o. :.j<na .riaCana m notovlnt
Maribor^ torek 10 f<elbrti£»rf<a 1934
Štev. 41 Leto Vili. (XV.)
v%,
¥ w
k
1ARIB ORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo la uprav«! Maribor, Ooaposka at. H / Tal ato« mdnlitva 3440. uprava i*6f» Uhaja raze« nedelj« la praznikov veah da« «h 18. url / Valja atasaSaa prajataaa v upravi efl pa poiti 10 Din, dostavljan na do« 12 Dla / Oglasi p« oanlka t Oglas« aprajema ts«fl oglasni oddal »k Jutra” v Ljubil*"1 ' Po**a* Aakovai rofans M. 11.40«
JUTRA
n
Po zmagi režima v republiki Avstriji
Avs ii ski problem obstoja nezmanjšano dalje
Avstrijska državljanska vojna, ki je V/nerairila vso Evropo, se je končala po strašnih krvavih dneh z zmago režira a. Socialni demokrati in ostali marksist so izgubili bitko, in kakor vse kaže, dokončno. Krivi so pač sami, odnosno njihovi voditelji in pristaši, ki so pokazali, da niso bili dorasli početju, ki so se ga lotili; ne morda zaradi številčne šibkosti ali pomanjkanja sredstev, marveč samo zaradi pomanjkanja sposobnega vodstva in doveij trdne organizacije ter discipline. Z orožjem in s silami, s katerimi so razpolagali, bi bili lahko zavzeli še dosti večjo državo kakor je Avstrija, toda ne s svojo neverjetno diletantsko strategijo zabarikadiranja v domove in lokalnih spopadov brez velikih koncepcij! Tako, kakor so nastopili, so morali biti premagani in so v tem oziru oni odgovorni predvsem za one žrtve. ki jih je zahtevala in jih bo še zahtevala državljanska vojna iz njihovih vrst. Zlasti pa pada nanje težka odgovornost za usodo vdov in otrok onih, ki so padli, bili težko ranjeni, ali pa prijeti in bodo justificirani ali zaprti!
Za vse ostalo pa pada odgovornost na režim, zlasti na kancelarja dr. D o 11-f u s s a, ki se vse dolge mesece preteklega leta ni mogel odločiti za eno ali drugo politiko: ali za sodelovanje vseh, ki so za ohranitev samostojne Avstrije, ®kpa za diktaturo h a j m v e r o v cev. kolebal je še vse zadnje tedne, ko se je s hajmverovci tajno pogajal za razpust socialne demokratske stranke, obenem pa ponujal isti stranki zavezništvo in sodelovanje v boju z narodnimi socialisti. Toda njegovo kolebanje nam vendarle postane razumljivo, če pomislimo, da so se mu zaradi njegove nepazljivosti vrinili hajmverovci v vlado kakor jež v lisičjo luknjo. Čim so hajmverovci postali njegovi ministri, zlasti pa je to postal major Fey, so mu bile roke že vezane. Moral je popuščati njihovim zahtevam kos za kosom, dokler jim ni popustil toliko, da so razmere izzvale radikalne levičarske elemente k oboroženemu odporu. Če bi bilo šlo dr. Dollfussu res samo za ohranitev avstrijske samostojnosti, bi se bil razvoj notranjih dogodkov sukal precej drugače, kakor se je in državljanska vojna bi bila izostala, izostale bi bile žrtve in posledice. Če pa je to že vse, in ne bo sledilo za dr. Dollfussa še kaj hujšega, bo pokazala šele bodočnost.
Po zmagi nad marksisti je položaj v Avstriji pač tak, da Je vrnitev k demokraciji absolutno nemogoča. Nadaljnja pot vodi samo v fašizem, tak ali druga-
čen. Dejanski gospodarji Avstrije so sedaj hajmverovci, ne več dr. Doiliuss in njegovi krščanski socialci. Ti ga bodo trpeli na sedanjem mestu pač samo toliko časa, dokler jim bo služil in jim bo iz taktičnih vzrokov potreben. Nadoblast hajmverovcev pa pomeni p o f a š i s t e-n j e Avstrije pod patronanco fašistične Italije in z blagoslovom Vatikana.
V	notranji politiki bo konec strank in vsake demokracije, v zunanji pa nevtralnosti. O dunajski zunanji politiki bo odločal Rim, ki se že oglaša. Tajnik ministrstva zunanjih zadev signor S u v i c h potuje v Budimpešto, in takoj nato bosta odšla v Rim D o 11 f u s s in Gombos. Rim kuje železo dokler je vroče; v Podonavju se mora utrditi njegova moč. Dunaj in Budimpešta sta glavna stebra, na katerih gradi Mussolini svoje koncepcije, naperjene v prvi vrsti proti mali antanti. Pri tem ga tudi nič ne moti, da se razhaja z Nemčijo, ki spoznava vsak dan bolj, da ji nihče ni tako na poti pri uresničenju njenih namenov, kakor fašistični Rim! Tako, izgleda vsaj, moramo računati v najbližji bodočnosti z odprtim konfliktom med Italijo in Nemčijo, torišče tega političnega spopada pa bo — Avstrija!
Hitlerjeva Nemčija je s svojimi avstrijskimi narodnimi socialisti stala v državljanski vojni med režimom in marksisti ob strani, toda to še nikakor ne pomeni, da je opustila svoje težnje. Sam Adolf Hitler je povedal precej naravnost, da se bo boj med avstrijskimi narodnimi socialisti in režimom nadaljeval. Pri tem je pa napovedal precej resnično možnost, da se bodo poraženi marksisti že Iz ieze do režima pridružili večinoma
—	narodnim socialistom. Če se to zgodi, potem usoda Avstrije z zmago nad marksisti še nikakor ni bila odločena. Boj se bo bil še dalje, samo na drugi, spremenjeni fronti! Ves ta čas bo Avstrija igrača v rokah velesil, Italije na eni in Nemčije na drugi strani. Italijo bo pri tem podpirala Francija, ki je slej ko prej odločna nasprotnica anšlusa. Kaj bo storila Anglija, še ni znano. Zaenkrat se je sicer pridružila skupni izjavi Anglije, Francije in Italije o nedotakljivosti avstrijske neodvisnosti, istočasno pa so napisali mnogi londonski listi, da se Anglije notranja usoda Avstrije prav nič ne tiče in da nimajo tudi proti temu nič, če zmagajo v njej narodni socialisti. Po vsem tem je očitno, da avstrijski problem ni likvidiran, da obstoja dalje in bo obstojal vse dotlej, dokler bodo o vprašanju usode Avstrije odločali vsi drugi, samo ne avstrijsko ljudstvo samo!	—r.
Obnovitev Msfc« M imarHie
Upliv Italije v Avstriji postaja od dne do dne večji Vlada, hajmverovci in krščanski socialci za obnovitev avstroogrske monarhije pod Habsburžani
Vzrok smrti belgijskega kraka
UGOTOVITEV URADNE KOMISIJE. BALZAMIRANJE TRUPLA. PRESTOLONASLEDNIKA. POGREB.
PRIHOD
BRUSELJ, 20. februarja. Posebna ko-isija se je iz Namurja podala na kraj, kjer se je smrtno ponesrečil kralj Albert in ugotovila, da se je kralj pri povratku z Izleta skušal povzpeti na pečino, znano pod imenom Pic du Bon Dleu, pri čemer se mu je zrušilo kamenje pod nogami in je padel v 12 metrov globok prepad. Pri nadcu sl je popolnoma razbil glavo. Našli so ga ležati z nogami navzgor, okoli glave pa je bila velika mlaka krvi. Pred-sinočnjim sta truplo smrtnoponesrečene-«a kralja balzamirala dva zdravnika in le bilo le nekaterim osebam dovoljeno, da so si ga smeli ogledati. Pri sestavi dokumenta o kraljevi smrti so bili navzoči
predsednik senata, predsednik komore, člani vlade, dvorski dostojanstveniki in župan mesta Bruslja. Nato je minister pravde sprejel državnega odvetnika, ki je vodil preiskavo o vzrokih kraljeve smrtne nesreče. Prestolonaslednik Leopold, vojvoda Brabantski, bodoči kralj in njegova žena princesa istrtd, sta dospela predsinočnjim preko Francije iz Švice v Bruselj in takoj s posebnim vlakom odpotovala na dvor Laeken. Smrtno ponesrečenega kralja bodo pokopali v četrtek in bo v cerkvi v St. Gudulie položena krsta na kataialk, nakar jo bodo spustili v kraljevsko grobnico v Lae-kenu.
DUNAJ, 20. februarja. Za časa državljanske vogie je stopilo zanimanje za zunanjepolitična vprašanja v ozadje, z normalizacijo je pa spet oživelo. Splošno se sodi, da bo uničenje socialne demokracije za zunanjo politiko Avstrije velikega pomena. Socialisti so bili največji sovražniki italijanskih načrtov v Podonavju in zveze Avstrije z Madžarsko pod italijanskim protektoratom. Čim so se okrepile fašistične težnje, poosebljene v hajm-veru, in so dobile v državi premoč, je bila zahteva, da se uniči njih glavni nasprotnik marksizem. Ker so te težnje sedaj uresničene, se približujejo hajmverovci realizaciji svojih načrtov in politična aktivnost Italije v Podonavju postaja od dne do dne vidnejša. Pripravljeni obisk italijanskega zunanjega podtajnika Suvicha v Budimpešti dobiva s tem poseben pomen, ker se bo prej ustavil še na Dunaju, da obvesti vlado o italijanskih namerah. Hajmverovci so legitimisti, česar niti več ne taje. Vsa politika vlade in hajmverovcev se razvija v smeri vrnitve Habsburžanov, ki naj zopet zasedejo avstrijski in madžarski prestol in
obnove avstroogrsko monarhijo. Temu načrtu tudi krščanski socialci niso nenaklonjeni, ker si žele obnove te katoliške sile v Podonavju. Združitev s protestantsko Nemčijo jim je najbolj neljuba. Ta monarhistična stremljenja . podpira tudi Italija, upajo pa, da se tudi Anglija ne bo upirala, temveč bo vse še podpirala.
DUNAJ, 20. februarja. Dunaj dobiva počasi staro podobo. Žične ovire so izginile in tudi vojaštva ni več na ulicah. Le vladna poslopja so še močno zastražena. Posledice bojev se pa vidijo v predmestjih. Posebno živahno je v delavskih domovih, kjer iščejo eksekutivni organi orožje in streljivo po vseh stanovanjih in kotičkih. Preiskujejo tudi obleke in posteljnino, med tem pa morajo stati prebivalci pri zidu pred naperjenimi puškami.
DUNAJ, 20. februarja. Vlada je odredila, da morajo biti danes od 12. do 14. ure zaprte vse trgovine v znak žalovanja za padlimi borci vlade. Vse delo v vseh obratih mora počivati. Na vseh lahnih poslopjih vise črne zastave.
Deklaracija o neodvisnosti Avstrije
ANGLIJI JE VSEENO, KDO VLADA V LJUDSTVO. TITULESC LONDON, 20. februarja. V zvezi z deklaracijo velesil o Avstriji trdijo poučeni krogi, da ta deklaracija z angleške strani ne pomeni nobene garancije niti obveze za vojaško pomoč, če bi bila v nevarnosti neodvisnost Avstrije. V tem je Anglija dosledna in noče izzvati še večjih zapletljajev in nevarnosti. Posebej pa je v deklaraciji naglašeno, da ni nobena ost v njej naperjena proti Nemčiji. Anglija ostane na stališču, da je problem vlade v Avstriji, problem večine njenega prebivalstva in ne bo angleška vlada v tem pravcu nikoli intervenirala, pa če tudi bi bila vlada nacionalno socialistična, Dollfussova, ali socialnodemokratska. Glavno je, da pride na površje vlada, ki jo hoče večina. Angleški poslanik na Dunaju je dobil od svoje vlade nalog
AVSTRIJI, SAMO DA IMA ZA SEBOJ U NEZADOVOLJEN, obvestiti avstrijsko vlado o tem stališču Anglije in obenem naročilo, naj jo opozori, da bi morebitna meščanska vojna in nasilja utegnila ogražati obstoj Avstrije.
BUKAREŠTA, 20. februarja. Zunanji minister Titulescu je izjavil predstavnikom tiska, da države male antante z največjo pozornostjo zasledujejo dogodke v Avstriji. Po njegovem mišljenju bodo zapletljaji glede avstrijskega vprašanja šele nastali in bodo tvorili težko nalogo pri rešitvi. Kar se tiče deklaracije velikih velesil o neodvisnosti Avstrije, je Titulescu izjavil, da odpira ta deklaracija vrata vsem izigravanjem srednjeevropskega problema. Po njegovem mnenju bi morala biti deklaracija bolj jasna in bi morale biti v njej navedene potrebne garancije.
Koloman Wallisch obešen
LEOBEN, 20. februarja. Smrtna ob sodba, izrečena nad Kolomanoin Wal-Hschem, je bila po treh urah izvršena. Sodišče .njegove prošnje za pomilostitev niti ni odposlalo vladi. Pod ve-šaii je zaklical Wallisch: »Doli s fašizmom! Naj živi demokracija!«
Spopad v Aziji ?
MOSKVA, 20. februarja. Tu so se razširile včeraj vesti, da so se na ru-sko-mandžurski meji spopadli oddelki ruske in mandžurske odnosno japonske vojske. Boji so trajali več ko dve uri. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Poveljnik rdeče vojske general Bliicher je odpotoval z letalom v Harbin. Sovjetske čete so koncentrirane na mandžurski meji in so stalno pripravljene na vsako akcijo. Vest je vzbudila v Moskvi veliko vznemirjenje. Uradno se ta vest še ni potrdila.
BOLGARSKI KRALJ V BEOGRADU
BEOGRAD, 20. februarja. Bolgarski kralj Boris je potoval danes skozi Beograd. Na kolodvoru sta ga po-
zdravila bolgarski in slanik.
belgijski po-
BOLGARIJA IN RUSIJA.
SOFIJA, 20. februarja. V osnutku novega bolgarskega proračuna je tudi že postavka za bolgarsko poslaništvo v Moskvi. V političnih krogih pravijo, da je Bolgarija priznala sovjetsko vlado že v brestlitovskem miru in gre sedaj le za obnovitev prekinjenih diplomatskih odnošajev.
STRAŠNA NESREČA V ITALIJI.
RIM, 20. februarja. Na progi Cam-piglia—Piombino v Toscani sta trčila v nedeljo skupaj motorni in potniški vlak. V motornem vlaku, ki se je ves razbil, je zgorelo 50 potnikov. Rešil se je en sam, a je nevarno ranjen.
KATASTROFA JAPONSKEGA PARNIKA.
TOKIO, 20. februarja. Na obrežju Koreje se je davi potopil japonski trgovinski parnik »Banyei Maru« s 30 možmi posadke in 20 potniki. Ko so prihiteli na pomoč drugi parniki, je bil že pod vodo. Rešil se ni nihče.
Dnevne vesti
GRAJSKIKINO
Sinla luž Dolomitov
Velefilm — Leni Rlefemlihl Petek 23. lefer.
Iz sodniške službe. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču sta imenovana za sodniške pripravnike Boris Kermavner in Emil Korber.
Brezposelni učiteljski abiturienti in abi-turientke bodo imeli drevi ob 20. uri sestanek na 4. dekliški šoli v Gosposvetski ulici.
Slovenski bralni krožek ima za svoje člane najlepše slovenske in slovanske revije, ki se dostavljajo za teden dni na dom. Pristopajte in javite se čimprej pismeno ali ustmeno v trgovini v Slovenski ulici 18 ali pa pri g. Cenonu Dvoršaku v Tattenbachovi ul. 16/111.
Koloman Walllsch, eden glavnih voditeljev upora v Avstriji, ki je poveljeval četam marksistov v Brucki ob Muri in je bil potem, ko je hotel pobegniti, prijet, postavljen pred preki sod in obsojen na smrt, je po rodu Mariborčan. Tik po vojni je bil Koloman Wallisch komisar pri boljševiškem režimu Bele Kuna na Madžarskem: Ko je boljševizem bil poražen, je pribežal Wallisch v Maribor, kjer se je agilno udejstvoval v vrstah tukajšnjih socialistov. Njegovo ime se je tedaj cesto omenjalo tudi v našem tisku. Naposled je postal tu njegov položaj nevzdržen in preselil se je v Avstrijo, kjer je postal celo poslanec. Madžarska je razpisala na njegovo glavo 5000 pengov, Avstrija pa sedaj 5000 šilingov. S tem je Wallisch zaključil pot svojega burnega življenja v treh državah.
Avstrijski begunci. Kakor na Češkoslovaško, je pribežalo tudi k nam že več avstrijskih socialnih demokratov. V našo državo so prišli čez mejo na Koban-skem, v Slovenskih goricah in v Prekmurju. Do včeraj jih je prispelo v Maribor že 14. Naše oblasti jim niso delale nobenih ovir in uživajo kot politični begunci po mednarodnih običajih azilsko pravico ter ne morejo biti izročeni Avstriji. Begunci so večinoma brez sredstev, zato so uvedli tukajšnji socialisti nabiralno akcijo, ki naj jim preskrbi sredstva za prvo silo. Kaj bo ž njimi potem, ni znano.
Okolica za pobijanje tuberkuloze. Proti tuberkulozna liga v Mariboru je zadnjič naslovila na okoliške občine poziv, naj bi pri sestavljanju proračuna vstavile primerne zneske za dotiranje sklada Lige za sezidanje azila za tuberkulozne. Ta poziv je tembolj upravičen, ker azil ne bi služil le najbednejšim med bednimi, t. j. jetičnim iz mesta, ampak veliki meri tudi okoličanom. Kot prva se je odzvala pozivu občina Studenci in naklonila Protituberkulozni ligi znesek 500 dinarjev za plemeniti namen tega humanitarnega društva. Naj bi ta lepi zgled vzpodbudno deloval tudi na ostale občine v okolici Maribora.
Zračni promet v Dalmaciji. Uvedena je akcija, da se uvede letos redni zračni potniški promet med Sušakom in Splitom, po možnosti ali vsaj pozneje pa tudi z Dubrovnikom in Boko Kotorsko. Tako bi potniki lahko potovali z letali iz Zagreba naravnost v kraje naše lepe Dalmacije. Od Sušaka dalje bi vozila vodna letala. Naročila se bosta dva velika aparata. Za to novo zvezo se zanimajo zlasti Čehoslovaki. Če bodo priprave pravočasno dovršene, bomo spomladi že lahko leteli iz Ljubljane naravnost v dalmatinska letovišča in kopališča.
Nove občinske volitve v Slovenji vasi. Celjsko upravno sodišče je razveljavilo lanske občinske volitve v občini Slovenja vas pri Ptuju in bodo nove volitve v nedeljo 25. marca.
Odgodena razprava. Za danes napovedana obnovitvena razprava o znani zadevi Sessler je odgodena na poznejši čas.
Novi kapucinski most v Celju. V nedeljo so v Celju otvorili in blagoslovili novi kapucinski most čez Savinjo, ki je zamenjal starega, katerega je porušila lanska katastrofalna povodenj.
Jubilej ljubljanske drame. V soboto je Ljubljana na slovesen način praznovala petnajstletnico važnega kulturnega dogodka, ko je tamkajšnje dramsko gledališče dobilo lastno gledališko stavbo, ločeno od operne.
Učiteljsko društvo za Maribor mesto bo zborovalo v četrtek dne 22. februarja 1934 ob pol 9. uri na prvi dekliški narodni šoli, Miklošičeva ulica. Na dnevnem redu so stanovske zadeve in predavanje gosp. prof. Klopčiča »Iz metodike risanja«. K zborovanju so vabljeni tu di brezposelni učiteljski abiturienti.
Ciril Metodova družba priredi po obeh svojih podružnicah tombolo dne 6. maja t. 1. v primeru slabega vremena pa na praznik 10. maja 1934, kar naj blagovolijo vsa ostala društva vzeti na znanje, Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja se bo vršil dne 2. in 3. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Delovanje občinske org. JNS za IV. okraj. Po dobro uspelem občnem zboru se je novoizvoljeni odbor z vso vnemo lotii poglobitvenega in organizatoričnega dela. Prvo sejo, na kateri je bilo navzočih 12 odbornikov (ostali so odsotnost opravičili), je imel 17. t. m. pod vodstvom novega predsednika učitelja g. Franja Goleža. Na tej seji je bilo na novo sprejetih nekaj članov, tako da šteje sedaj naša organizacija že 146 članov, število, katero se mora v kratkem vsekakor še podvojiti. Po obširnem poročilu o seji okrajnega odbora JNS, katero je podal predsednik, je bila med drugim sprejeta tudi resolucija na okrajno organizacijo, naj se potom klubov senatorjev in poslancev JNS doseže, da se ukine odtegovanje kuluka drž. uslužbencem in upokojencem, ker zadene gmotno najšibkejši stan v državi.
Bilanca in letno poročilo ustanov. Vse ustanovne uprave se po čl. 37 pravilnika za uporabljanje zakona o ustanovah (za-dužbinah) z dne 12. aprila 1932 (Službeni list kos 75 od 21. septembra 1932) dolžne, da predlože do konca meseca marca vsakega leta ustanovnemu oblast-vu t. j. kraljevski banski upravi (prosvetnemu oddelku) letno poročilo o svojem poslovanju v preteklem letu obenem z bilanco za to leto, sestavljeno na dan 31. decembra, in to v izogib kazenskih posledic po § 23 zakona o ustanovah. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo poslati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. Mestno načelstvo opozarja vse take ustanovne uprave pri nas, naj pravočasno predlože bilance in letno poročilo o svojem delu.
Uvoz strojev. Po odloku finančnega ministra je dovoljen uvoz strojev, strojnih delov in celotnih instalacij za gradnjo tvornic brez carine le tedaj, če se vozijo stroji in strojni deli v nerabljenem stanju. Od tega odloka pa so izvzeti strojni deli, ki so prijavljeni carinarnici s splošno prijavo pred razglasitvijo tega odioka v »Službenih novinah«, kakor tudi popolne instalacije, od katerih je bila prva pošiljka že pripravljena do tega dne carinarnici s splošno prijavo, ne glede nato, ali je oprostitev izdana, ali jo je bilo treba izdati, vse to pa pod pogojem da se stroji in strojni deli ocarinijo v roku 15 dni, popolne instalacije pa tudi uvozijo in ocarinijo v roku 90 dni po raZ' glasitvi tega odloka v »Službenih novi
Nat odtto aledalifte
REPFRTP * ’R.
Samomor železničarja v Studencih
Naglo se je sinoči po Studencih raznesla vest o žalostni smrti železničarja Simona Bezjaka, stanujočega na Aleksandrovi cesti št. 33. Bezjak je bil star 59 Sreda, 21. februarja. Zaprto,
Torek, 20. februarja ob 20. uri bulska roža«, red C.
ffl-
let in je bil zaposlen v delavnicah državnih železnic. V zadnjem času je bil nekam potrt in se je doma češče prepiral s svojo ženo. Včeraj popoldne pa se je , Petek, 23. februarja. Zaprto.
četrtek, 22. februarja ob 20. uri: » spodična«, red B.
Go-
v svoji duševni potrtosti napil v neki gostilni in prišel, okrog 16. ure nekoliko vinjen domov. Začel je ženi pripovedovati, da bo šel od nje po svetu. Kmalu nato sta se sprla in mu je žena pričela spravljati stvari skupaj ter mu rekla naj le gre. To ga je tako razkačilo, da je poiskal kladivo in udaril ženo po glavi. Žena je od bolečine zakričala in zbežala iz hiše. Njen krik je Bezjaka silno prestrašil. Mislil je prav gotovo, da je ženo ubil in tako postal zločinec. V tej zmedenosti je poiskal vrv in jo pritrdil na tečaj pri vratih in se obesil. Pred obupnim dejanjem je še zaklenil hišna vrata. Žena se je šele proti večeru vrnila domov. Sumljivo se ji je zdelo, da so bila vrata
Sobota, 24. februarja ob 20. uri: »Vijolica
z Montmartra«. Premiera. Izven.
Premiera Kalmanove operete »Vijolica z Montmartra« bo v soboto 24. t. m. Gospodična Erika Druzovičeva, ki bo pela naslovno vlogo, je že prispela v Maribor ter se vrše za to opereto poslednje priprave. Za to gostovanje je v Mariboru izredno mnogo zanimanja, saj go-stinja, ki uživa v Zagrebu odličen sloves, v Mariboru prvič javno nastopi. Vrh tega je prav »Vijolica« njena najboljša vloga. Opereta sama na sebi pa je eno najboljših Kalmamovih del, pisano na po-
zaklenjena in je o tem obvestila svoje j seben, nestereotipen način. Rezervirajte sosede. Preden so s silo odprli vrata, so 1 g. vstopnice! (Tel. 2382.) o tem obvestili orožnike. Ko so stopili prvi orožniki v sobo, so našli Bezjaka obešenega. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na studenško pokopališče.
Statistika motornih vozil. Iz statistike, ki jo je izdelal avtomobilski klub kralje-
Gledališki abonenti, ki še niso plačali vseh že zapadlih obrokov abonmana, so vljudno naprošeni, da to store čimpreje.
Pri želodčnih težkečah, izgubljenem vine Jugoslavije je točno razvidno, da je teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe* avtomobilski promet tudi v naši državi | havanju, tesnobi, bolečinah y glavi, nag-zelo razvit. V pogledu avtomobilizma je; njenju k bljuvanju povzročita 1--- casi na prvem mestu savska banovina, takoj; naravne Franc-Jožefove vode temeljito niej pa sledi naša banovina. Najslabše je . iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic iz-
Vtomobilizem razvit v vrbaski banovi- Pričujejo da jemljejo Fr^C-l(«eiovo vo-
do radi tudi 0111, ki 'morajo dolgo polt-gati v postelji in jim voda zelo prija-Franc-jožetova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ponovno na zatožno klop. Ni še dolgo tega, ko je mariborsko okrožno sodišče obsodilo nevarnega pustolovca Jaroslava Risyja radi prevare na leto in pol težke ječe. Ko je bila razsodba razglašena'po časopisju, so pa pričele prihajati'na mariborsko sodišče nove prijave o prevarah in goljufijah, ki jih je izvršil-Po prijavah, ki jih je prejelo sodišče doslej, je Risy opeharil razne trgovce v skupnem znesku nad 300.000 Din in se bo moral še enkrat zagovarjati pred sodiščem.
Tatvina kolesa. V nedeljo 18. t. m. je bilo mizarskemu pomočniku Francu Keku ukradeno izpred gostilne »Balon« na Pobrežju 1500 Din vredno moško dvokolo znamke »Styria«. Kolo ima evidenčno številko 51410.
Aretiran ponarejevalec stotakov. Poročali smo že, da so se zadnje	čase po-
eionske pogovore 5 in pol	milijona di-	j	javili po Mariboru ponarejeni	stodinai
narjev. Pred 10 leti je imela samo 3000;	ski bankovci. Stotaki so pa bi i	a o s a-
telefonskih aparatov, dočim	jih ima že	bo izdelani, da se jeze na prvi pogled
av
ni. Največ motornih koles pa ima naša. banovina. Skupno je bilo lani registrira-j nih 14.173 motornih vozil. In sicer 7361 uksuznih avtomobilov, 2884 tovornih, 700 avtobusov in 3228 motornih koles. Naša banovina ima 1361 luksuznih avtomobilov, 606 tovornih. 157 avtobusov in 1C58 motornih koles; donavska 1031 uksuznih, 400 tovornih, 94 avtobusov in 389 motornih koles: moravska 237 luksuznih, 54 tovornih, 15 avtobusov, 49 motornih koles; vardarska: 319 luksuznih, 79 tovornih in 38 motornih koles; zetska: 29S luksuznih, 125 tovornih. 82 avtobusov in 96 motornih koles; savska 2066 uksinznih. 923 tovornih, 194 avtobusov in 1044 motornih koles; drinska: 341 uksuznih, 64 tovornih, 49 avtobusov in 59 motornih koles; vrbaska: 115 luksuznih, 26 tovornih, 23 avtobusov, 67 motornih koles; primorska: 292 luksuznih, 127 tovornih, 59 avtobusov, 156 motornih koles; prestolica: 1294 luksuznih, 480 tovornih, 27 avtobusov in 236 motornih loles.
Nad S milijonov dinarjev za telelon.
Naša prestolnica je lani porabila za te
V Ptuju so se pojavili ponovno falsifi-. kati 20 dinarskih kovancev. Falsifikati so j nah<'
iz navadnega svinca in se hitro ločijo od j Smrtna nesreča. Na progi med Buče
pravih. Za razpečevalci je uvedena preiskava.
Češkoslovaška krona. Na češkoslova
oovci in Hrastjem se je pripetila te dni smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 751etnega starčka Julija Ravterja iz Mur
škem je stopil v veljavo novi valutni za- i sčaka. Mož je bil precej gluh in ni slisa kon ki odreja devalvacijo češkoslovaške znamenj ter prihajajočega vlaka ki ga
*	.	.	„	j___..j*	m«	ruvrvii
krone za eno šestino sedanje vrednosti Posledice so se poznale že na vseh borzah.
je podrl na tla. Pri tem je dobil Ravter hude poškodbe in je kmalu po prevozn v Gornjo Radgono umrl.
danes nad 8000. Iz statistike, ki jo je izdelala beograjska pošta, je razvidno, da je v Beogradu vsak dan nad 100.000 kra-
poznalo, da so falsifikati. Včeraj je policija končno izsledila ponarejevalca v osebi 361etnega trgovskega pomočnika
jevnih in nad 500 medkrajevnih pogovo- j Hugona Perka, stanujočega v Linhartovi rov. Dohodki od telefonskih naročnin pa ulici. Policija ga je ze imela nekaj cas. so znašali lani nad 10 milijonov dinarjev.; na sumu m je odredila hisno preiskavo Radio Ljubljana. Spored za sredo 21.! v njegovem stanovanju. Ko so detektivi t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; potrkali na njegova vrata in Jih odprli, 13: čas, plošče; 18: komorna glasba, ra-j si; zalotili Perka prav pri ponarejanju dio-kvintet; 18.30: radio-orkester; 19:
predavanje o socialni vzgoji, predava dr. Stanko Gogala; 19.30:	literarna ura;
radio-interview z Jankom Kačem; 20: prenos z Dunaja; 22: čas, poročila, ra-dio-jazz.
Grajski kino. Samo do vključno četrtka izborna vesela opereta »Življenje je lepo*. Alfred Piccaver poje sijajno, Szoke Szakall pa zabava kakor še nikdar. Ljubka je Nora Gregor. Pripravlja se »Sinja luč Dolomitov«, eden najlepših alpskih filmov z Leni Riefen-stahlovo v glavni vlogi.
Kino Union. Do vključno srede najboljše mojstrsko delo »Grand hotel« po romanu Wicky Baumove »Menschen im Hotel«. Greta Garbo in Joan Crawford. Od četrtka dalje zabavna muzikalna veseloigra »Zaljubljeni hotel« (Vesela naslednica) z šarmantno Anny Ondro.
! stotakov. Našli so pri njetn več eksem-plarjev ponarejenih bankovcev, večje število bankovcev, ki še niso bili dogotov-ljeni in razne priprave in kemikalije. Vse so mu zaplenili in ga odgnali na policijo. Na policiji je pri zaslišanju izpovedal, da ga je do tega kaznjivega dejanja pripravila beda, v kateri je v zadnjem času ž1 vel. Izročen je bil okrožnemu sodišču.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.6 stopinji C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.8 stopinji C pod ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah 743.3, reduciran na ničlo pa 742.2; relativna vlaga 98; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pa pravi, da bo milo vreme trajalo še inkaj dni.
Debeli ljudje dosežejo z vestno uporabo naravne Franc-Jožefove grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora.
Ponos.
— Zakaj se pa voziš v avtomobilu vedno sam? Zakaj ne vzameš nikoli s seboj nobenega prijatelja?
= Še tega je treba! Potem bi ljudje ne vedeli, da je avto moj.
»?	^	....	..—ituph———
Občni zbor zaarebškega društva emigrantov iz Julijske krajine
Agilno delovanje „Ts!re“. Poročila iz domovine. Nove smernice in novi odbor
Malokateri narod prenaša toliko bolečin, kot naš. Stoletja se je boril s krvjo za svojo svobodo, in ko si jo je pred 15. leti izvojeval, je posegla vmes kruta usoda in mu odrezala kos na živem telesu. Preko 600.000 bratov in sester živi v Julijski Krajini, ki so izgubili vse in izgubljajo v zadnjem času še svoje najdražje, to je materni jezik. Tisoče in tisoče pa so prisilile razmere, da so zapustili rodno grudo in si poiskali novo domovino v naši svobodni državi, ki jih je sprejela, kakor mati svoje otroke. V belem Zagrebu so si emigranti osnovali že kmalu po prevratu svojo društvo, katerega namen je boriti se za njih pravice, jim nuditi gmotno in moralno pomoč ter vzdrževati stike z onimi, ki jim ni dano, da bi se rešili orne sužnosti. Društvu so dali ime »Istra«, ki izdaja že 6. leto glasilo Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine pod imenom »Istra«.
Emigrantsko društvo »Istra«, ki je nekako središče in zatočišče vseh emigrantov iz Julijske Krajine, je imelo preteklo nedeljo v Zagrebu svoj letošnji redni občni zbor, ki je pokazal kako uspešno .ie bilo društveno delovanje v minilem poslovnem letu. Občni zbor je vodil agilni predsednik g. Ivan Stari, ki se je v svojem uvodnem nagovoru spominjal bratov in sester, ki ječe pod jarmom dvatisočletne kulture in civilizacije. Z občnega zbora je bila poslana vdanostna brzojavka našemu kralju, pozdravna brzojavka pa narodnemu borcu senatorju dr. Trinajsticu in predsedniku Zveze emigrantskih društev v Beogradu dr. čoku.
Društveni tajnik g. Ante Iveša je podal izčrpno in zanimivo poročilo o poslovanju društva v preteklem letu. Delo ie bilo vsestransko in aktivno. S svojim žilavim delom je društvo dokazalo, da je sposobno živeti in da je nosilec onih teženj bratov in sester, ki se na rodni ^riJdi ne morejo izpolniti drugače kakor -J ječo in konfinacijo. V zadnjih 10 mesecih je pristopilo k društvu 135 novih članov. Tudi se je društvo udeležilo vseh javnih nacionalnih manifestacij, udeležilo se je organizatoričnega propagandnega tečaja v Ljubljani in priredilo posebno komemoracijo za narodnim borcem Vekoslavom Špinčičem. Na lastno pest je organiziralo ob 13. obletnici podpisa rapallske pogodbe »Rapallski dan«. Za Božič je priredilo božičnico, na kateri je bilo obdarjenih nad 400 otrok in okrog 50 ubogih begunskih družin. Društvena pisarna je imela polne roke dela. Izdajala je razna potrdila, sestavljala prošnje za dovoljenje bivanja, za državljanstvo, za zaposlitev, izdajala priporočila itd. Društvu se je posrečilo izposlovati, da se novi emigranti, ki prekoračijo mejo brez dovoljenja, ne izroče v policijski zapor, marveč jih društvo takoj prevzame v svoje varstvo. Na pobudo društva so bila lani ustanovljena nova društva emigrantov v Karlovcu, na Sušaku, v Splitu in Tivtu, pripravlja pa se tudi ustanovitev društva v Dubrovniku. Svoje poročilo je tajnik zaključil s poudarkom: »Do konca lanskega leta je bilo 180 bratov in sester obsojenih na 1200 let ječe in konfinacije. Radi amnestije so se nekateri vrnili domov, nekaterim drugim pa je bila znižana kazen. Toda krajevne komisije za konfinacijo in posebni tribunal v Rimu je nadaljeval svojo proceduro in ko ni bilo več mladih, da bi jim uničil življenje, je pričel zapirati stairčke na 20 let težke ječe. Spomnimo se zaporov in kazematov, po katerih vene življenje mladih ljudi, ki so bili obsojeni samo zaradi teiga, ker so prisegli, da ne bodo nikdar zatajili svoje matere zemlje. Nekateri teh se bodo vrnili in se bodo priključili našim emigrantskim vrstam. Drugi pa bodo žrtvovali svojo kri za svobodo Primorja, kamor se obračajo naši pogledi, kamor neprenehoma uhajajo naše misli«.
Pri volitvah je bil nato ponovno izvoljen za predsednika Ivan Stari, za odbornike pa: upokojeni šolski nadzornik
'Fran Baf, livar Anton Černeka, državni uradnik Josip Pobrila, časnikar Ante j Iveša, banski svetnik dr. Miran Kajin, visokošolec Ivan Motika, državni uradnik Ciril Peroša, delavec Peter Smoliča, zasebni uradnik dr.,Viktor Višnjevec. tajnik banske uprave Jakob Vivoda, obrtnik Željko Vižintin, učitelj Ivan Zo-vič, delavec Nikolaj Cukon in trgovski pomočnik Stanko Žerjal.
Ptuj
Dodatno k razglasu od 4. t. m. poziva mestno načelstvo vse one obveznike, pristojne v mestno občino Ptuj, ki so po preobratu od leta 1918 opravili orožne vaje, da se prijavijo do konca tega meseca pri mestnem načelstvu. S seboj morajo prinesti zadevne odpustnice odnosno vojaško izpravo.
Nezgoda. Ko se ie pretekli petek vozil Ciril Fric, 331etni kovač iz Gorišnice, kakor navadno s kolesom na delo v Ptuj, kjer je zaposlen v delavnici državne železnice, se trnu je kolo spodrsnilo na ledenih tleh, da je padel in si prerezal na ostrem ledu kite na levi roki. Poškodba je težke narave in so ga morali spraviti
v	ptujsko bolnišnico.
Automobllna nesreča se je dogodila v nedeljo 18. t. m. na Ormoški cesti. Ob 9.30 je privozil z veliko brzino neki avstrijski automobil in zadel 29 letnega hlapca Jožefa Lehkeca iz Spuhlja, ki je obležal hudo ranjen na cesti. Šofer se za nesrečo niti zmenil ni in je nadaljeval svojo pot proti Mariboru. Upati pa je, da so ga v Mariboru ustavili, ker je bila o nesreči obveščena mariborska policija telefoničnim potom. Znana je tudi znamka avtomobila. Težko ranjenega Lehkeca so spravili v ptujsko bolnišnico. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala šele preiskava.
Smrtnonevarno ranjeni Franc Vršič, ki
je bil napaden na pustni torek pri Sv. Marku, še vedno ni prišel k zavesti. Storilec, 201etni Franc Klinc, pos. sin iz Sv. Marka, se je sam prijavil orožnikom in prinesel s seboj tudi kol, s katerim; je Vršiča pobil na tla. Dejanje skesano prizna, zagovarja se pa, da je dal povod za to Vršič sam. Poslednjega pa sodnik še ni mogel zaslišati, ker je kakor omenjeno še vedno v nezavesti.
Laszlo Lakatos:
Poslovilno pismo
Moj zvesti, ljubi, edini prijatelj!
Ne ustrašite se, ko preberete ta mrzli nagovor, jaz se moram obvladati in moram tudi krotiti svoje srce, če nočem, da ne postane to-le pismo izbruh silnega, krčevitega joka. In ne mislite, da je vse to samo »afektacija«, sedaj je namreč resnično tako, prisegam vam pri kr-
vi	svojega srca in pri svoji družinski sreči, ki mi je bila — kakor vam je znano — vedno sveta: vsega je konec! In sedaj enkrat zares in ne iz pozerstva in ne iz histerije in ne zaradi zime. Poletje je, in jaz ljubim svojega moža, hvala Bogu, prav tako malo kakor dozdaj, mora pa biti, in včeraj je bilo zadnjikrat, da sem te poslušala; ne smem tega več.
Nič se ni pripetilo, moj mož še vedno ne sluti ničesar. Donava teče mirno v svoji strugi, pretekli teden sem obiskala muzikalni praznik, moje srce pa kljub temu tako trpi, kakor ono Ane Karenine.
Kaj se je zgodilo? Saj sem ti rekla, da nič. Ancy se je vrnila iz draždanske-ga penzionata, kjer smo morali šolnino
—	kakor veste — dozdaj plačevati v dolarjih, in bo ostala tu dva tedna. Moj edini, ljubi, ljubljeni otrok je prišel sinoči; čakali smo jo z avtom na kolodvoru, spravili smo jo domov, nato se je skopala, povečerjala, dala papanu in meni poljub ter zaspala. Zaspala — to ni prava beseda. In če napravite iz angelov cel harem, ne bodo mogli spati v takem čistem dušnem miru, kakor moje edino dete, čigar kovčege sem med tem odprla. Vse drugo bi lahko že vedeli.
Po stenah in grebenih Durmitorja
Letošnje poletje se je namenilo pet slovenskih alpinistov-akademikov, da obiščejo in alpinistično obdelajo skupino Durmitorja.
Pot jih je vodila od železniške postaje j Ustiprača-Goražde do Foče, kamor se lahko pride še z avtobusom. Od tu so nadaljevali pot peš, prtljago pa so naprtili na majhne konjiče, ki so jih najeli pri domačinih. Mimo romantičnega sotočja Tare in Pive, preko Crkviške visoke planote skozi primitivne vasi, ki so med najvišjimi v naši državi. Skozi kli-suro Sulice so prišli v Škrbo, zapuščeno krnico sredi divjih sten Durmitorjevih vršacev, kjer ležita dve romantični gorski jezeri, pravi »morski očesi«. V primitivni pastirski kolibi iz desk, vej in listja so se utaborili. Kraj je služil za izhodišče. da so v 11 dneh oblezli vse glavne stene in vrhove obkrožujočih gora. V teh dneh so oblezli Bobotov Kuk (2522), ki je najvišji vrh Dinarskega sistema, Bezimeni vrh, Prutaš, Grudo in druge vrhove.
čez Dobri Do so prišli v alpinistično najzanimivejši del Durmitorja, v dolino Kornarnice. Imeli so še marsikaj v računu, ali presenetilo jih je slabo vreme. Samo s pogledi so se mogli vzpenjati po široki in orjaški steni Boljskih gred in drugih vrhov. Obljubili so jim pa svidenje. Od Savnika jih je avto potegnil mimo Nikšiča in Grahovega v Kotor, kjer jim je planinske žulje omehčala morska kopel.
Smučarski odsek 'SPD priredi predavanje o teh vzponih v Durmitorju v sredo 21. t. m. ob 20. v dvorani kina Apolo. Predaval bo g. Lojze Pipan, eden od pe-torice. Predavanje bodo spremljale tudi lepe in instruktivne skioptične slike.
SokoistVo
SEJA ŽUPNE UPRAVE. Ož}a seja župne uprave bo v četrtek 22. t. m. ob
17. uri v župni pisarni. Udeležba je za vse člane nujno obvezna. Zdravo! Tajništvo.
Nov način uporabljanja suhega ledu
Suh led se uporablja v neštetih panogah gospodarstva in na vse mogoče načine. Sedaj pa se je odkril človeštvu popolnoma nov način uporabljanja suhega
Nisem hotela kontrolirati Ancyjinih oblek in tudi ne perila, glede katerega sem sama pri sebi tako izredno pedantna, ne pa pri svojem edinem, srčnoljubljenem otroku. Moja mala se mi je zazdela takoj ob prihodu nekam sumljiva, in — kaj naj vam mnogo pripovedujem? Je angelska, srce trgajoča prismodnica! Mala kaseta, kjer spravlja vsa svoja pisma, ni bila niti zaklenjena. Kdo je? Ali ni to postranska stvar? Ime mu je Ralph Ru-dolph in ima avtomobilsko zastopstvo, kar je dandanes mnogo bolj romantično kot svoje dni cesarski dragonec. In moj edini otrok ga hoče za moža, če ji ne bo tega oviral ljubi Bog, tej brezvestni stvarici, tej petnajstletni, mali norici.
Sedaj, ko je že med nama skoro vse končano, vam lahko povem, da je moja hči stara šestnajst let in da je v R. R. strašno zaljubljena. Ali pa te, dragi, edini moj, ne ljubim tisočkrat, milijonkrat bolj kot ljuba moja edinka R. R-a in jaz niti ne razumem, kako ji more to odpustiti pravični Bog gori v nebesih.
Zaman, sedemnajstletno dekletce že razume, kako se umori svoja dobra, edina, vse žrtvujoča mati, in ne vprašujte me, kakšno noč sem preživela. Moj mčž. tako gotovo kakor je Bog v nebesih, ni zatisnil celo noč svojih oči in ni na svetu prav nič več od mrzle komprese do vročega termofora, od broma do skakanja iz kože, česar ne bi prestal to noč z menoj vred. Resnično, pokorila sem se za vse in posebno zato, da ljubim tebe tako neizrekljivo. Toda zastonj pokora! Nastalo je jutro, in ko sem stopila v sobo svoje hčerke, sem videla, kako je ležala, spala tako angelsko nedolžno, s spuščenimi kratkimi lasmi, v vsej svoji
Iz delavskega gibanja
Po preteku treh let so bile letos po vseh obratih volitve delavskih zaupnikov. V Mariboru so te volitve končane in je pri njih zabeležila Narodna strokovna zveza, v kateri je organizirano nacionalno delavstvo, lep uspeh, in to kljub silnemu pritisku in agitaciji socialnih demokratov. Volitve obratnih zaupnikov v tekstilni tvomici Doctor in drug so bile razveljavljene in so se preteklo soboto vršile nove volitve. Ker pa nekateri kandidati niso ustrezali vsem pogojem, bodo najbrže tudi druge volitve razveljavljene in bo moralo delavstvo tekstilne tvornice Doctor in drug voliti svoje zaupnike še tretjič. Preteklo nedeljo pa so bile volitve v ta-kozvano drugo rudarsko skupino v naših rudarskih revirjih. Prvo skupino tvorijo namreč predstavniki delodajalcev, drugo pa predstavniki rudarjev. Pri teh volitvah se je bil hud boj med nacionalnim delavstvom in med socialnimi demokrati, ki so po sklepu, da obnove svojo stranko, razvili najhujšo agitacijo. V boju proti nacionalnemu delavstvu, ki je organizirano v Narodni strokovni zvezi pa so pomagali socialnim demokratom še krščanski socialci, ki so pristali na vse zahteve socialnih demokratov ter jim dali vse svoje glasove. Na ta način so zmagali socialni demokrati v Trbovljah, v največjem rudarskem centru, in je njihova lista dobila skupno s krščanskimi socialci 1348 glasov, doČirn je dobila lista nacionalnega delavstva 635 glasov. Socialni demokrati so dobili v predstavništvo 21 delegatov, nacionalno delavstvo pa 3. Volitve obratnih zaupnikov v drugi rudarski skupini so ponovno pokazale. da se vrste nacionalnega delavstva vedno večajo. Pri volitvah pred 3 let; je dobila lista nacionalnega delavstva v Trbovljah samo 150 glasov in je do danes narasla za 500 glasov.
ledu. Poleti trpe potniki v letalih v času, preden se letalo dvigne, silno žejo, ki se jim nekoliko poleže Šele po vzletu letala. Stvar je popolnoma razumljiva, ker vemo, da se letalo na letališču silno razgreje, zlasti še v južnejših pokrajinah. Sedaj je bilo iznajdeno tudi za žejo te vrste prav praktično in primerno zdravilo. Kos suhega ledu se postavi pred delujoči ventilator v kabini in kmalu prične krožiti po potniški kabini prijeten val hladnega zraka. Za ohladitev notranjosti navadnega desetsedežnega letala popolnoma zadostuje majhen košček suhega ledu za ves čas, dokler se letalo ne dvigne v hladne zračne višave.
dozorevajoči, krasni, grešni ženski lepoti, ki je ne morem opisati, tedaj sem vendar prišla k pameti: to dete je staro že osemnajst let in 'mati, ki ima devetnajstletno hčerko, naj bo stara in dostojna ter naj sedi .doma in se naj odpove življenja in naj ne posluša svojega srca, ampak svoj razum, ki ga pa nima. Kakšna druga ženska bi na mojem mestu mogoče... Toda jaz sem drugačna. Sama ne razumem in ne morem prav nič zato, toda jaz sem dostojna. Neumnost je in mučeništvo, ta dostojnost. Zdi se mi, da mi je prirojena. In naj pride, kar že hoče, prav za prav se bojim samo prvih tednov. Dobri Bog naj dovoli, da jih bo moj ubogi mož lahko prenesel.
Na svidenje o svetem Nikoli! Tebi vedno zvesta
Adela.
*
P. S. Gospod moj, rada bi vam vrnila vsa vaša pisma.
W. N. S. Mislim, da bi bilo najboljše, če jih prinesem'sama v Vaše stanovanje. Prvič: komu naj bi zaupala vse te drage zaklade in drugič: enkrat ni no-benkrat.
N. N. S. če bom zvedela, da si ljubil za menoj kakšno drugo, te umorim.
U. L. N. S. Če bom zvedela, da si me goljufal s kakšno mlajšo, te raztrgam.
B. U. L. N. S. če bo tvoj telefon zopet pokvarjen ali če mi boš ukazal reči po slugi, da te ni doma, potem naj ti bo Bog milostljiv.
P. S. Moja hči je stara dvajset let. Jaz štirideset. In če tudi? Če gre za to, morem še vedno nadomestovati dve dvajsetletni.
Stran 4.
.Mariborski »Večer n Ik« jutra
V	Mariboru, dne 20. II. 1934.
Branko Mašič:
PERUNIKA
Legenda.
»Ko si mogel z enim samim zamahom svojega meča«, je nadaljevala lokavo, »premagati najmočnejšega kaldejskega kopjenika, ha, ha-a... pa naj bi se td upirala ena sama slabotna ženska?«
Tedaj je faraon začutil, kako mu je mrzla jeza spreletela vse telo do poslednje žilice. Ves je prebledel ter se kakor tiger vrgel na Abijojlo, da bi jo zadavil.
»Zastrupljevalka židovska...«
Toda ona se tiru je kakor spolska riba izmaknila Iz rok in pobegnila iz dvorane. Zgodilo se je vse v enem samem trenutku.
škripajoč * zo/bmi se je faraon zgrudil na prestol ter poklical enega svojih najzvestejših skribov.
»Segor, osedlja najhitrejšega in najboljšega žrebca, vzemi najlepšo aosilni-oo iz bele sandalovine, in sužnjev vzemi s seboj kolikor jih potrebuješ, ter odidi v puščavo do prerokovega doma. Tam boš našel Peruniko, pa ji sporoči, da jo faraon, njen gospodar, prosi, da jo zaklinja m roti, naj pride takoj k njemu. Nič se ji ne bo zgodilo; niti las ji ne bo padel z glave. Ce bi pa ne hotela priti,
jo znova prosi, pregovarjaj, roti jo pri bogovih in vseh njenih svetinjah, in če še potem ne bi hotela iti, jo privedi s silo.«
»Si razumel?« Ostro mu je pogledal v oči.
»Sem, gospodar,« je odgovoril žalostno.
»Sedaj pojdi in se mi brez nje ne vrni!«
V	dvorani okoli njega je bilo vse v največjem neredu. Gosti, pevci, plesalke, vse se je pijano ali zaspano valjalo po debelih mehkih preprogah iz nojevega perja in velblodove dlake. Vino se je razlivalo, cvetje mandralo.
Faraon se je ozrl okoli sebe; zagabilo se mu je to življenje, pa je odšel iz palače ven v pairk.
Polna zlata luna je plavala po mrko-modrem nebu. Gluho nočno tišino je motil le šum blagega vetra iz nepregledne puščave. Faraon je bil zlovoljen, obupan; ta tišina mu je ugajala.
Dolgo je tako stal na nekem umetno zgrajenem hribčku, od koder je bil krasen razgled na manjše jezero, obkroženo od vseh mogočih tropskih rastlin. Rasle so tam vitke in visoke palme ter nizke palmire, dehteče mirte, smreke, rožmarini in strupeni oleandri, pa visoki tenki akantusi, sladke banane in bam-busi, lepe aloje, tamarinde in pinije; po-
tem cele vrste jablan, borov, tuj, topol, kiparisov ter gostih vejnatih akacij, a med njimi je žarelo najrazličnejše domače, tuje in divje eksotično cvetje. V jezera so med algami plavale drobne srebrne in zlate ribice, a skozi - bistro vodo so se blestele z zelenkastega dna biseri ne konhilije. Na več krajih so se v bližini obale zibale barčice, zgrajene v obli ki rib, okrašene s palisandrovino, slonovo kostjo in pestrobarvnirn baržunom. Tam doli ob koncu jezera, v hladu gostih vej, se je belil velik mramornati vodomet v obliki hišice za labude. To so bili samci svetih ptic, ki jih je faraon pripeljal z levantskih dvorov ter je pazil nanje kako na samega sebe.
»Oni so moja slava,« je govoril s ponosom in praznoverjem ter puščal k njim samo nedolžna dekleta in najlepše žene, ki so jih hranile, jih božale ter se jim vdajale.
In prav sedaj, ko je faraon zamišljen stal nad ribnikom, je prišel na vodo ko kralj ponosno njegov največji labud, ki ga je bil zaplenil že v prvi vojni; za njim in okoli njega so pa plavali ponosno in neslišno še ostali.
Ves ta prizor v tem razkošnem kraju, ki je izgledal pod baržunastim mesečevim sijem še čarobnejši, pa je ostal faraonu docela neopažen. Naslonjen na ograjo je zamišljen gledal preko vsega tega
tja proti vratom svojega dvora, proti nepregledni stepi. Gledajoč tako neprenehoma v daljavo, prevzet od hrepenenja in upliva mesečine, je vsak trenutek videl: kako gredo njegovi perjaniki s sužnji in nosijo njo, Peruniko, v beli nosilnici njegove matere, katere so po njeni smrti še nihče ni bil doteknil. Včasih se mu je zazdelo, da čuti lahni vonj sanda-lovega lesa, da vidi nejasni blesk dragega kamenja, zlata ter prelivanje izvezene svile, s katero je bila nosilnica prekrita. In sredi tega sijaja in okrasja je udobno ležala ona — Perunika. Oh.. • In njegova razpaljena domišljija je vse bolj in bolj delovala. Toda nenadoma se je zgenil in vse te lepe in nejasne slike so izginile. Od strasti, nestrpnosti in razočaranja je krčevito iztegal roke, škri pal z zobmi in ne vedoč zakaj psovai. kričal in preklinjal.
Vse to ni nič pomagalo. Čas je potekal, mesec se je vse bolj približeval obzorju in noč je postajala tišja, globijp skrivnostnejša.
Nestrpnost ga je razjedala.
Dobro je poznal svojega zvestega ’8e-gorja, ki bi bil dal prej svoje življenje, kakor bi prekršil njegov ukaz. Pa vendar. kako dolgo jih že ni, kakor da bi bili odšli na konec sveta.
(Se nadaljuje.)
Šport
Ping-pong furnir za prvenstvo Maribora
M. A. S. K. priredi skupno s ISSK Mariborom v nedeljo 25. t m. prvi javni ping-pong turnir dam in gospodov za prvenstvo mesta Maribor v letu 1934 po sledečih propozicijah: l. Turnir bo v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod skozii dvorišče iz Razlagove) dne 4. marca od 8. ure dalje.
2. Borbe bodo istočasno pri 4 mizah. Razpored: od 8. mre dalje: single dam in gospodov, od 14. ure dalje: finale v singlu dam in gospodov, duble in mixed druble. Borbe v singlu so ločene v 3 grupe: I. dame, II. gospodje nad 21 let, III. gospodje izpod 21 let; one v duble v 2 skupini. Vsaika skupina v singlu se bori zase. Prvaki v posameznih grupah dobe naslov: prvak mesta Maribor za leto 1934. Ako presega Število udeležencev v grupi 5 tekmovalcev, določi turnirski odbor potrebno število pododdelkov v svr-ho predtekmovanja. Vsaki pododdelek ima največ 5 tekmovalcev. Prva dva plasirana preideta v finale. Razdelitev tekmovalcev v pododdelke se določi potom žreba. V pododdelkih se bore tekmovalci vsak * vsakim, po 3 Igre. Finalne borbe bodo v oddelku, neglede na število. Klasifikacija: dobljena igra 1 točka.
3. Pravico do udeležbe pri turnirju imajo vsi igralci, tudi nevarificirani, katerih prijave sprejme turnirski odbor. Prijave se morajo izročiti do najkesneje 23. t. m. na naslov: Mariborski akademski sabljaški klub, Aleksandrova c. 11/1. Vsebovati morajo polno ime, bivališče in poklic ter navedbo, v kateri skupini želi prijavitelj tekmovati. Za duble borbe je potrebna skupna prijava obeh partnerjev.
Prijavam! je treba dodati prijavnino za vsako posamezno skupino. Prijave, katerim niso priložene prijavnine, se ne sprejmejo.
4. Udeleženci se morajo brezpogojno podvreči odredbam turnirskega odbora, ki ga tvorijo ga. Zora Ravnikova ter gig. dr. Tominšek, prof. Seunig, dr. Pihler in Mastek.
5. Event. pritožbe se morajo izročiti takoj na kraju turnirskemu odboru, ki jih dokončno reši.
6. Prvo in drugo plasirani v poedinih skupinah dobe častna darila s pismenim priznanjem.
7. Prireditelja si pridržujeta pravico propozicije spremeniti.
Mariborska zimskošportna podzveza sporoča, da odpade smučarska tekma, ki je 'bila določena za 24. in 25. t. m. v Mariboru, pač pa se izvede tek na daljavo 18 km, po možnosti v kombinaciji s skoki na skakalnici na Pesku v nedeljo, dne 25. t m. s startom ob 8. uri pri koči na Klopnem vrhu. Tekma se izvede za prvenstvo dravske banovine, in sicer za moštva 4 tekmovalcev ter za prvenstvo podzveze. Prijave na MZSP oziroma na mestu starta. Sestanek vseh tekmovalcev v soboto na Klopnem vrhu, kjer je koča rezervirana za tekmovalce in funkcionarje, na Pesku izvede ISSK Maribor svojo klubsko tekmo in prvenstvo garnizije, kjer je tudi koča za tekmovalce in funkcionarje rezervirana. Povratek v Maribor v nedeljo z večernim koroškim vlakom olb 20/uri ter krenejo vsi udeleženci z godbo do hotela »Orel«, kjer bo v dvorani razglasitev rezultatov ta razdelitev daril. V nedeljo popoldne otvori SPD Konjice svojo skakalnico na Pesku, ter se te tekme udeleže tekmovalci podzvezr ne tekme. Prijave sprejema podzveza.
MZSP, službeno. Seja upravnega odbora bo v četrtek 22. t. m. ob 20, v društveni sobi, Kolodvorska ulica 1. — Zaradi nekvalificiranega nastopa ob priliki propagandne tekme 14. januarja 1934 na Prevaljah se kaznujeta s strogim ukorom Vedenik Bmil in Ivič Franjo, člana MSK.
fpomlntaite s®CMB
New*York
novi Babilon
Prebivalstvo ameriške prestolnice. Desetina vseh Židov živi v New*Yorku
Znan je Ne\vyork po svojih nebotičnikih, znan po senzacijah, ki čestokrat razburjajo ves svet, Newyork ima sam kot notranje mesto 6 milijonov prebivalcev, od katerih jih je 3 in pol milijona tujega porekla. V Newyorku živi več Italijanov kakor v Rimu, več Ircev kakor v Dublinu In več Nemcev kakor v Bremenu. Na prvem mestu pa so Židje. Desetina vseh Zidov na svetu je našla svojo domovino na obalah Hudsona.
Zaradi dragocenosti časa in zaradi vratolomne hitrosti je prevzel telefon važno vlogo in je prav v Newyorku telefonska in telegrafska mreža tako gosta, kakor v nobenem drugem mestu na svetu. Po zadnji statistiki ima Newyork več telefonskih central kakor jih ima London, Pariz, Berlin, Milan in Leningrad skupaj.
Čeprav ima ameriška prestolnica 200 gledališč in kinematografov, bi se človek motil, če bi mislil, da išče prebivalstvo prestolnice po delu zabave samo v teh hišah. Newyork ima tudi 1500 cerkev vseh mogočih konfesij, v katerih najdete ob vsaki uri pobožne Newyorčane.
Naravnost fantastično pa je tekmova-
nje pri zidavi nebotičnikov. Še ni dolgo od tega, ko je bil Woolworth-Building najvišja zgradba z 51 nadstropji, visoka 240 metrov. Pred meseci pa je bil dograjen nebotičnik »Ghyster-Building«, visok 284 metrov s 75 nadstropji. Toda tudi tega bo kmalu posekal drugi, za katerega so že izkopali temelje. Gradi ga namreč neka zavarovalna dražba in bo visok 310 metrov. Inženjerji in arhitekti pa si med tem že belijo glave z nebotičnikom, ki bo visok 350 metrov in bo imel 100 nadstropij.
Zanimiva je vsekakor statistika gradbene podjetnosti. V Newyorlou je dozidana vsakih 51 minut po ena večja ali manjša zgradba. Vsakih 10 minut se odprejo vrata nove trgovine, banke, obrtnega lokala in slično. Skozi Newyork potuje vsak dan približno 300.000 tujcev. V pristanišču pristane vsako drugo uro velika ladja, dočim na krajših morskih progah vzdržuje promet nad 2000 manjših ladij. Vsako minuto prihajajo in odhajajo vlaki neprestano dan in noč. Vsako 13. minuto stopi pred oltar poročni par, vsakih 6 minut zagleda luč velemesta nov meščan.
Kam se izseljujejo Poljaki?
Po zadnjih statističnih podatkih je od leta 1918. do konca leta 1931. zapustilo Poljsko 1,608.845 oseb. Ta številka pa v resnici ni točna, če upoštevamo, da je bilo v omenjeni dobi repatriiranih v Poljsko 1,264.731 oseb, reemigriranih pa je bilo 690.407 oseb. Prava emigracijska številka se torej giblje okrog 2,000.000. Največji del Poljakov se je izselil v severnoameriške Združene države, dalje v Kanado in Argentino, v Palestino, Brazilijo, Mehiko, Kubo (tukaj je 95CO Poljakov), v Urugvaj, Afriko in Avstralijo, kjer živi nad 10.000 poljskih emigrantov. Pa tudi v Perziji, na Novi Zelandiji, v Tunisu in Abesiniji ne primanjkuje Poljakov.
Zgodovinski pojem.
Prijatelj pravi prijatelju, da ima v svojem kabinetu še dve lepi stari oljnati sliki.
»Iz katere dobe pa izvirata?« ga vpraša prijatelj.
»Iz dobe, ko sem bil še pri denarcih.«
ZAHVALA
Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube predragega soproga, očeta itd, gospoda
Miroslava ficka
Izrekamo vsem najprlsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo pevskemu in glasbenemu društvu »Drava« vsem njegovim stanovskim tovarišem, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, Pobrežje, dne 19. februarja 1934.
'693
Žalujoča žena, otroci in ostali sorodniki.
Mali oglasi
Prodam
SPALNICO,
kompletno, skoraj novo, mehki les ter drugo pohištvo, garantirano čisto, proda Novak. Cankarjeva ul. 18.	634
VOZIČEK
(športni), dobro ohranjen, ceneno na prodaj. Potrč, Pobreška cesta 13.	688
Razno
apneni prah
za gnojenje na prodaj. Prijave sprejema Kmetijska družba, Meljska cesta 12, telefon št. 20-83.	648
OBREZOVANJE
pritličnega sadnega drevja prevzame izkušen sadjar. Na-slav: A. Ugo, Cvetlična ulica 11, Maribor.________695
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
v novi hiši oddam. Studenci, Kralja Petra cesta 77. _ 692
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam dvema osebama- Zrkovska cesta štev. 24.	691
Sobo odda
LEPA, SVETLA SOBA
na ulico, tik Glavnega trga. z uporabo kopalnice, se odda v podnajem solidnemu gospodu. Pojasnila v upravi »Ve černlka«.	300
ZRAČNO, OPREMLJENO SOBO
v vili blizu parka oddam miroljubnemu gospodu. Ponudbe na upravo »Večernlka« pod »Zračna soba«.	646
LEPO STANOVANJE dvosobno oddam. Taborska ul. 22. Maribor.___ 689!
Kupujte svoje po* trebitlne pri naših inaerenllh I
LEPO, SEPARIRANO SOBO
oddam dvema gospodoma z vso oskrbo ali brez. Koroška cesta 41.	694
SOBO IN’LOKAL
oddam s 1. marcem. Koseskega ul. 22.	690
Sodo Išče
IŠČEM OPREMLJENO SOBO
s štedilnikom v bližini mesta ali v mestu. Naslov v upravi-696
Izdala kooBordi »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR
STANKO DETELA v Mariboru.
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik