»> m - - . -k •i r N«jT«£ji aloranald dnevnik ^Jruženik dfŽATftli Jjj Za pol Ida Za New Z* Itto • m York celo c«io - . . $€.oo g . . . $3.00 P leto - $7.00 jI > Leto $7.00 W GLAS NARODA f TI List slovenskih delavcev v Ameriki. i- The largest Slovenian DaSj in the United SUtMi B Ittnedevevy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHclscm 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y., wider Act of Confrai of March 3, 1879 TELEFON: CHetea S—3878 NO. 16. — STEV. 16. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 2«, 1931. — TOREK, 20. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK MacDONALD objavil federacijo indijskih držav PRIHODNJA KONFERENCA BO ODLOČALA 0 OBLIKI INDIJSKE FEDERACIJE Politična amnestija je odvisna od stališča Gandhi-jevih pristašev. — Angleška vlada bo obdržala kontrolo nad financami in deželno brambo. — Ščititi mora pravice manjšin. — Angleško-indij-sKa konferenca je bila včeraj zaključena. H. HOOVER NAJBRŽ NE BO IZVOLJEN Celo republikanski voditelji pravijo, da ima le malo izgleda na zmago pri prihodnjih volitvah. LONDON, Anglija, 19. januarja. — Angleška vlada je danes zaključila konferenco za indijske zadeve. Izdala je formalno izjavo, v kateri dovoljuje Indiji samovlado, ki je bila zasnovana že pred konferenco. Indija bo imela v bodočnosti pravico odločevati o svoji usodi. Edinole o indijskih financah, mednarodnih odnošajih in javni varnosti bodo odločevali Angleži. Izrecno se poudarja, da bodo te rezervacije sa ino začasne. Province bodo dobile še večjo avtonomijo. Tozadevne podrobnosti bodo izdelane na posebni u-stavni konferenci. Ministrski predsednik Ramsay MacDonald je o-menil tudi splošno amnestijo vseh političnih zločincev, toda pod pogojem, da mora prenehati v Indiji kampanja pasivne resistence, katero so uvedli indijski revolucijonarji pod Gandhijevim vodstvom. S tem je zvrnena odgovornost za bodoče stališče angleške vlade na rame Gandhija in njegovih pristašev. Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald je rekel: — — Končno obliko indijske vlade bo mogoče določiti šele po nadaljnih pogajanjih z indijskkni princi in zastopniki Angleške Indije. Pri tem se bo treba ozirati na sklepe posameznih vladnih načelnikov, ki bodo najbrž pripravljeni odreči se nekaterim svojim pravicam v prilog federativne vl^de. Glede vseh vprašanj se bodo posamezne države tudi v bodoče pogajale direktno z angleško vlado. — Vse, kar se tiče deželne brambe in mednarodnih odnošajev, pa spada v področje generalnega governerja. "Storiti se mora vse, da se mu to kontrolo zajamči. V splošnem mora dobiti generalni governer oblast in sredstva, da pod vsakim pogojem vzdrži notranji mir v državi ter da Ščiti ustavne pravice narodnostnih manjšin. Ministrski predsednik MacDonald je poudarjal; .da se je njegovim prizadevanjem posrečilo ublažiti nesporazum med raznimi verskimi skupinami. Ta nesporazum je danes manjši kot je bil kdaj koli prej. Moslimane, ki so v Indiji še vedno v manjšini, navdajo strah, da bi se morali v federalni vladi podvreči močnejšim Indijcem. Vsledtega vztrajajo pri svoji zahtevi, naj dobe v posebnih delih dežele posebne volilne oblasti, kar pa Indijci odločno zavračajo. Dafci je bil najden začasni temelj za sporazum, je dvomljivo, če se bo ta temelj v bodočnosti ob-nesel. Angleška vlada mora vsledtega predvsem ščititi interese narodnostnih manjšin. WASHINGTON D. C., 19. jan. — Izgledi za zopemo izvolitev predsednika Hoover j a oziroma za splošni uspeh republikancev leta 1932 so zelo temni. To je razvidno iz zaupnih poročil, ki jih je dobil generalni poštni mqjd.er Brown od raznih vodilnih republikancev. Brown je nekak politični svetovalec Hooverjeve administracije. Edino, kar more rešiti Hooverja in pripomoči k bodoči zmagi, je izboljšanje gospodarskih razmer. . j Hoover je storil največjo napako s tem, ker s je tako odločno zavzel. za prohibicijo. Ako bo še nadalje' vztrajal pri nji, bodo brez dvoma zmagali demokrat je. Nekateri domnevajo, da Hoover pri prihodnjih volitvah sploh ne bo kandidiral. Zapad ki je (bil zdaj njegova poglavitna opora, mu je začel obračati hnbet. Cena glavnim poljedels^ produktom je strahovito padla. Farmer j i domnevajo, da je tega kriv Hoover. V splošnem se tudi domneva, da bi Hoover sploh ne kandidiral, če bi si ne bil sv est zmage. FILMI SO DIVJAKOM NEVARNI Divjaki se zgražajo, ako vidijo na filmu, Jako se Amerikanci poljubu jejo. — Vojni film jih je razburil. LINČARJI SE BOJE OSVETE Vsi moški so oboroženi, ko prihajajo poročila o nameravanem napadu na mesto. — Governer je mobiliziral bataljon artilerije. maryvtle, Mo., 19. januarja. — Ves tukajšni kraj je razburjen, ko POLOŽAJ TEKSTILNIH __DELAVCEV V Clinton, Mass. postaja vedno slabše, in ni-kakih izgledov ni na izboljšanje. — Obljub je dosti, dela pa nobenega. VELIK POTRES PREROKOVAN ZA SREDO Pojavil se bo, soglasno z izjavo profesorja Martina Hanka, na Daljnem Iztoku. PARIZ, Francija, 19. januarja.— ves tukajšni kraj je razburjen, ko CLINTON, Mass., 19. januarja. — Ko se podajo misijonarji med div- so včeraj zvečer dospela poročila, Delavcem se godi tukaj kot uboge-jake, vzamejo sezoj vsakovrstne fil- da korakajo veliki oddelki črncev iz mu pastirčku. Poleti je dosti grme-me, katere potem kažejo afriškim St. Josepha in Kansas City-ja sem- nja in pozimi dosti udarcev v šoli. divjakom. Vsi filmi niso vzgojnega kaj da se osvetijo nad prebivalstvom. Če je bilo že poletje slabo za tek- padllčnega oceana. Japonska bo pozoriče BUDIMPEŠTA, Madžarska, 19. januarja. — Soglasno s prerokovanjem profesorja Martina Hanka, se bo pojavil med današnjim dnem ter sredo velik potres nekje v polovici značaja, ampak jih je med njimi ki je pretekli pondeljek linčaiočrn- stilne delavce, de zima še hujša, tudi nekaj takih, ki predstavljajo ca Raymond Gunna, ki je bil obdol- V Clintonu so preteklega marca nedolžne ljubavne prizore in pa do- žen, da je posilil ter nato umoril zatvorih največjo bombažno tvor- neko učiteljico. - nico v deželi, in od takrat naprej Črnca so uklenili ter ga privezaJi postaja položaj vedno slabši, na streho šole ter segali. • | Večino starih krojev so prodali godke iz vsega sveta. Francoski misijonarji poročajo, da so filmi iz vojaškega življenj-a tako razburili divjake, da je malo manjkalo da se niso pričeli prete- terem se je pripetil grozni umor, so biti decembra meseca pr^aana na pati med seboj. | pričeli takoj deliti orožje med mo- dražbi. — Filmi — Pravi poročilo, — ki ške. Patrule so zastražile sodnijsko Kdo naj palača zaostale davke, prihodnjega velikega potresa. Profesor Hanko pripada vseučilišču Pecz na Južnem Madžarskem. Glede svojih napovedi Je izjavil: — Zasledujem potrese že dosti let 400 STAVCEV ZAŠTRAJKA-LO V MADRIDU MADRID, spanska. 19. Januarja. Unija tiskarjev Je proglasila Jfcrajk. Takoj prvi dan Je zastavicak> Jtiri stavcev. Zahtevajo fcrajtf deft, 30 cen- DVA ANGLEŠKA LETALCA STA SE PONESREČILA WINCHESTER, Anglija, 19. Jan. Na Worth jrdowto letališču sta smrtno ponesrečila dva i vhodu 50c. Položaj kmetijskega gospodarstva !. v Julijski Krajini je skrajno ne-ugoden. Kakor pri vsakem podjet- j ju, tako je tudi pri kmetijskem go-! spedarstvu vprašanje razpoložljive- j ga kapitaia temeljno in naj važne j- j še. Prišlo pa je že tako daleč, da | danes še celo večje kmetije ne morejo vteč izkazovati dobička. Kmet i se boji dolga in posojil z visokimi U S Peter Zgaga m lifilUMiiliižrBBilP llfiliir1 : O MASKAH. MAŠKARAH IN MAŠKARADAH. awmmtwui. ir .4!: tian mmm Zdaj je predpustn kogar je volja, lahko malo ponori. Sum ne vem, od kje izhaja običaj, da ljudje baš pred pustom nore. Nekateri norijo vedno pomalem, do- čim je predpust menda oficijelni čas za nersnje. t Ma'sk je vedno povsod dovolj, pa naj si bc predpust aii naj vladajo obrestmi. Kdor začne danes z dolgom, je v kratkem izgubljen. Neoporečno je dejstvo, da je primorska zemlja skopa in za more prere-diti le delovno družino, dolga na sebi pa ne trpi. Vojna je pustila za normalne razmere, seboj izredne razmere, iz katerih bi,1 ženske imajo navado, da se vsak se pridni naš kmet dobro izkopal,! dan sproti mas!:irajo. Včasi še po ako bi ne ostajale le prazne besede j večkrat. Mažejo si obrvi, lica, ustni-z visokih mest že neštetokrat takoj-e. barvajo si lase in nohte, prepa-slovesno izrčene zagotovitve pomoči! sujejo se, kjer jih je preveč in si na kmetijtvu cb meji.... i druge načine pomagajo, kjer jih je Iz Istre se je izselilo v oktobru 679 j premalo, oseb, v novembru 904, in sicer iz j Le nralokatera ženska je od ju-Pule 76 in 116, z dežele 603 in 788. Igral ba dobro znani John Koche- Priselile »o se v oktobru v Pulo 203 M" osebe, v novembru 62. na deželo 272 „__________ in 347, skupna 475 in 409. Vzdolž vzhodne meje teče od Tr- Pregledanih 2106 oseb, težko jetic-biža do Reke cesta, ki je prekinje- n'h Je bll° 595- Za slovenski lel de-na za kakih 20 km med Črnim vr- zele deluje avtoambuiantni dispen-hom in Postojno. Cestno avtonom-;zar" °blskane 30 bile v desetm me" no podjetje zveže :a dva kraja in ta- | 5£2lh veikrat V5? cbž!ne v Pckra" ko bo vzdolžna cesta cela v dolgo-jJmi- Pregledanih je bilo v tem ču-Zabava bo torej prvovrstna in ni-^ 215 km F-ašis.ični tisk jo slikaj" 6343 °5cb in mn03i šolskl kdo naj torej ne zamudi prilike, kiikot prv0vrstno turistično zvezo in'Jctlka Je ugotovljena pri 399 varjev orkester. Postrežba izvrstna, da se bo zadovoljilo lačne, žejne in plesaželne. Da bo pa ta predpust-na prireditev času primerna, vas bodo pa kuharice postregle s pravimi pustnimi krofi. Podeljeni toosti dve vstopninski nagradi. se mu nudi dne 24. januarja. Članica. To ogorčenje je malo rudno v -sedanjih rasih, ko se ameriška vlada pripravlja1, da doportira na tisoče "neza-željen ili" tnjeev. Mr. Wilford pred dvajsetimi leti najbrr ni prosil za dovoljenje, ve «e siim; prisc4iti na < 'nbo. V zadnjem rasu je ostro napadal enbansko Vlado, posebno pa njenega diktatorja. Ponovno je zahteval njegov odstop in ga imenoval "krvoločnega zatiralen svobode7'. Značilno jet da so j<- ameriško časopisje zganilo šele, j ko je stopil Mae h ado Amerikancn na prste, dočim je drago Maebadove brutalnosti le mimogrede omenjalo oziroma jih je «p]oh zamolčalo. pevski zbor'"Branko Radičevič" (sib-ski). Med solisti imamo naslednja: bariton Borič, tenor StipulLn; mu-zikalni del programa tvorijo pianistka Zuanič, ka je pred kratkim dovršila zagrebški Glasbeni konser-va torij, Muslimanski tamburaški zbor in violini a, Wilkomirski, eden najboljših violinistov v Ameriki. Poleg tega bo v programu vključen ženski duet m kratek nagovor. Med LORD MELCHETT UMRL Te dni je umrl v Londonu eden najpomembnejših predstavnikov angleškega gospodarstva lord Mel-chett, predsednik ogromnega Chemical Industries Ltd., znan še bolj po svojem prejšnjem imenu Sir Alfred Mond. Njegovo ime je zadnja j leta če^Lo zazvenelo po svetu, kajti činoma bo program slovenski. v njem je bilo izraženo gospodarsko nami bo tudi svetovno znani glas-j mnenje Anglije. Tu se je ponavlja-benlk in operni skladatelj Sa vin. Ve- ; ta do 'gotove meje zgodovim Benjamina Disraelia, ki je nekoč govoril v imenu angleške politike, čeprav ni ni bil Anglež. Tudi Alfred Mond ni bil čistokrven Anglež, njegov oče je -prišel kot nemški žid iz II. Po programu, ki bo trajal kake dve uri, se ob 6. zvečer priredi večerja za one, ki se do 23. t. m. priglase pripravljalnemu odboru.,^ . ,, . ... „ . . ^ 6 Darm'stadta v Anglijo z neznanimi Večerja bo pri Paulu Bergerju. Ob- , deR2rnimi sredstyi Uda 2 velikim enem pa bo vsa postrežba priprav- organizajskim lalentom in ^^ Ijena tudi v spodnji dvorani, S. N. 2nartjem na polju kemije sin in Nihče naprimer ne more utajiti dejstev, ki so se za-vrsila na Cubi od 1. novembra do 15. decembra lanskega leta. V tem razdobju j<* bilo samo v Ilavani aretiranih šti-rii*oti krvavemu reži mu diktatorja Maehade. 19. novembi'a je bilo izdano povelje, da mora biti u-ltiversa v Ilavani za tri leta zaprta. Izza onega časa je vlada nastopila napram študentom in delaveem z nezasli-šno'}>iift»lnoWt jo/ 2. decembra je bilo aretiranih o;> študentov. T. decern-r:\ je bil usmrčen delavec Ahelardo Cardonat. f). decem-t»ra je bil usmrčen študent Felix Perez. 11. decembra je bilo aretiranih deset urednikov. Istega dne je bilo obtoženih veleizdaje delavcev, časnikarjev in študentov. Dne Iti. je bil izdd so mu bili dnevi šteti. Stoično mirno je "jil svojo merico vina in v-ak dan . je bilo težje. Bil pa je obdarovan s tako zavidanja vred ( ni m duševnim ravnotežjem, da je z j lahkoto prekoračil ozko mejo med življenjem in smrtjo. Ko niti božje kapljice ni spravil več po grlu. si je na .silo zlil zadnjo čašo v grlo in sklenil svoje muke. Pri avtopsiji smo videli, da je imel pripravljeno v ta namen krepko sredstvo. Bil je dovršen junak, nikoli še nisem videl »lične mirnosti pred smrtjo. Pomislil je za trenutek, potegnil i? caše in dodal živo: —Pač. pač. L«' da tedaj ni nesrečniku svetila na poli v onostranstvo blesteča luč UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI c Knjig* Je delo prof. MULA t ERA, ki Je »vel dole« let * Ameriki. 295 strani. Cena IJ.25 "GLAS NARODA" ZI« WEST 11th STREET NEW YORK carer PELE-MELE stoičnega razuma, marveč mu je skromni razum ctopil neizprosni kismet. Med vojno je bilo, ko* sem bil šef vojaške bolnice na fronti. Imel sem sila sušičavah pacijen-tov, Bosancev, ki jim je glad izčrpal zadnje sile. Mrli so, da je bilo groza. Pa sem šel pod večer malo na zrak. Ko sem stopal mimo pokopališča. ki smo ga otvorili kar na travniku poleg tabora, sem videl dva svoja vojaka, kako koplje-ta svež grob. Nič nenavadnega sicer, ali ravno tisti dan nekako slučajno nismo imeli nikakega mrtveca. Zanimalo me je, kaj je moža nagnalo, da kopljeta grob bpez povelja, pa sem stopil k njima — Za koga kopljeta? — Za Mujo, goapodine. — Ali je umrl? — Ni. a »želel je, da vidi. kjer bo ležal. Zdaj si ogleduje grob. Poleg njiju je stal. cprt na pali co mož — kost in koža — ter brezizrazno in nekako brez zanijnanja gledal zdaj name. zdaj na kopača, zdaj v jamo. Bil je Mujo. Davi sem bil na njegovem bolniškem listu napravil znak, da je doslužll vojsko na tem svetu. Saj vesta, kako mašinelno gredo take stvari. Uvi-del je, kako in kaj in imel je sarno se bizarno željo, da vidi, kje bo ležal zasut'. — Ali je res kmalu umrl? — vprašuje Andrej. — Seveda. Drugi dan. Moja dia* gnoza je bila zanesljiva. Vendar sem si zapomnil moža ... — Ti si mi lep gostitelj! Pogrebne nama pripoveduješ. — sem planil pckcncu. — Oprostita, v našem poklicu ni to nič strašnega in vama tudi kaj takega nisem hotel povedati, slučaja pa sta po svojem kontrastu gotovo izredno zanimiva. Mislim, da vaju nisem preplašil. — Trčimo, bratca, potem vama po povem jaz svojo, ki je grozna v svoji smešnesti. Pripetila se mi je komaj pred dobrim tednom, pa me je tako prizadela, da sem si komaj opomogel. Profesorja Korenino poznata in vesta, da živi tu v pokoju. Spominjata se gotovo tudi, -kakšne križe in težave sem i-mel v gimnaziji z njegovo grščino. Morda še vesta, da me je bil mož nekdaj zasačil s cigareto v ustih in posihmal je vse moje že itak skromno znanje ocenjeval vsdno v zvezi s to nesrečno cigareto. Dvojka za dvojko je padala zavo-jo nje in najtežje aoriste bi bil moral ravno jaz vedeti. Oni dan pa sem stopil iz trafike s prižgano cigareto in skoro trčil ob vrlega pen-zijonista. V hipu sem skril cigareto za hrbet, požrl dim globoko in pozdravil profesača kakor prestrašen pobič. Pri moji veri. prijatelja, po glavi me je šinilo kakor blisk. — Jutri boš vprašan grščino! Pomislita, po tridesetih letih. Mislim, da večje groze ni na tem svetu, kakor je ta. Bil sem v svetovni vojni, pa me pogled na puško ali na top ne vznemiri niti najmanj. -»-Pred starim mučiteljem pa sem bil naenkrat preplašen in boječ deček. Kaj pravita, — ju pogledam. — Slučaj za psihijatra. .. začne Josip. I , — ....bolj primer za pedagoga, — trdi Andrej. — Naj se zgledujejo nad njim, da ne bo več takih He-rodežev med njimi. Na srečo za današnji naš naraščaj upam, da je tak tip izumrl. Najlepše čase življenja so nam zagrenili. Mene so imeli na sumti, da sem ženskar.... — Vidiš, tu pa se enkrat nt£o bili amotili. To si bil res, si še in boš, Andrejče, z te panoge nama kaj povej; midva na tem polju nikoli nisva žela uspehov, — sem mu prereza 1 niti ogorčenja. — Kaj se vaju bom otepal. Rajši vama povem, kdaj sem se v svojem življenju najbolj prestrašil. Bilo je v Odesi i. 1918.... — Bog pomagaj, že zopet o mrličih, — sem vzdihnil. — Ne bo te vrste, čakaj. Sel sem s kolodvora v mesto.... — ... kar naenkrat, —»ga prekine Josip. — Ali sem ti že pravil? — se začudi Andrej. — Nisi, Dreja. toda način tvojega pripovedovanja poznam in vem, da bi bil tako nadaljeval. - — Nu, pa bodi: kar naenkrat zagledam nekaj tako nenavadno čudnega, da sem si mel oči. misleč, da vidim privid. Pri belem dnevu in na prometni ulici! V gruči je šlo kakih 30 bitij: dolgih inf mršavih, vojaške čepice nad redkimi lasmi, oblečene so bile — bile so namreč ženske, kako;* se je kasneje izkazalo — v moške suknjiče in v nekaka nemogoča karirasta krila, izpod katerih so nekako pozvanjale suhe noge v ogromnih čevljih. Slične druga drugi ko krajcar krajcarju, vse so imele celo enako dol^e nekako konjske zobe. Do tedaj sem mislil, da karikuturisti pretiravajo čudovito neskladnost teh pojavav z ostalim švetom. Pomislita: V Odesi pri oni*množici lepih devojk in žensk sploh — mešana kri, re- k čem vama ... — Tak molči, babjek, povej raj ši, kdo so bile te nesrečnice? — Angleške bolničarke, ki so po polomu ruske kavkaše fronte potovale domov. Strahota: Takih grdih žensk še nisem bil videl. Še danes me stresa mraz in hvalim stvarnika, da ni dovolil, da bi se bil tak karirast tip razvil tudi pri nas. — Andrej je zadel pravi žanr pripovedovanja, — ga je pohvalil Josip. Ostanimo pri njem. Andrej ima besedo. Ostali smo pri njem in Dreja je res Imel veliko besedo. PREBIVALSTVO PRAGE I Te dni je zaključil praški mestni statistični urad ljudsko štetje v Veliki Pragi. Velika Praga ima 847,702 prebivalca. To število se bo pa pomnožilo za nekaj sto, ker nekaterih ljudi še ni v seznamih. — Prebivalstvo Prage bo znašalo nekaj nad 848,000'. Leta 1921. je imela Velika Praga, 676,650 prebivalcev. V letih je torej naraslo prebivalstvo Prage za dobrih 171,000, kar znaša okrog 25n . Nazadovalo je prebivalstvo samo v I. in VI. okraju Prage, v vseh drugih okrajih, zlasti na periferiji, je pa močno naraslo. V Feagi vidimo torej tisti pojav, kako v Ljubljani, da silijo ljudje na periferijo, ker so v mestu samem stanovanja in i stavbene parcele predrage. DRUŽBA ZA VZBUJANJE MRTVIH JUBILEJ TANGA ŽENSKE IN KARTE Ruski fiziolog ouljabko, ki deluje zadnjih deset let v Franciji ter si je priboril na polju fiziologije znamenito ime, je izdal poziv na mednarodne kroge za ustanovitev zavoda, kjer naj se proučujejo pojavi, ki nastajajo ob smrti. Njego- SVOJO PRETEKLOST JE V času raznih jubilejev se ogla- Tudi ženske znajo kvartati. Než-ša tudi tango, češ. da hoče prazno-, ne roke stiskajo enako krčevito pi-vati svoj jubilej Star je namreč 20 sane podobice, od katerih je tako let. kar je za moderen ples že so- često odvisna sreča. Ali se boje kart lidna starost. Prvi je plesal tango vse ženske tako, kakor se jih boje Pablo Podesta v gledališču Nuevos one, katerim pomenijo v moževih v Buenos Aires in sicer. solo. Ar-; rokah konec rodbinske sreče in za-gentinska javnost je sprejela novi četek bede? Ne. imamo kvartopirce. ples z velikim navdušenjem in ta- imamo-pa tudi kvartopirke Nihče ko so se pariški plesni mojstri leta, ne more zameriti ženski nedolžne va namera je v glavnem ta. da bij 1910 domenili, naj postane tanga igre "marja^" ali drugih taJcUl i-papolnoma izključil vsako možnost | družabni ples'in se razširi po vseh ger, s katerimi si zlasti starejši za pokopavanje živega čjoveka. Do|plestlih dvoranah in salonih. ' ljudje pozimi radi krajšajo čas. — te^- pc proučevanju Kuljabkovemj Tcda tango ni prodrl tako v Nmče ne bo aJ priletnitl prihaja cesce, nego si mislimo. - začetku, ker je velal za nemoralen: dam, ^ režejo v intimnem krogu Profesor se ze dolgo bavi s pojavi' ples, primeren samo z družbo, kjer po skodeUci kave ali čaja ^ ob smr, m trdi, da smrt nikoh ne, ne gl?dajo pC5ebno na moralna Ro sQ ^ . & ^ ym naitcpi v vsem c.oveskem organi- j načeia. Približno isto je bilo tudi z zabavc ln razvedrila. Razumljivo ]e zrnu naenkrat, marveč se umiranje, valčkom, ko se je prvič pojavil, v tudi. 6e razklada £tara devtca v sin pestopama od organa do orga-j Nemčiji so celo prepovedali oficir- svoji sobici ..paUenCe» ker nima Ua;f temf pr0cesU je treba pro"| jem plesati tango v uniformi in d dela To ,0 vsakdanje sla_ učiti in resitx se mnogo zagonetnih končno je nastopila še policija, ki bcsti> katenm posegamo več ali pojavov. Francoski učenjak Richetj je novi ples prepovedala. Toda leta manj VSI je opazil v primeru neke ženske, kij 1912 si je priboril tango opereto IZGUBIL Med budimpeštamki zdravniki vlada splošno zanimanje za zdravnika, ki je tako temeljito izgubil spomin, da mu je vsa njegova preteklost zatonila nekam v pozabo. Mož se piše Arthur Szegoe. Spomin ga je zapustil pred dvema mesecema po atenta' f ki so ga izvršili nanj penoči zločinci. Eden ga je u-; daril tako močno po glavi, da se je 1 onesvestil. Ko se je zavedel, ni mo-' gel niti povedati, kje stanuje. Ne spominja se ničesar, kar se je zgodilo pred dvema tednoma in ne spozi.a onih, s katerimi je do usodnega napada občeval. Niti lastna matere in neveste ne pozna več. Nekemu novinarja je Szegoe pri-1 povedoval, da se pcav ničesar ne i spominja iz svoje preteklosti. Mož niti točno ne ve, če je sploh doma ,_jjri materi, kakor mu zatrj-ajejo. Vse se mu zdi tuje, kakor da ga je zanesla usoda med tuje ljudi ali da je šele začel živeti Nedavno ga je ogovorila neka dama in ko jo je-vprašal. kdo je, ga je začudeno pogledala. Najbrž še ni vedela, da je izgubil spomin. V glavi se mu vse ' vrti. Na cesti ga pozdravljajo ljudje ki jih ne pozna. Tudi čitanje mu dela preglavice, ker mu je pomen mnogih besed izpadel. Profesorji na kliniki ga tolažijo, da se mu bodo vse duševne zmožnosti- povrnile j toda kdaj, mu seveda ne morejo ! povedati. Njegova mati je pravila novinarjem, da je bil sin zelo nadarjen, in da je študiral ves čas z odliko. — Zadnje leta je posečal konservato-rij. Hotel je postati glasbenik, toda ta načrt je splaval po vodi, kajti. siromak je pozabil tudi vse, kar je imel s konzervatorija. ; so jo obesili, da ji je srce bilo še 29 ur po smrti. Zdravnika Hedon in Gillis sta pri usmrčenih zločincih dognala, da je bilo mogoče njih srce ožveti v fiziološki raztopini soli še nekoliko ur po smrti. Slični poskusi so bili pred tem Cesto iz- dnp na lastne oči prepričal, da so koprive res zelo učinkovito sredstvo' i proti rovmatizmu. POZIV! Uprava lista. Prigodlie Čebelice Maje. trda ves...L— Ptice selivke, trda vez .......... 75| _ ... , pred nevihto .....,.........;.. .M' Vsi naročniki katerim prva ljubezen 50 i je, oziroma bo v kratkem Pravljic« in pripovedke (Kosutnik) pošla naročnina za list, 80 1. zvezek .....................40 __ _„ - _ • _ _. 2. .vezek .................. .4« naproJeni, da jo po mo Popotniki .......................m žnoati čimprej obnove. — Poznavp Boža...................34 Pirhi .......................... Ji 4 Povodenj ...................... .34 Praški jndek .................. J55 - Prisega Huron škrga glavarja . ...34 Prvi« med Indijanci .............34 Stezosledec ......... Preganjanje indijanskih mlsjonar- Šopek Ramotark« jev .................34 Sveta not ..._>»«».< Potop. I. zv.....................3.— Svetlobe in sence.............. 1.? Potop. II. zv....................3.— Slike (Meffkol .................. (Oba zvezka skmtaj) ..........5.54 Seržant Diavoln. vez...................1.60 Razkrinkani Ilansburžani ...... ifl Roman treh src .........................;..1.20 Roman zadnjega cesarja Habs- Plat tvooa Pri stricu . Prst boijl .4« Patria, povest ls irsko junalko do- dobs ........................ JM Po gorah in Psi litra Vipavca .............. M Psslsdnji Rhhfeistc Plastik* B. Malar .....•*•«... Jt Pralen In buržana......................................1.20 Robinzon .......................64 Robinson (Cnisee) .............L— Revolucij* na Portugalskem .... .34 Rdeča in bela vrtnica, opvest .. .34 Rdeča megla ................................ .70 Rdeta kokarda..................1.35 Slovenski šaljive« .............44 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....W Sueški invalid ................. -35 Solnce in sence................. -65 Skrivnost najdenke ..................... .35 Skozi širno Indij« ............. J0j Sanjska knjiga, mala .......... M' Sanjska knjiga, največja ............ .90 Sanjska knjiga. Arabska ............1.50 Spake, humoreske, trda ves .... J4 8pomIni Jugoslovanskega dobro-voljen 1914.16......._______Utt Sredozimel. trd. vea.^............ JI broi. .................a...« .49 HAKES. £ ARE V A DELA: Machbet, trrlo ves. ............ jt ........... .n ............li broširano Othelo ........... Sen Kresne noil SUH smrti. 4. sv............... JI M M Spomin znanega peUvalca .... lil Stritarjeva AnthelegUa broa .» jm Stafto Sest*, povest is Abrueov .. Ji Bin mlirihu hvca Potopisni ro» '..... ^ .............. a k • ilv 'nayw, V.'av. .......... JU Sveta Netbvgn JI A KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirki štirih zelo nimivih knjig KNJIGARNA "GLAS NARODA 21« W. Itth srnci 0 NEW YORK I V 'i •i.... - / • - ry -r^. . - -r J .. - - - •O L A S NARODA* Z. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 20, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY la IT. 8. A. MADAME DU BARRY POD GILJOTINO 21 (Nadaljevanje.) Vse se je savr&ilo tako lahko in mirno, da so izvedeli prebivalci gradu šele tedaj, ko je bilo vsega konec. Prvi, ki se je priplazil v sobo — je bil stric Bernhardt. Njemu je moral Anten prvi sporočiti rojstvo rtroka. Dostavil pa je, povsem proste volje: — Ni fant, gospod baron, in strašno me veseli, da bomo dobili nagega gospoda Ditriha! Tukaj mu mora biti ljubše kot med oboževalci ognja tam doli! — Da, Anton, tudi jaz si želim Ditriha. Radi Starosti je posel zelo utrudljiv za me, — je rekel stari baron klepetavemu služabniku. — Če pride že sedaj nazaj, gospod baron? — Trajalo bo še najmanj eno leto, stari! Anton je zmajal z glavo ter odšel naprej, da poroča stari gospe ter gospodu Krausnecku. Pri vratih se je obrnil še enkrat ter rekel: — Za staro gospo baronico ne bo veselo poročilo, katero bom prinesel. Rad bi hotel, da bi koga drugega poslali k njej! — No, ob glavo ne boste, Anton. — Vem, gospod, a rajše bi osf:al v ognju kot pa naši gospe nasproti, da ni z mladim gospodom ničesar. In da je naša mlada gospa baronica tako vesela, o tem ne bom ničesar poročal! — Ne, Anton, tega bi vam ne svetoval. Sedaj pa pojdite, ali pa bo štorklja že sama prej naznanila roj-stvo kot pa vi! Oba starca sta se smeja>a dovtipu, a stari baron je Stopil k mladi materi. Bil je vesel, da je bilo vse srečno končano. Povsem enako je bilo zanj, če je ležal v zibki baron ali pa baronica. Glavna stvar je bila, da je otrok tudi zdrav. Svojo polno zadovoljnost je izrazil tudi strežnici, gospodični Haller. — No, moja ljuba mamica, čestitam! Ti si nas presenetila! — Kuj ne, stric Bernhardt? — Preko bledega obraza Regine je poletel vesel smehljaj. Takoj nato pa je sledilo par solz ginjenja. — Tukaj imam nekaj posebnega za nagrado. Rajše takoj podarim, da ne pozabim! Stric je vzel iz svoje listnice pismo, katero je položil pred Regino. — To je od našega Ditriha. Izročim naj ti ga le v slučaju, če bi postala mati deklice. V drugem slučaju pa naj ga sežgem. Kot poznamo Ditriha, mora stati v njem le dobro in sladko zate in za tvojega otroka! — Pismo! — Lica mlade matere so se pordečila. Držala je pismo kot veliko dragocenost. — Že grem, — se je smejal tftari gospod, kajti gospodična Haller mu je dala miglj-aj. — Sam sem oče pd:ih, ter vem, kakio je. Sedaj pa se kratkočasi in oodi zdrava, hčerka moja! Stric Bernhardt je od!šel in strež niča se je pečala z otrokmo ter zapu stila kmalu nato sobo. kajti čutila je. da hoče biU Regina sama. Z veselim krikom je jjotegnila mlada žena pismo izpod zglavja ter fa odprla s tresočima se rokama. Prva beseda od njega, prvi pozdrav! Kako dolgo časa je moral molčalti! Pričela je citati: Moja draga! Ko boš čitala te vrstice, boa držala svojega otroka v rokah. Upam, da se ne jeziš na usodo, ker ti ni dala sina ter dediča! Ti in jaz sva eno. Ti pripadaš meni in jaz tebi. Vrnil se bom domov šele tedaj, ko te bcm lahko privil na sto j a prsa. Tvoj otrok naj bo kot moj lastni! Pozabi na vse čase, ki leže med teboj in mojo srečo! Bog nama bo dodelil raervo srečo ter dolgo življenje! Posebno gorka mi je misel, da si sedaj, po smrti Viljema, lastnica vsega posestva! Če je Viljem odpustil starega inšpektorja. ga skušaj zopet dobiti. Muller je zvest kot zla/to ter pozna vsak kos naše zemlje boljše kot pa jaz sam! Moral sem se umaikniti, izselil sem se! Kdo bi mogel takrat' slutiti, da so njegovi dnevi že pošteti! Ne odgovarjaj mi sedaj, kajti iaz ti ne bom pisal. Noben sramotilni jezik naj se ne suče predčasno. Svet bo izvedel za najino srečo šele, ko jo bom držal v svoji roki! Potom strica Bern hard ta boš izvedela o meni in on mi bo sporočili o tebi. Bog te bo varoval, moja zvesta ljubica! Komaj je posušila Regina solze veselja, sta stopila v sobo Sibila ter Krausneck, da izrečeta svoje čestitke. Poslovila pa sta se kmalu zopet, da ne razburita bolnice. Oče pa ni mogel storiti ničesar drugega kot zašepetati ji v uho. naj poilje dim preje mogoče po strica Bernhardta. — Kaj želiš, Regina — je vprašal stari baron, ko je vstopil. — Gospodična Haller je bila zelo jezna, ko sem vstopil. Ona je tukaj direktno saunodržka! — Le eno vprašanje, stric. Ali je Mali Ellern moja lastnina? — Ali ti je pisal o tem Ditrih? — Da, stric! — Izprva je bilo še neodločeno, a v zadnjem času se je zopet pripi-fcalo. Dvomljiva posest, otrok, ter mislim, da te je Ditrih potrdil kot gospodinjo Veilkega EUerna! t — Da, stric, tukaj Je pooblastilo, ki me pusti v vseh mojih pravicah dokler se ne vrne. — Ničesar drugega nisem domneval! — Tako vesela sem, stric, da pripada Mali Ellern meni. To je vendar domovina zame In za očeta, iz katere nas ne morejo vreči! — Tukaj ne boš prišla iz domovine. — Ne, ne, to vem! Dobro sanjati pa Je strašno lepo in premisli si, kako boš igrala na Malem Slerira gospodinjo! — To bom tudi storila, stric Bernhardt! Zelo srečna sem. kajti Ditrih ml Je pisal dosti krasnih stvari! — To si lahko mislim, otrok. On je dober dečko! Ellern Je nato zapustil sobo. Gospodična Haller Je bila zelo zadovoljna. Regina Je zopeit smela sanjati kot se Ji je ljubilo. Nobena tuja senca je ni motila. Krivda Je ostala zunaj, d očim sta mati in otrok snivala novemu življenju nasproti. « Tudi pozneje, ko Je Regina povsem okrevala, je ostalo v njeni notranjosti vse mimo. Odkar Je dospelo pisano Ditriha, je izgledalo Itako, kot da jo varuje močna roka pred vsemi sovražniki. / de močneje pa je postalo to čustvo, ko se je preselila v Mali Ellern. Ona nI mogla še nadalje iiveti v bliiinl Sibile. Mraloet, katero je tsala napram svoji t^erki ter njenemu otroku, je bilo zanjo Jeanne Vaubernier, ki se je po-(ročila z grofom Du Barry je bila priležnica francoskega kralja Ludvika XIV., je stopila 6. decembra 1793 zjutraj kot obtoženka pred pariški revoiucrjonarni tribunal. Bilo ji je sicer že 50 let, v ječi je mnogo pretrpela, bila je precej debela, navzlic temu pa še vedno zelo lepa. Državni tožilec, bivši trgovski agent Fouiquier-Tinville, mož nizkega četa, srepih oči in tenkih ustnic, zloglasni "dobavitelj morišča" velike francoske revolucije, je obtožil ma-dame Du Barry, da je zelo bogata, da je posodila Robanu denar za pro-tirevolucijonarno delovanje in da je priležnica kralja Ludvika XIV. Med pričami je bil najprej zaslišan Greine, ki je v dno duše sovražil obložen ko in napel vse sile, da jo čimbolj očrni. Priča Escourt ji je hotel pomagati, toda predsednik sodišča. ga je dal aretirati, češ, da je njen pajdaš. Bivši sluga madame Du Barry. Salanave, ki je bil odpuščen zaradi tatvine, se je maščeval pred sodiščem z denuncijacijami. Črnec Zamor se je izdajal pred sodiščem za "vrlega sina narave, apostola svobode In vzornega učenca J. J. Rouseaua" in izpovedal je, da je moral biti igračka tiranove ljubice. Druge priče so bili bivši obtoženki-ni- uslužbenci in vohuni, ki so sledili madame Du Barry med njenim bivanjem na vsakem koraku. Dve uri je trajala obravnava in madame Du Barry je bila obsojena na smrt. Ko so ji prečBtali smrtno obsodbo, se je onesvestila in orožniki so jo morali odnesti v smrtno celico. Zadnjo noč je preživela v nepopisni grozi in strahu pred smrtjo. Madame Du Barry je namreč tako visela na življenju, da ji je bila misel na smrt najstrašnejša. Sodnik Denisot je izrabil njen strah pred smrtjo za to, da je izsilil iz nje priznanje, kje ima skrit svoj nakit, sre-s brno in zlato posodo, denar itd. Obljubil ji je, da ji izposluje pomilostitev, česar pa seveda ni mislil resno. Čim mu je povedala, kje ima skrite dragocenosti, ji je Denisot smeje zabrusil v obraz, da zdaj ni več povoda, da bi usmrtitev odgo-dili. Zgodaj zjutraj so odstrigli obsojenki lase in ji oblekli belo obleko. Na morišče so jo peljali z vozom, na katerem so bili še štirje na smrt obsojeni moški. Ko se je pomikal sprevod z obsojenci mimo Labilleje-ve modne trgovine, kjer je madame' Du Barry kupovala svoje razkošne obleke, je začela obsojenka vsa objokana kričati: "Prijatelji, za božjo volja vas prosim, rešite me! Vse kar imam, dam ljudstvu, samo življenje mi pustite!" — "Tvoje imetje je itak že last ljudstvu!" — je odgovoril nekdo iz množice. Toda sosed je udaril zasmehovalca s pes't-jo po obrazu in častnik, ki je spremljal obsojence na morišče je zakli-cal vozniku, naj požene konje, ker se je bal, da bi se ljudstvo ne uprlo. Na morišeu sta zgrabila obsojenko dva krvnika in jo odvlekla pod giljotino. Predno se je zatrkljala njena glava v koš pod giljotino, je obsojenka zaklicala krvniku: 'Samo še trenutek! Milost! Milost!" Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. MAČKA NI SOVRAŽNICA MIŠI Dobro mnenje, ki ga je imel J. Rousseau o ljudeh, je razširil neki kitajski učenjak tudi na mačke. Po dolgih opazovanjih je prišel do zaključka, da mačka prav^za prav ni sovražnica miši, temveč da so jo proglasili in napravili za tako hudobni ljudje. O tej na prvi pogled malo nevrjetni ugotovitvi je napisal obširno obravnavo, ki jo je priobčila newyorska revija za psihologijo. Mačka po svoj inaravi ni sovražnica miši, trdi kitajski učenjak. Mlado mače skoči na miško pod pritiskom nagona, posnemanja, ker je videlo, kako stara mačka napada u-bege miške. Izolirajte pa mlade mač ke in vzgojite jih dobro, pa boste videli, da postanejo najboljše prijateljice mišk. Vsaka mačka lahko postane najhujši krvnik m!ši ali pa njihov najboljši prijatelj. Vse je odvisno od njenih prvih izkušenj v zgodnji mladosti. Zaprite mlado mačko v kletko, izolirajte jo od starih in spustite k nji miške/ pa boste videli, da jih ne bo pohrustala. Slab apetit in slaba prebava Ali je vafi apetit sla>>? Imalp slab.« prebavljanje lirane, ki ste jo poj»-dli? Imate plin. ali ripinje v želodcu iili «"«r»--viii? A ti vas muči Kiprtnira ali lx>!ne nhisii? Ste li nervozni in se ne odiMn"i-jete v vašem spanju? Ako imate katerekoli teh bolezni, lunlete presen«-r«-iii kako hitro vam Niiga-Tone prinese dohro-doSIo potno«*. Xuga-Tone vam pr»-skrbi boljše zdravje in več imn-i, ker izi'isti telo »trupov, ki povzročajo nered in 'm-lezi-n. Stimulira živre. rrjišiee in organe. Vil m da. d« >her apetit t»-r pomaga pre-baviti hrano ki ste pojedli. Potem ko s-te vživali Xuga-Tone nekaj dni. vas ti«- In. vet" nadlegovala zaprt niča. slabe obisti in mehur, neprebavnosti. Nug.i-T<>nc prodaja pri vseli trsrovcih z zdravili. Ako vaš trgovec tega nima v zalogi, re.it,-mu naj istega narwei za vas od njepove-Sii prekupeevajea,. —Adv. MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov iti knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. tijokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. .gtT M w Vi;-m KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN Mr TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepis. no vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u. čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. >-> /pr POTREBEN V VSAKEM DOMU MODERN SOU ali PISARNI VZOREC V premeru ineri globus 6 inčev Visok je 10 incev Ta lepo izdelan globus kaše v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v sivih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je fs posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je is takosvane "art moderne** kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaja je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli deln sveta. To je edini Klobas te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Prednosti globusa Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NARO0E, GA DOBE ZA 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street I New Tork, N. T. . (Daljo prihodnjič.) Kretan je ParnikoY New« — 21- januarja: Hremen, Cherbourg, Bremen George Washing ton, Cherbourg, Mam-burg Albert Ballin, Cherbourg, Hambu^x 23. januarja: Fen ritand, Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: Kochambeau. Havre 29. januarja: Europa. Cherbourg, Bremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: r»e Grass«. Havre Roma. Xapoli. Genova 4. februarja: President Itoosevelt, Cherbourg, Hamburg l>eutschland, Cherbourg, Hamburg 7. februarja: He de Kiance. Havre Atjiiitania. Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen 6 PHI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj uQodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 7. febr. 27. febr. (11 A. M.) (4 P. M.J PARIS 20. febr.; 13. marca (6 P. M.) <5 P. M.) Najkmjjri pot po *»-lrzi.l«-l. Vsakdo J* v posebni kabini 7. vsemi modernimi udobnostmi. — Hija^a in »lavna fran- coska kuhinja. Izredno nizke cene. a VpraSajte kateregakoli ^^ poobluščent-ga. agenta A a" M FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. h0Llandamerica.LiNe Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRirJL'BIJENA PAUNIKA TE L>KIŽI*E HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA pceko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje a parniki Ilolland-America Line pometija udobnost, domače razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. Tedensko odplutja. — Za po-drobnonti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Ro zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV •GLAS NARODA" 216 W. 18 th Street New York City SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Si itaMVltM 11. februarja: America. Cherbourg, Hamburg New Yoik, Cherbourg. Hamburg 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Brevien 13. februarja: Ma.uretania. Cherbourg 16. februarja: Euro pa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: Lii/a veite. Havre Augustus, Xapoll, Genova 18. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Callin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin. Bc-jlogne Pur Her, Bremen I Saturnia, Trst 20. februarja: PariM Havre j Olympic, Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington, Cherbourg. Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg. 27. februarja: He de France. Havre St. Louis, Cherbourg. Hamburg 2?. februarja: A