonz je poml-lostil kapetana Sedillesa, katerega je vojuo sodišče obsodilo na smrt Mednarodna trg. zbornica Belgrad, 18. marca. AA. Jugoslovanski narodni odbor mednarodne trgov, zbornice je poslal svoje poročilo o anketi MTZ o vzrokih in posledicah svetovne gospodarske krize. Vsi odgovori teh narodnih odborov pridejo v debato na kongresu MTZ, ki bo v VVashinglouu od 4. do 9. maja L L Poročilo jugoslovanskega narodnega odbora daje v prvem delu kratek jiregled gospodarskega polo-zaja leta 1930., v drugem delu pa prinaša mišlje-nje odbora o vzrokih svetovne gospodarske krize iu njenih posledicah v JugoslavijL Nadaljni sporazumi v Indiji London, 18. marca. kk. Zadnji razgovori med Gandhijem in voditeljem inohamedancev Èaukat Alijein. ki so se vršili v Delhiju, so dovedli do tporazutua v važnih vprašanjih. Pričakovati j« končnega dogovora. Komunisti so včeraj motili Gandhija na nekem shodu v Bombayu in so zahtevali, da se na govorniški tribuni poleg kong esns zastav« razvije tudi rdeča zastava. Dalje ao ma očitali, da je izdal stvar delavcev. Fašistični jubileji Л1т, 18. marca. AA. 12. obletnico ustanovitev fašističnih bojevnikov bodo letos proslavili po vsej Italiji z velikimi slovesnostmi in z manifestacijami dne 22. marca. V ponedeljek izide prva številka tednika pod naslovom »Fašistična mladina«. Začetna naklada mu bo 400.000. Prva številka prinese med drugim uvodni članek predsednika vlade Mussolinija. List bo posvečen vsem sodobnim panogam mladinskega udejstvovanja, kakor športu itd. Drobne vesli Dunaj, 18. marca. A A. Listi poročajo, de potuje filmski- igralec Charlie Chaplin nocoj ob 22 20 v Benetke. Na nu£e>ui poslaništvu je vzel vizaun za Jugoslavijo. Pariz, IH. marca. kk. Francosko j>oslnn,i&ljro v R i ni u je sklenilo z Italijo |H*£oU v USA dosegla rekordno število 1080 milj. dolarjev. To je za 51» oilst. več, nego leta 1929. Največ denarju je j kj so j enega Kanadi, za tem pa Nemčiji in Avstriji. Bukarešta, 18. marca. ž. Bivši notranji minister Viijda Vojvod bo vstopil v sedanjo vlado kot zunanji minister, ker je Titulescu odklonil sprejem tega portfelja. Uradni krogi se drže v tej stvari |>opoliiouiu rezervirano. 1 isti pričakujejo, da se bo parlament prihodnje dni rekonstruiral. Pa.iz, 18. marca. kk. V Nantesu se je vršila sodna razprava proti 14 zamorcem iz Gvineje radi upora. V tej razpravi se je med dokaznim postopanjem pokazala pretresljiva slika korupcije upravnih oblasti, ki je povzročila vstajo. Ugledne priče iz Cayenne očitajo guvernerju krivdo za krvave dogodke. Gotove kolonialne oblasti so vršile ostuden volivni teror za poslanca I autierea, biv-Sega državnega poJtajn:ka v i a dieujevern ministrstvu, ki je tudi v Oastricovi aferi neizmerno kompromitiran. Romunsko-îugosî. Za o'ganizaci'o h drotehničnega načr a Sneg in poplave Prod na Savi, 18. marca. ž. Domnevalo se je, rta bo Savn upndla. Zgodilo jia se je nasprotno. Bosanske planine so polne snega, ki se tali in Ogromne vodne mase drve po bosanskih rekah v Savo. Nn'vcč nevarnosti preti od rek Une, Vrba-sa in Ukr ne. Vodn je dosegla višino obale Bo Rimskega Broda, za katero se je mislilo, da je izven nevarnosti In da je vsa nevarnost izk'ju-čena. Enako je voda dosegla višino mnogih na-ei|>ov. Vsako nadaljnje naraščanje vode bi moglo poslati katastrofalno. Na severni obali v Brodu to velike mase ljudstva, ki gledajo naraščanje vode. Višina vode j« 780 cm nad normale. Pri Poribicl se vršijo naporna dela pri vzdrževanju nasipa, ki gn Je voda predrla. Med Brodom in Jariuino dela DoO delavcev vodne ladrutt«. Delavci opravljajo nadčlcvejka dela pri ntrJevanju nasipov. V veliki nevarnosti le olok Avn. ki se nahaja pri Brodu |xxl železniškim mostom. Voda je resno ogrozila nasip pri Lešju. Kmetje iz okoliških vasi z oblnstmi delajo na vzdrževanju teh nasipov. Od bosanske Kobaše pa do ftuinca je vse jkhI vodo. od Jesenovca jia do Mnčve in Rače se je Sava razlila v eno samo morje. 1'osauier.ni kraji ob obali so na suhem. Med Slnro Orndiiko in l)a-vorjrm je voda razlita v dolžini 30 km. Nikjer ni koščka suhe zomlje. Z ustja Drine do Save vola neprestano narašča ia grozi katastrofa. Drina pri-našn v Savo velike količiue lesa. Lee prinaša že od Višegrada. Vrb?s slnlno naraSča in predstavlja veliko n'varnost. V Bosanskem Brodu so postavili struže. Na terenu so posebni hidrolchuičui oddelki. Be'g ad, 18. marca. AA. Zastopnik naše države za pogajarja z delegacijo kraljevino Romunijo v hidrotchiičnih vprašanjih, Dušan Pantič, šel sekcije ministrstva zunanjih zadev, se je vrnil v Belg.ad, ker so pogajanja o pogodbi med našo državo in Romunijo oJložena na n-do'očen čas, Fksperti naše in romunske dižave bodo zbrali podrobne podatke na licu mesta da se dožene prava osnova za organizacijo hidrotehničnega načrta za bodočnost Naša in romunska de!ega:i]a sta »e sporazumeli o načelih konvencije, ki naj vsebuje rešitev vseh potrebnih vprašanj hidrotehnične naprave med Romuni'o in Jugoslavijo. Prav tako sta se obe delegaciji sporazumeli zastran rešitve vprašanja 4% posojila lamiško-begejske vodne zadruge v višini 33.8 milijonov kron. Prav tako se mora rešiti vprašanje plovbe na Begcju, ki ie v načelu rešeno. Potreben je sporazum o likvidaciji preteklosti in organ zaciji bodočnosti rodnih zadrug, ki jih je presekala nova rneia. Razeo tami-ško-begejske vodne sadiuge gre tudi za zadrugo Selvadija- 1'amiš, ki leži na našem in romunskem ozemlju. Glede likvidacije omenjenih hidrotehnič-nih sistemov, ki jih meja deli, se je dosegel med jugoslovansko in romunsko delegacijo popoln sporazum že v avgustu lanskega leta v Tiinisoari. Kar se bodočnosti tiče. pa obstoje med jugoslovansko in romunsko delegacijo največja nesoglasja v vprašanju inodalitet, kako naj se izvrše potrebna dela in kako naj se razdele stroški. Prav tako je popolno nesoglasje o teh podrobnostih glede ael za vzdrževanje Pegejskega prekopa. V času ko bodo naši in romunski strokovnjaki zbirali podatke za definitivni spoiazum, bosta šela obeh delegacij poi očala vladama o doseženih rezultatih, da se to vprašanje čim hitreje reši. ттттшшш K Bogu je odšel po večno plačilo naš dobri oče JOŽEF KOŠIČEK posestnik v Žužemberku. Na zemlji je preživel 79 let v poštenju in trpljenju. PojJreb se bo vršil v petek, dne 20. marca ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Žužemberku. Prosimo, da se jja spominjate v molitvL V imenu preostalih: JOŽE KOŠIČEK, stolni vikar in urednik. 20 letni škofovski jubilej škofa dr. Andreja Karlina Na praznik ev. Jožefa, 19. marca 1931, bo dopolnjenih 20 let, kar je položil takratni dunajski nadškof, nisgr dr. Nagi, v starodavni tržaški stolnici sv. J usta sedanjemu lavantiinskemu škofu, mon-signoru Andreju K a r 1 i n u na glavo škofovsko «.kro. Kdo bt takrat mlsflfl, da bo stavil novoposve?«- ni tržaško-koprski škof 20. obletnico svojega škofovskega poevečenja na Slomškovem škofijskem sedežu, v Mariboru, kot škof lavantinski? AH ui tudi to čudno naključje, da obhaja nek-tanji tržaško-koprski škof dvajsetletnico škofovetva • i —- ško-koprslci škofiji in vsej Julijski Krajkil, ker so jun nasilno pregnali duhovnike njih narodnosti in je v nevarnosti njih krščanska vera in morala? Težavne verske, družabne Ln narodnostne razmere je našel v Trstu prevzv. jubilar let« 1911, ko je nastopil svojo škofovsko službo, štiri narodnosti je bilo treba voditi v tržaško-koprski škofiji, in te se niso samo med seboj strastno napadale, ampak so vodile tudi v lastnih vrstah ostre strankarske boje. Koliko pastoralne previdnosti, koliko takta, koliko izredne potrpežljivosti so zahtevala ta vroča lin od svojega škofa! A višek trpljenja mu je v Trstu prinesla vojna. Toda kot pravi pastir ni ra-puetil med vojno svojega meata, dasi mu je granata priletela v škofijski dom; tudi žalostnemu nasilju tržaške iredente se ni umaknil. »Samo na željo svoje zakonite oblasti bom zapustil Trst,« je dejal nestrpnim demonstrantom. Kakor znano, ga je v jeseni 1919 sv. oče Be- 1 nedikt XV.. ko so postale razmere v Trstn nevzdrž- . ne, razrešil vezi s tržaško škofijo, katero je vladal j skozi osem težavnih let. Od 6. junija 1930 pa teče zopet osmo leto, kar vodi msgr Karlin lavantinsko škofijo. Lani, ko je dne 27. julija obhajal z veliko svečanostjo, obdan od zastopnikov najvišjih svetnih in cerkvenih oblasti, petdesetletnico svojega maš-n i š t v a v mariborski stolnici, so se naštevala ne maloštevilna dela, ki jih je izvršil jubilar zlasti kot škof lavantinski. Znano je, da je tekom svojega škofovanja v Mariboru že večkrat po doltreni in po črez preromal obširno lavantinsko škofijo, da je obiskal zadnjo gorsko župnijo, powod oznanjal evangelij. tolažjil in učil, a nastopal ob teh prilikah ne kot mož. Ici ima oblast, ampak kot dobrohotni oče s prikupljivo milobo in prijaznostjo. KoledaT Družbe sv. Mohorja za leto 1931 ugotavlja vse to v stisnjenem slogu ter obenem opozarja na važna dejstva, izvršena od prevzv. jubilarja v razmeroma kratki dobi, kar vlada msgr Karlin la-vantiineko škofijo, ki ostanejo pomenljiva za zgodovino te škofije. Ne bomo jih tukaj ponavljali. Pač pa s hvaležnostjo v srcih prosimo danes dobra nebesa za prevzvišenega jubilarja in želimo iz srca, da bi v krepkem zdravju in pod božjim varstvom še dolgo gledal rastočo setev na njivi po- i verjene mu škofije v blagor cerkve in domovine. 60 letnico praznuje danes v krogu svoje družine gosp. Josip Okorn, posestnik valjčnega mlina na Duplici pri Kamniku. Jubilant skozi vse svoje življenje odlično koraka v prvih vrstah katoliških mož. Skozi vsa leta je zvest naročnik »Slovenca«, »Do- Ruše, 18. marca. Dan 18. marca 1931 je važen mejnik v zgodo-»toi ruške industrije. Ta dan se zaprejo — menda sa vedno — vrata ruške tovarue za vžigalice. Treh èetrtin danaànje generacije še nI bilo na svetu, odkar je v Rušah obratovala tovarna za vžigalice; razvila ee je k priproste izdelovalnim žveplenk v moderno, izvrstno opremljeno tovarno za različne vrste vžigalic. Sila današnje krize in gospodarske tootuJmrence jo je zaprla. Koliko jih pa je, ki še potrebujejo dandanes vžigalice? V sobah gori električna luč, modeme Slovenski naseljenci v potresnem ozemlju Poročilo o slovenskih naseljencih v iužii Srbifi Belgrad, 17. marca. O prfliki katastrofalnega potresa v Južni Srbiji je slovenska javuost s hvalevrednim sočutjem za vse prizadete prebivalstvo pokazala svoj živi interes posebno ludi ia usodo mlade kolonije Primor-cev-beguncev v Selu Bistrenica-Dubljani na Vardar-ju. Razne vesti so v tem pogledu krožile med ljudmi in po časopisju. Zalo bo prav, ako javnost informiramo, kak je položaj v naši novi naselbini. Ker sem takoj, ko sem zvedel za potres, odšel na lice mesta, morem jiodati v tem pogledu sledeče pojasnilo. Prvi potresni sunki so se javili, kakor znano, v soboto 7. t. in. v noči od petka na soboto). Dasi so bili precej močni in so se večkrat ponovili, niso napravili posebno velike škode. Preplašili pa so ljudi, ki so zbežali iz hiš. Mnogo hujši so bili sunki v naslednji noči od sobote na nedeljo. Imeli so tudi težje posledice. Nobena hiša ni ostala neprizadeta. Večinoma so popokale stene in strehe so se upognile. Porušenih je v Bistrenici pet ali šest hiš, ostale so več ali manj poškodovane. Pri nekaterih grozi nevarnost, da se po prvem močnejšem dežju poruši streha. Ko hodiš po vasi, vidiš na raznih mestih, kako se je odkrušil del zidu ali strehe. Stara džamija ob Vardarju je porušena, velika džamija sredi vasi je le močno trpela in izgubila — polumesec z vrha minareta. Stara in jaka «kula« je tudi trpela: z vrha aoii je padlo večje štovilo težkih kamnov, a po sredi severnega zida od vrha do tal je razpoka v celem zidu. Najbolj je bila zrizadeta edina moderno zgrajena hiša v Bistrenici: nova žandarmerijska postaja. Prebivalci so se morali izseliti in hišo bo treba porušiti. V glavnem so slabe turške hiše boli prenesle potres, kakor nove moderne zgradbe. One hiše, ki so lorušene — v Dupljanih, ki je bilo bolj prizadeto o Bistrenica, čeprav sta obe seli v neposredni bližini — so bile namreč v tako slabem stanju, da bi po mojem mišljenju v doglednem času tudi brez potresa same razpadle. Kdor pozna razmere v takem «turškem« selu, kakor so še danes Bistrenica in Dubljani, mi bo pritrdil, ako pravim, da je materijalna škoda razmeroma prav majhna, še največji škoda je napravljena na onih par hišah, ki jih vporabljajo naši izseljenci, ker so to dosti dobro popravljene turške hiše. Seveda pa bo treba sedaj prilično mnogo potrošiti za zidanie novih hiš. Da so potresni sunki, ki so se potem v vedno šibkejši obliki ponavljali še naslednje dni, prestrašili prebivalstvo, ki je za par noči ostalo zunaj hiš, je naravno. No, ker ni bilo prav nobene žrtve, niti najlažje ranjenih ne v Bistrenici, ne v Dubljanih. In ker so sunki prenehali, je prenehal tudi ves strah. Ko sem pretekli torek zvečer pohitel med te nad vse simpatične in korajžne svoje prijatelje, smo se ve-uin n>"imiiii i» nnnnuorili o vsem in naslednic Stara tovarna obstala Zgodovinski dan za Ruše — 18. marca so zaprli tovarno ufi^alic moljuba« in drugih katoliških časnikov. Poleg tega moramo povdariti njegovo neumorno delavnost in podjetnost Bog je čudovito blagoslovil njegovo delo. Brez fiosebnih sredstev si je z delom lastnih rok pridobil toliko, da si je pred 25 leti postavil svoj lastni dom in valjčni mlin, ki ga je do danes izpopolnil do najmodernejšega. Poleg tega si je prikupil obširno zemljišče in zgradil najmodernejše gospodarsko poslopje. Letos je odprl spece-rijsko trgovino. Pri vsem delu ga podpira njegova soproga Terezija, ki je ravnotako podjetna in izvrstna gosjiodinja. Kakor pa je sam delaven, tako so tudi njegove roke radodarne. Saj ga nešteto siromakov jjozna kot svojega dobrotnika. Kolikim je med svetovno vojno pomagal, ko je lačnim skrivaj dajal kruha iz svojega mlina. Je tudi vnet podpornik vseh dobrodelnih ustanov. Vseh svojih — 9 otrok — je lepo vzgojil. Časti, ki so mu jih ponujali, je večinoma odstopil drugim. Vendar j>a je s svojim modrim nasvetom kljub temu povsod rad pomagal in sodeloval. Bog ga živi I Koks za ШШ Id cen'raine Knrlave iz angleškega premoga 75 Din za 100 kg pri večjem odjema popnst franko plin .rna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA Po ftirfpi treba okrepili telo čegar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana kol dopolnilo vsakdanje hrane, je okusna in lahka jed, ki krepi telo, pa ne pre-obtežuje želodca. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: mala škatlja Din 16'—. srednja škatlja Din 32'—, velika -katlja Din 5t>*—. ekonomični zavoj Din 100 -. Mamica ima nad osem hrižev Ruše, 18. maroa. Jutri obhaja svoj 82. rojstni dan in god obenem g. Jožefa R o n j a k. Ze pred devetimi leti je obhajala s svojim, sedaj že pokojnim možem, zlato poroko. V zakonu je imela 14 otrok, izimed katerih jih živi še deset in so vsi lepo preskrbljeni. Jubl-Iantka je kljub svoji visoki starosti še čila in zdrava ter še opravlja razns dela. Bila je vse življenje vzorna krščanska žena in mati Še danes pridno prebira naše časopisje in ji je nedeljsk/i »Slovenec« najljubše branje. Spoštovani jubilantki želimo, da ji Bog podeli še mnogo srečnih let. stavbe imajo električno peč, priprosto ljudstvo m kadilci rabrijo večinoma vžigalnike na bencin. V nekaterih oddelkih bodo sicer še delali do junija, da ee dovrši že začeto delo in odpremi blago, splošno delo pa se je ustavilo včeraj. Stroje bodo demontirali in prepeljali v druge tovarne iste švedske družbe. Delavci bodo dobili plačo še za 450 ur, to je za tri mesece, da se morejo preživljati. Stari, težjega dela nezmožni delavci pa dobijo odpravnino v znesku 5000 Din. In potem — konec! Kako je strašilo na Polhovici Mlad pastir je t4 dni strašil jutro je že šlo vse na delo: eni so orali za tobak, drugi so sadili krompir, zopet drugi so bili v hlevu okrog živine, kovač je nabijal. Krasen spomladanski dan ie vlil novo in nezlomljivo voljo do dela in napredka. Morala, ki je bila že pred potresom v našel- l bini najboljša, je ostala po jiotresu nespremenjena; j če mogoče jo je potres še bolj utrdil, ker se vsi na- ! seljenci čutijo še bolj navezani drug na drugega. Par dni pred potresom se je naselila družina Gruden z devetimi člani, istočasno z menoj — torej ravno v času potresa — se je priselil naseljenec Hrast iz Istre s svojim tastom (družina pride naknadno), in v teku zadnjih treh dni, torej že po potresu, se je prijavilo devet novih družin, ki se hočejo še tega meseca preseliti v Bistrenico, med njimi tudi Pavel Marušič, brat gospoda bana dravske banovine. — Dr. Iv. Mar. Čok, preds. 'Agrarne zajednice izseljencev Julijske Krajine« v Bistrenici. Gospodarsko stanje na Primorskem Postojna, 17. m raca. Gospodarsko stanje gre vedno na slabše. Za vino ni nobenega kupca od nikoder. Po Vipavi j>o-nujajo vino na domu že v posameznih slučajih celo po 70 etotink. Živine ima kmet povjirečno manj ko polovico nekdanjega normalnega stnnja; po nekaterih občinah je stanje padlo za 65odstotkov; za Istro je urad za potovalni poljedelski pouk (Catte-dra ambulante) izračunil upadel; stanja živine na 52 odstotkov. Davki rastejo. Za februarski (dvomesečni) termin eo dobili kmetje davčni nalog, kjer so zemljiški davki močno zvišani. To ee naredi pod fašizmom brez javnih razprav in polemik. Kmetje so v februarju plačali 50—100 odstotkov višje davke kakor v prejšnjih terminih. Razume se, da so malo-dušnl. »Gospodar« je bil zaplenjen. Začetkom marca je v Gorici izšla publikacija »Gospodar« s članki in nasveti gospodarske vsebine in razno drobnarijo. Ljudstvo je hlastno seglo po nji, veselo, da dobi v roke nekaj slovenskega branja. Goriške oblaetnije so tedaj to publikacijo zaplenile. V Štanjelu je Singerjeva tvrdka priredila reklamni tečaj za šivanje, ki eo se ga dekleta seveda rada udeležila. Med delom so slovensko govorila in kaj zapela. Fašistovski politični tajnik (postaje-načelnik) je zahteval, naj bi se dekleta vpisala v Dopolovaro in plačevala članarino. Ker tega niso storila, je tečaj prepovedal na škodo tvrdke in na škodo deklet. Fordova delavnica v tržaški luki je v zadnjem stadiju likvidacije. Material odvažajo v Genovo in Carigrad. Koncem marca, če ne že prej, bo vse , osebie odouščeno in oroetori znurtl. St. Jernej n« Dolenjskem, 16. marca. Neredko se zgodi, da slišimo o strahovih, ki pa se seveda končno razblinijo v nič. Vsi taki strahovi pa vzbujajo velikansko senzacijo v bližnji in daljni okolici. Nekateri so še posebno dovzetni za strahove in le težko jih prepričaš, da je vse skupaj lari-fari. Dobijo nekakšno fiksno idejo, ki je tako močna, da še druge, celo razsodne in neustrašene ljudi, celo može, nekako hipnotizira. Tako je bilo tudi na Polhovici pri Št. Jerneju. Strah se je prikazal pred kakimi 14 dnevi Strah se je pojavil pri Dragnianu pred kakimi 14 dinevi. V hiši stanujejo gos|vodar, gosjxwlinja, teta in past ir L i'' Mirko, kakih 16 let star fant, ki je bil rojen nekje v Nemčiji. Strašiti je začelo v čum-nati, v kaleri spita teta in pastir. Prva je strah začutila teta. Noč za nočjo je poslušala, kako je po skrinji nekaj Errbastalo. škrtalo in cmokalo. Misleč, da je morda miš ali kaj jiodobnega. se sprva ni dosti zmenila. Toda gosjiodar in gospodinja, ki spita v sosednji sobi, nista ničesar slišala. To se je ponavljalo več večerov. Seveda je teta vselej, ko je zaslišala to grbnstanje, škrtanje in cmo.wn.je, nn-žgala luč in pregledala vse kote čumnate, zlasti pa Skrinjo, iz katere se ji je zdelo, da prihaja nemir. Vendar n vsem tem drugim domačim ni pripovedovala. St'-ah meče odeje s postelj in čevlje po sobi To počen jan je se je nadaljevalo in stopnjevalo noč za nočjo. Pa potihnilo je zopet, ko so nažgaii luč. Pričelo je strašiti okrog 8 zvečer in je z večjimi ali manjšimi presledki trajalo do polnoči, \č<;-sih celo do 2 po polnoči. Teta je пкчНет obvestila tudi gos[X)darja in gospodinjo, ki sta postala na to pozorna. Misleč, da je v skrinji »Usti duh«, so skrinjo odprli, vse pregledali, pustili nekaj časa goreti luč, pn je bilo zopet vse mirno. Da bi se pa prepričali, če morda prihaja res iz skrinje tisto skrivnostno in zamolklo cmokanje, so pustili skrinjo cd-prto. Ko pa so luč zopet ugasnili, se skrinja z močnim jx>kom za|>re, po skrinj» pa je bilo čuti še več prav močnih udarcev. Drugo noč so skrivnostno skrinjo zanesli ven. Strašilo je pa še vedno, s.imo na drug način. Kar naenkrat potegne skrivnostna sila odeje raz vseh postelj v čumnati in sosednji sobi. Zojiet luč, zopet pregledajo po vseh kotih, pa zapazili niso ničesar. Komaj pa so z.i nekaj časa zaspali, se vsuje po sobi pesek, nato pn med grba-stanjem in cmokanjem prifrči 7. vso 4i'o v sobo čevelj. »Jas sem hudič, da veš!« 0 teh nenavadnih dogodkih so Dragmanovi obvestili svoje sosede. Postalo jih je namreč že kar močno strah, ker je nevidni »duh« dan za dnevom počenjal vedno večje norčije. Gospodinji je šla celo nekaj večerov spat k sosedovim v vasi, miroma na Pristavo domov, odkoder se je lan-ko leto primo-žila na Polhovico. Da bi strah odgnali in da bi Dragmanovim dolge noči okrajša!-, so se sosedje ponudili in prišli zvečer v vas. M.ifjO in fantje. Pa strah, oziroma nevidni duh se jih ni ustrašil. Slišali in občutili so isto, kar prejšnje večere domači. V soboto večer pa ie prišlo že kakih 30 mož in fantov iz Gradišča. Maharovca in Polhovice. Pa zopet ista komedija. Še več! Ceviji i,, frčali izpod postelje, pesek se je vsipal med uleležence, ropo-tanje in razbijanje je bilo pa še '-ečj°. Duh je celc gosjiodinjo prijel z rokami po obrazu in položil roko na ramo. Prestrašita se je in an vso moč za-vpila. Pogumni so začeli stavljati na nevidnega luha razna vprašanja. »Mi smo ljudje, krierjuni, otroc božii, ki veruiemo v Kristusa, kdo si pa ti?« Tri- krat so tako vprašali in na tretje vpra\anje odgovori duh med silno tihoto: »Jaz sem hudič, da veš!« Oglasi se zopet eden izmed pogumnih, ki je stal pri peči: »Kaj delaš tukaj?« In duh mu exlvrne: »Ti pri peči pa kar tiho bodi in se pazi, ko boš šel domov!« heveda je vse navzoče obšel velik strah I Kako tudi ne, če sam satan iz j>eklu govori in grozi! Začeli so moliti. Po molitvi »sveti nadangel Mihael«, ki se moli po tihi sveti maši, je nevidni duh po besedah »satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo pomočjo v pekel pahni«, precej močno in razločno zaklical: »No, sedaj pn grem U Večina udeležencev je potem odšla domov, tisti |>a, kateremu je nevidni duh grozil: »... boš videl, kaj bo, ko beiš šel domov«, je počakal, da se je pričelo daniti nedeljsko jutro. Hitreje kert bi vest poslali po radiju, 9e je ve« dogodek sobotnega večera razširil med ljudstvom. Ze po poti k jutranji maši je vse govorilo o tem. Še bolj sevenla j>o maši. Oklioi pred cerkvijo se ta dan niso veliko slišali, ker se je ves pogovor sukal o skrivnostnem strahu. Najrazličnejši komentarji so se čuli. Sam - bognasvaruj« je prišel, kaj bo, kaj bo! Celo neverjetni Tomaži so zmajevali z glavo in premišljevali. Pa so pričeli kar drug za drugim govoriti; Zvečer se hočem sam o vsem prej>ričati na licu mesta. Do 500 mož in funtov na Polhoviei Ze proti večeru so od vseh strani prihajali radovedneži, ki bi radi videli, kakšen je ti*!i skrivnostni duh, ki ne da miru in pokoja ljudem. Tudi Vaš dopisnik se je hotel na lastne oči prepričati, kaj prav za prav straši Ko se je naredil mrak, je bila hiša že polna, pa so prihajali še in še: bližnji peš, daljni na vozovih. I7. bližnjih vasi so prišli skoraj kar vsi fantje in možje. Zastopani so bi!i inenda tudi vsi stanovi, tudi svetna in duhovska gosjioska. Hiša in veža je bila natrpana, da se ni dalo ganiti. Vsi drugi pa ee> stali zunaj hiše. Naval je bil tak, da bi človek mislil, da bodo hišo spod-neeti. Računa se, da je bilo oel 500 do 600 udeležencev. Vse je pričakervalo, kdaj bo duh začel во-pet rogoviliti, tolči, grabastati, cmokati in govoriti. Strah razkrinkan Malo pred osmo smo vsi skupaj opravili večerno molitev, sveti rožni venec. Pastir je šel spat kot jx> navadi v čumnato. »Luč ugasniti!« se glasi povelje. Vse utihne in prisluškuje. Nekaj hipov grobna tišina. Nič. Pa se izmed množice nekdo oglasi: »Preveč nas je, pa se je duh zbali« — »Duh, Če je res duh, mora ne glede na množico svoje storiti!« mu seže v beseelo drugi. Zopet tišina. »Pesst! Pssst! Je že začel, se že nekaj sliši,« miri tretji. In re*s se iz čumnate zasliši neko zamolklo cmokanje, nakar prifrči čevelj enemu na čelo, drugega pn zadene v koleno. Takrat pa haio! Kdo si? Pes si! Capin sil Povej, kdo si! In so oglasi zamolkel glas: »Jaz sem hueli-i-ič!« Takrat pa se oglasi g. kaplan: »To je glas pastirja Mirkota, ga dobro poznam, saj je hodil več let k meni v šolo v Orehovico. Prižgite luči« Takrat se [ki razvije živahna debata : eni so pritrjevati, drugi zmajevati z glavo, da je to ncmeigoče. Zoj>et se je glasilo povelje: »Fanta na peč, bomo videli, če bo duh tudi potem delovat.« In re* je še enkrat poskusil vreči nekaj |x*ska. pa ga je zagrabila roka udeleženca iz Šmarja in to preprečila. In še se je glasilo drugo povelje: »Fanta v Čumnato, jaz grem pa z njim ležat na posteljo, bomo videli, če bo pextem kajt« ln se je egodilo lako, da »nevidni duh, senzacionalni strnh« ni stopil nič več v akcijo, čeprav eo sa nekateri še do polnoči pri-Sakovali... Koniekc ja Ljubljana 99 Elite" Preftermna nI. 7—9. priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo _damskih in moških plaščev ter oblek. Otroci dolarskih milijonarjev Slike iz življenla teh siromačhov Vzgojitelj ameriških milijonarskih otrok Jamee Noti le Gifford piše: Izmed številnih milijonarskih otrok, ki sem j'h v teku let vzgajal. je bil |>ač najtežji slučaj onega -dinnajstletnegd dečka, ki je siino-val skupaj s svojo materjo v ra/.košnein kopališču Kloride. Sezonu se je ravno končttval«, ku sem prevzel njegovo vzgojo, ker je zopet «den številnih vzgojiteljev obupal nad ujm in vrgel jiu-ko v koruzo. Ta fantek, recimo John je bil izredno slabo vzgojen kljub cen vrsti vzgojiteljev, ki jih je že imel. in kljub dobri šoli v Newyorku. ki jo je zelo neredno posečaI in ki ji torej ne moremo pripisovati krivde UH žalostnem rezultatu. Govoril sem z njegovo materjo o njem. »Kaj naj storim. Mr. Gifford?« Pogledala me je, ležeča v pesku na olwli, iz svojih lepih, vijolioastoplavih oči. Bila je in je še zelo lep« žena. »Njegov očim noče slišati o njegovi vzgoji, jaz sama pa ga ne morem prisiliti k pokorščini. Je pač tako slabo vzgojen.« Kant je bil zelo samovoljen in muhast. Marsičesa sem gu odvadil, toda vseeno je bilo težko z njim shajati. Nekoč je dejal svoji materi pri luncliu. naj drži jezik za zobmi. Prosil sem ga tedaj, naj zapusti sobo. Ker se je obotavljal, sem se dvignil in dejal, da mora pač iti on ali pa grem juz. Tedaj jc šel Po pre-skušnjah sem ga /upuščol z razdrmunimi živci in z občutkom pora/a. Ta mladič bo čisto gotovo |H)sta 1 promiuenten mož. Kontroliral bo milijone in obvladoval življenje mnogih ljudi, ki so odvisni cul teli milijonov. Težko je samo misliti na to! Najzanimivejša je varčnost teh milijonarjev, Človek se navadi pri njih na papirnate prtiče, na pičle poreije in na navadne rjuhe čez posteljo. Toda je še slabše. Najhujše, kar sem vide! glede varčevanja težike milijonarske družine, sem doživel na nekem resnično čudovitem podeželskem posestvu v bližini Newyork«. Ljubezniva gospodinja je poklicala v moji prisotnosti delikatesno trgovino, ki je ležala samo par korakov od vrat njenega parka. Telefonirala je v moji prisotnosti najbrže. da bi mi dokazala, kar mi je nekoč preje pripovedovala, da čuti veliko nagnjenje do go«|Hidin js-t va. Dama mi je med drugim pripovedovala, da svojo spalnico vedno sama pospravlja: »Misel, da bi služinčad prestopila prag moje sobe. me dela lioluo.« V istem trenutku je prišlo dekle, obloženo z metlo in s cunjami za prah. iz sa n k rosa nk t ne spalnice. Dama je telefonirala: »Dn. pošljite mi dva funla kavine mešanice... Vi ne veste kaj je kuvina mešanica? Mislim najlabšo vrsto. Ce imam dobro kavo jo pije moja služinčad toliko, da tega moji izdatki ne zmorejo« Še istega večera je pri večerji stal na miz,i krasen otvodouiet iz sekta: v bazenu, kamor je sekt padal, so ležali izbrani, redki sadeži. Pred leti so priredili neko kopališče na Floridi nalašč za vzgojo niilijoivnrskih otrok, ki so jih v velikem številu pošiljali tja. Prebil sem štiri semestre v tem kopališču in poučeval milijonarske otroke v prav majhnih razredih. Deloval sem v resnični šoli za otroke bogatih ljudi. Eden mojih varovancev je bil ljubek dečko knkih devet do deset let. Nekoč sem vprašal njegov razred, katere so tri najvažnejše stvari življenja. Unnl sem, da bodo še vedeli, ne ni reč: živež, obleka ili streha nad glavo. Moj fantek se je javil in dejal, da lahko x>ve najnujnejšo reč. ki io v življenju potre-ujemo. In povedal je: »Parfum!« Dečki so se zasmejal!. jaz pa sem presenečen pogledal dečka v oči in videl, da se ne šali. Vedel sem. da te vrste fantje prežive vso svojo zgodnjo mladost v družbi svojih guvernant in vzgojiteljev ter drugih odrastlih ljudi ter so znto preveč zreli. Zato sem mu mirno dejal: »Ali res misliš, d« brez rmrfuina ni mogoče živeti?« — »Saj nisem mislil n.ase. poskušal sem misliti na odrasle.« — »Pa vendar ne misliš, da je parfum za odrnsfle liolj potreben kakor pn jed?« — »Sedaj uvidevam, Mr. Gifford. da nisem imel prav. Vendar pa mislim, da bi moja mama lažje živela brez jedi kakor brez parfuma« Ta odgovor sem pozneje ob priliki povedal njegovi materi, ki se je temu prisrčno smejala ll-letni f n 11+ št, iz mili јопатчке rodbine seveda, je večkrat ra mil in I pouk. Nazadnje sem mu dal s seboj listek domov, n« k Mer cm sem napisal vse, kar je fant v zadnjem času napačnega napravil. Velel som mu, naj da listek podpiauti mami ter mi ga drug dan vrue. Drugi dan mi prinese podpis svoje vzgojiteljice. Nisem bil zadovoljen: »Ali ti nieem povedal, da moraš prinesti podpis od mame?« Fant je začel jokati: »Saj sivoje mame že teden dni nisem videl.« Živel je z njo r isti hiši. pa ves teden ni vide! svoje matere. In ta ženska mi je neštetokrat pripovedovala, kako ljubi svoje otroke. Nekoč sem opazil, d« je eden milijona r-jovih sinov nicd poukom žvečil knvčuk. Vprašal sem ga, če sedaj končuje svoj zajtrk «li pa pričenja obed. Dečki so se kajpada zn smejali, fantič pn mi je resno odgovoril: »Oprostite mi, Mr. Gifford, moj« budilka me ni pravočasno zbudila in zato nisem imel čas« v omari poiskati si kaj za zajtrk.« Ta fantek, sin večkratnega dolarskega milijonarja, ki ui bil še II let star, je bil že navajen, da ga je budila budilka in da si je sam iskat zajtrk po omari, med tem, ko njegovi starši niso imeli ne skrbi ne denarja, da bi bili fantu poskrbeli topel zajtrk. Pač pa sem videl sliko njegove matere večkrat v časopisih med poročili o vseli zimskih in poletnih »porinili in družabnih prireditvah. Fantek je bival v hiši kakor nn/,nonce. Nihče se ni brigal zanj. da hi se bit mul. vnl Njegova ušesa so bila vedno umazana. Večkrat sem çn |x>šilj'tl domov, ker jc bil tako umazan, pn ni vse nič pomagalo, ker se doma ni za fanta nihče brigal. Imel som drugem ll-letnegn dečka, ki se je vsnk dan pripeljal v šolo v velikem luksuznem avtomobilu, katerega so starši kupili nalašč zanj. Tudi ta jc bi! vedno zamazan Po-trpel »em, dokler sem mogel, ko pa je nekoč prišel v šolo v le preveč umazani srajci. sem gH zapodil domov. Vrnil se je z uiateriiim pismom: »Moj fant se ne sine prevzeti. Ce je srajco pom-izal, jo nioru nosili taiko do konca tedna.« Srajca je bila |«i umazana že v sredo. Nekoč je prišel k meni oče onega mojih gojencev in mi je rekel, da ne pusti, da bi njegov sin delal daljše vaje v pisanju, da bi si /boljšal pisavo: »Ko bo odnistel. mu sploh ne bo treba pisati. Si bo že luhko plačal koga, ki lxi mesto njega pisal.« Ti milijonarski fantiči imajo včasih dosti smisla za humor. Nekoč sem prišel na dvorišče, ko so ravno bili v najhujšem pretepanju in boksanju. Rnzgnul senu jih in potem strogo zahteval pojasnila. Povedali so mi: »Oh, saj ni bilo nič!« Le ta-le Sam govori vedno tako učeno in izobraženo. Hoteli simo vedeti, če bo pozabil svojo slovnico, ako ga dobro premla-timo.c Ni je pozabil! To se ima zahvaliti svoji dobri materi, ki g« je vzgojila z« gentleman«. Ti ljudje, o katerih s°m prepovedoval, imajo skupaj mnogo stotin milijonov dolarjev. Toda premnogo njihovih otrok posurovi in telesno oslabi. In vendar bi morala biti vzgoja milijonarjevega otroku prav tako važna kakor vzgoja prestolonaslednika. Očetje se potem pritožil jejo: »Povejte mi le, zaka j moj »in ni nič prida? Saj sem mu vse dni. jaz sam spočetka nisem nič imel in sem vendar imel uspehe v življenju.« Skušal sem jim do'ixivedati, pn me navadno niso razumeli. Ti očetje in te matere svojim otrokom res niso dali ničesar. Preskrbeli so jim sicer dragega ooirka v sipor-tu. niso jim po dali ne oni ne kdo drugi razumevanja za svet in življenje ter sočutja do soljudi. Jajčjš veï.Uan Jajce, debelo kot peet je pred sedmimi dnevi znesla dve leti stara putka. Jajce telita 180g, visoko je Ocm, široko pa 5 cm. Srečni lastnik tega edinstvenega eksemplarja je posestnik Ivan Lešnijak » Z bi Istočasno za dan in roč ... je NIVEA-CREME naiv?žieiša ses'avina El'CFKIT, ki pos e'u e rego ko*e, goča Nivea Creme, da prodre globoko v kožo, ne rta bi osla,.j| na ovrsini blesk. Podnevi Vas varuje ta vsesana k,fnn pred trpkostjo slabe a vremena in nadomešča maščobo, ki Vam o izloča veter in neug- i no vreme, ter ohrani« kožo m»hko n pPčno. Ponoči de uje Nive« Creme na ta n čin, da osvežuje In krepi polt in dobite tako sve in m a los ni izgled. Nadomesti ne morete Nivea Creme niti z naidra/jimi hiksu/nimi »renm m i, ker ni nobene, ki bi vseb vala EUClRIT, ki varu e tkivo koj.e >n osveîuie, na čemer sloni vse yiesenet-lj vu blago iičii kovanje Nivea Creme. Škatlje po Din 5'—, tO - in 22—, tube po Din 9'— ln 14'—. Proizvaja v Jugosavlil: ugiist. P. PeicrsdorI & Oo. d. t. o. j. Maribor, Gregorčičeva 24 I z'et Jadranske Straže Kdor je bil lansko lelo o binkoštih z Jadrat sko stražo ua morju. lil in I rogir. temveč v naSn niorsKa kopa'išča na severnem Jndrauu. Premnogo je članov JS. ki niso imeli pril-ke, ogledati si ven naša letovišča severnega Jadrana. [>osebno jadranskega b sera H a b a. Ob'astni odbor JS je |x> mnogem razmišljiuiju sklenil pojieljali udeležence na oioka Krk in Kub 1er v okrožnem potovanju na obal savske banovine v Crikvenico in Bakar. Posebna ekse-kutiva je s [MTd|>riprnvami gotova, vodslvo izleta pa je poveril oblastni odbor JS kol lan.i g pro'. Franju Siru. ki bo z Inforinseijsmi udel. žencem radevolje vedno na rnzjiolago. Izletua pisarna JS bo v \'ogelui u'ici 3. Ker pogajanja » hoteli in Jadransko plortdbo še nisr, zaključen«, ni mogoče dane« podati jxxlrobnegn načrta, pač pa izdatno lahko le osnutek binkodtnega potovanja. Okrožno jHitovanje je Ireiiutno projektirano na iste doi kot lansko lelo. lo je: dan pred b>nk< šlini. oba biokoštna jirsziiika in dan fxi binkoštih ter izgubo na ča»»u ta vožnjo na Sušak in nrzaj v Ljubljano. Proga jia bo prili'no sledeča: Ljub'jnna — Sušak—Trsat (kjer bodo izletniki po zajtrku la'ko pria-fMvovali sv mai') —Omiinlj- Nivice M-tinskn —Glavotok —Krk Aleksandrovo-- Hiška — Rab— Lopar—Senj—Novi-S' lce Crikvenica Kraljeviča — R*knrnc Pakar—Sniak —Liubljma. (Pristanek na Krku, Aleksandrovem. na Rabu, v Crikveinici in v Bakru.) Kor ie lo okrožno potovanje izven stalnih prog parobr'dov Jadranske plovidbe. si ne more jx sa-mea.-ik ogledati omenjenih letovišč sam v tako Legenda o sv. Jožefa Bil je trd dan v nazareški hišici. Zadnje delo, ki ga je bil sv. Jožel izvršil, majhno otroško skrinjico za sosedovo hišo, je ravnokar deček Jezus odnesel sosedu. Sedaj je delavnica prazna. Sv. Jožef nima nobenega dela več. In zima je pred vratmi^ Sv. Jožef sedi poln skrbi na majhnem stojalu v kot i' svoie delavnice, svoio trudno glavo podpira z žu-Ijavo desnico. — Kai bo sedaj? Marija, njegova skrbna žena, gleda skozi razpoko v vratih v delavnico. Sedaj je zadnje delo dovršeno — ali bo deček Jezus prinesel za to boren zaslužek? Nobene drobtine kruha nima več. Nobene kaplje mleka ni več. Ce pride njen božji otrok v otroški brezskrb-nosti domov: kaj naj mu da jesti? In tudi sv. Jožefu še danes ni mogla pripraviti nobene jedi, kako mora biti lačen! Tiho se je vrnila v kuhinjo, kjer je s težkim, ranjenim srccm molila tiho k svojemu Bogu. Dolgo je tako molila. — Temno je že postalo v hišici; zadnja žerjavica na ognjiiču je ugasnila. Tudi sv. Jo/ef se je prebudil iz svojega skrbi polnega sna. Vrata so se tiho odprla, in pred njima je stal v polni svetlobi deček Jezus. Njegova lica so še žarela vsled igre s sosedov'mi otroci. »Ali si dobil denar — otrok?« je ljubeče vprašala Marija. Na obrazu sv. Jožefa se je pojavil zadnji žarek upanja. — »Da, — denar — to »em dobil, — tam je sedel ubogi, slepi revež popolnoma zapuščen In lačen — temu sem dal denar v njegov stari klobuk!« —■ h kota, kjer je sedel sv. Jožef, je prihajal dolg globok vzdih. Marija je položila roke na svoie srce, ki Je glasno utripalo, in odšla tiho. Mofoče bo še kje našla kako posušeno skorjo kruha! Deček Jezus pa je brez skrbi stekel na dvorišče, od koder je prinesel v svojem vedrcn lepega rumenkastega peska Vsedel se je k trudnim nogam sv. Jožefa in vesel delal s svojimi rokami majhne blesketa'oče se kupčke iz peska. In Jezus se je igral in igral. Ko je sv. Jožef pogledal, j* naredil okoli njega peščene hlebce. Truden nasmeh je prijel na ustnice sv. Jožefa — kruh iz peska! — toda tega kruha ni mogoče jesti! — in v svojem srcu je mo'il in prosil /a krtih. V svojem otroškem veseliti nad posrečeno igro je deček Jezus ploskal in ploskal s svoiimi rokami. — ln glej, ko je sv. Jožel pogledal — ležal je ob njegovih nogah namesto peščenih kupčkov lep svež kruh. boliši kakor bi ga mogel kje kupiti! Sv. ložef je globoko presunjen pokleknil in zahvaljeval Boga. Avs rila iitelersko S oviti zdravilni vrel i, moderne zdruv lue na|irave Odlični zdravilni u*|iehi pri kslarШ. oslini, em hys ma. tin eznlii srca Najlepše okrevališče Panatlfa ud l>in «s-— »«lie sovJ e od tO aprila do oktobru kratkem času še manj pa, da bi ostal dva dni na Itiibu. Zalo je jxiloviinje j*ri poroči ji vo za vsakogar, ki bo lahko združil is-tu s kratkim letovanjem dveh i/n pol dni nu najlepši točki našega morja, ki se po vsej pravici imenuje biser Jadrana. Moramo objavili ludi sklep oblastnega odboru JS. da mora [)os»tnik pni vpisu plačati EOodsMno vozni no. Razlog za la sklep je dejslvo. da so lani nekateri |iot-nilri preklicali svojo udeležbo tik |>red odhodom vlaka in nekateri s? niso udeležili izleta, ne da bi prekl;cnli prijave; odbor j>a je moral nositi zanje vse stroške, ker je moral jilač-ti vožnjo in prehrano naprej. IzMni odbor bo storil vse. kar se bo dalo sfn-riti v korist izletuikrni. da jilm oskrbi baš tako udobje in prijetno ugodno»! ko lani; želi pa, da so priglašene! točni v svojih prijavah, odjavah in plačevanju. Cene ne bedo prekoračile lanskih; sicer pa namerava izletu i odbor za letos ustvariti enotni — prvi razired — in posebni razred za |x>-mladek. Oblastni odbor JS, Ljubljana. Samoumor na no^ooabšču Središče ob Dravi, 17. marca. Snoči se je z bliskovito naglico razširi'" vist, da se je okoli 6 zvečer uetrelil na pokop sču v Sred'šču s staro pištolo-dvocevlco 23 kiten sin mal. posestnika Franc B r a č u n , doma iz Hajdine pri Ptuju. Preišn.H dan se je z jutranjim vlakom pripeljal v Ormož, kjer ga je Č- kala njegova izvoljenka iz Koga. kamor sita nato tudi odšla. Že med jx>t,jo je sjiraSeval. kje je pokopaliiš'e. da se bo ustrelil, ker mu doma ne dajo »čez« in mu ne pu""te se ženiti Naslednji dan pn sla se mudila v Središču, kjer je ona nastopila s'užbo pri nekem posestniku. Nato sta odšla oba še v gonilno, a proti šesti sta že bila na cesti Spet je jel spraševati po pok7.ne odbornike. Odbor je razpravlial tudi o ob*iTisWh potih. Za vzdrževanje leh cest ie bi'a nekaterim občinam jx>-deljena primerna po I pora. H koncu pripeminiamo. d,a je večina nafcih cest v orecel sl->h"m stanju, radi tega bo imel cestn' odbor precej dela. V Sioržtčevem krat'e si vu Visoko nad Bobnim vrtom pod Storžtfem kraljuje v svoji tihi domačiji, ea.in s svojo druži niča, naš dobri znanec g. Peter K a rn i čar. Pot do tja in na vrh Storžiča je prav dobro markirana že od savskega mosta v Kranju čez Kokrieo, Spodnjo Belo, Žablje in Babni vrt in jxisitavljcne so tudi potrebne orientacijske tablice. Skoda, da ni planinska podružnica v Tržiču zaznamovala te stare, lepe, najkrajše in splošno rabne poti v Knafcičevi karti Karavank, kar naj se upošteva pri drugi ivb.ji. Mirno Karničarjeve hiše se je povzpel že marsikateri planinec v božansko kraljevo Storžiča. Poi Karničarju se je pokre|>čal navadno i okusnim planinskim mlekom, ki mu ga je nudila nie^ova hčerka Micka ali Tinčka; zakaj |>o! od tu dalje, na vrh Storžiča, je sicer lepa, a silno strma in naporna. Tudi na njegovem dišečem planinskem senu se je marsikdo odpočil čez noč. Na iniciativo našega vrlega planinca Avrellja Rojea, ki ima svojo domeno v Sioržiču, se je odločil odbor podružnice Sf4) v Krmju, da odjire v nmti tihem kotičku svojo plau!<4)Ko postojanko pod imenom »Karničarjev doi-к pod Stcržičem. Priprave so že v teku in g. Kaiipčar je tudi že pristal nn dane splošne pogoje; » kratkem se sklene i rjini [Kilrebna pogodba »Karničarjev dom« pod Storfcičem bo oskrbovan vse leto knkor druge planinske postojanke. Na razpolago bodo tudi krasne planinske razglednice iz kraljestva Storžiča. Turisti se že lahko sedaj po-služijo sjxmiinske knjige iu štampiljke z naslovom: »Karničarjev dom« pod Storfcičem. Uvod v spominski knjigi se glasi: »Podružnica SPI) v Kranju je nab.av.Ma to spominsko knjigo vsem planinskim tovarišem, ki obiskujejo Storž.Ič in uživajo sosln-ljuble g. Petra Kar* ničnrja, da ji bo ovekovoče-n v njej za pozm-jše čase e.jwimin na prijetne dožiivljaje. ki jih m o roi doživeti v tem delu naše lepe Ooren.jeke.« Planinci, požurite se do nove planinske postojanke, kjer vas bo poz«! rn vila gostoljubna domačija çospoda KarničarjaI Smučarji, poskusite svoje I spretnosti na Knrničarjevom prostranem travniku i tako! nad novo postojanko! Smuka Je tam idealna! Živila naša nova planinska vostojaaluk Ljubljana Blagoslovljeni dnevi sv. misijona Ljubljana, 18. marca. Dosedanji krasni uspeli sv. misijona v Ljubljani mora iz srca veseliti vsakogar, kdor si želi in mu je mar povzdiga verskega življenja med mestnim prebivalstvom. Ena župnija sc kosa z drugo, kje bo misijon lepše uspel in kje se bo bolj poznala verska in moralno obnovitev ljudstva. Posebno k večernim pridigam po lita-nijah je dotok prebivalstva tak, da največkrat v župni h cerkvah ni prostora za vse, ki bi se radi udeležili pridig. V stolnici pridigajo, kakor smo poročali, g. lazaristi, in sicer Ludvik Savel j, Aleksander Martelanc in dr. Jakob Žagar. Jutri, na praznik sv. Jožefa, l>o spored sv. misijona ta : Olj 5 lx> tiha sv. maša, ob pol 6 pridiga g. Aleksandra Martelanca, ob pol 10 pridiga, pri kateri bo prebrana poslanica nadškofa dr. Bauer ja o zatiranju versike svobode naših narodnih bratov, ob tO slovesna pontifi-kalna maša, po maiši pn bodo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom litanije sv. Jožefa s pripadajočo molitvijo, ob pol 12 bo tiha maša s kratkim misijonskim nagovorom, ob pol 4 bo sv. križev pot, ob 4 pridipa dr. Jakoba Ža ga r-ia, nato slovesne pete litanije, zvečer ob 7.45 litanije sv. Jožefa, nato misijonski govor voditelja misijona v stolnici g. Ludvika Šavlja. Ob delavnikih pa so pridige: ob pol 6 g. M a r-t c lan c, ob pol 4 g. dr. Žagar in ob osmih g. Ša v e 1 j. V frančiškanski župniji vodi misijon p. Teodor Tavčar z Viča, misijonarja pa sta še n. Gotfried P loj z Viča in p. Dominik Na-b e r n i k iz Maribora. Spored sv. misijona: Zjutraj tiha sv. maša. ob pol 6 pridisa p. Dominik Nabornik, ob 9 p. Frančišek A č k o, ob 11 p. Hadrijan Kokolj, pri tej pridigi bo prečitnno pastirsko pismo nadškofa dr. Bauerja, nato pa bo sv. maša, pri kateri bo društvo »Sloga« pelo starosloven-sko sv. mašo, ob ]x>l 4 popoldne bo sv. križev pot, nato misijonski govor p. Teodorja Tavčarja, nato pa litanije sv. Jožefa s predpisanimi molitvami, ob 7.45 bodo litanije z blagoslovom, nato pa misijonski govor p. Gvida Ran ta. Ob delavnikih pridiga navadno ob pol 6 p. Gotfried Ploj, zvečer po Iitanijuh pa p. Teodor Tavčar. Kakor v vseh ostalih župnih cerkvah, tako je tudi v frančiškanski cerkvi posebno velik obisk spoved,nic. Spovedniki spovedujejo te dni neprestano po 12 ur na dan. Danes pa je vsak spovednik spovedoval še po več ur. V trnovski župniji vodi misijon g. sune-rior lazaristov Alojzij Pohar iz Celja. Poleg njega pa je misijonar še lazarist g. Mat. Čontala iz Grabelj. Jutri na praznik bo ob petih Dr. Dani Io Makaron - 30 let predsednik odvetniške zbornice """ Dne 17. februarja je poteklo 30 let, odkar Sastni doktor ljubljanske univerze dr. Danilo Ma-jaron nepretrgoma predseduje odvetniški zbornici. • Ob' tem brez dvoma velikem jubileju so jubilanta v deputaciji obiskali odvetniki dr. Janko Žirovnik, dr. Maks Pire in dr. Vladimir Ravnihar. V imenu zbornice so mu iskreno čestitali in se zahvalili za njegovo tolikoletno požrtvovalno delo na tem odličnem mestu. Želeli so mu, da bi še vrsto let vodil zbornične predsedstvene posle. Jub lant se jim ie za ljubeznive besede prisrčno zahvalil. — Tem čestitkam in željam se pridružujemo tudi mil Ltubka cerkvena umetnina V oknu Jugoslovanske knjigarne je razstav-(Jen oltarni prt za Ljubno v Savinjski dolini; delo šolskih sester v Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški po načrtih arhitekt, šole prof. L Vurnika na ljublj. tehnični fakulteti. Delo vzbuja med gledavci veliko pozornost. Izredno pestro in živahno je, dasi oblikovno zelo preprosto. Sredino tvori zlato ime Jezusovo v živahno razgibanem, linearno obdelanem krogu. Stranski deli so okrašeni z enakimi kolobarji, le da je njih sredina izpoln ena z motivom ognjeno rdečih golobčkov z ogn enimi plamenčki nad glavicami. Vmes so uvezene ljubke rozete, rob pa je okrašen z dekorativno ra^plete-nimi trikotniki. Vse delo ima poleg slikovite de-korativnosti še globok simboličen pomen: Krog bele sredine z Jezusovim imenom kriliio z lahnimi perotmi ognjeni golobčki — so znak sv. Duha, ki je Duh ljubezni. To ognjevito ljubezen, ki naj naša srca z njo prihajajo sv. Rešnjemu Telesu naproti, še bolj poudarjajo goreči, močno razgibani plamenčki. Lahko pa se vzamejo golobčki v staro-Icrščanskem zmislu: kot naše duše, ki kot krotki golobčki obletujejo veliko Skrivnost, hranjeno na naših oltarjih in v neomajni, koprneči ljubezni pred skrivnostno zakritim Zveličarjem drgetajo. Krog J. imena plava vrsta rdečih, zlato preve-renih kron, ki jih naša ljubezen spleta Kristusu Kralju. Umetnina je prečudno domača, pristno slovenska, in vendar ni uporabljena niti senca kakega tako zvanega «narodnega motiva«. Je pač izliv globokega notranjega umetniškega čuvstvova-nja, ki ga nikakršno brezmiselno ponareianje in samo s hladnim razumom zajeto posnemanje zbranih in izrabljenih misli iz usahnule ljudske umetnosti ne more nadomestiti. VinsMa afera zaenkrat končana Ljubljana, 18. marca. Za danes je za enkrat vinska afera, ki je vzbudila toliko prahu v naši javnosti, končana. Zadnji sodi pokvarjenega vina, ki je bilo odpeljano z glavnega tovornega kolodvora, so se vozili popoldne in nato so začeli s čiščenjem vagonov. Vagoni so bili dani na razpolago dunajski transportni tvrdki Melzger, ki iih je dirigirala na gotovo postajo. Potreba bo, da se cisterne v vagonih temeljito očistijo. Treba je še enkrat ugotoviti, da je bilo vino v Inozemstvo odposlano kot zdravo. Zadevni sklepi za nakup ogromne količine vina v Ba-natu so bili storjeni na tržaški borzi, ki je sedaj merodajna za vse pravde, izvirajoče iz kupčije tega vina. Danes popoldne se je sestala komisija, ki je sestavila obširen zapisnik o prodaji tega banat-skega vina. Prevzem vina po interesentih je bil v splošnem izvršen v redu. Včeraj med opoldanskim odmorom je bil velik naval raznih ljudi na sode, da bi dobili kako količino vina v svojo last. Navalilo je okoli 200 oseb in je bilo nadzorstvo primorano, da je poklicalo policijsko straio na pomoč Policija je prijela 12 sumljivih oseb, ki so se deloma totalno opile in deloma razgrajale Bile so večiidel oolici'sko kaznovane. Nekatere osebe pa bodo izročene sodišču. tiha sv. maša, ob 6 pridiga g. Čontala, ob 9 g. Pohar, popoldne ob pol 4 bo križev pot s pridigo g. Čontala. Zvečer ol) 7.45 bodo litanije, potem pa pridiga g. Poharja. Pastirski list nadškofa dr. Bauerja bo prebran do-poldne. Ob pol 4 popoldne pa bodo molitve. Obisk sv. misijona ie tudi v trnovski župniji nadvse zadovoljiv. Posebno zvečer je cerkev nabito polna in ljudje stoje celo na pločniku. Tudi sv. spovedi se trnovski župljuni marljivo udeležujejo in imajo spovedniki izredno mnogo dela. V šentjakobski župniji vodijo misijon očetje kapucini. In sicer provincial p. Do na t iz Celja in patra Vladi sla v in Anton iz Ptuja. Jutri na praznik pridiga ob 6 zjutraj p. ! Ladislav, ob 10 dopoldne p. Anton, ob | pol 4 p. Ladislav in ob 8 zvečer p. Do na t. i Dopoldne pri dopoldanski pridigi bo prečitana (Kislaniča nadškofa dr. Bauerja. Popoldne pa se I vrše molitve. Tudi šentjakobska župnija po udeležbi sv. misijona ne zaostaja za drugimi župnijami in jc zlasti zvečer cerkev vedno I>olnn. V šišenski župniji vodijo misijon g. sale-z.ijnnci in sicer dr. Volčič, Kastelic in l dr. Valja v c c. Ob petih zjutraj bo tiha sv. j maša, ob 6 pridiga g. Kastelica,ob8 šolska j sv. maša, ob polit) pridiga dr. Valja v ca, i ob pol 4 sv. križev pot, ob 4 pridiga dr. Volčiča, ob 7.45 litanije, po litanijali pa pri- I diga dr. Valjavca. Dopoldne bo prečitana j poslanica nadškofa dr. Bauerja, popoldne pa se vrše molitve. V šentpeterski župniji vodijo sv. misijon ' oo. jezuitje. Voditelj misijona je p. Alojzij žužek. Poleg voditelja miši jo na ri jo, spove- j dujejo in pridigajo gg.: superior p. Tome, p. K o p a t i n in p. Raniš a k. Vsi gospodje imajo polne spovednice spovedancev in vedno polno cerkev jvoslušalcev. V Štefanji vasi vodi misijon p. Jožef .Sečnik D. J„ v Bizoviku pa p Janez Pristov D. J. — Ko bosta končala sv. misijon tukaj, bosta vodila sv. misijon v šmnrtnem in Tomačevem. Misijon v mestnem zavetišču v Japljevi ulici. Prostovoljno iu iz lastne pobude je napravil g. svet. Jan. K a lan sv. misijon tudi hiralcem v mestnem zavetišču. Misijon je trajal 3 dni ter je dobro uspel. Vsa Ljubljana živi v znamenju sv. misijona. Za inožc in žene! Može in žene posebno opozarjamo, da se jutri na praznik zvečer ob 8 vrše po vseh župnih cerkvah misijonske pridige za zakonce. To je za može in žene! Ker bo danes Mislfon in molitve za versko svobodo naših narod«ih bratov po vseh župnih ceikvah. Drevi ob 8 so v vseh župnih cerkvah misijonski govori za zakonske može in žene. Drama: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Dijak prosjak Opereta. Ljudska predstava oo znižanih cenah. Izven. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. KAJ BO JUTRI? Drama: Sveti plamen. Gostuje gospa Marija Hiibncr. Izven. Opera: Svanda dudak. Red C. Nočno službo imata jutri lekarni: mr. Trn-koezy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. KLOBUKE v na-ra'ličnej-ših. ia jnoveiših pom adanskih barvah in oblikah, t«-r razne snoi':ne klobuku in čepice nudi bogato založena specialna trgovina klobukov in čepic M rko Bogataj, Ljubljana. Stati trg 14 Cene zmerne. Solidna .jostrežba. Spre,emajo se popravila. © Kanalizacijska dela, ki so se morala vsled slabega vremena za nekaj časa pre' initi, so se zopet pričela na raznih ki njih mesta. Včeraj so pričeli na Dunajski cesti kopati glavni zbi a ni kanal, ki bo speljan od tvrdke »Balkan« po Dunajski cesti do cerkve Sv. Krištofa, odtod pa po Pokopališki cesti in mimo zasdne bolnišnice p oti Zeleni jami, oziroma Martinovi cesti. Zbiralni kanal na Dunajski cesti bo globok 6—7 metrov. Na Pokopališki cesti je bil kanal zvečine že dograjen lanske jeseni. Zdaj bodo oba kanala le še zvezali med seboj. Potem bodo na Dunajski cesti skrpali še kanal do topničarske vojašnice in dalle v vso tamkajšnjo okolico. Ta glavni zbiralni kanal bo podaljšan tudi proti Šiški in po vsem Bežigradu. 0 Nova velika ga aža v Ljubljani Včeraj so pričeli ob Dunajski cesti na svetu Kmetske posojilnice kopati temelje za veliko moderno avtomobilsko garažo. Garaža bo imela prostora za več desetin avtomobilov ter jo gradi tvrdka Jugoavto. Gradbena dela je prevzela I jublianska gça Ibena družba. Poleg garaž bodo tamkaj sezidali tudi več modernih mehaničnih delavnic. Kakor znano, je bilo gradbeno dovoljenje za garažo izdano le pod pogojem, da Kmetska posojilnica to fronto ob Dunajski cesti v treh letih pozida s piimcrnimi stanovanjskimi hišami. 0 Z regulacijo Ljubljanice prično že po Velik! noči. Kakor znano, so po tôt discrimina rerum poverjena regulačna dela na Ljubljanici gradbenemu podjetju Ing. Dukič in drug. Podjetje je že pričelo voziti na prostor pred Mayerjevo hišo, ki je bila nekdaj last A. Peska, na Marijinem trgu, različen gradbeni materijal, v prvi vrsti stavbni les. Staviti so tudi začeli na betoniranem delu nabrežja leseno barako, ki bo služila za pisarno. Pravijo, da bo gradbeno podjetje z regulačnimi deli pričelo že po Veliki noči. © Obsojen, ker ni označil een. Na prijavo mestnega tržnega nadzorstva se je včeraj ob 9 dopoldne vršila pri okrajnem sodišču razprava proti mrsarju A. V., ker ni označil cen mesu in je baje ludi navijal cene. Po kratki razpravi je bil mesar obsojen po členu 6 zakona o pobijanju draginje na 24 ur zapora in 300 Din denarne kazni in lo s'inio zalo, ker ni označil cen mesu, dočim je bil od obtožbe zaradi navijanja cen oproščen. Prijavljen je namreč bil. da je prodal neki stranki jetra po ceni 100 Din za kilogram, dočim je bila cena 25 Din. Razprava je pokazala dn se je njegov pomočnik zmotil pri ceni, ko je stranki prodajal jetra © Tr?ni dan ia vrtnarje. Ljubljanski vrtnarji so na včerajšnji trg postavili pruv mnogo .-ve.,c, osobito nageljnov, ker so računali, da bo kupujoče občinstvo kaj rado poseglo po cveticah zaradi go-dovanja mnogih Joietov iu Jožic. Vrtnarji so imeli prav dobre kupčije in eo prodan izcedno veiiko cvetic, posebno nageljnov. Gospodinjo so se каг trgale zanje. 0 Za ali proti ločenim zbornicam? Nekako pred dvema tednoma so dobile baje vse tukajšnje obrtne zadruge okrožnico, da se izjavijo za ali proti ločenim zbornicam. Eno tako okrožnico je tudi dobila zadruga dimnikajev, ki se je na žalost izrekla za ločene zbornice, kar seveda ni v interesu obrtnikov Ne vem pa, kako se je gosnod načelnik prilastil pravice, da se je izjavil za iočene zbornice. 0 tako važnem vprašaniu more odločati le občni zbor, nikakor pa ne sam gosp. nače'nik. Zato prosim gosp. načelnika, da nemudoma p e-kliče svojo izjavo in skliče izredni oziroma redni občni zbor, za katerega je že tudi čas. Tam naj člani sami z glasovanjem odločijo, če so za ločene zbornice. Nikakor pa ne gre, da bi gospod načelnik s svojim ožjim sodelovalcem odločeval o usodi svojih članov. — Ljubljana dne 17 marca 1°31. — Janko Lipnik, dimnikarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra ceita št. 33. 0 Družba sv. Elizabete v Ljubljani ima svoj občni zbor danes, na p aznik sv. Jožefa, 19. t. m. ob pol 6 zvečer v Mari'anišču v zborovalni dvorani. Vse članice se nujno pozivliejo da se nega zbora polnoštevilno uclelež» Vab'i<-iskreno ludi vsi dobrotniki druibe i prijatelji krščanske ljubezni sploh. 0 Trije pones-ečencl. Včeraj so v 1 jublian-sko bolnišnico pripeljali tri ponesrečence. Prvi je 44 letni brezposelni ključavničar Ivan P. Ta revež se je v torek zvečer tako nalokal dalmatinca nekje v Šiški, da potem ni vedel več v Ljubljano nazaj. Na sredi Gosposvetske ceste so ga pobrali usmilieni ljudje. Revež je imel večjo rano na glavi. Kar je pa na hujše, je to da ne ve, ali ie sam po nesreči padel na tla in se pobil, ali pa ga je kdo česnil po glavi. — 29 letna Katarina Troianšek delavčeva žena iz Mengša ie v torek padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. — 6 letni Janez Piškur, sin poses'nika iz Velike Loke se e dne 14. t. m. sunil v levo oko. V bolnišnico pa je prišel šele danes. 0 Samonomoč hiš in zemlj. pos. v Ljuhliani, napreduje prav lepo, vendar pogrešamo med pri-glašenci še mnogo tistih, za katere ie bila ustanovljena. Kdorkoli izmed posestnikov hoče seVii in svoji družini odvzeti skrbi za pogrebne in s tem zvezane druge stroške, naj nemudoma prijavi sebe (potem ženo, otroke, starše). Po preavi ga odbir sprejme v seji, na kar dobi položnice za phčlo pristopnine, ki se ravna po starosti (po 1 Din do 30., po 2 Din do 40., po 3 Din do 50 starostnega leta in po 4 Din od 50. dalje, seveda za vsako leto starosti). K temu se prišteje še članarina 10 Din in za prvi smrtni slučaj 10 Din, pa poštnino. Kdor se priglasi pred 21. marcem ima pravico do polne podpore, ki znaša 10 kratilo število članov, z 21. marcem pa se začne čakalna doba, ki bo od tedaj nadalje priglašencem zmanjšala podporo. Zato: hitite komur je mar korist družine! © Oblastna strelska družina v L!ublfani obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo 22. marca t. 1. ob pol 10 doooldne, v salonu hotela »I lo-d, redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Članstvo se naproša — točne in sigurne udeležbe. 0 Slovensko zdravniško drnStvo vabi gg. zdravnike na znanstveni sestanek, ki bo danes ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice. Predava gosp. prof. dr. Zalokar o regulaciji preveč bolečih popadkov. 0 Redni občni zbor »Bolniške blntfaf ie mestnih nameščencev« se vrši v ponedel'ek 23 marca t. 1. ob 18 v dvorani mestnega načelstva Predlogi za občni zbor morajo biti predloženi načelstvu bolniške blagajne tri dni pred občnim zborom sicer se o njih ne razoravlja Občni zbor je sklepčen ako je navzoča vsaj četrtina za glasovanje uoravičenih odposlancev rednih članov. Kar'ar se jih ne zbere toliko, se vrši pol ure po določeni uri na is"em prostoru nov občni zbor z istim dnevnim reiom, ki je sklepčen brez ozira na število prisotnih glasovalnih upravičencev. 0 Ovratnike hisienično pere. svelln lika, kemično čisti obleke: Sitnene. Kolodvorska h. Vič Na Tržaški cesti so v torek zopet zastavili krampe za tramvaj ter so že prekoračili most čez Glinščico. Delo izredno naglo napreduje, ker cestnega fundameuta ni več ter kopljejo samo v ilovico. Vse moške osebe, ki so odslužile vojaški rok ter so pristojne v občino Vič. naj nemudoma prinesejo vojaške odpustnice v občinski urad. Te dni so raznašali občinski podpisovalci popisne pole ter naj posestniki in glavarji družin pripravijo vse potrebne listine. Iz občinskega gospodarstva. Županstvo je pred kratkim zaključilo obračun in bilanco za lansko leto. Iz te bilance navajamo samo nekaj podatkov. Javnih občinskih in odsekovih sej je bilo 15. Vložni zapisnik je prejel 5256 vlog. Posredovalni urad je imel samo 24 obravnav, od katerih se jih je pet poravnalo. Stavbno gibanje je bilo v občini zelo živahno ter se je v preteklem letu gradilo 50 novih stanovanjskih hiš s 107 stanovanji in par gospodarskih poslopij, vendar pa je stavbeno gibanje bilo slabe j še od leta 1929. Pojedli in popili so ohčani v letu 1930.: 1446 glav živine, in sicer 200 volov, 213 krav, 410 telet, 579 prašičev, 4 drobnice. Uvozilo se pa je 2800 kg mesa. Nadalje smo izpili 210 250 litrov vina, 89 275 litrov piva in 10 804 litre žganja. Pijača osobito žganje je padlo skoraj za 50%, ravno tako je padel konzum vina in piva kljub večjemu šlevilu prebivalcev. Vsekakor razveseljivo dejstvo. Ljudski kino pred va ia danes oh 8 ponovno »Grbec od Notredama« (Vampir). Novo mesto Odlikovanja. V soboto 14. t. m. ob tričetrt na 12 dopoldne je bil na okr. načelstvu odlikovan za zasluge g. P. Alfonz Furlan z redom sv. Save V. razreda. Odlikovanje je s primernim nagovorom izročil okrajni načelnik g. Loger. — Isti dan so bili z istim redom odlikovani tudi gg. dr. Ivo Česnik, advokat Edmund Kastelic. trgovec, Ogrič Filip, den-tist in Perko Franc, nekdanji novomeški župan. Častitamol Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, priredi v soboto 21. t. m. ob 20 koncertni večer svojih mlajših nadebudnih gojencev. Program je pester in skrbno pripravljen; pričakovati je, da se koncerta udeleže vsi ljubitelji neposredne glasbe in prijatelji glasbenega naraščaja. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki I Občni zbor Železničarske juhilejne knjižnice se bo vršil dne 25. marca ob 16 popoldne z običajnim dnevnim redom v društvenem lokalu. Svoj rokodelski praznik proslavi danes tukajšnje Kat. društvo rokodelskih pomočnikov z društveno sv. mašo in skupnim sv. obhaiilom, zvečer pa z lepo igro trodejanko »Mati in sin«. Krali kave. Francisco Schmidt je bil mo ebitl najboljil kolouizator, kar jih je kdaj videla Brazilija. Imel je 16 milijonov kavinih dreves. Iz njegove prvotne plantaže Monte Alegre prihaja posebno dobra kava, ki z dragocenimi vrstami Srednje in Južne Amerike daje mešanico kave Hag, katero poznavalci tako cenijo. Kava Hag ni samo dobra, ampak je tudi brez kofeha. Zato daje kot pristna kava največji užitek brez vsakega škodljivega učinka kofeina. Na tisoče zdravnikov vseh dežel potrju|e: Kava Hag ie za zdrave ln bolne vsake starosti idealna ktva. Kava Hag je naprodal v vseh dobrih trgovinah ( živili, dobi se pa tudi v kavarnah in hotelih. Št Ved nad Ljubljano Koncert cerkvenega pevskega zbora. V nedeljo 15. marca je priredil cerkveni pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodje Briclja koncert, ki je obsegal 18 pesmi, med njimi nekatere prav tehtne, n. pr. Adamičevo Zci.avico v moškem in FoersHr-jevo Ljubico v mešanem zboru. Prav lep uvod v koncert je bil kratek, jedrnat govor prof. Tonn-a s knezoškofijske gimnazije o pomenu petja, o njega lepoti in vzgojni sili. Jasne, izbrane besed- so navzoči kar srkali vase in gotovo moramo p -ipisati temu govoru dejstvo, da je bilo občinstvo takoj v začetku ogreto in zavzeto Krstile so se Tomč^va Majeva, Foersterjeva Ljubica, Adamičeva Barčica, Devove okusne harnionizaciie štirih narodnih pesmi; po odmoru dve Vodopivčevi cerkveni, vse za mešani zbor, ena Premrlova (cerkvena), Adamičev« Jurjcvauje in Mihelčičeva Tri ti čire v ženskem zboru. Sledil je moški zbor s Kimovčevo Morsko zvezdo In Adamičevo Zdravieo, zakliuči! pa mešani zbor s štirimi pesmami, med njimi s šentviško himno, ki jo je v prijetno harmonizacijo odel pevo-vodja Bricelj. Spored ni nudil enotne črte: pomešane зо bile svetne pesmi s cerkvenimi, umetne z ljudskimi, lažje s težjimi, nekako bolj slučajno kot stilno. Trpela je pri tem gradacija, a je morda bila ta raz-i vrstitev s tehnične plati utemeljena. Saj za [evce ni vseeno, kateri ton. načini si slede v tako obsežnem sporedu. Čeprav je bilo na sporedu več lažiih pesmi, je bilo vendar vmes dovolj tehtnih, ki človeku dvignejo glavo, napno ušesa in zbude strah, kako bo. Pa treba priznati: zvenela je Maie^a, kl je nevnrna zaradi dobršne brzine, prav gladko ;o tekla in se niti za hip ni ustavila Foer=terje^a Ljubica in prav izredno dobro je bila izklesana Adamičeva Zdravira. ki je gotovo za takle zbor presneto trd oreh. Pa kdor je hotel biti previden do tod s hvalo in priznanjem, je moral ob tem uspehu bre-z vseh pridržkov na dan z bučnim ploskanjem. So jo pa res urezali tako. da bi se ne sramovala avtorja v Unionu. Pri tej se je posebno pokazalo, da nimajo pevci niti enega koraka, ki bi ne oil zanesljiv in storjen s polno zavestjo in trdnim pocumom. Zbor je mlad. številen, 44 jih jo menda bilo, pravilno porazdeljenih na vse štiri glasove. Bržkone Št. Vid že dolgo ni imel tako močnega «bora. Faz-vesele človeka zlasti številne mlade moči, ki pojo z žarečim licem in vedrim čelom, kar nekam drzno. Zato ie temu primerno zborovo petje zelo barvito, živo. čisto v intonaciii. točno v ritmiki, le še premalo izravnano v dinamiki. To gre pa ua račun dejsva, da je zbor odpel topot svoj prvi konrert po reorganizaciji. Trpela so le nekatera mesta sk.-ene pritajenosti. medtem ko so krepko peti deli zveneli. dn je bilo kai. Posebej naj omenim zvočne base. ki jim tudi fundamenln ne manika. Če bo zbor vztrajal, se redno vežbal in bodo izsinile ludi prepogoste, neutemeliene diareze, ki rušijo arhitektonsko črto. bo zbor zavzel med ljubljanskimi okoliškimi zbori kar odlično mesto. To mu iz. srca želimo. Udeležba je bila razmeroma dobra, poslušalstvo ni štedilo z zasluženo pohvalo. Na koncu koncerta so odpeli še državno himno ki smo jo stoje poslušali. Vnetim pevcem in navdušenemu pevovodii oh lepem uspehu: Časti B. Kranj Izid šahovskega boia... V salonu hotela »pri Jelenu« se je v nedeljo jiopoldne vršila šahovska simultanka med g. Cirilom Vidmarjem in kranjskimi šahisti, med katerimi je bilo znatno število dijakov, ki jim je g. ravnatelj dovolil udeležiti se šahovske prireditve. Iz Medvod je prišlo k simul-tankl osem igralcev pod vodstvom g prof. Bemika. Igra je traiala od 2 popoldne do pol 7 zvečer in je nudila zelo zanimivo sliko moči kranjskih šahi-stov, kar nazorneje ilustrirajo številke. Igralci ostale Gorenjske se igre niso udeležili. Rezultat je sledeč: g. Ciril Vidmar je igral proti 30 deskam in je 21 partij dobil, 4 remiziral. 5 pa izgubil. Igro proti g. Vidmarju so dobili: g. prof. Marčun in dijaki: Bitenc, Križnar, Maidič in Šorli Marian. Re-mizirali so profesorji gg. Bernik, Korbar, Žagar in akademik Lojze Bernik iz Medvod. Rezultat pregleda motornih vozil. Sobotni pregled motornih vozil vseh vrst, ki se je vršil ves dopoldan pred Narodnim domom, izpričuje tole sliko: tovornih avtomobilov 46 (lani tudi 46). osebnih avtomobilov 73 (lani 75), motornih koles 70 (lani 78). Te številke veljajo za okoliš kranjskega okraja. Kdor Ima čas, naj izračuna približno vrednost vseh naštetih vozil. Streljanje v pozni uri. V nedeljo zvečer okrog 11 so v gluho tišino noči nenadoma odjeknili štnje močni streli, ki so razburili in zbudili meščane iz spanjn in so prihajali z dvorišča neke gostilne. Ko je stražnik Kette tokoj zasledoval storilce, baje gostilničarju celo všeč ni bilo in je med obema prišlo do prerekanja. Take nočne nerednosti je treba iztrebiti, vročekrvnim fantallnoin pa ne dajati potuhe. »Beneškega trgovca« bo Ljudski oder ponovil v Ljudskem domu v nedeljo, dne 22. marca ob 4 popoldne. Dosedanji predstavi sta dobro uspeli. Vsi, ki še igro niso videli, iinajo za to priliko v nedeljo. Predprodaja vstopnic v »Iliriji«. Dnevna kronika Koledar Četrtek, 1!). marca: Jožef, ženin Marije Device. — Mlaj ob 8.51 llerschel napoveduje dež in sneg. Petek, 20. marca: Aleksandra, mučenica; Janez P. Novi grobovi -J- V Žužemberku je včeraj umrl v visoki starosti 79 let g. Jožef K o š i č e k , posestnik. Kajni je bil veren krščanski mož in splošno priljubljen. Bil je oče g. stolnega vikarja iu jredmka »Domoljuba: .lož Košička. Svetila mu večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I -}■ V Ljubljani je umrl dolgoletni stavec Narodne tiskarne Janko Drol. Blag mu spomini ■f" Truovlje pri Celju. Včeraj, 18. marca, ob pol 11 dopoldne je na svojem domu v Trnovljah pri Celju umrl ugledni in obče priljubljeni posestnik, trgovec iu gostilničar Anton Fazarinc. Pokojnik je bil blaga duša, ugleden javni delavec v škofjeloški občini in osebnost, ki si je po svoji ko-renitosti znala pridobiti vsakogar. V njem objokuje svojega dobrega očeta ugledni celjski trgovec in zvest naš naročnik g. Anton Fazarinc. Pokojnik je dosegel lepo starost R8 let in je bil kljub visokim letom še neumorno delaven in skrbm. Naj pe či va v miru, preostalim pa izrekamo toplo sožalje. Pogreb bo jutri 20. t. m. ob 9 dopoldne. ■f- V Celju je umrla B;Q meko ie najboljše pitna rcleko. — Razpisana mesta cestarjev. Kr. banska uprava Dravske banoviue razpisuje na osnovi S 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora v Slovenjgradcu sedem službenih mest banovinskih cestarjev, in sicer: 2 mesti na banovinski cesti Dravograd—Slovenjgrndec: Šoštanj, in licer: 1 mesto za progo od km '28.00 do km 33.00, 1 mesto za progo od km 4150 do km 49.320, — 3 mesta na banovinski cesti Šoštanj—Sv. Vid, in sicer: 1 mesto za progo od km 0.00 do km 4.00, 1 mesto za progo od km 4.00 do km 8.00, 1 mesto za progo od km 8.00 do km 12.864. — 2 mesti nn banovinski cesti Velenje — črna — Petrovče, in sicer 1 mesto na progi od km 0.00 do km 4 00. 1 mesto na progi od lem 4.00 do km 8.2M, z odcepom cesto na Doberno ter na progi od km 0 00 do km 0.662. — Prošnje je vložiti najkasneje do 15. aprila 1931 pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjgradcu. — Dalje razpisuje banska uprava v območju okrajnega cestnega odbora v Celju službeno meslo banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti v odseku Teharje— Proseniško Sv. Primož od km 4.00 do km 0.600. Prošnje je vložiti do 10. aprila pri okrajnem cestnem odboru v Celju. — Prosilci zn navedena mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od BO let. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane iu kolkovane s kolkom za 5 Din. Opremljene morajo bili s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivih dejanj iz koristoljubjn, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti. — 'Zavod šolskih sester v Rcpnj&h na Gorenj-»Kom išče g. duhovnika. Kdor refleklira na to mesto naj se pismeno ali ustmeno javi predstojništvu. Službo je nastopili, če mogoče., takoj po Veliki noči. — Nesrečo, V valjam! pločevine tovarne Kranjske industrijske družbe na Javorniku se je v torek težko poškodoval na roki delavec Adolf Vengar. — Orgnnizarija diplomiranih tehnikov, krajevna HKupina v Ljubljani, poziva vse one absolvente višjih oddelkov Tehnične srednje šole, kateri so urez posla, da se javijo osebno ali pismeno na na-»lov: Arko Franc, Ljubljana, Gradišče 13. »onaredo se obvarujete, axo kupujete Aspirin Oblete le v ravolćHh z Bayerje»lm križem © — Zastrupljena? V vasi Markovcu pri Kru-ševcu je te dni umrl posestnik Pavel Spašič. Umrl je ob 11 dopoldne. Deset minut pozneje je pa umrla njegova žena. Policija je uvedla preiskavo, ker sumi, dn sta bila zastrupljena. — »Domači vedež«. Zvezek 5. prinaša konee črke »Č« od besede »čiščenje« do JČuvstva< in začetek črke »D« od *Daetylisa< do »Devonshire jun-ketar. Zvezek je poln zanimivosti. Oospodinje in Icuhnrice bodo s pridom brale sestavke o čokoladi. Na črevesju bolni (in zdravi) bodo našli dovolj zanimivih zdravstvenih navodil za zdravljenje in obvarovanje pred raznimi nadlogami. Beseda o damah bo marsikatero »damot nemilosrčno zadela (n. pr. žena, ki kadi, ni damal). Sploh je v teh kratkih sestavkih jedernat kos knjige o lepem vedenju. O delu je precej besed. (Werthajmovke smeta odpirati samo lastnik in pošten ključavničar.) Zvemo tudi, da je depilacija (odstranjevanje dlačic) bolestna in no vedno uspešna. Poučni so sestavki o desinfekciji. Nekatere kovino imajo deslnfekcijsko zmožnost zlasti bron, med, srebro in zlato. Kovani denar je torej za razširjanje bolezni manj nevaren nego bankovci. Pri kopanju v cinkovi banji za drugim je treba biti previden, ker ima majhno zmožnost uničevati bacile. — Nove knjigo: Biblioteka za pouk in zabavo 10. zvezek: Bevk France, 2ivi mrlit in drugi spisi (Edgar Allan Poe — B, Padec Maelstrftm, J. B. 7. zrakoplovom okrog sveta, Čarovnik Krabat — lit-žiško srbska povest). 12 Din; Bjedrich Miklavž, ponesrečena zaroka in druae povesti. Iz luž'ške srbščine prevel France Bevk (Slara jablana, Preizkušnja srčne žile. Zdravi knalpanto, Črtice o Lužiških Srbih). 12 Din; Ferdo Plemič, Zadnji lu-trpvci na Vipavskem, povest iz minulih časov. — 12 Din; Poljudno znanstveni zbornik književne dru-Mne »Luč«, VI. letnik, 12 Din- Damir Felgel, Brezen, zgodovinska povest, 16 Din. — Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Kopališče Gleirhenberg na avstr. Štajerskem Vabimo cenjene dame iu gospode na ogled naSe velike zaloge MODERNIH POMLADANSKIH PLAŠČEV Jamčimo najcenejši naknp DRAGO GORUP & CO., Miklošičeva c. 16, I. nadstr. Maribor □ Zagrebški in ljubljanski vladika v Mariboru. Včeraj popoldne stn dospela k slovesnosti 20 letnice škofovskega posvečen ja knezo-škofa dr. Karlina zagrebški nadškof dr. Ante Bauer v spremstvu tnsgr. dr. Slamič-a in ljubljanski vladika dr. Iložman. Za časa bivanja v Mariboru sta gosta visokega jubilnrja. □ Možje iz Maribora! Te dni, ko bo sloviti ljubljanski stolni pridigar razlagal besedo l>ožjo v tukajšnji stolnici, kar je začel že sinoči, ne zamudite, da bi se ne udeleževali njegovih govorov v čim večjem številu! Geslo njegovih zanimivih propovedi je »prenovitev uli propad«. Boš zato, da bi se jih mogli polno-štcvilno udeleževati zastopniki vseh slojev in stanov, so so izbrale tako jiozne ure. Možje mariborski I □ K ljudskemu štetju. Mestno načelstvo razglaša: Pri ljudskem štetju, ki se bo izvedlo dne 1. aprila t. 1., se morajo za vsako osebo popisati tudi natančni rojstni iti domovinski podatki. Vsak družinski član bo moral za sebe in za vso družino povedati dan, mesec, leto in kraj rojstvn ter domovinsko občino in predložiti dokaze o domovinski občini ozir. državljanstvu. Komur ti podatki niso znani in kdor nima doma rojstnih listov ali izvlečkov iz rojstne matice ali kakih drugih zanesljivih dokumentov, si Jih mora pravočasno, t. j. najpozneje do 31. t. m. oskrbeti. Župni uradi bodo dajali posebna za ljudsko štetje prirejena potrdila za posamezne osebe ali cele družine skupno. Dolžnost ___................________________________ vsakegn je, da si do 31. t. m. pri pristojnem župnern se zaradi "svojega miiega enakomernega podnëbia ' uradu oskrbi tako potrdilo, da bo mogel popiso-ir. slovitih zdravilnih vrelcev priporoča proti kata- ! v'aIcu zahtevane podatke točno navesti. Komur ni rom, boleznim srca, astmi in raznim posledicam i znano, v katero občino je pristojen in kdor nima hripe. Zdravilišče je naimoderneje ureieno in nudi ! dontovnico ali vsaj poselske ali delavske knjige, gostom vse, kar potrebuje bolnik ali rekonvalescent ! nai 8i tudi ,e dokumente pravočasnost, j. do dne za svoje zdravje in razvedrilo. — Opozariamo na današnji oelas staroznane tvrdke M. Pcrdajs, Maribor Trg svobode. — Šivilje — modni ateljeji 1 Ovratnike. manSete, kravate kakor tudi cele obleke vam poslika po poljubnih vzorcih -»Iris«, atelje za umetnostno obrt, Simon Gregorčičeva ulica 11 (preje Matjan). Zopf Jîf-fenï?os( i rev so vzrok mnogim boleznim. 2-3 ARTIN orrže o vzete zvečer omo-"očaio zjutraj & K normalna I |\I iz, ra' je-n.ie. Vsebina škatlje po Din 8-— zadostuje za 4—в krat. Dobivajo se v vseli lekarnah 31. marca t. 1. oskrbi. Vsa potrebna pojasnila glede izvlečkov in dokumentov se morejo dobiti vsak delavnik predpoldne v konskripcijskem uradu na Slomškovem trgu 11. Tam se dobijo tudi pojasnila glede domovinstva in državljanstva. Ker se v Mariboru popisujejo tudi zgradbe, naj si vsak hišni lastnik oskrbi podatke, ali je bila njegova hiša zgrajena pred 31. decembrom 1918 ali pozneje. Vsi, ki teh podatkov nimajo, jih lahko dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici 8. Pri kmetijskih trospodarstvih se bo popisala tudi površina zemljišč, in sicer skupno po vsem obsegu in ločeno po vrstah zemlje. Zalo naj si pripravijo gospodarji posestne dokumente ali naj pravočasno □ Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine. Redni občni zbor bo v nedelio, dno 22. t. tn., ob pol 11 v društveni sobi v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. □ Mariborski smučarji, včlanjeni v agil-nem mariborskem smučarskem kluibn, imajo v petek, dne 20. t. m., ob 20 pri »Zamorcu« svoj prijateljski sestanek. □ V znamenju oljkinih vejic je bil včeraj mariborski trg. Prodajale so se po t do 5 Din za komad. Tudi jc bilo precej drugih cvetlic (cikliimo, narcise itd.) Kmetje so pripeljali 4 voze s krompirjem in čebulo, en voz z jabolki in 32 z leseno in lončeno robo naloženih vozov. Na perutninarskem trgu je bilo okoli 800 komadov, na senenem trgu pa 14 vozov sena, 6 otnve in 6 slame. □ Mariborski ribiči imajo na nedeljo, dne 29. t. m., ob 10 dopoldne v lovski sobi pri »Orlu« svoj redni letni občni zbor. □ Kakor na divjem zapadu... Ko se je 50 letna Rozu Kotnik iz Pobrežja vračala v torek ponoči iz Krčevinc domen', je neznanec skočil i zn ena da iz zasede ter ji prizadejal s topim orodjem tako težke udarce na glavi, dn so jo nezavestno prepeljali v splošno bolnišnico. □ Mariborska Jadranska straža ima v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 20 v lovski sobi pri »Orlu« svoj redni občni zbor. člani! Društveni prijatelji dobrodošli! □ Pri vstopu v avtobus se je ponesrečil včeraj 55 letni Friderik Vojt in sicer na voglu pri gostilni Nendl. Spodrsnil je in padel tako nesrečno, da so ga radi težke poškodbe na glavi morili prejveljati v splošno liolnišnico. □ V Drnvo je skočila včeraj dopoldne na desnem bregu v bližini tovarne 40 letna Kristl Zach. Za njo je skočil železniški uradnik Piščanec, ki se mu je posrečilo, rešiti jo valov. Kristl so prepeljali v bolnišnico. Njen rešitelj je tako onemogel, da so ga morali prepeljati domov. Nahaja se v domači oskrbi. Vzrok poskusa si mou mora Zachove ni znan. □ »Pri Frnnčeku« v Molju se drevi zberejo mariborski brivci, kjer imajo svoj tradicionalni Jožefov večer. Slovenigradec Smrt blage mladenke. V torek smo pokopali v povprašajo ^ÏÏMÏÏrmašu. Tsa^S Lt^TS^ П 15 'Г — Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, tožnost, migrena, pomanjkan je spunja sc morejo s »Franz-Jcsef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da sc »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef* grenčicu sc dobiva v lekarnah, drogcrija.h in špecerijskih trgovinah. Jesenice Vabljeni so vsi Primorci z Jesenic iu okolice na praznik sv. Jožefa, da se udeleže sv. maše ob 10 in skupne molitve za naše brate. Zbirališče pred kolodvorom ob pol 10. Popoldne ob 3 prijateljski sestanek v gostilni Birsa (Breme), kjer predava govornik iz Ljubljane. Ki 'Irï en >ovor pn Devctteden-ki gospodinjski tečaj, ki se je pri- bovali, daje do 29. t. m. mestni konskripcijski urad. j Od 29. t. in. dalje se dobijo vsa pojasnila pri mestnem popisnem odboru oziroma pri rajonskih pododborih. Kje bodo ti odbori poslovali, se bo razglasilo pravočasno □ SSK Maraton. Jutri ob 18 seja upravnega odbora. П V Mariboru ho. V znak priznanja vzorne delavnosti mariborskih kolesarskih društev se bo letošnji občni zbor Jugoslovanske kolesarske -zveze vršil v Mariboru, in sicer v nedeljo, dne 22. 1. in. pri Halbwldlu. V sobolo zvečer bo istotam nn čast gostov iz vse države svečan pozdravni večer. tjl Provizorlčne uradne ure na magistratu. Zaradi predpriprav za ljudsko štetje bodo od 27. 1. in. pa do 18. aprila t. 1. na magistratu izjemne uradno ure za sprejemanje strank samo od 11—12. □ Krščanska Jonska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo, dne 22. t. m. ob 6 zjutraj v stolnici svojo velikonočno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Ob 17 sv. blagoslov z darovan'em. □ Jugoslovansko pevska zveza v Mariboru. One 16. t. m. so se zbrali zastopniki 12 pevskih društev iz Maribora iu okolice, du se posvetujejo o pristopu k omenjeni zvezi ki naj obsega pevska društva cele države. Po pojasnilih. ki jili je podal zbranim začasni vodja j akcije dr. Tominšek kot predsednik Glasbene i matice, se je pokazalo splošno razpoloženje za I skupnost, ki bi prinašala celoti in роз&шелш*-I kom znatne ugodnosti. Razpravljalo se je tudi -bscKu in odlxiru _ _ o imenu, oosegu in odooru snujoče s;-, zupc; čel pri nas 8. januarja z vsakdanjim celodnevnim j pri tem pripravljalnem sest-'iiku pa o tem kaj-poukorn, se zaključi v nedeljo 22. t. m. z gospo- j pada ni moglo biti nikukih sklepov; ti bodo dinjsko razstavo, ki bo odprla ves dan od 8 zjutraj mogoči po izvršenih predpripravah, ki so v do (i zvečer. Razstavljeni bodo kuhinjski izdelki, preprosti in fine.ši, kmetska in gosposka miza, perilo, ročna dela itd. Vabimo domačine in okoličane, da si delo naših deklet pridejo oglodat. K zaključ teku. П Stjcpan I velja angažirnn pri ljubljanski operi. S I. aprilom je angažiran znani mari-liorski tenor S. 1 velja nri ljubljanski operi. Od ku, ki so bo vršil zvečer, pride tudi g. okrajni na- j mariborskega gledališkega občinstva se bo po-čelnik iz Kranja. | slovil v začetku anrila v »Skrjančkovcm gaju«. »-r • w • f»» v* v I □ Francoski krožek. V soboto, 21. nrnrea, si reze prt Trzeca Buren občni zbor gasil cga društva. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor ga-ilnega društva, ki je bil tako buren, da je mo.alo vmes poseči orožništvo. Ciani nikakor niso bili zadovoljni s poročili društvenih funkcionarjev in so zahtevali pojasnila o društvenem finančnem stan.u. Odgovor jih ni zadovoljil. Čudno se jim zdi, da je društvena bilanca pasivna, čeprav je veselica prinesla nad 10.009 Din čistega dobička. Razburjenje med člani je postajalo pri vsaki točki dnevnega reda večje. Zanimive so bile volitve. Ko so prvič volili z listki, je bil izid za stari odbor neugoden, tudi pri drugi volitvi je stari odbor ostal v manjšini. Vsled nastopa nekaterih oseb je nastalo tako p e-reka^je, da je moralo poseči vmes orožništvo. Ugotavljamo, da občni zbor ni bil pravilno voden in zaključen. Nadaljeval se bo pri okrajnem sodišču v Tržiču, če ne celo v Ljubljani. Zanimivo je, da se je občnega zbora udeležil tudi gosp. župan Po-lianec, ki doslej ni bil posebno naklonjen društvu. Prosimo okrajno načelstvo, da takoj razreši stari odbor in imenuje iz srede sedanjih članov začasni odbor, ki bo vse potrebno ukrenil in pripravil za novi občni zbor. Prizadeti. Kamnih V nedeljo dopoldne ob 10 bo v kongregacij-skih prostorih v kaplaniji na Čutni rek utski tečaj ob 20 prodava v hrvaščini llegedušič i/. Zagreba v dvorani Prosvetne zveze o francoski umetnosti od 1850 do danes. To predavanje, ki ira bodo spremljale lepe projekcijske slike, bo nekak uvod k raz.s'avi moderne francoske grafike, ki se otvori prihodnjo nedeljo v mali dvorani »Uniona«. П Jugoslovanska matica v Mariboru poziva vse, da se odzovejo vabilu prevzvišenega vlndikc dr. Bauerja ter se udeleže sv. maše. ki sc vrši danes ob po! 12 v frančiškanski cerkvi za primorske krvne brate. П Mariborski dobrovoljci imajo v nedeljo. dne 22. t. m., ob pol 10 v restavraciji v Narodnem domu svoj redili občni zbor. □ Kje... lahko oddaš inserate, male oglase? Na Koroški cesti 1 ter v podružnici na Aleksandrovi ccsti 6 (Prosvetno knjižnica). Oglasi v Slovencu imajo največji uspeh. □ Pomnožen avtobusni promet bo dunes ob priliki tradicionalnega praznovania sv. | Jožefa na progi Maribor—Stuelenci in siccr od 8. do 20. ure. Avtobusi bodo vozili po Ruški cesti, Črtomirovi in Tvorniški ulici do gostilne Uron in nazaj v ist smeri. □ Hvalevredna iniciativa. Olvsodba 13 pekov pred mariborskim sodiščem, ki jih je zagovarjal odvetnik dr. Rcisma-n in med katerimi so jc nahajal tudi zastopnik mariborske De-'avške pekarne, je 4|xxlbudila vodstvo tuknjš za vse fante, ki bodo šli ta mesec k vojakom. Va- ! nje Nnbavljalne zadruge, da jc pospešila akei- K « m« a i ■ •. 11 f n 1 a •• /1.« 1. n *. i! ! .! .. _ _ 1 n n i, n I r* , I /, »r vri/I ru / мл i\oL' n r n/' L-i en 1... bimo tudi fante drugih župnij v dekaniji, da se v čim večiem številu udeleže lega tečaja, ki bo za nje velike važnosti. — V tovarni Remec in drug na Duplici pri Kamniku sta se pripetili te dni dve nesreči. Sturm Anton, mizarski pomočnik, si je pri stroju pokvaril desno roko. Ždravi se v domači oskrbi. — Tivodar Martin, 45 letni delavec v apreturi, si je po nesreči odrezal na desni roki palec in prstanec. Poškodba je težjeg* zna'a'a, tako da so ga odpeljali v splošno bolnišnico v Ljubljano, Je oče 4 otrok. jo za ustanovitev zadružne pekarne, ki se bo nahajala v prostorih Nnbavljalne zadruge in siccr v adaptiranih kletnih prostorih. V borbi zn znižane krušne cene bo omenjen« pekarna, katere ustanovitev cela ma riliorska javnost prav foplo pozdravlja, najboljši regulator. Omenjena zadruga namerava ustanoviti tudi tri zadružne mesnice, od katerih bo ena v gra-škctn oziroma meljskem predmestju, druga na Glavnem trgu, tretja ua v muedulenskem j»rcd-mestjiu trgovca g. denka je bila najagilnejia in prva odličujakinja navedenega zavoda. Težka španska jo je položila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Španski ; se je pridružilo tudi še vnetje možgan, proti kate-; remu ni bilo več pomoči. Pretekli petek je še prišla iskat pomoči v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa je že v nedeljo zjutraj zatisnila svoje oči. Kako priljubljena je bila v šoli med svojimi sošolci in profesorji ter doma med ljudstvom, je pokazal pogreb, j kateri se je vršil iz mrtvašnice javne bolnišnice v Slovenjgradcu na pokopališče v št. l.lju pod Turjakom. Že med potjo sc je pridružilo vozu s krsto I innogq spremljevalcev. V Stražah, kjer se odcepi j cesta proti št. IIju, pn je čakalo pokojnico več sto-I tin ljudi, med katerimi je bilo okrog 20 sošolccv-« dijakov iz Maribora pod vodstvom gg. prof. Ivana I Bogoviča iu I'iraata. V sprevodu smo opazili sedem j duhovnikov. Pogrebne svečanosti pa je vodil pokoj-I niče veroučitelj g. Bogovič, kateri je imel po izvr-I šenih molitvah krasen nagovor, v katerem je po-! veličeval pokojno mladenko kot svojo najboPšo I učenko v šoli. Domači pevski zbor je zapel še na-; grobnico ïVigred so povrne«. Pogreba se je udele-I žila tudi vsa šolskn mladina iz Št. Ilja v spremstvu ! vsega učiteljstva. Težko prizadetim roditeljem naše sožalje! Slovenska Bistrica Cbčirtka seja se je vršila pretekli ponedeljek. Pri razpravi o kuluku je podžupan gosp. Kes p.-edlagal, naj se davkoplačevalci po možnosti raz-brtnier.e kuluka, ker ima občina v letošnjem pro-I računu že itak določen znesek za popravo občinskih cest in potov. Ker je med občinskimi odbor-, r.iki radi tega predloga nastalo nesoglasje, jc g. župan dr. Schaubach proglasil sejo za tajno, j Pot po drevoredu proli južnemu kolodvoru je zelo zanemariena. Domačini smo sicer vajeni nilakuž, toda kakšen vtis napravi to na tujce, si lahko mislimo. Bivši ccstni odbor je v lem času že poskrbel za popravilo ceste. Smrtna kosa. Umrl je gosp. Srečko Lorbcr, ! upokojeni zasebni uradnik. Kako je bil priljubljen, je pričala njegova zadnja pot. Nebroj vencev in rož so mu poklonili njegovi znanci in prijatelji, ki so prihiteli od blizu in daleč, da mu izkažejo zadnjo čast. Komaj smo pokopali gosp. Lorberja, ie. , že zopet zapel mrtvaški zvon in naznanil, da ie umrl gosp. Štefan Leskovar, upokojeni železničar, j Truplo pokojnika, ki je umrl v mariborski bolnišnici, so prepeljali domov in pokopali na mest en pokopališču. Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno soialjc! Ko^îece 0 zadnji občinski seji je prineslo :v,Tulro oh. širno poročilo. Mi bi k tistemu poročilu pripomnili samo lo, da si dopisnik »Jutra-* dela preveliko iluzije in si preveč domišlja, če do zadnje pike ver. jame vsemu, kar je zapisal. Piscu svetujemo, naj malo prisluškuje pogovorom tržanov, pa bo videl, i da so tržnni malo drugačnega mnenja kakor on in slišal bo drugo plat zvona. Fantje-kongrcgnnisti! Ne pozabite na današiHi sestanek. Govorili bomo o važnih stvareh, ki se tičejo naše kongregacijo. Občni zbor kmetijsko podružnice se vrši danes po osmi sv. maši v kat. društvenem domu. Avtobus Maribor Celje preko Konjic zopet redno vozi. Promet je bil prekinjen le nekaj dni. Denuncijanti so pri nas pridno na delu. Samo lei smolo imajo, da se njihove zlobne nakane prehitro razkrinkajo in razblinijo v nič. In ostane jim vselej lo — dolg nos. Si Flf v Slov. goricah Število Mohorjanov je narastlo letos na 202. Toliko jih Se ni bilo, kar Št. Ilj obstoji. V št Ilju je 20% Nemcov in so bile pred preobratom samo v fari tri šulferajnske šole, ki so delale za ponein-čevanje krajal Ta rekord smo hoteli doseči v spomin (10 letnice Finžgarjeve in naj nai bo obenem niemu tudi častitka. Na lovu v ameriškem pragozdu Iz poročila avstrijske znanstvene ehspediciie v Čostariho Dunaj v marcu, Pred kakimi petimi meseci je avstrijska vlada financirala veliko znanstveno okspedi-cijo avstrijskih naravoslovcev v pragozdove ameriške države Costarice. Pred kratkim se je ekspedicija z bogatim plenom vrnila na Dunaj iu prinesla s seboj mnogo tropskega rastlinstva in oudotnih divjih živali. Udeležniki eks-pedicije sedaj razkazujejo svoje pridobitve in pripovedujejo svoje doživljaje. Med drugimi se je ekspedicije udeležil tudi mladi kustos naravoslovnega птгеја dr. Koller. Ta pripoveduje, stoječ ob akvariju, какл je lovil aligatorje na laso. Pred seboj ima mladega aligatorja, ki ga je bil ujel v zameno za njegovega starega očeta, kateri je bil tudi ujet, pn je ušel. Tako-le pripoveduje: >Ko smo se nekega (me vračali z lova nn jelene, je naenkrat neknj planilo proti meni. Skočil sem пагај, zgrabil za pui'iko in pomeril. Ogromen aligator z odprtim žrelom je bil pred menoj iu me motril s svojimi bleščečimi se očmi. Ko sem si opomogel od prvega stra.hu, sem sklenil, da borno zver živo ujeli. Že sem imel pripravljen laso in ga zadrgnil zverini okrog gobca. S seboj ga nismo mogli vzeti, ker je konj komaj nosil ustreljenega jelena. Pod pazduho pa aligatorjev, tudi če so povezani, ni priporočljivo nositi. Zato smo žival dobro zvezali in ji, da se ne bi zadušila, porinili krepele« v odprto žrelo med zoliovjc. Nnto smo jo pri-lezali kakor priklenjenega psa na bližnje drevo, da pridemo drugi dan ponjo. Ko smo drugi dan prišli ponj, ga ni bilo več. Kako se je iz-Tiebil dobro zavozlanega lasa in privezanega krepelca v žrelu, še danes ne veni. Vsekukor plava šc danes v domačih vodah. Lov na aligatorje ni nenavaren. ixiscbno, ker smo morali živali dobiti žive v roke. S ршчко, ki je bila nabasana z zrnjem, in z električno svetilko, ki smo jo imeli privezano na čelu, smo se |>onoči plazili k reki. V plitvini so se valjali najlepši aligatorji. Ko je poln naboj zrnja iz puške žival zadel v glavo, ni bilo več nevarno, kajti žival je bila omamljena. Tedaj srno poskok«,I i v vodo, z,grabili omamljeno žival in jo vlekli na suho. Ko se je zopet zavedla, je bila že zvezana kakor tele misleč si: »boljše je priti živ v dunajski prirodoslovni nu.zej kakor pu, dati svojo kožo za usnje danilih torliic.c СеЦе „To sem pa faz, nmetn'h iti pre (favateii novinec" V ponedeljek ja Katoliško prosvetno druitvo v Celju zaključilo serijo svojih letošnjih vseskezi uspelih prosvetnih večerov. Povabilo je v sredo svojih številnih prijateljev starosto slovenskih slikarjev in starešino slovenskega umetnostnega sveta v obče, mojs'ra Riharda Jakopiča, da bi govoril o sebi iu svojih tovariših. In prišel je, umetnik in predavatelj-novinec, kakor se je meti predavanjem sam šaljivo predstavil poslušalstvu. Predavanje v Celju je namreč njegovo prvo javno predavanje v èivtjeajju in gn je treba že radi tega taksirati kot važen kulturni dogodek. Zvečer ob 8 je odlično občinstvo napolnilo obširno gledališko dvoTano Ljudskega doma. Za uvod jo konservator g. M. Marolt kratko in jedrnato ori-sp.l pomembnost dneva ln pesebej Jakopičevega predavanja, pri čemer je pravilno poudarjal, da j« naloga naših katoliških prosvetnih društev, da dajejo ljudt.Hu i*« kvalitativno neoporečno duhovno brano. Mag. pharm. g. Fedor Gradišnik je nato re-citiraj Ivirn Cankarjevo poročilo o prvi slovenski umetniški razstavi na Dunaju leta 1(104. Sledil je kratek, a tembolj zajemljiv vijolinski koncert vir-tuoza ravnatelja Karla Saneina, ki je izvajal stavek v A-molu iz vijolinskega koncerta J. B. Bacha, Ana-tol Provaznikov »Valse triste< in D'Ambrosijevo s-Sereoiado«. Ravuatelja Saneina nismo že dolgo časa čuli igrati s toliko občutenostjo, tehnično dovrše-nostjo in s tolikim obvladanjem sldadbe, kot la večer. Sijajna akustika Plečnikove dvorane je prišla pri tem koncertu do polne veljave. Ravnatelja Saneina je spremljala na Hoffmamiovem klavirju, ki ga je ljubeznivo stavila na razpolago tvrdka Ropaš, njegova soproga Mirca Saucinova. Sama umetnica in vsa le glasbi posvečena ni mogla drugače, kot da je s svojo spremljavo organično zrasla v učinkovito enoto s svojim soprogom. Občinstvo je sprejelo nastop obeh Sancinov s frenetl&iiin odobravanjem. Prav ree, da bi ju hoteli pogosteje poslušati. Po koncertu in kratkem odmoru se jo pojavila na govorniškem odru častitljiva postava mojstra Jakopiča. Pozdravljanja, ploskanja iu vzklikanja kar ni hotelo biti konca in le polagoma si jo mojster priboril besedo. Umerjeno, s polno donečim, u vendar vase pogreznjenim glasom je pričel moj-sler. O tem Je najprej povedal, kako je človeku v mladosti, kako v poldnevu življenja Ln kako nn večer. O tovarišiji in tovarištvu v obče je razglabljal z besedo filozofa, narahlo povezeno v kras poezije. Nato pa je ob diapozitivih vodil v kraljestvo snovanja mojstrov Vesela, Groharja, Slernena, Jame, Bernekerja in svoje. Ob vsakem se je njegova beseda ustavila s tihim spoštovanjem, priznanjem in ljubeznijo. Končno pa jo razodel veo trnjevo pot s ovenekega umetnika od dni prve dunajsko razstave v današnjost. Ko se Je dvign.il, da bi stopil z odra, je bilo za hip v dvorani kot v daljah absolutne tišine. Nnto pa se je utrgalo in val navdušenja je zajel «e navzoče, kl se jim je z obrazov bralo notranje razburjenje, ki ga je vzvalovila pe-•niéko lepa, filozofsko globoka in vendar vseskozi člove&ka beseda mojstrova. Tako smo doživeli Celjani lep in pomemben dan, ki ostane trajno v spominu. Naj bi tudi mojster Jakopič odnesel lz našega malega mesta trajno tople vtise ln naj nns še poselil • Cr Danes ob pol & popoldne se poklonimo vsi velikemu pevcu uaše^a naroda, skromnemu sinu sv. Frančiška, p. Ilugolinu Sattnerju na koncertu v Ljudskem domu, kjer proizvaja 80 pevoev in pevk pevskega društva »Maribor« s spremijevajnem mogočnega orkestra njegovo veličastno kantato »Vnebovzetje Marije Device«. Prosimo p. n. občinstvo, da zasede dvorano že nekoliko pred pričetkom, da ne bi bilo radi velike množine razprodanih vstopnic zadnji hip neprijetnega navala in zaka&nj«-vanja. a Dane« ob 2 popoldne gremo vsi zavedni Jugoslovani v celjsko župno cerkev, da v skupni molitvi prosimo Vsemogočnega, naj odvrne nadaljnje gorje od naših bratov ln sester v zasedenem ozemlju. Naj nihče ue izostane 1 & Pri današnjem popoldanskem koncertu bo ■a aoloftno želio tudi komemoraciia za troeče slo- Najbolj razburljivi so lovi ponoči v gostem gozdu. Morali so loviti ponoči, ker so tedaj živali mnnj nevarne, nevarno t« je bilo, ker v puškah niso smeli imeti krogel. Krokodili, medvedi ali risi, ki so jiodnevi bolj bojeviti, bi se ne zmenili za strel z zrnjem. Z nožem so si «lelali pot skozi goščavo pru- ;; gozda in korakali s puško, pripravljeno za j strel, in z žarometom nu glavi skozi divjino, i »Naenkrat zagledam v območju svojega žarometa dve svetli točki: oči presenečene in po luči oinotene zverine. Izurjen lovec takoj ve, kako zver ima pred seboj. Zveri mačje vrste imajo oči, ki se ponoči blešče sniamgdnozc-leno, medvedje pa rdeče. Tudi krokodili imajo podobno se žareče oči, samo malo bolj motne, jelen je oči pa se bleste zelenkasto. Seveda se človek tudi tukaj lahko zmoti, kajti tudi oči navadne krave se ponoči podolvno bletVe. Ker lovec vendarle ne more vedno točno dopnati. kaj ima pred seboj in kako blÙHi mu je z'ver, I ie taka zabava končno vendarle nevarna. Ta-Koj je treba pomeriti in sprožiti. Oči izginejo. Zver je ali zbežala, ali pn je zadeta padla. Le j ušesa jiovedo lovcu, kaj se je zgodilo. 1'ri tn-pirju mora biti človek previden, ker je to ! edina žival, ki včasih žc zadeta posku-si napasti lovca.« Dr. KoUerju se je nekoč to-Ie primerilo: Ko se je v temi bližal živalskim očem. ki so žarele rdeče, je stopil na nekaj mehkega. Mi- 1 slil je sicer, da je kaka gnila veja, \eudar je instinktivno skočil stran in na prestrašen klic svojega spremljevalca takoj uduril s miškinim kopitom po tisti stvari. Zadel je. Kred njim je ležala od udarca omamljena kloootaču. Ko Id bila žival imela čas ugrizniti, bi bil dr Koller pri tisti priliki končni svoj lov na veke. Prometna sredstva v Costarici so: konj, železnica in letalo. Avtomobilov nimajo, ker nimajo cest. Tako je ta čudovita dežela preskočila celo periodo kulturnega razvoja dru gih dežel. Zelo postrežljivi so domači prebivalci, čc znajo popotniki i njimi prav ravnati. Zu eno cigaro ti l>o dal vse. kar ima. Toda takoj se (»oslarijo po robu. če bi hotel z njimi nosto->ati oblastno. Najtežje je prenašati v teh krajih vročino. Tudi noči ne prineso telesu hladila. Tdi konnt se poj d eš v reko samo enkrat, pa nikdar več, kajti muhe te tuko opi-kajo in tvojo mokro kožo ob lože z jajčki, «la ima zu v cd no dovolj. Murska Sobota Predavanje o Uu-ijl. V nedeljo je g. profesor Jan àedivy iz Maribora Imel v Martinišču sklop-tično predavanje o krvavem preganjanju v Rusiji. Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje. Martini-ška dvorana je bila dvakrat nabito jwlna. Smrt dobre gospe. Ena najboljših stark v Mur- I ski Soboti je bila gaspa bivšega odvetnika Olajoša. ' Kdor jo je poznal, jo je moral spoštovati in ljubiti. I Bila je tudi zelo pobožna. Vsak dan je po cele ure j preklečala v cerkvi. Sedaj je umrla v St. Ootthardu, j kjer je bila na oddihu. i Novi odvetniki. Pri 5000 prebivalcih ima So- j bota šest odvetnikov. Kakor se sliši, bomo dobili še dva nova odvetnika. Pisarni nameravala otvo-riti gg. Koder in dr. Sedn.ak. Domžale I epu je Ideja naših mojstiov, da vsako leto na pomlad uprizore kako igro v dobrodelni namen, i ako so odigrali prošlo nedeljo v prid Godbenemu in Dobrodelnemu domu prei dobro zasedeno dvorano v izvrstni režiji gosp. Vrečarja veselo igro »Okrog zemlje v 80 dneh«. Vsi igralci so podili svoje vloge prav dobro in lal.o pokazali, da so kos težki nalogi Občinstvo jc igti sledilo s pravim umevanjem in ni štedilo z aplavzom, saj je izvajanje napravilo nanj kar najbol ši vti#. 1 o.u-žalskim mojstrom, ki so iitvovali veierne ure v dober namen, vse priznanjel Smrtna kesn. Umrl je po do! i bolezni bivii oiganirt pri Sv. Jakobu ob Savi sedaj fotograf v Kolodvorski ulici gosp. Fran Breskvar. Dan pred smrtjo mu je /enu p ,v la sinJka. Preostalim na.še sožalio' Spori Škoti a lohn vanske brate v Primorju. Po spominskem govoru bo enomintitnl molk, nakar se izvaja molitvena pesem oratorij »Vnebovzetje.-. & Avtobus mesta Celje začne jutri, 20. marca, poskusno vožnjo na progi Celje—Kozje-— Podsreda. Na vseh ostalih progah so prometne razmere take, da lahko avtobus obratuje po običajnem voznem redu. Razstava slik, ki je bila v L nadstropju Ljudskega doma ob priliki gostovanja mojstra Jakopiča, Ko na splošno željo odprta še d?ne«, ua Jo-žefovo od 9 do 12. Ob 11 bo tolmačil razstavljena dela koneervatcc g. Marjan Marolt. Ob 12 bo raz-stava zaključena. Trbovlje Ustanavlja se rudarska Samopomoč t a posmrt-nino. Delavstvo bi prispevalo za vsakega umrlega, t. j. moškega in ženo 50 juir. Krščansko delavstvo tako ustanovo pozdravlja, samo upravljati in odločevati mora v njej delavstvo, nikakor pa ne tisti, ki bo le malo ali celo n:č prispeval. Brezposelni delavci prosilo podpor. Pred kratkim je podjetje DukiG reduciralo okrog 100 delavcev in delavk. Veliko število delavcev in delavk mora preživljali male otroke. Ti redur.iranri se kar gnetejo pri karltnllvnih ustanovah, proseč podporo zase in družino. Ker pa je pri nns toliko število revežev, ki so potrehni rednih podpor, se blagajna teh ustanov sproti izčrpajo in ui mogoče dajati podpor бе vsem tem brezposelnim. Pri tem pa je potrebno poudariti tole: Pred dvema letoma je odbor 2. rud. skupine pripravil pravila ?.n brezposelni fond, v katerega bi delavstvo plačevalo razmeroma malo. V slučaju brezposelnosti pa bi prejemalo lepe podpore zase iu družine. Takrat pn jo ZRJ sklical shod in pravila za ta Tond ovorgla z motivacijo, da je tak fond nepotreben. Znto bi bilo prav, da bi sedaj ZRJ podpirala brezposelne. Ptuj Dijaška akademija. Učitelji; čuice iz Maribora prlrede na Jožefovo popoldne ob 3 v mostnem gledališču akademijo, ki ima prav zanimiv t>pored in obota biti ena najboljših dijaških akademij tekočega leta. Poleg glasovirskih točk, ki jih izvaja ua ghisovirju gdč. Bibič, bo šla preko desk komična opera Mozarta sBastieu« v odlični inscenaciji. Užgali bosta tudi plesni točki »Groteskni ples* in »Kozačakc. S ^Slovensko besedo- in ^Slovanskimi biseri« je kovan pečat bodočo učiteljska mladine. — Prebitek je namenjen zu maturalno ekskurzijo Ferijalne družine, zaio pričakuje odbor obilne udeležbe. Finžgarjevega velera. ki ga jc priredilo prosvetno društvo, sc je udeležilo mr.ogobrojno občinstvo. Gosp. prof. Tine Debeljak je recitiral iz Finžgarjevih del poglavje iz roir.rma PoJ svobodnim solncem« in govoril o Finžgv jevih zas'ugah za na*o kulturo, o njegowh ideiah ter literarnem, uredniškem in socialnem delovanju. Moški pevski zbor je zapel r.ekaj pesmi unkar sa igralci prosvetnega društva igrali 3. dejanje, iz 1'inžgar eva drame »Naša kri«. Z večera se je poslala tudi brzojavna čestitka slavljencu. Predavanje. V nedeljo 15. t m. je predaval v dvo:ani Društvenega doma g. inž Skubic o sadiar-stvu. Prihodnjo nedeljo 21. t. m. bo predaval gosp. dr. J. Валај o zadružništvu. Dnhovnc vaje za fante in može iz Škofie Loke in Start Loke so se vršile v škof ološki žuoni cerkvi. Trajale so od 16. do l'> t. ш Govori so bili vsak dan in sicer zjutraj ol> 6 in zvečer ob 7. Slovo. Odpotoval ie delaven čl.rn prosvetnega društva gosp. prof. Tine Debeliek bivši lektor na jagielonski univerzi v KraVovu in urednik -Dom in sveta«. Nastavljen je na gimnaziji v Nlkšilu. Črna A-Lrid>"t*nm Četrtek, !9. marca: 9.30 Pienoj cerkv. glssbc. — 10.00 Versko predavanje, g. Jagoc-'ic. — t0._0 1'erUo Jelene: Nauk o seiviranju. — 11.00 Radio orkester. — 11.30 Piof. dr. Rudolf Mole; Josip 1M-Eudslci, prvi maršal Poljrke. — 12 00 Časovna napoved in poročila: plošče. — 15.C0 Gdč. A. lebnr: Kmetska iena in iensko društvo — 16.00 Humo-i-slično čtivo, pisatelj Milčinski. I JO Cit-i solo, izvaja gdč. Gicta Justin. — 17.00 Otroška veseloigra »V kraljestvu zd avja in Žid an; vcl> , poj vodstvom gdč. Vencajsove. — 20.00 Prenos ljubljanske opere. — 23.00 Časovna napoved in pologi! .: plošče. Pe'.ck. 20. n.aica: 1Л15 Plošče (solističre po! ure — uvertura). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas plošče bo. »a. -- 18.90 Radio orkester. — 19.(0 P. dr. R. i ominec: Krščanstva in njtgov odnos do umetnosti. — 19.30 Dr. Lovro Sušniki Francoščina. — 2 \00 Picnos iz Pra^e: Kon:crt kluba orkestralnih umetnikov dirigent Nikolaj Mal-ko. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 2t. ma ca: 12.15 Plošče |m':"an program'. — 12.45 Dnevne \ r-3ti •- 13.00 Cas, pjoiie, borza. — 18.1X1 Viktor Pirnat: Po splitski okolici. — 18.30 Bogo Plen-,čar: i;ah. — 19.00 Kunaver: Apnenec in voda. — 19.Г0 Ga. OrthaSer: Ang'e-Sčina. — 20.00 Knnee.'t zb» n »Balalajk <. — 21.00 Slovenske narodne z orkesi.om po.e g. D a'o žajar. — 21 30 Valčkov» ura i/vaja Radio o o-ster. — 21.30 Časovna napoved in po očila; Ila-waii-jazz. Drutfi prvimi/nt » Petek, 29. mecca. Belgrad: 12.45 Kcncert radio orkestra. 17.30 Narodni trio. 18.00 Narodni ranevi. lO.CO Praga. 22.20 Koncert radio orkcsl » — Zr.gieb: 1? 30 Plošče. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 20 00 Orkestralni koncert (Smelana, Dvora, Novf-k, Suk). — Budapest: 12.05 Koncerl orkestra 17.30 Bala-lajke. 18.50 Koncert ciganskega orkestra. 19,30 »Valkira-, opera, Wagner; nato jazz orkester. — Duuaj: 18.45 Nabožr.a glasba: so i. zbor in or' c-ster. 20.35 Večerni koncert. — Milan: 19.30 Pestra glasba. 21.30 Pester korcert solistov in o k. — Praga: 20.00 Konccit: Smetana, Dvorak, Novak. — Langenbcrg: 20.30 Prostor 13. — Vrsta 13. (slušna igra). 24.00 Jazz glasba. — Rim: 17.00 O.ke-stralni koncert. 21.35 Simfonični koncert in komedija. — Katovice: 17.45 Lahka glasba. 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. — London: 19.0'J Simfonični koncert (Pragal. 21.00 Koncert vojaške godbe. 23.30 Plesna glasba. — Miihlacker: 11.45 Koncert. 19.45 Harmonika. 20.15 Okoli sveta. 21.00 »Alciva«, opera, Z. F. Handel. — Mor. Ostravai 18.05 Ljudska glasba. 19.05 Praga. 22.20 Koncert radio orkestra. — Leipzig: 16.30 Simfonični kon-ccrt. 21.10 Klavirski koncert. 23.30 Zabavni koncert. Soboto, 21. marca. Belgrad: 12.45 Koncert radio orkestra. 17.00 Narodna s kitaro. 18.00 Koncert radio o kestra. 20.00 Opera. — Za|{ eb: 12.30 Plošče. 17.C0 Kon-ccrt radio orkestra. 20.00 Prenos opere iz Belgrada. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 13.00 Orkestralni koncert. 19.30 Koncert. 21.30 Humor v giasbi. — Du aj; 12.00 Koncert. 16.45 Prenos iz zvonarne. 19.30 »V baru., koncert. 2X20 »Cla-vigo«, žaloigra. — Milan: 19,30 Pestra glasb». 21.40 Komorna glasba. — Praga: 19.45 Ljudski večer. 21.00 Koncert. — Langenbcrg: 20.00 Lep večer. 23.30 Jazz glasba. — Rim: 17 00 Orkestralni koncert. 20.45 Prenos optre. — Katovicei 20.00 Varšava. 23.00 Plesna glasba. — London: 16.00 Pevski zbor. 18.45 Ko ccrt orkestra 20.00 Koncert. 21.00 Godalni koncert. — Miiblacker: 11.45 Kon- 2BLEZNU'AK (МЛК1Г.ОН| : ILIRIJA. Igrišče Ilirije ob 1.Y30. Predigra ob 14. Danes popoldne bomo imeli prifko videti igra'i eogoinet moštvo, ki si je v zelo kintkem easu pridobilo sloves enega najboljših moštev v Sloveniji. No samo to, temveč mariborski železničarji veljajo danes kot moštvo bodočnosti. Redki so klubi, ki »o v stanu dobit lak sloves, kot gu uživajo Železničarji. Izid današnje tokme po rezultatih, ki jih Je to moštvo v zadnjem času doseglo, jч negotov, skoro imajo gostje majhen plus. In sicer v borbenosti, Iti je «n 1 izmed najlopšin Inulnoeti vsakega nogometnega uio-Stva. V tem pogledu Železničarji prekašajo v»e klube v Sloveniji. Raii tega bo današnja tekuia zelo zanimiva, zlasti Še, ker Iki pokazala v kakšni formi so naša vodilna moštva. Tekma se vrši v vsakem vremenu SMUftKA SKAKALNA IX STA PETNA TEKMA V MOJSTRANI. Smučarski Klub Dovje-Mojstran« priredi \ nedeljo dne 22. merca t. 1. sledeče smučarske tekoie: I. Ùopoldm vtnli-olelno medL-luhtko h'afelno tekmo. čtafota sestoji iz 4 tekmovalcev in prevozijo posamezni tekmovalci po 5 km dolgo progo. Klubi pojavijo poljubno št.ivilo štafet Start točno ob 8. uri (žrebanje pol ure pred startom). Start ln cilj v Mojstrani. Prijaviti najkasneje pred žrebanjem vodstvu tekme v hotelu Triglav v Mojstrani. Dnrila: Klub one Štafete, ki bo zasedla prvo meslo, prejme l«po pokrajinsko sliko. Oni tekmovalec, ki doseže najbol. ši ias dneva na progi 5krn, ki jo ima prevoziti, prejme plaketo. Prijavnica Din 20 — za štafeto in s» ju phiča najkasneje pri žrebanju. Tekmuje se j.o pravilniku Jugoslov. zimsko-sportnegs Snvera. II. l'oj)i,iJan mcdl lubtkn fkakilna tekma */i .Voj. ftrnntlci t\aknln'ci ti 1 sicer i' treh rnrredth. Пnrila: Prvoplasiranet: v vtakem razredu prejme plaketo. Start t. m.110 ob pol 3 popoldan. Žrebanje ob 13 v hotelu Triglav v Mojstrani. Prijavnimi Din 10,— /a tekmovnlra iti jo Jo plnčnti ob priliki žrebauj«. Razglas rezultata in pn razdelitev daril ob 17 v hotelu Triglav v Mojstrani. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Tekmuje vsak na lastno odgovornost Prijave, ako le mogoče v poslati do pe tka Smučarskemu klubu Dovjo-Mojstran.v sicer pn nn dan tekme. Vlakovne «vezo od vseh strani jako ugodne. IV-počišč zadclno število po zmernih cenah nn razpolago. - Smučarski klub Dovje-Mojstrana. Plavulnr in d članstvo -trogo obvezne, zato pri-čaliujemo, ils nc bo slartn uikdo manjkal Kdor 11 t«il rn li bolezni n li »lež'ie nu'no zadržan, se mora ustineno «li pistneno opravičiti g. trenerju Slu»1i»no iz LNP. Jutri, v petek. 20. t. tu. ot pol 20. s, a po?y.vuega p.lboi.i v pnestorih Del. zbornice. Tajnik II. S. K. Јл/lran Dnnes «e vrši izjemoma vaini uprav. r*lhora v lokalu »Inkret« ob 3. pop. Točna udeležba! •— Tajnik I. Idealni» -nežno mrniere т Planici. Z.idnjo n«de.Jo je bila \ Planici naravnost izliorna smuka. ..'a stn.ri 1 do I.,"/) 111 nodlagi 10 crn pr«ča. Krasno 'I solnee. nebo brez cblnčka. Snega je letos v Plenici t.»Uko. Vrt gn ne pomnijo že dolgo ne. Vsi plotovi, grmovje je jxxl »nežno od»jo, talro, da je mo->::>'» smučati tudi tain, kjer «e drugače ni dalo. V Planici je smuka •» tsigurnna še za en mesec in pol. l'.y<'bno priporočljivi so izleti za smučarje začetnike. ker je tura lnhka in brez najjora, nazaj gresl -idealni S"4top, ker pripelješ čisto do postaje. Smufnrski klub I jnbljnna. Prihodnja cdbo-rova s"jn s^ vrši namento v sredo dne 16. v petek dne LV). I. in. eb običajni uri. NflŠC difastvo Akademiki! V dn"h i*l 28. m.arvn do 1. aprili bolo v domu duhovnih vaj r Ljubljani duhovne vaje m akademike! C'a? je jako ugo-irm, preti vem ndi študija, ki nas ne bo oviral, petem pa radi l.Mnjoče = •■■ Velike noči, na katero se bomo г dobro oprevljon'mi duhrA-nimi vajami najlepšo pripravili. Stroški so minimalni! — Javite sc čimprej v dopisnih knfignh naših sksd. društev nI; potom do-pisnice na Akad. zvezo, Mikle.Jičev.i e. 5. Lljub-Ijans. — Akademska zveza. N'a rednem občnem *born J. K. Л. I). »Danic«* Zagreh. je bil 15. maroi 1031 iz^-ol;eii s>deči odbor: predsednik: Kozin France. ir,e»i., podpredsol nik-: Brk opre Jože. ngron., tajnik: Jagodi." Tone. blagajnik: Ž-ihert Lojze, a p. rea., knjižnič.ii : Mureotlč Iv.-n. rjrron., grvrocdar: Urbanlja* Vinko, arrron., nečelnik aramatskega krožka: Erž^n Ja.i •/. ve'., načelnik socialnega krožka: Hrkoncc J agrefl^ revizorja: Knilin Franc, vet in Grapar Nt:, ne. me-1 ti rtmSlveneiin iirtienir Je/im. Kat. prosvetno društvo na Ježici uprizori v nedrlio dn" 22. f. m. ob 15. in 20. uri п>-sko igro 5Mlini pod zemljo nli zadnje ure pagnnshn v R;imu<. Dništvo zobnih «lravnlkov in Dravsko hi. vino (rpozrirja svtijc člane, da se рге»1л\ап1а n-fesorjev Morata In Fi*»-herja ne vrše 21. in 22 t n-. tenrveč 25. in У\. t. m. ob 15. url v embulatoriai za zobe OUZD in (тајајо predavnnj.i do \ èera v noč; nadaljujejo ee 20. 1. m. eeli din I11 končajo zvečer. Oba odlična znanstvenika iz Nemčije eSr.p -navala zanimive teme in sicer govori prof. Moral o lokalni infekciji, resekrtjl robnih korenov, n!vrr>-larnl pvnrrhoel, o krvavitvah v ustih in o oprti1' protezah. Profesor Pister prclava o najnovejših nazorih postanka vnetja ln o postanku zlovrstnl1' tvorb. Goepcda profesorja sta pripravljenn sprejeli intoresantne praktične slučaje v konzultacijo v svrho praktičnih demonstracij in lahko pripeljejo gg. kolegi tnke slučaje seboj. Naknadne prijave članstva za predavanja ee še vedno sprejemajo. cert. — 16.15 Koncort na parniku »Evropa«. — 20JO Koncert — 22.20 Pleena glasb*. — Mor. Oitrav«: 19.05 Vojaška glasba. — 19.45 Praga. — ieipzig: 16.30 Koncert na brodu — 19.30 Orke-atralni konccrt — 21.40 Plesna tflasba. "'"ršfn' Jo ref Fiisttdshi Z letalom v osrčje črne Afrike Misijonar, ki ie vpeljal avtomobile in letata lr.ii »iiLa n strašuein plu/u na Savojskem. Kakor urno že obširno poročali, Je v savojski proviueiji nu Iruncosken» oerouien plaz zaaui več vasi. Slika nam kaže prizor, ko ie olaz dosei/el vat. Uram/es. .uoioui Jože I l'iiauKe ui-fcave, organizator in vodji pol/ekp armade, so Je rodil pri Vilni lota lRfJT. V 10. letu svoj*ga življenja je bil izgnan v Sibirijo. i'o vrnitvi je vstopil v poljsko socialistično stranko. L« ta 1905 je organiziral oboroženo borbo proti carizmu tn ustanovil strelsko zvezo, s katero je pričel 6. avgusta 1914 z Rusijo borbo za osvoboj< «je. I'o umaknitvi Rusov iz Poljske je obrnil vee svoje sile proti Nemčiji in Avstriji. 20. julija 1917 so ga Nemci internirali v trdnjavi v Vagdoburgu. V novembru 1918 s je vrnil iz jetniStva in 11. novembra prevzel oblast nad novo vstalo državo. S stavil je vlado, skl'eal parlament-sejm in z orož.j« m zavrtal meje Polj°ki Leta 1920 je" cxlbil bol j še viški napad. 01 leta 192« j* vse svoje sile | K) rabi I za popravilev ustave in izpopolnitev uprave. Ta kratka biografija maršala Pilsudskega, narisana [>o enem izmed niijod'ične jših poljskih pi-lateljev, Vnela vu Sieroszeusk' m, vsebuje zgodovino Poljske zadnji ga časa. Maršal Pllsud^kl je sim-X>1 današnje Pol/ske in Poljakov. V celem narodu ti je pridobil neizmerno ljubezen in nd most r iz-emo nekoliko nasprotnikov in politi nih fanatikov. Dne 19. marca praznuje m vršal 68 letin» svMive«, to je misijonske prometne In delovne družbe. ki ima nalogo katoliške misijcrne opremljati z modernimi prometnimi sredstvi, letali, avtomobili ! in motornimi čolni. To pf-djetje, ki je ustanovljeno v Nemčiji, hoče svojo org°nKacijo razširiti po vsej zemlji in svojo pomoč nud.'ti vsem ljudem. Prva ekspfHlicijn, Ici jo Je p. Schulte prod osmimi meseci napravil v jtižnozahodno Afriko m kjer je takorekoč svojo tforet'čno nalogo praktično pres'-usil. se je končala s popolnim uspehom. Treba jo bilo :z končnih železniških postaj Cumeb in Groot'ontein napraviti trajno zvezo z notranjostjo dežele. Doslej so prometne zveze v teb krajih bile take: za isto pot je volovska vprega potrebo- vala sedetn tednov, avtomobil sedem dni, letalo sedem ur. Že iz tega je razvidna ogromna korist letalstva za misijonsko delovanje. V severozahodno deželo Ovambo so uvedli reden avtomobilski promet. To je dežela, kjer 120 000 ljudi trpi strašno lakoto, ker v teh krajih že dve leti ni deževalo. S pomočjo južnoafriške vlade bo sedaj mogoče na tovornih avtomobilih v te kraje dovažati koruzno moko in drugi živež zn najnujnejšo potre t». Nič drugače se ne godi na severu ob reki Oka-vango, kjer 80.000 ljudi živi najtežje življenje. Tudi tam so uvedli avtomobilski promet. Odtod dalje pa vozijo motorni čolni, od katerih se največji imenuje »Pij XI.« Poleg tega sta še dva manijša motorna čolna v službi misijona na tej reki. Kako težavne so v teh krajih transportno razmere, najbolj dokazuje okolmet, da so te motorne čolne najprvo morali vzeti narazen, jih v kosih nn tovornih avtomobilih prepeljali 500 km daleč do reke in jih tam zopet sestaviti. Tretje prometno sredstvo je letalo. Najprvo so nameravali z lastnimi letali »Mive« opravljati skiž-bo na teh progah. Ker pa je že Jimkersova letalska družba dobila dovoljenje za zračno službo na teh proga1', so sklenili dogovor z .lunker»o.in, da bo po potrebi e svojimi letali prevažal zdravnike, zdravila in tudi bolnike. Tretji del ekspedicije je imel znanstvene namene. P. Schultoju in njegovim spremljevalcem ->• je posrečilo z avtomobi'om priti iz Groolfonteina d« - Livingstona v britski Rodezlji, kar se poprej še nikomur ni posrečilo. Za to pot skozi severno ozeni-! lje Kalahari in Caprivi je bilo treb > posebni^ in obširnih priprav. Najprvo so šli na pot domač.ni. da so zaznamovali pot. To so zaznamovali ? tem, da so delali na drevje posebne znake, tam, kjer ni bilo drevja, so pa postavljali drogove. Avtomobilska kolona, ki je šla po tej začrtani poti, je morala prebroditi tri reke. Kaj to pomeni, je jasno, če vemo, da so bili na raz[>olago le lahki čolniči domačinov. Toda posrečilo se je, iz drevesnih debel, bencinskih sodov in trave napraviti dovolj močne splave. &e težje je bilo oskrbovati za vso kolono potrebni bencin. Vsak avtomobil je za 8 km poti porabil 4 litre bencina. Bencin za povratek je bilo treba zakopati v zemljo in tisto mesto zaznamovati na zemljevidu. Ko so potniki premagali vse te zapreke, se je odprl pred njimi pravi živalski raj, kakršnega v vsej Afriki ne dobiš več. Videli so prav blizu leve, slone, žirafe, bivole, antilope vseh vrel, leoparde, povodne konje, noje, krokodile, kače, orle in mnogo, innogo drugih živali. Tri tedne je ekepe-diciia potrebovala za pol tja, diset dni pe za pot nazaj. P. Schulte je v avtomobilu prevozil kakih 800 km. >Miva« Ima tudi nalogo, da misijonarje usposablja, ujiorabljati moderna sredstva. Sedaj misijonarji že sami znajo voziti s svojimi vozili in imajo tudi lastne delavnice za popravila. Teko poroča P. .Schulte, velik, pravolas Vest-falec, in з pon<~som dostavlja, da je škof Gotthard v VVindhucku zelo zadovoljen s podjetjem »Mive«. Sedaj P. Schulte v Nemčiji pripravlja nove načrte zn »M,ivo< ter končava film >Miva — misijonarjeva ded ščina«. ki ga je sik mal v Afriki in ki popisuje zgodovino le mis jonske družbe in kaže misijonsko ] ekspedlcjio z voh veko vprego, avtomobili, motornimi čolni in letali v osrčju črne Afrike. Slepri telovadijo. V Berlinu se je leta 1928. ustanovilo športno društvo slepcev. Te dni je to društvo prvič priredilo javno telovadbo, ki je prnv dobro u-о fingiral svoj lastni umor, dn hi tako prišel elo zavarovalnine, ki mu je bila nujno potrebna za sanacijo svojega podjetja. Potein sta nameravala pobegniti v inozemstvo. V malem oglasu nekega časopisa je iskal Tetzner kakih 24 let starega moža. ker je bil sam 26 let star, za skupne avtomobilske izlete. Izmed številnih reflektantov je Izbral nekegn moža, ki mu je bil zelo podoben. Mladi mož pa je že spočetka pojil nezaupanje do njega in jc vsled tega odklonil njegovo pouurlbo. Tetzner je 21. nov. odpotoval z avtomobilom iz Llpskrga proti Monakovem. Med potjo je dobil nn cesti Alojzija Ortnerja, ki ga je prosil, če ga vzame s «eboj. Med jx>tjo je Tetzner sklenil, tega fanta umoriti in zažgati. Ko se jc znočilo, jc Tetzner naenkrat ustavil avtomobil, češ da se je nekaj pokvaril. Prosil je Ortnerja, naj mu pomaga iskati napako. Ortner je zlezel pod avtomobil, т«ч1 tem pa ga je Tet/nor udaril z meter dolgim železom čez pleča in po glavi. Kljub težki |x»školhi je Ortner vstal. Pri tem ga je Tezner vnovič udaril z železnim ključem. Vendar se jc Ortnerju posrečilo iztrgati se in zbežati v gozd. Drugi dan so ga s to/.ko rano na glavi našli ljudje in prepeljali v IvoluiSnico v Ingol-stadt. let/ner pa se je vrnil v Lirwko. Dne Jb novembru se je Tetzner zopet odpeljal iz Lipskegii. Blizu Bevreutha je do'el neznanega popotnika, kateri ga je ludi prosil, naj g« vzame v avtomobil Z njim «e jc odpeljal Tetzner skozi Niirnberg pioti Begens-burgu. Ob 4 zjutraj je naenkrat ustavil sredi ceste, češ da mora naliti olja. Kaj se jc sedaj '.godilo sc da |x>sneti samo iz pri|K>vedovanjo morilske dvojice: Tetzner je vzel i/ it\tomoliila svoj fiotnt kovček, češ da mora v njem po'skati ključ. Nato je trdno zaprl vrata avtomobila, med tem ko je njegov neznani sopotnik v «vtoinob'lu dremal. Tetzner je odprl llHVor. odvil zaklopko od bencinskega tanka in oolil / benoinoin tank, stopnice in ves nv'o'iiotiil spredaj in zadaj. Nato je za avtomobilom stoječ' prižgal vžigalico in z njo zažgal avtomobil, ki je bil v hipu ves v plamenih. Neznanec v avtomobilu je bil takoj onesve'čen in je z avtomobilom vred tx>-oolnoina zoeljenel. če spoznati. Tetzner je nnto o-lšel - svojim kovčkom peš > Regenslim e. od on'lod p i z vlakom v Moim-kovo. rut koder je ženi nn ?r>vorjeni način brzn javil, dn se m II je morilski n^črt posrečil, fz Monakovega se je o'lpeljnl v Pariz, pozno je pa v Strasslxinrg. Ko je prišla v l.vwko novica, da se je Tetzner s svojim avtomobilom pri Regens-burgu smrtno ttones'rčil. je »glohokožftlnjoča vdova« «l'atiio jokala. Potem pn «c je odpeljala na kraj nesreče. Prej sevedn je i zelo dobro služilo posebej pri sestavu reprezentativne književne zgodovine vseh juïncslovanskih narodov, ki jo moramo prej ali slej vendar dobiti. V prvih letih svoj~r sijonls'ih je pisal g. Bogdan Popov ič v svoji obsežni kritiki prve južiioslovan-ske umetniške razstave v Belgradu. Med našimi književniki je prvi prodrl France i' r e š e r n. G. Pavle Popovič je napisal o njem in njegovem di lu daljši članek, g. Vladimir Stanimirovič |>a je prevel nekaj Prešernovih pesmi (Kam? O Vrha itd.). Š- v istem letniku je g. Josip H égal i objavil členka o Ivanu Cankarju in o slovenski umetnosti. Isli Via limir Stanimirovič je kasneje proslavil Srbom O Iona Župančiča s prevodom pesmi Prišla si... in prevel Se Pr š-rnevo Življenje ječa... O posmrtni razstavi slikarskih del Ivana O roba rja je poročni g. Dimitrije Mitrinovič. Pa/nje vredni so prispevki g. tiroša Dloniča, ki je že zelo zgodaj (iokaz.nl nngnenje za razumevati je slovenske lepe besede. Obširneje je poročal v Ir-b člankih o izdanjih Matice Slovenske za leta 1009.. 1911. in 1912. Tudi o slovenskem prevodu lla-ninaginice je pisal. Iz stare, predvojne serije Skgl. bi omenil še Mil. Milojevićcvo poročilo o izdanjla slovenske glasbene Matice za I. 1910./11., kasneje poročilo o Glasbeni Matici iu kriliko po g. Vladimiru Stanimiroviču sestavljene knjige z naslovom Iz jugoslovenske lirike — slovenski in liugnrski pisci-, katere avtor je znani srbski luiji-t>*i\{\ kritik Jovah SkCrlič. O Kopitarjevih delih o Srbih je jiriobčen Članek nekega M.-a. K riiuni, široko zasnovani in tako aktualno postavljeni anketi o sicer strogo srbohrvaškem književ-no-jezlkoslovneni vprašanju o južnem iu vzhodnem narečju v srbohrvaški književnosti, sla se od Slovencev oglasila gg. dr. Fran Ilešič in lv. Hribar. V novi povojni seriji Skgl. so močneje zastopani slovenski pesn'ki. Vrste se 0 t o n Zupančič (Ti skrivnostni moj cvet. Iskal sem svojih mladih dni, Tiho, brez hened. Oblači k. Grobovi tulijo, Zaprti park, in prevod zadnjega dejanja »Veronike Dcsenišker), Fran Albrecht (Sonce, Evropa. Vsako nebo, Jadrnic« itd), E. Gangl (Iz tvojih ran. Misel moja, v izvirniku). Srečko Kosovel (Ekstaza smrti, Oktober. Beri, Starka vedn), Alojz Gradnik (Dvogovor. Črni vran, štiri kratke jiesmi iz zb'rke »Zvezde padajot, Oktober. Dedič sem, ncknlere v prevodu, največ v izvirniku). Vinko K o š a k (Na križ|Kit ju) in Anton Novačan (Komila). S prevodi proznih del so zastopani Ivan Cankar (Njen grob), Ivan Pregelj (Sin prekletstva) in Š I n v k o G r u m (Dve skici). Večino pesmi, ki so v zadnjih letih objavljene v Skgl., je prevel g. Gustav Krklec (in tudi neknj proze). Od daljSlh kritično-esejisličnih Člankov bi omenil onega o Alojzu Gradniku (B. Borko), o Zupančičevi »Naši besedi« (isli), o slovenski književnosti v 1. 1928. (Isti), o Ivanu Preglju (Josip Vidmar), o slovenski drami v 1. 1925. (Juš Kozak). Dr. Anton Korošec Je objavil 1. 1927. članek o krizi parlamentarizma. Pomembnejše so še naslednje kritike in beležke: Shakespeare pri Slovencih, časopis Zgodovinskega društva v Mariboru, Srpski pripovedn'ki v slovenskem prevodu, o »Slovenski književnosti« dr. Ivana Prijatlja, o »Mladiki«, o Kidričevi Zgodovini slovenskega slovstva (B. B.). o Izbranih spisih Ivana Preglja (Ljubica S. Jnnkovič), o gektorja Frnncext Prešerna Zbranem delu (0. Krklec), o Kosovelu (Krklec), o antologiji Prešernovih pesmi, Vebrovi »Etiki«, Vodnikovi družbi, o francoskih prevodih Cankarjevih del, o ljubljanskem gledališču, o Ivanu Tavčarju (U. Džonič) in Luki Sveten (isti), o Mngajnovih »Primorskih novelah«, Gradnikovi »Kitajski liriki« (Isldora Sekulič) itd. Celo vrsto krajših beležk nisem jemal v obzir. Posebno bogato sino bili Slovenci zastopani v Skgl. v prvi polovici 1. 1929., ko je g Borko napisal več pomembnih informativnih člankov vanj. Žal. da je s tretjo knjigo (1. sept.) istega leta prenehal dopisovati. To bi bilo široko vzeto vse, kar je pomembnejšega o Slovencih in od Slovencev napisanega Skgl. od 1. 1901. do danes prinrsel. Pričakujem, iin bo v nastopnih letih slovenska književnost daleč vidneje zastopana v njem kot je to bilo do sedaj. Sam »Glasnikov« urednik g. Milan Bogdsnovič je odločno za objavljanje slovenskih leposlovnih del v reviji In z.a čim številnejše krilično-Informalivne članke. V prvi vrsti bi rad dobil večje število izvirnih in še neobjavljenih pesmi slovenske mlajše generacije, ki bi jih v Skgl. v slovenščini tiskali. Tone P. Avlolaksi I. UOOVC Novo mesto 62 Kličite telefon št. 8. Mariborsko pismo Maribor, IS. marca 1931. Brez dvojbe je mariborski Francoski krožek med najdelavm jšimi in svoj cilj najsmoterneje za-sledujcčimi etičnimi krožki v naši državi. Prireja redna predavanja, razpolaga z vzorno urejeno knjižnico ter z intenzivnostjo dela na zbliiauju trancosko-jiigoslovunskega sveta. Ce v naši severni jirestolici iz leta v leto narašča šlevilo vnetih in zaveduih prijateljev in poznavalcev srancoskega jezika in galske kulture, potem je to pač prvenstvena in menda edina zasluga agilnih mariborskih francoskih krožkarjev. Te dni pa se na pobudo imenovanega krožka otvori prva raz.stava moderne francoske grafike in umetniško izdelane knjige v unionski dvorani. Zbirka umetnin, ki bodo razstavljene, je last znamenite galerije Billiet v Parizu. Ra: slava bo nudila u pogled v razvoj francoskega slikarstva od 18. stoletja dalje pa do najmodernejših predslavitcljcv slikarskih teženj v Franciji. Od slovitega Delacroix, pr« ko Corola, Ccurbeta. Maneta, Daumiira ter impresionistov Van-Gogha in Sczannea. kubistov Picussa, Lhotea in Le Faucouniera, pa do pobornikov »fovizma« Matissea, Vlnmincka, Domina, Marqueta in eks-presionistov Masereela iu Ronnulta. T*ko se bo nudila mariborskim kulturnim ljudem prilika, da se upoznnjo vsaj v glavnih obrisih in skozi tolmačenje in umotvore vodilnih francoskih slikarjev s francoskim slikarstvom. V intervsu fraucosko-jugoslovanskega kulP.ruegi zhti-žanja bi bilo, da se priredijo vsako leto v okvirju mariborskega Francoskega krožka sličue razstave. dostojiue mariborski kulturni javno.-ti. • Na mariborskem kn!ižnem trgn pa je izšla te dni marčna številka mladinskega kmetskega glasila ^Naš Dom«. V uvodnih besedah jirisrčno poklonilo ter zagotovilo hvaležnosti 80 letniku Fr. Finžgarju. Znani organizator krščanske mladine pred vojno svetobened ški župnik Gomilšek kaže s svojim člankom o početkih mladeniške organizacije pred vojno v zarje fantovskega gibanja. Nato jiovest »Razdejane duše« v nadaljevanju — Blagoslov —. Sledi potopisni izv eči k »Strahote pustinje«, črtica »Kjer bratje mro...«, Člani k »Slovenec krščanski kinoteki mladini« ter zaključek pre-tnsljive petdejanke »Zn hrepenenjem po mati ri«. ki bo našim ljudskim odrom pri morebitnih uprizoritvah jako dobrodošla. Zelo pester je razgled po dekliških gredicah, kjer poučuje d. kleta o vsem mogočem neutrudna urednica M. Slupca, pa tudi »pod lipo«, kjer je zlasti omeniti pris|>evek M. Ge-ratiča o »Našem pokretu«, kjer govori o potrebi organizacije krščanske kmetske mladine po fantovskih krožkih v okvirju posameznih prosvetnih društev. Prav lep napredek kaže omenjani mladinski mesečnik tako glede ur. jevanja kakor tudi v vsebinskem ozru. Posi bej |>a je pozdraviti stremljenje izdajateljev dvigniti s |>отогјо takšn-ga glasila kulturni uivo nn naši vasi. »Naš Dom« je najcenejši mesečnik v naši državi. Letna naročnina znaša Jedva 12 Din. Toplo priporočamo. Naročila se sprejemajo pri upravi »Naši-ga Doma«, Maribor, Koroška c ca ta 5. Mladini Mar'na »Mladica« vsebuje na p-vem mestu nadaljevanje povesti Bogom.:a A.agujne >^ornje mesto«. — Pesmi so prispevali Venceslav Sejavec (Ti in Prva mladost) Vilko Novak (Zimo doma), Vinko Žitnik (Hrepenenje in Beseda o gnezdu) ter Jože Kastelic (l'ovzd g vanje). — Dalje prinaša • Mladika« še sledeče krasre prispe ke: Robert Louis Stevenson: «Kako sem se naučil p sati.« — Silvo Kranjec: »Pied štiri sto leti iz Ljubljane v Carigrad«. — Bogdan Kozak: »Iz zdravnikovih doživlja ev.« — Dr. A. Šerko: »Lofotski ri' iči«. — Dr. Janez Plečnik: »Nekai o krvi.« — S. R. Min-clov: »Ko so hrasti šumeli«, rninan. — Škoda je, da so skor-J vsi prispevki tako dolgi, da jih je treba naùaljevati. lako, da vsebuje številka skoraj sama nadaljevania sicer prvovrstnih del, ki jih je pa baš zato škoda trgati. — Omeniti pa moramo s posebno pohvalo vse ostale prispevke, tako dr. K. Dobidov spis »Ljubi antki rotovž«, »Pesede popotnice«, »Nove krnice«, »Mara Kraljeva«, »Nase slike«. »Po okrogli zemlji», Kar tiče slik — v tej številki so reprodukcije del slika ke in kiparke Mare Kraljeve, žene Toneta Kralja, čigar vpl v se dosti močno pozna v njenem ustvarjen u e pa kljub temu med na'imi likovnimi umetni ami ena najizrazite:^ih — moramo posebno ooozori'i na krasno izbero slik, s kalero se »Mladika« od številke do številke ve.'no lepše postavlja. V kotičku »Družina« čitamo pod Zasavjem »Iz duhovnega živ'ienja druž ne- dvoje novih krasnih prisnevkov Milice Grafonalier eve; »Ljubezen — temelj materinslva« in »Sadovi materinstva ln očetovstva.« — Štefanija Humek e prispevala zelo zanimivo in ko-istno poglavje: »Na kaj pazimo pri nakupovanju gospodarskih predmetov « Dalje či-lamo še o kuharski knjii'i in lepo vrsto izv stnih kuharskih receptov. SmeSnice in uganke zaključujejo zvezek. Priznati je treba zopet in zopet, da je »Mladika« raravnost vzoren družinski list, da ume urednik Fr. S. Finžgar vo liti to delikatno in mno-goslransko delo tako moistrsko, kakor bi tega pri nas gotovo nihče drugi ne znal. Biografija Itd umetniško delo Zagreb, marca. 0 tej temi je predaval v Pučkem Sveuč lištu znani hrvaški kri'ik dr. Ljubomir Maraković, ki je že v celem ciklusu pr«'davanj o fiz o omiji sodobne kniiievnosti, zla-ti o tehniki sodobnega to-mana podal detaljno sliko sodobne književne produkcije. Pojem biografije kot umetniškega dela se ostro loči od b o^rafskega lomana (iunak »bomo fietus«), kakor ludi od historične znanstvene biografije (junak »homo historične«) In je postal danes že čisto posebna literarna panoga (junak »ho no biographitus«). Zlasti ostra je тгја med historično biografijo in biografijo kot umetn- delom. Znan-stvena biografija proučava osebo v zvezi z z o-dovino, kOt zgodovinski po'av, ki je vplival na razvoj zgodovine, Cilj jj je stroga zgodovinska resnica. Njeni autorji so znan tveniki. Kavno tako ima biografija kot umetniško delo za cilj resnico, toda ano pride do tega z drugimi sredstvi Njeni autorji «o umetniki, ki si izberejo tako osebo, ki je ani-logna njihovi lastni osebi doživi aitm in stremljenjem, Umetniškega biografa zanim» n egov junnk v prvi vrsti kot človek, zato mu je ptedvsem na tem, da ta stopi plastično pred nas kot oieba. Prodira v njegovo dušo, v najintimnejše kotičke njegovih čuvitev in mUlL Zato uoerablja umetni- ški biograf dnevnik svoiega jtinika, njegovo korespondenco, tradicijo v njem. skratka njegovo intimno živPenje. Vsa ta osebna de siva zaiame umetniški biograf s silo svojega tvornega taln a in jim da ritem, ki je osebna nota njegove notranjosti. Znani francoski umetniški biotfraf Andrč I M aurois stoji do svojih junakov v neki superlo ni pozi in jih ironizira (v biogralijah Disraeli, Shelly, Byron), med tem ko je slog nemškega umetr.iV e-ga biografa Fmila Ludvviga svečan in p-tetčen (biografije: Napo'eon, Bismark, Wiljem 11). I.ud-wigova dela so karpkteriz rana po tem, da raz- | padejo v pet stopenj, aktov, njegove osebe »o obdelane dramatično. Vzrok, da je priîlo do te vrste knirevnorti, leži v povojnih razmerah, ko so na eni strani vodilna mesta v rokah posamez-e osebe fdiktato j ), na drugi strani mežika močnih osebno li, na'a'e razvoi moderne ps:hologije (dr. Freudova psihoanaliza!. Hrvati so se tej literarni panogi oddo'žili v I delu Cihlar-Neha'eva »Vuei« i-i delom» z biogra- | fijo Breyerovo »Conte Zanovič i njegovi si-ovi«. JoSe Berkopec. Giovanni Pap ni: Gog Vallecchl Ed. FI « ze 1931. Gotovo je, da je ta knjiga, krkor vsaka Pa-pinijeva, vzbudila pozor ost in p.isuh v&ega »veta. Florentinski samotar je pa: osa »ela se zacea svetovne književnosti, po svoji genialni izvirno ti, > r.e zprosno načelni dirlednosti, o' likovni in miselni ostrosti ter ironični nedosegl ivosti sam med vsemi. Vendar se zdi, di svat klju'-> p ipravlje- i nosti, da dobi od Papiniia karkoli in kako k li — naj bo to besednjak Divjega moža ali zb: ka najtanjše liriU« — ni piičakoval te zad lie knii e s tako vsebino in v taki obliki. Gog na vide-trga vrsto, ki io v zadnjih letih — po i'.p-eo' rre-p|u — plete o Povest K-islu ova, Kruh in vi-o, Delavci v vinogradu ter Sveli Avguštin; ta dela bi vzel kot afirmacijo n'egovega izpreobmenja in premi zanos ter postvar'ar, a notraa'ih vel'k h in visokih dniivetii. objekt vaci o mctatzi 'nh va'o-vanj njegovega duha, ki jim zgolj človečki pol neslišno teče ob strani. Go'.i pa ie nida'jevanje in obnavljanje še druge polovice Papinijeve človeške in umetniške celote, po o itev nj govih temeljnih načinov v ob'ikovanju, ki jih sreč.-vamo na njem v prvem začetku. Že v Svetem Avguštinu vidimo in sledimo prizadeva-je. da bi rren «el poudarek ne toliko na na-'nsravne zvenfloveške pojtfdan Radica v 4. štev letoSniega Savremen ka) bi silno radi videli in na?li v Gogu nekaj drugega, nam-eč nov skok »nepre. ačunljiv e*a« Paiinija in o'klon v staro smer v čas pred izpreobrnenjen. Argumentirajo na vse mogoč» načine, celo naivno, da bi se prepričali o tem Kdor p* pozna Pa-i i a, njegov razvo) in dosledno li-ijo, bo bral to kn igo v njenem pravem smislu ki je nedvounno izražen r predgovoru. Vse moje bitje, odkir te ie obnovilo v vrnitvi k resnici ne more dug-ga. kot da nujno zameta »■«. kar Oo" ve uje, go o i ali dela « fe to ni tako b; b;l Papini »»rl»'sn. kar bi ti nai jaz. spričo niejovih tf:gmtskih borb in naporov pri iskanju resnice dvakrat p em tlil trditi. Gog je dnevnik modernega, najmodernejšega človeka ki ga je Panini kot p avi trt al na koncu blodenj — v neki zasebni hlačnici. To pretresljivo strašilo, ki mu ie 70 vek ob ikoval tu Ii zunanjo podobo čislo adekvatno notranji z* a 'Hi. (To je bil poMo'etni monsl um v svetloreleni obleki. Visok. Slabo rasel Na glivi ni imel niti e-e kocine Brez las brez obrvi brez brade. Raz-obliien gomolj gnle kože s korahstimi iz a t'ii. Obraz temno mesnat, sko'aj višnjev in šiiok. Fno oko je bilo videti lepo "-ebesno modro, sknrai malo pepelnato; drugo pa skoraj zeleno z žoltimi potezami; močne a blede ustne pod nasm hom, ki ;e bil docela kovinski, kakor zlat.«) Ta človek, ki bega od blaznice do blaznicc, izroči prijatel u šop zapiskov, ki jih Papini objavlja popolnoma nespremenjene in neokrajîane. To je seveda oos e-čena iznajdljivost in opravičba. a prav nič ne zmanjša strahotnega vtisa, ki ga zarežejo te dolge strani vate. Gog, sin Maorke na Havvajskih otokih in neznanega belega očeta je »nare.!il< s ečo v Ameriki in je eden najbogatejših ljudi na svetu. Fdcn od »kraljev«, ki pa mu jz neskončno težki in prazno v tem zlatem sijaju podjarmi e >e stvari. Rad bi poznal to, česar dozdaj ni imel časa — duha in duhovne vrednote današnje kulture in si podjarmil še te. Zato se poda na o' upen lov za osnovami in bistvom te kulture obišče vse sedanje kralje duha, vse velike može, ku uje vse mogoče umetnine in f lozofske sisteme, razmettva denar najrazličnejšim bolestnim ljudem ki b'az-ne v domišljiji, da so iznašli zadne največje, re-zaslišano, večno tu ali tam, v tej ali oni stroki. S krvavo treznostjo zameta vse bogove po vrsti "0-dira vse autoritete znanosti, ki jih je presenetil v njihovi najskriteiši, ptavi bistve osti — nemoči; in vendar se ne more ustaviti: hoče ven iz teh • o-norelih osnovnostl. a ga vendar nekai vleče vanje, da beži čez oceane in čez zemlie kot u 'lešen nemir. Magi vsega sveta ki jih da klicati k sebi, mu ne morejo pričarati ničesar, ne teozofi ne spiri-tisti mu ne odpro skiivnosti duha in otsi anstva. Hodi po poti bogov po svojem pesku, kjer je zgradil templj« vseh ver in poklical sve eniee, pa ne vidi drugega kot praznoto. Preskusi vse sisteme in vse zablode od trusta fanta»mov za racio->el"o, industrijsko uporabo in predelavo duha in duševnih sposobnosti, od tistema profesorja killaloe, ki pi?e zgodovino od danes nazsf, od teorijo, ki naj procese proti krivim izključi t procesi pioti ne 'olž-nim, od nove religije doktorja Miindungi. ki se zove Egolatria in naj izključi vsako versko propagando in boje, preko ideje zavarovanja proti strahu, preko iaduttrile poezije (Gesanf ol a perduto amour) preko Ral-ah« Teboma, ki hoče tpraviti t sveta teozolijo s lilouutniio —. blaznostjo kot filozofskim sistemom, ne do profesorja Caccarone, ki preseneti Goga z zaključkom biti = nič, s filozofijo ueieaizma do sistema moralne kirurgije, do teorij o magičrem enačenju in začetku avtoritet, do prakse doktoija Olafsena, ki zdiavi z boleznimi, do Ramona, ki oznanja vero v mineralne du.'e in snu c bolnice za poškodovane ru te, do oživljenega 1'itagora, ki mu z dosledno logiko dokazu,e, da se je njegov sistem do piči e uresniči' danes ko se povvo.i tako jasno reducira na šte vilo. ln še sto diu tih. Išče veliči i, zbira krog sebe ljudi ki so podobni Napoleonu. Byroru ali komu k li in je razočaran ob njih, zbira telesne gigante zbira izdelke iz človečke kos'i in skelete znamenitih ljudi hoče biti velik, pa z bridkos1 o spoznava, da čl :vek ne more doseči ničesar velikega, da si ni podvrgel ne zemlje, ne morja ne življenja, ne * nrti, da so Newvo k in piramide in Babi'anski stolp in Fiffel in prekooceautki brodovi in letala iramotne igrače majhnih duhov. Vse ie hu ubug. mo ilrovine literat"re. glasba (Vrtil ak planetov in Sim'o"ija titanskih petelinov), kinais'vo (plast ke iz dima), kralji (pet kraliev in en cesar) zabave in z.-anost. Stiašna je Gogova ironija v viziji, ko hudič proda a na javni d ažbi o-žc-U sveta in jih nihče ne kupi. In vendar Gog ho*e ho*e, pa ne ve kaj. Podira me^ta gradi trdniave, da bi se izognil bogve-kakim sovra-nikom, si ho'e čaratj mir in naravo, beži pred velemesti v pu'čavo, med sence mrtvih mest, kunuje oblast in države in ni.je.- ne obstane Nič ga ne more zadovoliti. vse je nrazno in pusto. Nik'tr ni no' ene sk ivno ti. n k er ni nobene svetosti koncem vsega je denar in v«e pleše po njegovem zve ku. Obisku:e po vrsti Forda, Gandhiia. Einsteina. Freuda, Maeterlinck». Lenina. Fdisona, Wel'sa. Wilhelma IL. Shawa in jim pola'a na jezik besede, ki kaže o n'ihovo pravo po-Jobo in razodevajo, da ni nihče trden v os îovah, ki bi jih hotel postaviti d ugim za večen tistem Predolgo bi bilo če bi hotel ie naprej navajati. Sedemdeset poglavij je in vsako zič-nja covo rano, novo zablodo, novo onemoglost sodobnosti. Posamezna poplav a te stopnjuj jo v polblaz-ne eksaltacije, ki človeka pretretejo, kot da niso iz knjige. Tako Gog blazni po ivetu in iivljcn'u in nikjer ne najde luči. Šele prav na koncu i »Otrokovem kruhu« se za hio zasveli kakor ret' ica. ko Gog vrže vse od sebe in v be aških caoah nepoznan in izstiada"1 pokusi kruh trd, preirost. kruh ki mu s!a prt studencu da mala trtkanika pastirica. Kn iga izzveni v trdno vprašanje: »Nai je to pravi človekov kruh? Ali j« to p:avo življenje?« Gog je ne le najboli ivo7. v o n o« v /pgrebu jr objavita po nekatirih časo|ii*ih svoj program ti leto ItlJJt. Poleg sodobnih m-mikih, rokih iki o.| jesen tudi m I a do slovensko literaturo in antolog;jo ju gos lova neke lirike, kjer bo seveda miAla piostor» tudi Slovenka lirika. Kot prva knjiua ozmnjeni^ia ргодгпта an ' izA'e »Nove'e« Stevaiia I a'osaže, kjer io skritih šestem izključno socijalnlh novel (Novi ljudi, Razgovor sa jednom mn;kom, Stipenice, U ono vrije-me. Ona lena sa sein, Marija Ru, Ručak kod Di-bogovih). O pisatelju Stnvnnu O a loga ži se mora reči d.n I jf usmerjen izrazito socljftlno (znan je kot nrl|>o-vednlk, idpo'og iti kritik) in v težki besidi b;č« življenje in niisli in роплни je s-cijalno In gmotno odnnknjenih gosji dov ter drami |Mmižine m raz žaljene, ki iip |4)r.nnjo na lom svetu drugega od krivic, pa so Se za krivice hvaležni (Ona žena s.i s»la). Zn le ljudi si vse te vr«tice pisane in Oalo-gaža se z nj nrt bori zi novo doho. — Gnlogiža je sel skeli trpko [K>t svetovne vojne, krivic in razočaranj, pa je Ia knjiga velik l-o» bolestne njegove monogr ifije (Razgovor sa Jednom ninjl om ...). Kot izključno proletarski pisatelj se v novelah pne v vse kraje in rse pojave; je internacij inalni gl'Stiik zatiranih slojev. zik mu je trpek, grenke dom sMce se pridejo mod («lisi in razgovori. Vsak-danji je Jrzik, brez,barven, i isto v soglasju s trpko vsebino. Ve kakor zasluži pisatelj St'van Oalog iža |)ozornoeti! Knjiga se dooi zn 1"» Din v nakladi »Zvono«, Zagreb, Gunduličeva ulica 24. I • Zametcne stopinje. Avtoriziran previni iz francoščine. Spisal Henry bordeaux, proveln Krima Hafner. Molvorjeve knjižnice 39. zvezek Založila Družlia sv. Mohorja; nitisnlla Mohorjeva tiskarna v Celju 2H4 str. Vez. /л ude 30, z^i iicude 52, broširana za ude 27, za neude dinarjev. francoski pisatelj Bordeaux je tisti, ki se v svojih romanih bavi zlasti z vprašanjem, ki I je lako aktualno v sedanjem času. namreč: z družino in zakonom. Tudi ta roman |M>sega do najtanjših nili, ki se prepletajo v človeških srcih, riše skrite bolečine duš. zakonsko tiiv.vc-I stolio, ločitev zakona in greli kost te ločitve, ki jo okušata obn zakonca. MihI oboiiia sUiji nedolžni otrok, ki z.a vse to nič ne ve, ki ju po naravi otroške duše veže in druži. Roman je ra/xleljen v dve kujijH. Prva knjiga ima naslov: Zmaga ljubezni, druga: /ncsročila s svojim ljubimcem na gori Vclan. On je umrl, njo so oteli menihi sv. Bernardo. Ko se suide Mapk s svojo \ ločeno že-.no Terrro. Iičcrkn Julko dobi mater — mož odpusti, ker je vrnil inaler otroku — toda, zeli se mu, da liulicwen, ki je Terevo vtvala nn ljubimca šo drži in da ta litibozen tudi mrtvega — še ne izpusti svojega plena. V (Irugeni delu s», «kpiwini lioji obeh, tTiilje-nje očiščevanja, »trma |kkI e|K>/,tiav«nia. Prav |Ki-«nbnega mojstra »e ihikaže Pisatelj ob risanju teh borb. Zadnji drobec sliubega in ilobrogn v i človeku izsledi, |xv.iia človeško dušo, žensko srce, ni(z;ki (hiiios iu suho riiaruiu.siko računarstvo moža. Borba se bije mc«<ин in odmišča-njetn. Nazadnje nnuiga — žjvlienje. »Življenje, ki je vedno nemirno, trdo, ki celo preteklost uporabi, da ustvari se«lanjost. Živ I jem je s svojimi zakoni, ki zahtevajo rea so odpadajoči davek, knkor sedaj ob priliki izplačil, obustavljnti in predati davčnim ! upravam. Ce se tnko nabavljeni predmeti nndnlje pridelujejo pri obveznikih skupnega davka, se bo znižata tn stopnja skupnega prometn 7.a 1 % za predelani predmet. Cl. 0. Vse osebe, ki so obvezane voditi kniige o prometu, podvrženem skupnemu davku, so dolžne v te knjige vnašati cene, dosežene r. dobavo skupnemu davku podvrženega blaga in dajati vse podatke, katere bodo od nilh 7nhtevali organi oblasti. Rnzen davčnih obve7 v so dolžni oblasti dajnti obvestila tudi oni njmovi nameščenci, ka- : tere zn to posebno pooblnste. V pomanjkanju takega j>ooblnstiln morejo organi oblasti zahtevati ! obvestilo od vsakega nameščenca podjetja. Cl. 7. S skupnim davkom na poslovni promet i se obsega praviloma ves promet blngn od produ-eenta ali uvoza do knnsumenta. Komisijski promet blagn. podvrženega skupnemu davku, je izenačen c vsakim drugim prometom istovrstnega btagn; Predmeti, izvzeti za osebno porabo ali odstopljeni brezplačno drugim, so tudi podvrženi skupnemu davku nn p. p. Zn predmete. izvzete i? lastne delavnice za predelavo aH izdelavo, se bo plačal skupni davek nn p. p.. v kolikor tudi predelani ln izdelani predmeti po tarifi niso obseženi v kombiniranem skupnem davku. Izvoz blaga v inozemstvo se ne smntra za promet, podvržen davku. Kil« je knnziim*nt. Cl. R. Glede orene, kaj se razume za blngo, usluge, obrtni poklic, naknado in promet, veljajo odredbe starega zakona. Za konsumenta pn smatrajo osebe, ki blago nabavljajo za katerikoli namen, ne pn 7Л nadaljnjo prodnjo v nespremenjenem stanju. Zato se smatra za konsumentn tudi oni. ki nnbavljano blngo dnlje dodeluje nli predeluje in tako prodaja. Proizvod, ki Je dobljen s predelavo ali dodelavo, se smatra za nov predmet, katerega promet je praviloma podvržen davku. To posebno velja zn nabavo sredstev za prehrano in užitek, s katero se bavijo gostilničnrski in slični obrti, izdajajoč hrano in ostalo iz svoje kuhinje. V tem oziru se smatrajo gostilničarji in ostali kot samostojni obvezniki. FaMurna vrednost Cl. 9. Fakturna vrednost se ima dokazati z regionalno fakturo. (Tej vrednosti se doda uvozna carina, nato ostale državne dajatve in vsi postranski stroški, v kolikor niso vsebovani v računu. Fakturna vrednost, izražena v tuji vrednosti, se imn pretvoriti v dinarsko po uradnem tečaju na dan carinjenja. Ako poleg pošiljke ni fakture, se Ima osnova ugotoviti na podlagi deklarirane vrednosti. dodavši carino, postranske stroške in ostale državne dnjntve. Ako uvoznik ne preda fakture ali ne prijavi vrednosti blaga, oziroma, ako fakturna ali deklarirana vrednost izgleda premajhna, se bo ugotovila davčna osnova po prometni vrednosti odnosnegn blaga na dan carinjenja. Ako je v pošiljki vsebovano blngo različno in raznih vrst, se bo ugotovila davčna stopnja po skupni vrednosti. Na to vrednost pa se bo plačevala najvišja stopnja skupnega davka, ki se plača na blago, vsebovano v pošiljki Izjemoma se ima pri uvozu skupni davek obračunati in plačati na fiodlagi uradno objavljenih cen za one vrste blaga, za katere fin. minister začasno odredi take uradne povprečne «ene. Pri uvozu jx> poštah se bo vzel za davčno osnovo petkratni znesek carinskih dajatev. Ako je tako uvoženo blago prosto carine, pa podvrženo skupnemu davku, bo moral prejemnik naznnčiti njeno vrednost in pred tem se mu ne more izročiti blngo. Za uvoženo potniško prtljngo se bo plačal skupni dnvek 10% plačanih carinskih dajatev. Ce je prtljaga prosta carine, se davka ne bo plačevalo. Čl. 10. Promet uvoženega blaga, ki je obsežen v skupnem davku, ne more biti nespremenjen v notranjem prometu ponovno obdavčen s katerokoli vrsto davka na p. p., razen ako tarifa določa drugače. Čl. 11. Davčna osnova za plačilo skupnega davka zu hlngo domačega izvora je naknada, dobljena v denarju ali v predmetih 7. denarno vrednostjo zn blago, stavljeno v promet v teku enega leta. V trošurinskih predmetih, razen piva, je osnova naknada, ki pripada davčnemu obveznncu za vsako poedino prodajo. Ako v brutto nnknndi niso računani postranski stroški, se morajo dodati. Pod stranskimi stroški se razumejo stroški za pn kovanje, transport, zavarovanje, zamudne obresti Itd. Ako naknada za blago, stavljpno v promet, ni odrejena aH ni odrejena v denarju, se Ikj ugotovila podlaga po novi prometni vrednosti, katero je blago imelo v času prometa pri istem podjetju, odnosno vetetrgovskih cenah, ki so bilo tedaj plačane na mestu. Davčna osnova zn promet s pivom je hektoliterska stonnja ekstrakta, davek pa znaša Din 0.60 n vsako stopnjo. Pri podjetjih, obveznih ua plačevanje skupnega davka, ki imajo promet v blagu, podvrženem raznim stopnjam davka, se bo ugotovila davčna osnova za vsako vrsto blaga posebej. Čl. 12. Skupni davek na p. p. se plnčuje in obračunava 7Л davčno leto. ki je enako koledarskemu. Davčna oblnst more davčnim obvezancem na njih prošnjo ugotavljati davčno osnovo po prometu poslovnega leta (pred začetkom vsakega poslovnega leta). Obvezanci Čl. 13. Obvezanci davka na p. p. se grupirajo v te-le skupine: 1. v one, ki plačajo davek pri uvozu, 2. ki plačajo dnvek skupno s trošarino. 3. ki plačajo davek po knjigi opravljenega prometa brez ocene davčnega odbora, 4. ki plačajo davek na podlagi oeene davčnega odbora, 5. ki plačajo davek na podlagi sporazumu. 0. katerim se davek odtegne ob priliki izplačil za nubavo državnim in samoupravnim oblastem. Čl. 14. Za skupni dnvek pri uvozu veljajo carinski predpisi, tako za plačilo, odgoditev, zavarovanje, zastarelost, kazni in kazenski postopek. Pri uvozu se ne bo plačeval skupni davek za nekatere vrste, katere zakon v osmih točkah našteva. Čl. 15. Za trošarinske predmete veljajo odredbe o plačilu itd. zakona o državni trošarini. Čl. 16. Skupni davek na p. p. se plača jiri občinskih oblasteh ob priliki predaje potnega lista in zuhteve dovoljenja zn klanje, iu sicer na pod-lagi mestne tržne cene žive živine, katero lm i pregledovalec na samem živinskem potnem listu ; vpisal in potrdil s svojim podpisom. Čl. 17. Po knjigi opravljenega prometa odn. po trgovskih knjigah so dolžna plačevati davek na p. p. vsa podjetja, obvezana javnemu polaganju računov, nato vsa industrijska podjetja (ne glede, če so d. d. ali ne) in vsa ostala pod jet ia. katerih i lanskoletni promet je znašal nad pol milijona Din. Način plačevanja Cl. 18. Davek na poslovni promet ee plača . posebej za vsak posamezni predmet v slučajih: . uvoza, dobave državi, prometa z drvmi, živino itd. V vseh ostalih slučajih se plača davek v mesečnih ! oziroma četrtletnih obrokih (razen 7a trošnrlnske predmete). Pri tem pu se smatrajo mesečna od-plačila za plačila ua račun. Obveziinri, ki vodijo redne trgovske knjige, morajo plačuti davek nu podlagi iznosov, prornčunanih v fakturah, brez ozira na dan prejetja naknnde. Od [tlačila se polagajo v primeri s prometom prejšnjega meseca v reku 20 dni po koncu meseca, ako je za pod- i lago obračuna odbran promet v gotovini in z I menicami, v roku 60 dni pa, če je zn bazo obračun 1 odbran promet po fakturah. V letu 1981. so dolžni obvezanci prijavo v odobrenem načinu plačila podati do 15. maja. V slučaju nepodaue prijave se bo smatral za obvezen način plačevanja v prejšnjem letu. Izvršena odplačiln davka se [»otrjujejo 1 v davčni knjižiri posebej za skupni davek na p.p. čl. 19. Manjkajoče plačilo se mora plačati v 30 dneh. Cl. 20. V četrtletnih obrokih se plača oni dnvek na |>. p., ki je ugotovljen po oceni davčnega odbora nli po sporazumu. Cl. 21. Da bi lažje prišlo do davčne osnove in da bi davčni obvezanci, ki niso obvezani voditi knjigo opravljenega prometa, bili prosti vsakolet-nega vlaganja prijav in ocen pred davčnim odborom. more davčna oblast ugotoviti davčno osnovo sporazumno z davčnim obvezancem. Sporazum more biti sklenjen največ za tri leta. more pa biti individualen nli kolektiven. Kolektivni sporazumi se morejo sklepati samo s pripadniki isto- J vrstne gospodarske panoge. Sporazum se more sklenili saino na podlagi vsega letnega prometn enega podjetja. Zapisnik o doseženem sporazumu I zamenjuje davčno prijavo. Sporazumno ugotavljanje pa se more vršiti šele od 1. januarja 1932 po posebnih navodilih finnnčnega ministrstva. Cl. 22. Vsako novo podjetje morn prijaviti, s kom se t» bavilo in s katerim blagom bo delalo. Čl. 23. Železniške in parobrodne postaje ter privatna pnrobrodna podjetja so dolžna pri nato-vorjenju drv (ako niso namenjena zn inozemstvo) od oddajnlca dobiti skupni davek na p. p., nato-vorjeno blago v znesku 1.2% fakturne vrednosti, dodavši železniške transportne stroške. Če oddaja lec ne predloži fakture, se plača davek 1.2% od krajevne prometne vrednosti natovorjenih drv. Prav tako so dolžne občinske oblasti ob priliki iztovorjenja drv s splavov, izdainnja izvoznic za izvoz tesanega lena in gozda itd. skupno s plačilom banovinske takse, vterjnti zn skupni dnvek na p. p. 1.2% vreelnosli izvoženega blnga. Cl. 24. Uredba stopi v veljnvo, ko se objavi v »Službenih novinah<. uveljavljala pa se bo s 1. aprilom t. 1. Za blngo. ki se nahnja neocarl-njeno pri carinarnicah, se bodo odredbe o skupnem davku upoštevale že s 26. marcem t L Borzo Dne 18. marca. Denar Devizni promet je bil danes izredno znaten, kajti tečaji so se večinoma učvrstili t izjemo Dunaja, Londona, Prage in Pariza, ki so bili nekoliko slabejši. Danes pa se je na naših borzah pocenil Curih, ki je bil zaključen po 1095.00 v primeri s tečajem 109590 doslej. Ta tečaj je bil za Curih v veljavi od začetka 1. 1929. pa do včeraj. V 1. 1928. pa je bil tečaj Curiha 1095 in 1095.60. Posebno znaten je bil promet v devizi Newyork. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljabîjaaa. (V oklepajih zaključni trči.JI.) Amsterdam 22.7950 - 22.855 (2281.50), Herlin 18.550-13.580 (1856.50), Bruselj 793.54 bl., Budimpešta 9.9277 bl., Curih 1094.10—1097.10 (1095.60), Dunaj 7.9H94—8.0194 (800.44). London 270.64 bl., Newyork 56.73—56.98 (56.83), Pariz 221.82-223.82 (222.82). Praga 168.30-169.10 (168.70), Trst 298.13 do 298.30. Zagreb. Amsterdam 2279.10—2285 10, Dunaj 708.94—801.94, Berlin 1355—1361, Brus-dj 793.54 bl, Budimpešta 991.27-994.27, London 276.24— 277.04, Milan 297.20—299.20, Newyork ček 56.73— 56.93, Pariz 221.82—223.82, Praga 168.30—169.10, Curih 1094.10—1097.10. Belgrad. Amsterdam 2279.50 - 22&5.50, Berlin 1355—1358, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 798.94 do 801.94, London 276.24—277.04. Newvork 56.73— 56.93, Pariz 221.82 - 223.82, Praga 168.30-169.20, Trst 297.30—299.30. Curih. Belgrad 9.1260, Pariz 20.8376. London 25.25, Newyork 519.70, Bruselj 72 42, Milan 27.2275, Madrid 54.60, Amsterdam 208.29, Berlin 123.82, Dunaj 7307, Stockholm 139.17, Oslo 139, Kopen-h a gen 138.98, Sofija 3.765, Praga 15.895, Varšava 58.20, Budimpešta 90.615, Atene 6.72, Carigrad 2.405, Bukarešta 3.09. Helsingfors 13.05. Vrednostni papirji Tečaji državnih papirjev so dane« ostali v glavnem neizpremenjeni. Tend< nea pn ni bila enotna. 7% investicijsko posojilo in vojna škoda sta bila čvrstejša, nasprotno pa so dolarski papirji bili slabejši. Promet je bil zopet manjši, kakor včeraj in beležijo zaključke le 7% investicijsko posojilo, vojna škoda in 7% Bler. Bančni papirji so ostali v glavnem nelzpremeiueui in zabeleženi so bili običajno znključkl v delnicah Union in .lugobanke. Poleg tega je bila zaključena Zemaljska [>o 140. Industrijski papirji slej ko prej ne beležijo večjega interesa. Zaključek je bil edino le v delnicah Uniou mlina po čvrstem tečaju 60. Ljubi ana. 8% Bler. pos. 92.75 bl., 7% Bler. |»s. 83.25 bl.. Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 128 den.. Praštediona 900 den.. Kred. zavod 160— 170, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Državni j>ap.: 7% inv. pos. 87.75—88 (88). agrarji 51.50—52.50, vojna škoda ar. 424.75— 425.25, kasa 424.50—425.25 (425), 3 424.50—425.50, 5. 425.25 bi., 6. 424.-425 (424.50), 7. 424—426, 12. 425-425.50 (42ô>. 8% Bler. pos. 92.75—93.25, 7% Bler. pos. 82.75— 88 (82.75, 83), 7% pos. Drž. hip. banke 82.75—83.25, 6% begi. obv. 70-71, Pos. mesta Zagreba 60—70, Tob. sre-čke 25 bL, Srečke Rdeč. križa 48 bl. — Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 33- 85. Potjo 50.50—57, Kreditna 125—129, Union 190-192 (190), Jugo 78- 79 (78. 78.50). Lj. kred. 128 den„ Medjunnrodna 69 den., Obrtna 36 «len., Praštediona 900 den., Srbska 191—197, Zemaljska 140—145 (140). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Outtmann 140—142, Slaveks 41-45, Slavonija 200 den., Našice 940. Danica 95—97, Drava 253—202. Sečerana Osjek 275—290, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 220 den., Brod. vag. 70-75. Union 60—65 (60), Vevče 129—130, Isis 43- 45, Ragusea 360— 390. Ocennia 205-210, Jadr. plov. 515—530, Trboveljska 329.50 - 331. nclgrad. Narodna banka 7800 -8000, 7% Inv. pos. 88.50 89.50. agrari 51.50 -52 50, vojna škoda 424.25-425.75, 6. 425-426, 7. 425.50, 6% blg. obv. 70.25 (160000) Tob. srečke 20-23, Srečke Rdeč. križa 44, 7% Bler. pos. 82.75—83, 7% pos. Drž. hip. banke 83—83.50. Notacije dri. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 81.875-82.025, 8% Bler. pos. 92.50 do 88, 7% Bler. poe. 82—88. 7% posojilo DHB 81.50—83. Dunaj. Don. sav. jadr. 89.20. Wiener Bank-verein 16.85, Creditanstalt 40.00, Bsconiptegea. 159.20. Alpine 1920, Trboveljska 40.25, Kranj. ind. 44.—, Rima Murany 60.60. Žitni trs Budimpešta javlja dunes slabejšo tendenca Pri nas pu je ostal v glavnem položaj nespremenjen. Pšenica pa je čvrsta in je danes tečaj denar za banaško blago za april in maj 162.50, blago pa 105. Tudi koruza je čvrsta in so zahtevali danes za času primerno suho blago Sombor okolica 92.50, za april in maj pa 102.50 in 105. Otrobi gredo v ceni nadalje gor in je v Vojvodini tečaj dosogel že 130 denar brez blaga. Blaga tudi pri nas. v naši banovini ni. Poslovanje v moki je nespremenjeno. Črne moke so živahno iskane in se dobro prodajajo, dočim je oeljem za bele moke slabši. Pričakujejo pa, da se bo odjem za bele moke zaradi bližajočih se praznikov zvišaL Budimpešta. Tendenca neizpremenjena. Promet miren. Pšenica marec 14.95—15.10, zaklj. 15.01-15.02, maj 15.34—15.51, zaklj. 15.40—15.41, rž marec 10.85—10.90. zaklj. 10.85—10.86, maj 11.15, zaklj. 11.15-11.16, koruza maj 12.85—12.95, zaklj. 12.89—12.90, jui. 13.17—13.25, zaklj. 13.18— 13.19. tranzit maj 10.19—10.21. Živina I ljubljanski sejem 18. marra. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 205 (28) konj, 55 )30) volov, 27 (12) krav, 7 (6) telet in 164 (75) prašičkov. Proti pričakovanju je bil sejem slab, oziroma slabši kakor prejšnji, ko se je med tem vreme izboljšalo. Cene so ostale neizpremenjene kakor sledi: voli I. 8.25, II. 7.50, III. 7, krave debele 5—6, klobasarice 8—4. teleta 10—11 (vse v dinarjih za kilogram žive teže, prašički za rejo 150—200 Din, konji 300- 5000 Din za glavo. Naše zadružništvo Iz podutkov Zadružne zveze v Ljubljani posnemamo, da je lani število včlanjenih zadrug naraslo od 578 na 611 zadrug, torej za 33 zadrug v primeru s 81 zadrugami v i. 1929. Kakor smo poročali že v članku o zadružnem gibanju v Sloveniji 1. 1930., je bilo lani ustanovljenih največ živinorejskih zadrug (18), ki so skoraj vse pristopile k Zadružni zvezi v Ljubljani (podobno kakor ostale vrste zadrug), število živinorejskih zadrug, članic zveze, je naraslo že višje knkor je število mlekarskih zadrug, ki so bile na tretjem mestu (takoj za kreditnimi). V ostalem navajamo članice zveze v posameznih letih po teh-le skupinah: 1927 1928 1929 1930 kreditne 800 306 317 327 nabavljalne. konzumne 67 64 65 64 mlekarske 33 36 37 35 živinorejske 26 26 32 46 kmetijsko strojne 25 24 26 30 električne 20 21 22 22 • stavbne 12 28 24 26 obrtne 28 25 24 26 razne 16 20 29 33 osrednje 2 2 2 2 skupaj 524 547 578 611 Konkurz Je razglašen o imovini Krausa Franca, trgovca v Kočevju; roki: 26. marec, 30. april in 7. maj. Poravnalne postopanje je uvedeno o Imovini Smnjs Apolonije, trgovke v Braslovčah; roki: 27. is 15. aprila. Ravnokar ie došla velika pomladanska izbira najmodernejših čevljev za dame. gospode in otr- ke [io najnižjih cenah. — Predno si kupite čevlje, si oglejte zalogo v trgovini A. ŽiBERT - Ljubljana Prešernova ulica Kupci, pozor Kupci, pozor! Veleposestvo obstoječe iz gospodarskega poslopja, vinograda, viničarije, krasnega sadonosnika, njiv, velikega kompleksa gozda, skupaj 156 oralov, bo v petek, dne 27. marca 1931 ob 9 dopoldne na licu mesta v Jelovcu pri Makolah blizu postaje Poljčane na javni dražbi prodano. Prodaja bo tudi event. po parcelah. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pre-tužno vest, da je nat nad vse ljubljeni mož, atek, stari atek, brat in tast, gospod ANTON FAZARiNC trgovec, gostilničar in posestnik ▼ Trnovljah dne 18. marca t. 1. ob pol 11 dopotdn« previden s tolažili svete vere v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 20. marca 1931 ob pol 9 dopoldne iz hiše žalosti na župno pokopaliJče. Ma Sa zadušnica se bo darovala ob 10 dopoldne v župni cerkvi v Vojmku. T r n o v t j e - C e 1 i e , dne 18. marca 1931. Frančiška, soproga, Pepca, Alojzij, Anton in Konrad, otroci. Štefan, brat. Zoran, Franci, vnuka. Zofka, Jožefa, sinahi — ter vse ostalo sorodstvo. VI 2896/31-3. Razpis Mestno načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: Kompletne izvršitve nove postaje za črpalko z motorjem na Osojah. Razpis in pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/H. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 17. marca 1931. Zahvala Vsem, ki so s tako mnogobrojno udeležbo pripomogli, da je imel naš iskreno-Ijubljeni in nepozabni soprog, atek, stari atek, stric, brat in tast, gospod Jože Mam mestni oskrbnik in železniški vratar v p. tako veličasten pogreb. Posebno zahvalo izrekamo čast. duhovščini, osebju mestnega načelstva za darovani venec, železniškim upokojencem, požarni brambi ter vsem darovalcem vencev in prekrasnega cvetja. — Prisrčno zahvalo izrekamo tudi tistim, ki so izrazili sožalje ter spremljali dragega pokojnika na njegovi poslednji poti. Celje, dne 18. marca 1931. ŽALUJOČA SOPROQA, OTROCI in vsi ostali sorodniki. VI 2801/31-5. Razpis Mestno načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: dobave različnih kamnoseških izdelkov v poslopju mestnega magistrata. Razpis in pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 28. marca 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/H. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. marca 193L MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica Г50 Din «11 viaka beseda SO par. Najuiaujii ogla« . 5 Din. Oglaal nad devol vratie w računajo viie Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Dva kroj. pomočngo 'leteljnex;a б lïoSrocc vrhne iz ia aln s močne hia"o Din 240 -otommi Din 550'— mieze pusie, nt udeie žimo • cviih naicene,?e kupite pn Rudol) Sever L ubl ana Mart in trg 2 TS SB SB E as ERS3 RT Inserirajte v .Slovencu'! csszscssszsasizasa Preda se dobroidofa gostilna in trgovina z mešanim blagom ter nekaj jioscstva blizu cerkve in šole ob banovinski cesti v lepem kraju Slovenije. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Solm- in črkoslikanje vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvrSu'e poceni hitro in okusno F.arjo Amb ollč, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«, Mar.bor. Farm, kl so io po7nnli ntt/.nnn jamo, da }e n sredo, dne 18. t. m. po leiki bolezni, preuidvna s lolaiili tov te vere, umrla nuša dobra sestra in teta Frančiška Babnik Ponreh se bo oršil n petek, dne 20. marca /0T/ ob 4 popoldne izpred mrtoaike ovie splošne bolnice na pokopališče k Si>. Kri/.u. V Ljubljani, dne 18. marca 1011. ŽALUJOČI OSTALI. Sobo v društvene svrhe išče organizacija. Pogoji: popolnoma separiran vhod, velikost ca. 30 m9, v sredini mesta. Ponudbe pod št. 2902 na upravo. Pisarna •1 prostori in pritikline, se odda s 1. avgustom t. I. v Dalmatinovi ulici 11. Velika soba svetla in zračna, v bližini Dunajske, Bleiweisove ali Poljanske ceste, se išče za takoj. Ponudbe poslati na upravo pod »Soliden gospod«. i Rabljeno brano dobro ohranjeno, travniško, kupim takoj. Ponudbe na L. Šešerko, Planina nad Sevnico. Vsakovislno ziafp muta'* po na'višiib cenah CERNE, luvelif Liubliana Wollova ulica tt X li Pliilipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo ie nai-ceneiit kvalitetni izdelek Minka Modic. Liubliana. Cojzova cesta 9. Nov pianino cono prodam, tudi na obroke ali posodim na dom. Zima, Woliova ulica 10-L 4, u TVRDK\ VALENTIN HLADIN V CELJU naznanja, da je nje dolgoletna debra in marljiva uslužbenka, gospa Malči Verderbep roj. Stepišnih trgovska pomočnica dne 18. marca 1931 ob po! 9 dopoldne po dolgi in težki mučni bolezni, v starosti 24 let, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage in marljive pokojnice bo v petek ob 3 popoldne iz hiše žalosti Zavodna št, 115 (pri Skalni kleti) na mestno pokopališče. Maša zaduânica se bo darovala v soboto ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Danijela. Celje, dne 18. marca 1931. Tvrdka Valentin Illadin. J A OR A IV S KO-PO SAVSKA ČEVtJ AR1VA, d. z o. z. — KRANJ PODHUŽNICI: KRANJ, GLAVNI TRG, v hlSI Kreditne banke — LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 25 Pred nakupom obutve za spomladansko sezijo si oglejte blago v naših detajlnih trgovinah, v katerih dobite veliko in bogato izbiro damskih, moških in otroških čevljev po globoko znižanih cenah. Glejte naše nizke cene. ^^^ ^^^ ^^^ Pazite na znamko ^И Ж ЖтЖш A ImT Podpirajte domačo obrt! Pazite na naSo znamko JADRAN, Pazite na našo znamko Danski čevlji: Črni čevlji, prik adni za vsakdanjo uporabo z visokimi, srednjimi in nizkimi petami...........Din 88' — V raznih barvah.......Din 98-, 108—, 118*—, 128 — Fini lakasti, ki jih lahko nosi vsaka dama na promenadi ali plesu....................Din 138' - M o J k i čevlji: Črni, nizki boks čevlji, zelo pripravni in močni, prijetna noša Din 128—, Ruiavi Din 138'- FinejSi črni, Šivani.........Din 148'—. Rujavi Din 158' Črni Sevro, kombinirani z lakom............Din 178 - Najfinejši lakasti, plesni in promenadni.........Din 198'- Deiavski čevlji....................Din 98- Otroški čevlji: Otroški čevlji, pripravni za igrišče in izprehode, od št. 18—25 Din 28 — do 48 — Za dečke in deklice vseh vrst od St. 26—30 Din 58 — » 108 — Vseh vrst od St. 31—35 visoki, nizki, črni, ruiavi Din 78'— do 148-— ter vseh vrst fantovskih od St. 36—40 . . Din 108'— » 178 — M. OGRIZEK Savsko predmest e št. 21 podružnica v poslopju hotela »Stara pošta« priporoča veliko izbiro pletenin lastnega Izdelka, galanterije, nogavic, ročnih del ter različnega materijala za vezenje in pletenje (D. M. Č. prejice, volne, svile i. t. d.) Istotam se entla, ažurira, predtlska najhitreje po konkurenčnih cenah. Stanko Grašič stavbno in splošno ga-lanteriisko kleparstvo KRANJ Glavni trg št. 179. Naznanilo. Podpisani Ivan Bitenc vljudno naznanjam cenj občinstvu, da sem otvoril samostojno delavnico za splošno kliučavničarstvo v bivših prostorih »Jaaransko-Posavske čevljarne« v ulici pod »Velbom« nasproti gostilne »pri Knedelnu«. — Ivan Bitenc, Kranj, Rožen-venska ulica. Cenjenim gostom se priporočata Anton in Зз!са Mušsč mesarija in gostilna pri »Prementezar)U« KRANJ Postrežba solidna. Cene nizke. Od dobrega najboljle ie le GRITZNER-ADLER šivalni stroj in kolo Flegantna irvedba, najboi|Si materijal! Novost. Šivalni stroj kot dameka pisalna miza JOS. PETEUNC - LJUBLJANA TELc-FON iNTERURBAN 2913 Zmerne cene. tudi na obroke A», u„,. ^ W, u„ Л V V., * perfektno, snažno, z večletnimi spričevali, se sp r e j m e proti dobri plači in stalnem namešče-nju k mali družini poleg hišne. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Trajna služba«. Fv Globoko užaloščeni naznanjamo, da j« naša iskreno ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična FANCl PALCAR trgovska sotrudnica v torek 17. marca po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, za vedno zatisnila oči. Pogreb preljubljene se bo vršil v četrtek 19. marca ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, 2itnikova ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Bila le Zlatica v desetem letu — v tem krenkem in pogumnem se dekletu, razvil te zmisel. da nad vse te snaga. Zato pri pran/u mamici pomaga. In delo urno Vo te ttaod -ok. u^tvarta čuda milo Zh'nroe: ,perilo fe kot svila mehko. belo. rrce Zlatice ga U veselo. O i Zlatica — elas gre okr^s: nad vse le terpentinsko milo Zlatorog. (Nadaljevanje sledO Ida 'l i Pohištvo Pred nakupom mizarskih izdelkov kot spalnic, jedilnic, kuhinjskih in trgovskih oprem se obrnite še preje na naslov: AVGUST CERNE, mizarstvo. Zgornja Šiška 122, Vodnikova cesta, Ljubljana VII. Postrežba solidna, po znižanih cenah z jamstvom. Ni «lulia ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CRF.ME. Cena škatljice 8 Din Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulić. Zagreb. Jelačičev trg 20. S EMEHSKI Mš zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno pri tvrdki A. VOLK v LJUBLJANI Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe )> !>portašI! pred — med in po naporu uporabljajte „VftLDA" pastilje Vi bodete v Vaših uspehih iznenadnni. - Dobite jih v vseh lekarnah in droge-rijah. - Zahtevajte samo pristne „VALDA" v originalnih škatljicah z naslovom „VALDA" Vezani Ilustrirani Slovcncc« letnih 1030 se dobi v upravi Slovenca. Cena izvodu Din 100, po pošti Din 120. НМ-4МП '—"УЛ — a вд c--" o ■J _ ^ -o ■ —, -, o o J —s — i. — .c ^ »0-f S g * e- 3 « .5 ■ ^si 11"?'I'8 — —. i t-» t œ i i o — K. S- * ■■ S . 1 — - î . j. ffl -J —, -» > iti. c n 2 5 <. л . p I os - Л] 1 —. , S c 55 o 0 ° 1 I g 'Sij Si c - ll'Sl^i c ac ® -N N > M -? ж il C N a, n » - г 2 > .O » ^ _ — -e i ? -I f 2 a * te _ E -л ^ ■N IJ — И «J ~ ~ T c -J . — « ЛОГ * ^а o a д > г,£с sw •i^&i I Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga i6 Holley je prikimal. »Najbrž. Videl ga sicer nisem. Namigujejo pa, da se je zadnjič iz Barstowa pripeljal z avtom, sicer vam pa ta mlada dama o njem lahko več poroča kakor jaz. Sploh pa, se li že poziiata?« Bob se je zasmejal. »Milostna gospodična je pustila, da mi je ušel moj beefsteak v ,0azi'; toda se je pošteno potrudila, da bi ga ujela. Kar se pa tiče imen in tako dalje ...« »Razumem. Torej, gospodična Pavla Wendell, vam smem li predstaviti gospoda Roberta Edena? Celo v tem hudičevem vrtu ne smemo pozabiti naukov o spodobnem vedenju.« »Najvljudneje se zahvaljujem!« Bob se je vitežko priklonil. »No in sedaj, spoštovana gospodična Wendell, ko sva si predstavljena in ko se smem z vami oficielno pogovarjati, povejte mi, prosim, poznate li gospoda Maddena?« »To ravno ne. Tako skromnim ljudem ni dano občevati z velikim P. J. Toda pred več leti je moja družba snemala na njegovi ranehi nekaj prizorov. Ima namreč zelo čedno hišo s čudovitim patijem1. Zadnjič nam je bil poslan rokopis, ki kar vpije po kulisah Maddenovega patija. Zato sem ga v pismu prosila dovoljenja, da smemo zopet uporabiti njegov dom — in nam je iz San Frančiška odgovoril, da se odpravlja semkaj in da bo vesel, če more ustreči naši prošnji. Njegovo pismo je bilo prav posebno ljubeznivo.« Dekle je sedlo na Holleyevo pisalno mizico. »Pred 1 PatiJ, àpsnsko patlo: odprt prostor. Na španski način zgrajene hiše imajo na notranji strani odprt prostor, nekako notranjo dvorišče, kjer družina v poletnem času prebije ves dan. dvema dnevoma sem prispela v Eldorado 1er takoj odšla k njemu. Tu pa se je pripetilo nekaj čudnega. Hočete li vse to poslušati?« »Kakopak je zagotavljal Bob. »Vrata so bila odprta in sem zapeljala na dvorišče. Luči mojega avla so nenadno razsvetlile vrata skednja. Zagledala sem sklonjenega starca s sivo brado, s culo na brbtu. Njegov obraz me je presenetil. Stal je v luči svetlobe kakor preplašen kunec, potem pa se je plašno splazil proč. Potrkala sem na vezna vrata. Neskončno dolgo ni bilo nikogar; potem pa se je prikazal bled in razburjen človek, Maddenov tajnik Thorn, kakor je povedal. Prisegla bi, da je trepetal po vsem telesu. Razloži'a sem mu svojo zadevo, pa me je kar odklanjal. Veleval mi je, da z velikim P. J. nikakor ne morem govoriti. ,Pridite zopet čez teden dni!' Prosila sem in prosila, a mi je vrala pred nosom zaloputnil.« »Maddena tedaj niste videli. Je bilo še kaj?« »Ne mnogo. Vrnila sem se v mesto. Med potjo je oni starec s culo zopet zašel v območje mojega žarometa. Ko pa sem se pripeljala tja, kjer sem mislila, da stoji, je mož izginil. Nisem iskala dalje, pognala sem avto v dir, kajti moja ljubezen do puščave je ponoči manj vroča.« Eden si je prižgal cigareto. »Zelo sem vam hvaležen za to obvestilo. Torla sedaj moram v levji brlog. Bodite tako dobri, gospod Holley, pa me peljite v kako garažo ...« »Nikakor ne! Med mojo lastnino je zaenkrat tudi star avto: sam bom šofiral.« »Toda vas ne morem zadrževati pri vašem delu.« »Ne zbijajte šal! Moje delo! Vse mojo prizadevanje je, delo enega dne potegnili v celo večnost. Pa pridete vi, mladi in zeleni nevednež, ter se norčujete z menoj.« »Oprostite — prej sem čital vaš plakat nad vrati.« Holley je skomizgnil. »Skoraj gotovo navaden cinizem. Poskušam priti odtod proč, toda včasih — včasih ...« Zapustili so uredništvo. Holley je zaklenil vrata. »Tukaj tičimo, kakor pregnani iz sveta. Puščava je brez dvoma veličastna in mi tukaj jo ljubimo. Naj nam pa pride kak zdravnik usorle ter nam poreče: .Lahko uidete odtod' — pa nas ne boste videli, kako bomo bežali, tak prah se nam bo dvignil pod nogami. Dnevi sicer niso neprijetni, vroči, prijazni dnevi: toda mrzle, samotne noči...« »No, tako hudo pa tudi ni!« je mehko opominjalo dekle. »Ne,« je priznaval, »odkar imamo radio in film. Večer za večerom presedim tam v kinu in marsikdaj zopet gledam Peto Avenijo z avtomobili in levi pred knjižnico ter v kožuhe zavite dame.« Molče so vsi trije drsali po pesku. Pavla je iztegnila roko. »Tukaj vas zapustim, gospod Eden, da preživim srečno noč v puščavskem hotelu.« »Pa vas bom vendar zopet videl?« »Morda se bova videla jutri, ko zopet pridem - a Maddenovo farmo. Z njepovim pismom v roki si hočem priboriti pri njem avdijenco, če je sploh tam.« »Da — če,« je zamišljeno potrdil Bob Eden. »Lahko noč, gospodična Wendell! Kaj sem hotel že reči: Ali radi jeste beefsteake?« »Redko!« se je veselo zasmejala. »Mislim, da je bil eden dovolj. Toda temu enemu sem hvaležen.« »Bil je res sijajen beefsteak! Lahko noč!« 7,a Jugoslovansko tiskarno * LJubljani: Karel Čet. Izdajatelj: Ivan Itako»ee. Oredntk: Pmn* Kri*niža*