Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poldič Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 13 - LETO 55 - CELJE. 50. 3. 2000 - CENA 300 SIT Smrtno nevaren kostanjev drevored v Mestnem parku. POBIRANJE IGEL Konec tedna akcija čiščenja Celja. Stran 5. MOŽGANI NA POPRAVILU Najhitreje nas iz bolezni izvlečejo možgani. Stran 12. LATINČANKA, O KATERI GOVORIJO JAPONCI Mladi glasbenici v Kroniki s Celjskega na strani 40. NAZAJ V ALZAŠKI RAJ ^jenerHasa^^ ^ IZ DNEVNIKA ^REH GENERACIJ ^hod skozi zgodovino mesta na razstavi živeti v Celju. Stran 13. 2 DOGODKI Dobrodelnost in procedura Plačilo, ki so se mu februarja odrekli velenjski mestni svetniki in podžupana, se je z 18 milijonov tolarjev ž e prepolovilo Pred mesecem in pol so se velenjski mestni svetniki in podžupana odrekli izplačilu vseh letošnjih sejnin in na- grad. Vsoto, vredno 18 milijo- nov tolarjev, naj bi namenili v korist urgentne službe zdravs- tvenega doma in izgradnje varstveno delovnega centra. Že tedaj se je dogajanje zapletlo, saj so nekateri svetniki zatrje- vali, da niso vedeh, o čem odlo- čajo, razjasnilo pa naj bi se pred dvema dnevoma na seji mestnega sveta, vendar so ob- čutijivo temo umaknili z dnev- nega reda. O spremembi in dopolnitvi letošnjega občinskega prora- čuna, ki je bila napovedana, torej niso odločali, ker se na- mesto z vsebino ukvarjajo s proceduralnimi zapleti. Po ne- katerih argumentih naj bi na- mreč že ob februarskem skle- pu krših poslovnik o delu mestnega sveta. Pojavilo se je še več drugih dilem, ki jih bodo najverjetneje lahko poja- snili šele v ministrstvu za lo- kalno samoupravo. V ozadju razlag in dvomov pa je pred- vsem splošno nestrinjanje o pobudi podžupana Bojana Kontiča, predlagatelja spreje- tega sklepa, ki se nanaša na odpoved plačilu; zatem je bil, kot navaja Kontič, deležen zlonamernih očitkov o populi- stični potezi in nabiranju vo- lilnih glasov. Večina mestnih svetnikov trdi, da na februar- ski seji ni bilo jasno predstav- ljeno, da se odrekajo plačilu in sejninam, čeprav pri tem sploh ni pomembno, kaj je kdo od njih mislil ali razumel, pač pa, kaj so dejansko spreje- h. Takrat je bilo govora o 18 Kdaj - če sploh kdaj - bodo uresničili namero o odpove- di plačilu, ni mogoče napo- vedati, nedvomno pa vsota letošnjih plačil hitro kopni vzporedno z odlaganjem razprave. Odločitev, da so se pripravljeni odreči denarju ali pa tudi ne, je prostovolj- na, le voljo morajo izjasniti. milijonih tolarjev (11 milijo- nov na leto znesejo bruto pla- čila svetnikov, 7 milijonov bruto plačila podžupanov), a že na naslednji seji minuli to- rek je bil znesek prepolovljen. Medtem so namreč vsem iz- plačali dosedanje letošnje sej- nine in nagrade - sklep o od- povedi sejninam še ni veljaven - ter poravnali tudi lanski dolg. Vsak svetnik prejme na mesec vsaj 40 tisoč tolarjev. Če svetnikom sejnin in nagrad za letos ne bi izplačah, bi lah- ko kateri tožil občino in tožbo najverjetneje dobil. Zastavili so si tudi vprašanje plačevanja davkov in prispevkov od mo- rebitnih podarjenih sejnin. mtmmmmmtHmmm k.l. Izločitev zaradi prijateljsiva Celjski župan Bojan Šrot je mestnim svetnikom predla- gal, da ga izločijo kot in- stančni pritožbeni organ v postopku presoje pritožbe podjetja Ingrad VNG nad iz- borom ponudnika za nakup stavbišča za gradnjo dveh stanovanjskih objektov ob Ljubljanski. Na razpisu je bi- lo namreč izbrano Gradbe- ništvo Božičnik, lastnik Stanko Božičnik pa je župa- nov prijatelj. Konec decembra je ZPl Ce- lje v dnevnem časopisju obja- vil razpis za prodajo stavbne- ga zemljišča za gradnjo dveh stanovanjskih objektov ob Ljubljanski cesti, prijavili so se trije ponudniki, komisija za oddajo stavbnih zemljišč v se- stavi Bernard Krivec, Andrej Pišek, Janez Goršič in Franc Filipčič pa je kot najugodnej- šega soglasno izbrala Gradbe- ništvo Božičnik. Nad odloči- tvijo so se po pooblaščenki, odvetnici Tatjani Pfajfar pri- tožili v podjetju Ingrad VNG. V pritožbi so navedli, da je izbrani ponudnik res ponudil višjo ceno, vendar pa bi moral naročnik upoštevati tudi rok začetka in dokončanja grad- nje objektov, kjer pa so v In- gradu VNG ponudili boljše po- Župan Bojan Šrot je svetni- kom predlagal, da ga kot in- stančni pritožbeni organ, ki bi moral po obstoječih predpisih odločati o pritožbi, izločijo, saj prijateljuje z lastnikom podjetja Stankom Božični- kom. O pritožbi naj bi odločili svetniki, župan pa je svojo izločitev predlagal zato, da ne bi prišlo do dvomov o njegovi nepristranskosti. Med zaseda- njem je postalo sklepanje o tem brezpredmetno, saj so v podjetju Ingrad VNG umakniU pritožbo. IS Začenja se gradnja predora Trojane Minuli četrtek je Dars sklenil pogodbi za izgradnjo avtocestnega odseka Blago- vica-Šentjakob ter za izgrad- njo predora Trojane na avto- cestnem odseku Vransko- Blagovica. Pogodbo za izgradnjo 2,9 ki- lometrov dolgega predora Tro- jane v vrednosti 14 milijard tolarjev so predstavniki Darsa podpisan s predstavniki pod- jetja Impresa Grasseto, S. p. A. Z deli bi lahko pričeli že pri- hodnji teden, predstavniki ita- lijanskega podjetja pa zatrjuje- jo, da bodo delo opravili v po- godbenem roku in za pogodbe- no ceno. Pogodbo je Dars pod- pisal šele potem, ko je državna komisija za revizijo postopkov javnega naročanja potrdila nje- govo izbiro. Kakor je znano, podjetje SCT ni bilo zadovolj- no z izbiro izvajalca in skuša svoj prav uveljaviti na sodiščih, čeprav dela ne more več dobiti. SCT je za gradnjo predora po- nudilo za 5,5 milijarde tolarjev višjo ceno. ; US V Laškem ločeno zbiranje odpadkov Po štirih letih priprav je v občini Laško zaživelo ločeno zbiranje odpadkov. Projekt so predstavili na tiskovni konferenci, občane pa bodo o njem obvestili s posebnimi zloženkami. V začetku bodo ločeno zbi- rali steklo, papir in plastiko, kasneje pa še biološke odpad- ke. Začeli bodo v središču Laš- kega in nekaterih okoliških naseljih, kasneje pa se bodo razširili na področje celotne občine. Postavili bodo 40 eko- loških otokov, kjer bodo pre- bivalci lahko odlagali različne vrste odpadkov. Ti otoki bodo ob večjih trgovinah, šolah, vrt- cih in drugje, skratka povsod, kjer so bolj strnjena naselja in več ljudi. Imeli bodo tri tipe ekoloških posod, od 240 do 770 in 1100 litrov, ki bodo ločene po barvi, zaklenjene in s posebnimi odprtinami za pa- pir, steklo in plastiko. Prihod- nje leto bodo ekološke otoke namestili tudi v vseh odročnih krajih, poskrbeU za reciklažna dvorišča in se še letos dogovo- rili, kaj bo z deponijo v Stren- skem, kjer bodo letno z loče- nim zbiranjem predvidoma prihranili okoli 5000 kubičnih metrov prostora. Napoveduje novosti pri plačevanju odvoza odpadkov, kjer ne bo osnova število družinskih članov kot doslej, ampak prostornina od- loženih odpadkov. Od leta 1996 do letos so v projekt ločenega zbiranja od- padkov v občini vložili okoli 90 milijonov tolarjev. 75 odstotkov je prispevala Komunala Laško, ostalo pa so sredstva ekološke- ga sklada. T.VRABL Za in proti V sodelovanju z Zavodom za kulturo dialoga Za in proti iz Ljubljane pripravljajo v Gimnaziji Celje-Center od petka, 31. marca, do nedelje, 2. aprila, mednarodni srednješolski de- batni turnir. Zavod združuje 30 srednješolskih, osnovnošolskih in univerzi- tetnih debatnih klubov, pripravlja pa številna debatna srečanja. Tokratnega v Celju se bo udeležilo 120 mladih iz Slovenije, Češke, Madžarske, Hrvaške in Albanije, debatirali bodo v angleškem jeziku, za izhodišče pa bodo imeli dve trditvi; Moški in ženske bi si morali enakopravno deliti gospodinjska dela in Vsi državljani in državljanke Evropske Unije bodo imeli enake možnosti. IS Žalska dediščini pred sprejemen Sredi marca so se županja in župani novonastalih ob- čin iz nekdanje občine Žalec dogovorili, da bodo občin- skim svetom v mesecu dni predlagali, naj sprejmejo sklep o delitveni bilanci ozi- roma o razdružitvi premože- nja bivše občine Žalec. V pogodbi o razdružitvi pre- moženja, ki so jo podpisali županja in župani vseh šestih občin, je največkrat uporab- ljen ključ BI, ki je dogovorjen na podlagi kriterija površine, dohodnine in števila prebival- cev. Po tem ključu pripada občini Braslovče 13,02 odstot- ka premoženja oziroma ob- veznosti; občini Polzela 12,65, občini Prebold 11,84, občini Tabor 5,17, občini Vransko 8,24 in občini Žalec 49,08 od- stotka. Iz posameznih dogo- vorjenih postavk izhaja, da je večina denarja že razdeljene- ga. Vsa nezazidana stavbna zemljišča, gozdovi, kmetijska in druga zemljišča se delijo po teritorialnem principu, torej pripadajo občini, na katere ozemlju ležijo. Podobno velja tudi za poslovne prostore, sta- novanja, objekte, kot so vrtci. šole, zdravstveni, gasiisi kulturni domovi...; v solj, ostanejo II. OŠ Žalec, UPi- ska univerza Žalec, Glas šola Risto Savin ter cent čistilna naprava Kasaze i nalizacijski kolektor Ka Žalec-Šempeter-Ločica. stanovanja in zaklonišč deli stavb, ki so izven obi bivše občine Žalec, sku pripadajočim zemljiščem stanejo izključna last inj občine Prebold. Po legi si jo tudi objekti in napra\ munalne, cestne, prome druge infrastrukture. Sr( in oprema civilne zaščite razdeljena, motorna voz bodo prodali na javni dra V podpisani pogodbi družitvi premoženja je ^ cej točno dogovorjeni! stavk, tudi glede ustanc skih pravic, poslovnih d( in delnic, določene pa s obveznosti. Vseh šest i skih svetov naj bi o pc razpravljalo najkasneje ( ka, na sejah svetov pa sodelovali županja in ž vseh občin. Kot prvi so p bo v ponedeljek potrdil občinskega sveta v Tabc URŠKA SEL Celjski Večer za medijske zanemarjeno območje Dejstvo, da imajo ljudje na Celjskem zmerne bralne navade, svoj regionalni ra- dio in tednik, ne pa tudi dnevnika, je časopisno hišo Večer vodilo v odločitev, da od prejšnjega petka izdaja posebno, celjsko izdajo svo- jega dnevnika. Celjski Ve- čer so predstavili v petek v hotelu Evropa, v soboto, skupaj s slovenskimi alp- skimi smučarji, katerih po- krovitelji so, pa še pred Centrom Interspar. Celjsko velja v Sloveniji za medijsko zanemarjeno ob- močje in po besedah glavne- ga in odgovornega urednika Večera Milana Predana bi Večerovci to radi spremenili. Pred leti eni strani, namenje- ni našemu območju, so lani dodali še drugo, zdaj pa je petkrat tedensko (razen po- nedeljka) Celjski Večer sku- paj s Koroško na štiristranski sredinski prilogi. Večer je tu- di edini slovenski dnevnik, ki za Celjsko tiska posebno naslovnico, obarvano seveda s temami in dogodki z naše- ga območja. Sicer pa ima Ve- čer, ki je s svojo mrežo dopi- snikov in sodelavcev prepre- del ves svet, v Celju drugo številčno najmočnejše dopi- sništvo. Po Lojzetu Terste- njaku in Janku Volfu, ki se ju mnogi bralci še dobro spo- minjajo, ekipo celjskega do- pisništva zdaj sestavljajo no- vinarji: Franček Kramer, Marlen Premšak, Violeta Vatovec Einspieler in Aleš Lednik. »Naš interes,« je nenazad- nje poudaril direktor Božo Zorko, »za Celjsko se kaže tudi v medijskem povezova- nju Večera z novinarsko hišo NT&RC« Odločitev o pove- zovanju morata sprejeti obe skupščini delničarjev, rova je sklicana za dru lovico aprila, kako se vezovanje razpletlo, znano predvidoma sr ta, v katerem Večer pr^ svojo 55-letnico. I. STAV Foto: G: Smučarjema Andreju Miklavcu in Špeli Pretnar, ki so. hotelu Evropa podarili torto, okrašeno s kristalnim som, je pod prste pogledal tudi direktor CZP Večer Zorko. DOGODKI 3 V GIC Gradnje se egerčeni Betonoma v Mestinju: zovrnjeni investitor se posvetuje s pravniki - Milijoni v zraku ^Obsotelju še vedno od- ^gya odločitev občinskega yeta Šmarje pri Jelšah, ki ^prejšnji teden zavrnil so- Ijjje, potrebno za gradnjo l^jonarne v Mestinju. Sla- jpjko podjetje GIC Grad- ijo brez tega ne more za- jjositi za lokacijsko dovo- ljenje. V zadnjih dneh se največ jgiba, ali bo podjetje GIC jfadnje šmarsko občino to- jilo za visoko odškodnino, podjetje GIC Gradnje je na- pfeč imelo v pripravah na, Tadnjo v Mestinju po svoji' Jfvi oceni nad 70 milijonov plarjev neposrednih stres- ov ter je prepričano, da bi JO po obstoječi zakonodaji iradnjo morali dovoliti. V ;IC Gradnje omenjajo v ce- oti znesek v višini več mili- onov mark, pri čemer so lejali, da ocenjuje škodo v etidneh institucija iz Ljub- jane. Direktor in lastnik Ivan Caj- zek je v ponedeljek povedal, da se iz Mestinja ne namera- vajo umakniti ter se zato pos- vetujejo s pravnimi strokov- njaki. Tako omenjajo, da tak- šne industrijske cone drugod ni ter da so v Mestinju uradno dovoljeni celo zdravju škodlji- vi vplivi, ki pa jih v betonar- nah po veljavni zakonodaji sploh ni. Ivan Cajzek pravi, da so Mestinjčanom prisluhnili kolikor se je dalo, saj so zaradi zapletov kupili svojo cesto (na območju tovarne Rogaška Les) ter predlagali celo zame- njavo spornega zemljišča za trikotnik med glavno cesto ter cesto v Lemberg (prav tako v lasti Rogaške Les), česar pa Mestinjčani prav tako niso sprejeli. Zaradi mestinjske tr- me naj bi za zemljišče zelo težko našel drugega investi- torja. V GIC Gradnje trdijo, da zadnje odločitve šmarske občine niso pričakovali, saj so jim svetniki pred blizu letom dni naložili vrsto ob- veznosti, ki jih je podjetje dosledno izpolnilo. Kot smo poročali v prejšnji številki, so v šmarski občinski stavbi drugačnega mnenja, saj me- nijo, da so postopali v skla- du z zakoni. BRANEJERANKO Grb občine Tabor v Taboru bodo ob občinskem prazniku na slavnostni seji občinskega sveta 29. aprila javno razgrnili nov grb občine, ki so ga potrdili svetniki na seji v ponedeljek zvečer. Grb občine Tabor ima tri atribute: taborno obzidje, ki ponazarja ime občine; Jurjevo zastavo, ki ponazarja farne- ga zavetnika in rumen zvon na modri podlagi, kar po razlagi heraldičnega društva Heraldica ponazarja tradicijo petja. Iz grba izvira tudi zastava, ki bo belo-modre barve, o atributu, ki bo krasil zastavo, pa bodo svetniki odločali naknadno. US Devetletica in vrtec v Šentjurju bosta začeli sep- tembra s programom devetlet- ke obe mestni osnovni šoli. Pranja Malgaja ter v Hruševcu. Kot pravijo v občinski stavbi, pričakujejo zato težave v jav- nem zavodu Vrtec Šentjur, kjer bodo izgubili 58 otrok. Zaradi izgube ene generacije napovedujejo za vrtec reorga- nizacijo, ki bi pomenila nižjo ceno ter racionalnejše poslo- vanje. BJ Z OBČINSKIH SVETOV O povezovanju v regijo VITANJE - Svetniki so govorili o »načrtu priprave razvojnega ^pmS^ama statistične Savinjske regije«. Stroški projekta znašajo 10milijonov tolarjev, glede na število prebivalcev naj bi občina litanje prispevala za izdelavo programa približno 137 tisoča- k Vitanjski svetniki so načeloma že odobrili ta denar. Nosilec Jktivnosti za občino Vitanje (tudi za konjiško in zreško) bo lokalni podjetniški center (LPC), za koordinatorja s strani ifene Vitanje pa so svetniki pooblastili tajnika Srečka Fijavža. Še letos gradnja novega križišča VITANJE - Rekonstrukcija ceste in križišča v centru Vitanja od bencinske črpalke do konca ožine) se bo začela v drugi lolovici leta. Zahtevno investicijo, vredno skupno 180 milijo- nov tolarjev, bosta financirali država in občina Vitanje, slednja Pokrila 18 odstotkov vrednosti projekta. (BP) Ljubenci za Icnjižniiarstvo UUBNO - Svetniki so pooblastili županjo Anko Rakun in "lozirskega župana Jožeta Kramerja, naj najdeta ključ za ''■lanciranje knjižničarstva in mozirskega Zavoda za kulturo. Slednjega naj bi pokrivala občina Mozirje, za knjižničarsko ''^javnost pa naj bi polovico prispevala mozirska občina, ostalo P^naj bi delili po številu prebivalcev. Maja do dovoljenj UUBNO - Občina ie med prvimi, ki ima tudi z ministrstvom okolje in prostor usklajene prostorske plane. Vendar bo za j^^dnjo infrastrukturnih naprav na Golteh, športnega igrišča v ^^^mirju in individualno stanovanjsko gradnjo potrebno spre- Jiiijati še nekatere člene v prostorskih planih nekdanje Občine •Mozirje iz leta 1987. Ker bi radi na Ljubnem še letos pridobili Nbena dovoljenja, bodo plani do sredine aprila v javni ?^Pravi, nato pa naj bi maja začeli z izdajo potrebnih dovo- H (US) Proti novemu podžupanu ŠOŠTANJ - Župan Milan Kopušar se je po lastni presoji .'o^il za razrešitev dosedanjih dveh podžupanov in je občin- ^ ^niu svetu predlagal novega podžupana. Tako naj bi razrešili ^, ^anja podžupana Marjana Jakoba (SLS) in Davida Ravnjaka ^ '^^^] ter imenovali novega podžupana iz vrst ZLSD Marka ^ K "^Pana, vendar je predlog podprlo le devet občinskih svetni- ij^^'enajst pa jih je glasovalo proti. Tudi sklepa o spremembah j 'dopolnitvah odlok^, ki se nanaša na ustanovitev javnega ^ Občine Šoštanj, občinski svetniki niso podprli. (MK) ! , Proračun brez pripomb fat - V ponedeljek zvečer so svetniki sprejeli zaključni ^^^'^ za lansko leto in brez večjih pripomb opravili prvo branje iHj|..^i^ga proračuna. V lučkem proračunu se bo nabralo 207 j^j^')onov tolarjev, med večjimi investicijami pa načrtujejo H^l^^^^strukcijo ceste v Podvezo in popravila cest v kraju ter gasilskega avtomobila. Dokončno naj bi lučki svetniki proračun sprejemali že v ponedeljek, ko bodo sklicali še eno sejo občinskega sveta. Dogovor z nadškofijo LUČE - Svetniki so sprejeli predlog župana Mirka Zamerni- ka, da bi parcele, ki so predmet vračila ljubljanski nadškofiji in kjer so speljane lokalne ceste, s posebnim dogovorom predali nadškofiji v upravljanje in nato postopoma odmerili ceste in izvedli njihovo prekategorizacijo. Po zakonu vračilo parcel namreč ni možno, če ceste niso odmerjene in prekategorizira- ne, kar pa je precej dolgotrajen in drag proces, ki ga bodo v Lučah izvedli postopoma. »Šolski« sklepi TABOR - Svetniki so soglašali s pristopom OŠ Vransko k poskusnemu uvajanju devetletke ter v prvem branju sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Vransko-Tabor, vendar bo treba do drugega branja odloka spremeniti razmerje števila predstavnikov v svetu zavoda. Hkrati so svetniki sprejeli 5-odstotno povišanje ekonomske cene v vrtcu, kar je 3 odstotke manj, kot znaša ekonomska cena vrtca na Vranskem - vrtčevski enoti v Taboru in na Vranskem sodita namreč pod vransko šolo. Denar za obnovo šole TABOR - Ker v proračunu niso predvideli popravila šole v Lokah in ker je ministrstvo za šolstvo odobrilo tretjino potrebnih sredstev, so svetniki prerazporedili sredstva iz postavke za okolje in prostor. Tako so za obnovo šole v Lokah namenili 3,5 milijona tolarjev, ministrstvo pa bo primaknilo 1,5 milijona tolarjev. (US) imenovanja SLOVENSKE KONJICE - Na zadnji seji je konjiški občinski svet opravili vrsto imenovanj. Med drugim s za prvo direktorico novega Zavoda za kulturo imenovali Renato Klančnik, med dvema predlogoma za novega predsednika Kviaza (Darko Ratajc-LDS, Stane Frim-SKD) pa so po nepreklicnem odstopu Božidarja Punčuha (LDS) več glasov podpore namenili Frimu. Ta je postal tudi predsednik nadzornega sveta občinskega stanovanjskega sklada. Potrjen je bil tudi devetčlanski odbor občinskega sveta za mladinsko problematiko, ki mu bo predse- dovala Mihaela Ribič. »Da« statistični regiji Savinjska dolina SLOVENSKE KONJICE - Konjiški svetniki so odobrili zahteva- nih 750 tisoč proračunskih tolarjev, ki omogočajo zagon projekta statistične regije Savinjska dolina in podprli delo Lokalnega podjetniškega centra Konjice. Menili so, da se je potrebno pravočasno povezati v večje sisteme, da bo lahko lokalno območje sploh še pridobivalo kakšna razvojna sredstva. V Locah nov blok SLOVENSKE KONJICE - V last konjiškega stanovanjskega sklada so neodplačno prenesli opremljeno stavbno zemljišče v Ločah. Na njem bodo postavili nov večstanovanjski objekt z desetimi neprofitnimi stanovanji in prostori za pošto. Stal bo osem metrov od loškega kulturnega doma, na sedanjem igrišču. Občinski stanovanjski sklad bo za zidavo skušal pridobiti ugoden kredit stanovanjskega sklada republike Slovenije. (VM.) PO SVETU ^ Vladimir Putin na čelu Rusije v Rusiji so potekale predča- sne predsedniške volitve. Kot je znano, bi morale biti redne junija, vendar pa je Boris Jel- cin 31. decembra lani nepri- čakovano odstopil. Za sabo je pustil le svojega izbranca Vla- dimirja Putina, ki je v nedeljo dejansko postal njegov na- slednik. Zanj je glasovalo do- brih 52 odstotkov volivcev, kar je bilo dovolj za zmago že v prvem krogu. 47-letni Putin je bil dokaj neznan vse do lanskega avgu- sta, ko ga je Jelcin postavil za predsednika vlade. Temnejše obdobje njegove kariere pome- ni 15 let, ki jih je v osemdesetih preživel kot agent zloglasnega KGB. Po tem je bil v letih 1991- 96 namestnik župana Sankt Pe- tersburga. Leta 1998 pa se vrne »k svojim koreninam« - postane direktor zvezne varnostne služ- be FSB, naslednice KGB, in to službo opravlja vse dokler ga Jelcin ne pokliče k sebi. Kot premier in kasneje Jelcinov na- slednik vidi svoje zgodovinsko poslanstvo v dokončni rešitvi čečenskega problema. Zaradi neomahljivosti in politike trde roke pri reševanju tega proble- ma postane priljubljen pri lju- deh, k priljubljenosti pa mu dosti pomagajo tudi Kremlju zvesti mediji. V predvolilnem obdobju je obljubljal, da bo oblikoval »močno, enakopravno in pono- sno« Rusijo. Njegov slogan je bil: »Vredno in dostojno življe- nje za vse Ruse.« Koliko mu bo to uspelo, bo pokazal čas. Kot predsednik bo imel vse možno- sti, saj mu ustava daje velika pooblastila. V prvi vrsti bo mo- ral zajeziti hitro naraščanje vseh vrst kriminala; za dosego blagi- nje predvsem gospodarskega kriminala oz. vse bolj naraščajo- čo korupcijo. Kot je sam nekoč dejal, je Rusija »bogata država revnih ljudi«. Povprečna pokoj- nina je denimo 20 ameriških dolarjev. Tudi pri pobiranju davkov bodo potrebne spre- membe, pa zemljiške reforme, reforme vojske. Po Putinovem bi Rusija morala imeti profesio- nalno vojsko; tovrstno idejo in načrte je nekoč razgrnil tudi Jelcin, vendar jih je ob koncu predsednikovanja opustil. Vsi Putinovi tekmeci Na predsedniških volitvah je poleg Putina sodelovalo še deset kandidatov. Nekateri so prvič kandidirali za najvišji položaj v Kremlju, nekateri izmed njih so poskušali že na prejšnjih volitvah. Najbliže predsedniškemu dvoru doslej je bil 55-letni vod- ja komunistov Genadij Zjuga- nov, ki je na volitvah pred štiri- mi leti v prvem krogu za Jelci- nom zaostal za tri odstotke gla- sov, v drugem krogu pa ga je Jelcin porazil za 13 odstotkov. Doktor filozofije, sicer pa mate- matik in fizik, zadnjih 10 let velja za najglasnejšega kritika Kremlja. Že drugič se je volitev udeležil tudi Grigorij Javlin- ski, vodja liberalne opozicijske stranke Jabolko. 47-letni eko- nomist je znan po gospodar- skih reformah, zaradi zahteve Piše: DAMJAN KOSEC, | POPtv I po ustavitvi operacij v Čečenijfi pa med Rusi ni najbolj priljub- ljen. Med Rusi in v tujini je precej znan Vladimir Žirinov- ski, 53-letni ultranacionalist, doktor filozofije, ki je tudi kan- didiral že pred štirimi leti in bil takrat peti. Edini, ki se je doslej na vseh treh volitvah potegoval za mesto predsednika, je Aman TUlejev, 55-letni guver- ner rudarsko bogatega območ- ja Kemerovo. Iz regionalnih vrst je kandidiral tudi enako star Konstantin Titov, reformi- stični guverner regije Samara. Med kandidati je bil še Jurij Skuratov, nekdanji javni toži- lec. 47-letni pravnik je odletel zaradi spolne afere, ki naj bi mu jo zaradi obtoževanja Jelci- nove družine korupcije podtak- nili v Kremlju. Brez vsakršnih^ možnosti sta se za zmago pote-| govala 63-letni Stanislav Govo- ruhin, znan filmski režiser, in Aleksej Podberjozkin, done-^ davno glavni svetovalec Zjuga-^ nova in ideolog komunistične stranke. Zanimiva sta bila tud^,i zadnja dva kandidata; najmlaj^ ši, 41-letni Umar Džabrailov,^ po rodu Čečen iz Groznega, sicer pa hotehr in eden izmed najbogatejših Rusov. In kot zadnja, vendar pa prva ženska v zgodovini Rusije, ki se je,, potegovala za predsedniški po4 ložaj, 46-letna Ella Pamfilova, poslanka dume v prejšnjem mandatu in nekdanja ministri- ca za socialo. Papež V Sveti deželi Papež Janez Pavel drugi je bil na enotedenskem roma- nju po Sveti deželi; med obi- skom Izraela in palestinskih avtonomnih ozemelj je obi- skal tako svete kraje krščans- tva kot tudi judovstva in isla- ma. Janez Pavel II. je drugi pa- pež, ki je obiskal Izrael. Pred 36 leti je to storil Pavel šesti. Ven- dar pa takratni papež ni obiskal spominskega centra žrtvam ho- lokavsta Jad Vašem v Jeruzale- mu. Zato je bil tokratni obisk zgodovinski; poleg tega je pa- pež izrazil globoko obžalova- nje zaradi antisemitizma in zlo- činov nad Judi, ki so jih v zgo- dovini zagrešili kristjani. Obisk je bil pomemben tudi za Pale- stince, saj je papež ob prihodu na njihova ozemlja poljubil in blagoslovil zemljo, kar so razu- meli kot priznanje Vatikana bo- doči palestinski državi. V zibel- ki krščanstva Betlehemu pa je celo dejal, da imajo Palestinci pravico do lastne države in da sočustvuje s trpljenjem pale- stinskih beguncev. Zadnji dan romanja po Sveti deželi je obi- skal ploščad pred mošejami v Jeruzalemu, ki velja za tretje najpomembnejše sveto mesto islama, obiskal pa je tudi Zid objokovanja, najbolj sveto me- sto Judov. 4 DOGODKI Revni najtežje dosežejo več zdravja Prebivalci celjske regije umirajo pogosteje in mlajši - Sistematično preventivno delo potrebuje širšo podporno mrežo in vlaganje v zdravje v Celju so ustanovili lokalno promocijsko preventivno sku- pino pod okriljem projekta Cindi Slovenija, v kateri sode- luje dvaintride^et strokovnja- kov s področja medicine. Sku- pina bo v celjski regiji promo- virala zdravje in zlasti skušala razširiti sistematično preven- tivno mrežo, ki bi pripomogla k preprečevanju srčno žilnih in drugih kroničnih bolezni, katere so tako v naši regiji kot v državi še vedno najpogostejši vzrok prezgodnjih smrti. Na predstavitvi novih smernic za boljše zdravje občanov, ki je bila v Celju minuli petek, so člani skupine poudarili, da lah- ko učinkovita organiziranost os- novne zdravstvene službe z us- treznimi aktivnostmi zgodnjega odkrivanja ljudi, ogroženih z de- javniki tveganja, v veliki meri zmanjša breme kroničnih bolez- ni. Pri tem je pomembna pove- zanost osnovnega, bolnišnične- ga in javnega zdravstva, a zdravstveno službo na vseh treh ravneh morata nujno podpreti občinski družbeni in gospodar- ski resor. Lokalno promocijsko preventivno skupino - ostale v državi naj bi ji še sledile - so v Celju ustanovili s tehtnim razlo- gom, saj informacije s terena niso spodbudne. Socialno izključeni in ogrože- ni najtežje dosežejo več zdravja. Stopnja brezposelnosti v regiji je za okoh dva in pol odstotka višja od državnega povprečja, pov- prečna plača pa je bila pred dve- ma letoma za približno 20 tisoč tolarjev nižja od povprečne v državi. Savinjska regija tudi po številu študentov zaostaja za kakšnih 10 odstotkov za ostalimi območji, kar je slaba dota za prihodnost, saj izobraženost po- gojuje socialno vključenost. V celjski regiji na sto tisoč prebival- cev umre 93 ljudi več, kot kaže državno povprečje; ljudje umira- jo pogosteje in umirajo mlajši, kakšno leto prej, kot je značilno za povprečje v državi, je poveda- la zdravnica Cveta Avguštin, predstojnica oddelka za socialno medicino v Zavodu za zdravstve- no varstvo Celje. Prenekatere de- terminante zdravja so družbeno in osebnostno spremenljive, je še poudarila, in prav zato se zdravje v celjski regiji da izbolj- šati. Po mnenju zdravnice Jane Govc Eržen, ki je v regiji odgo- vorna za preventivo odrasle po- pulacije, je dobro poskrbljeno za preventivo na področju otroške- ga zdravstvenega varstva in zo- bozdravstva, medtem ko pri odraslih ni tako. V regiji bi lahko poželi večje uspehe pri prepreče- vanju srčno žilnih in kroničnih bolezni, je še pristavila, in naved- la izjemen zgled s Finske, kjer jim je v 22 letih sistematičnega preventivnega dela uspelo zmanjšati umrljivost zaradi teh bolezni kar za 45 odstotkov. Di- rektorica projekta Cindi Sloveni- ja Jožica Maučec Zakotnik je napovedala, da so si v Sloveniji zadali cilj v petih letih zmanjšati obolevnost, umrljivost in inva- lidnost zaradi srčno žilnih bolez- ni za 15 do 20 odstotkov. S tem bi znižali tudi stroške zdravljenja, velikih boleznin in invalidnin, ki so veliko breme za državo. ■■■■■■M KSENIJA LEKIČ Zdravje ni odvisno samo od zdravnikov in ambulant. Tvegan slog življenja lahko spremeni vsakdo, tudi nezdrave prehranske navade. Polovica Slovencev je namreč predebelih, zaužijejo preveč kalorij in za kakšnih 40 odstotkov preveč maščob. Pri Slovencih so izraziti številni dejavniki tveganja za kronične bolezni; med drugim ima petina zvišan krvni tlak in 60 odstot- kov jih ima zvišan holesterol v krvi. Zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji umre kakšnih 40 odstotkov ljudi. Posebno pereče breme predstavlja zgodnja obolevnost in umrljivost zaradi teh bolezni, a te je z vlaganjem v zdravje možno v veliki meri preprečiti ali vsaj odložiti v kasnejše življenjsko obdobje. Turizem je Icol plaz v Celju so lani za turizem, vključno z delovanjem TD Celje, namenili 7 milijonov tolarjev, letos pa je v prora- čunu pripravljenih 17,6 mili- jona tolarjev. Bistveno več, a po besedah podžupanje Ja- nje Romih, ki je zadolžena tudi za to področje, je idej in dela že v tem trenutku za veliko, veliko več, kot bodo glede na denar lahko opravi- li do konca leta. »Turizem je kot plaz, ko se premakne kamenček, ni kon- ca,« je z idejami in nenazadnje tudi delom, ki je že opravlje- no, zadovoljna Romihova. Ce- ljani so se skupaj s štorsko, vojniško in dobrnsko občino v okviru LTO Celeia nazadnje, po prvih ocenah zelo uspešno, predstavili na sejmu Alpe- Adria. Krčma Pri nas je bila odprta za obiskovalce, gostov pa vseh 5 sejemskih dni ni manjkalo. Sicer pa je Celje v okviru slovenskega Centra za promocijo turizma letos sode- lovalo tudi na milanski (s turi- stičnimi informacijami WAP servisa na mobilnih telefonih) in berlinski (s Starim gradom) turistični borzi, mesto je v ok- viru 46. svetovnega prvenstva novinarjev smučarjev obiska- la skupina novinarjev iz vsega sveta, o Celju pa je bila posne- ta tudi posebna televizijska oddaja. Zdaj so že sredi pri- prav na jesenski MOS, Celje pa se vključuje tudi v turistič- no informacijsko mrežo Slo- venske nacionalne turistične organizacije. »Proračunskih 17,6 milijona tolarjev bomo seveda opleme- nitili še z denarjem, ki ga bo- mo skušali pridobiti preko razpisov SNTO in resornega ministrstva, kandidiramo pa zlasti za denar, ki ga država Med petimi ponudniki, ki so vsi po vrsti pripravili pri- vlačne ponudbe za gostins- tvo na Starem gradu, so prejšnji teden po temeljitem razmisleku izbrali podjetje Buttler Klemna Kovačiča. S strežbo za grajskim obzid- jem bodo začeli takoj, ko bo- do urejene formalnosti, pre- ko poletja pa bo nad mestom zrasla srednjeveška lesena, s strojenimi kožami obita krč- ma, ki bo goste sprejemala vsak dan med 8. in 23. uro. Buttler zdij že gospodari v šestih najetih lokalih, pov- prečna starost 21 zaposlenih pa je 23 let. namenja za promocijske na- mene,« dodaja strokovni sode- lavec MOC za turizem Boštjan Vrščaj. V začetku prejšnjega tedna je Celje končno dobilo nov katalog, še spomladi lah- ko pričakujemo tudi zloženko ter morda prvega iz serije pro- duktnih oziroma ciljnih kata- logov, o Starem gradu, seveda, v Celju pa si želijo še serijo petih ali šestih plakatov me- sta. I. STAMEJČIČ Šentjur in mamila v Šentjurju bo danes, v četrtek, 30. marca, okrogla miza o problematiki drog. Gosta bosta poslanec LDS Roman Jakič in Matej Ko- šir, dober poznavalec prob- lematike med mladimi. Okroglo mizo bo povezoval podpredsednik lokalnega odbora mladih liberalnih de- mokratov Jure Godler, nanjo pa so povabili predstavnike ustanov, ki se z omenjenimi težavami srečujejo dnevno ter različne posameznike. Prireditev bo v občinski dvo- rani, ob 18. uri. BJ Kalco čistijo Tirolci v Šentjurju resno načrtu- jejo gradnjo kombinirane či- stilne naprave za čiščenje komunalnih in industrijskih odplak. Letos naj bi pripravi- li prostorske akte, prihodnje leto projekte, z gradnjo pa začeli leta 2002. Za predvideno naložbo se zanima avstrijsko podjetje Ness Schneider iz Linza, ki je povabila Šentjurčane na ogled njihove čistilne naprave v mle- karni Woergl na Tirolskem, podobne zmogljivosti kot naj bi bila v Šentjurju. Predstavni- ki Šentjurja, skupaj z občin- skim svetom, bodo odšli na njen ogled danes, v četrtek, 30. marca. Gradnjo čistilne naprave na- črtujejo v sodelovanju med ob- čino in šentjursko družbo Jur- mes. Za klavnico, ki prispeva približno eno tretjino odplak, namreč predstavlja pogoj za na- daljnjo proizvodnjo, ne le zara- di zahtev EU. Klavnica si prav tako želi širitve, pri čemer se nameravajo posvetiti alternativ- nim vrstam mesa kot so meso drobnice, kuncev in nojev. Predračunska vrednost veUke šentjurske naložbe znaša prib- ližno 600 milijonov tolarjev, pri čemer kolektorji niso všteti. BJ REČENO (ne) STORJENO Korenček in palica v zadnjem času so se znova razplamtele razprave v zvezi s plačami v negospodarstva. Gre predvsem za nekakšen triptih - sodstvo, zdravstvo, šolstvo. Zdi se, da je slabo voljo vzpodbudila vlada s sila netaktično, če ne že kar žaljivo razlago, da se učitelji, toza- devno, pač ne morejo primer- jati s sodniki. Očitno vse sku- paj leti še na zdravstvo, vsaj glede na to, da tudi tukaj, v osnovnih izhodiščih, zaostaja- jo za sodstvom. Če se nekoliko ozremo po osebnih stališčih, ne le v omenjenih panogah, lahko brez kakšnega posebne- ga razmisleka ugotovimio, da se nam tako ali tako vsem zdi, da imamo premajhne plače. Tudi če v resnici štrlimo iz povprečja. Tako pač je s tem. Ampak, če nam še nekdo na- glas in nesramno v obraz reče, da smo glede tega manj vredni kot nekateri drugi, opla, ta je pa že prehuda. Dovolimo si nekoliko sam svoj, a glede na neprizadetost toliko bolj realen razmislek. Dr- žavljanom se v glavnem zdi, da si zdravniki zaslužijo dobre plače, ker večino bolnikov oz- dravijo - tu je tudi ekonomika odnosa. Vsakega namreč, mor- da že za prvim vogalom, čaka bolezen. Šolniki si boljših plač nikakor ne zaslužijo, saj smo vsi včasih hodili v šole in ni ga junaka, ki se ne bi spomnil po krivem prejetega čveka, zdaj pa naj bi jih vzpodbujali še z višji- mi denarnimi prispevki. Bolj ali manj slabe izkušnje iz prete- klosti ostajajo v spominu kot črni rački, ki v sedanjosti pogo- jujejo slabšo nagrado tej zvrsti dejavnosti. In sodstvo - no, tu- kaj večina še ni bila konkretno udeležena, ve pa se, da v tej ustanovi kaznujejo tiste, ki so tega potrebni. Mi to pač nikoli ne bomo. Torej - sodstvo je po- trebno plačevati dobro, saj nas varuje pred zlom. Zaključna ugotovitev bi tako lahko bila, da si korenček v prvi vrsti zasluži tisti, ki drži v roki tudi palico, torej sodstvo; tisti, ki nima v roki niti palice niti korenčka, zdravstvo, naj ostane nekje vmes; tisti, ki je včasih s palico grozil, mislim pač na šolstvo, pa naj jo konec koncev tudi zasluži. Ni razlo- ga, da bi v vladi razmišljali drugače. Lepe besede o vzgoji in izobraževanju tako ostajajo le za na plakat. Na žalost. Nekaj malega so vsi skupaj vendarle pozabili, namreč, da brez izobraževanja ne bi bilo niti sodnikov niti zdravnikov pa morda tudi vlade ne. ZORAN PEVEC PO DRŽAV Kombisevracci UUBUANA. 22. n,^^^ (Delo) - Hrvaški predsedij Stipe Mesič je obvestil slov^ skega predsednika Milana K čana o nameri lirvaške drža\ da vrne obveščevalni komi ki ga je obmejna policija s sednje države zaplenila nuarja 1998. V uradu slove skega predsednika so zanii li, da bi se Kučan pogovarja Mesičem tudi o umiku s venske vojske s Trdinove vrha. Povraiilaza najrevnejše UUBUANA, 23. niai (Delo) - Vlada je po hitr postopku sprejela zakon o jemnem znižanju davčne i veznosti, s katerim se bo stim, katerih bruto dohodi letu 1999 ne presegajo 45 stotkov letne povprečne pl zaposlenega v Sloveniji, ; žala obveznost iz naslova hodnine. Zakon, ki ga m sprejeti še državni zbor, na povsem odpisal ali zman dohodninsko breme blizu tisoč zavezancem. Meja zasofiro UUBUANA, 23. ma (Delo) - Predstavniki koali Slovenija so se ostro odz na nastop režiserja in ign Borisa Kobala v Pomenkc njih v ljubljanskem lutl nem gledališču. s hrvašl predsednikom Mesičem. bal je po njihovem prebil slej najnižje politično dno je za koalicijo uporabil i/ pička, za slovenskega me polita dr. Rodeta pa »nen ovčar«. V koaliciji napove jejo tudi ukrepe, med dru: tudi zahtevo po razrešitvi bala z mesta direktorje MGL. Predčasnih volit« ne bo LJUBUANA, 24. irn (Delo) - Po mnenju Jar Drnovška skoraj ni možn za predčasne volitve, zate bo najverjetneje odločil za polnitev vlade z novimi n stri kmalu po 15. aprilu, kc bi ministri SLS izstopili iz de. SDS in SKD se dopolnj vlada zdi smiselna, ZLSD f že napovedala, da je ne podprla. Novi nadškof sp Slovenec UUBUANA, 25. mi (Delo) - Papež Janez Pav( je za novega beograjsl nadškofa v Beogradu im« val inšpektorja slovenskih lezijancev mag. Stanislava čevarja. Bodo zdravnik stavkali? UUBUANA, 27. mi (Delo) - Glavni odbor zd niškega sindikata Fides j< 6. april sklical izredno ski čino, na kateri bo okrog delegatov iz večjih zdravs nih ustanov odlpčalo o 1 kako rešiti trenutno pat p cijo zaradi prekinjenih P janj med vlado in Fideso zahtevi po izenačitvi zdra\ kih plač s sodniškimi. DOGODKI 5 1^- Očistimo Celje Šolarji jutri, v petek, krajani v soboto - Posebne posode za igle ' f ^Kcija čiščenja okolja, ki r v Celju pretekla leta po t liari šegi pripravljali teden č '^^(i veliko nočjo, bo letos ta r [pnec tedna. Že jutri bodo ^ jiesto in območje Savinjske- ' j3 nabrežja ter mestnega ^'' fita čistili šolarji, v soboto ^ J 8. uri pa se bodo odstra- njevanja odpadkov in ostale jjviake lotili po krajevnih jliupnostih, zlasti pa na jdrežjih Šmartinskega jeze- ča fa inSavmje^_ 12 Jutri dopoldne bodo za lepši k,i(jez šolske okolice in ob- 1 svojih mestnih četrih ,.xrbeli osnovnošolci in 4[ednješolci. V Srednji stro- kovni in poklicni šoli Celje so se odločili, da bodo očistili pot do Celjske koče, dijaki Srednje ekonomske šole Celje pa bo- do v sodelovanju s projektno pisarno Celje, zdravo mesto po 10. uri čistili mestni park. V projektni pisarni so skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje poskrbeli za po- sebne posode, v katere bodo lahko odlagali najdene injek- cijske igle, sicer pa bo jutrišnja akcija tudi priložnost, da mla- de čimbolj seznanijo s tem, kako pravilno pobirati in odla- gati najdene igle, ki jih je, žal, v Celju vse več. V projektni pi- sarni bodo skupaj s srednje- šolci in delavci Slovenskih že- leznic poskrbeli še za čiščenje območja ob progi Savinjske železnice vse od Medloga na- prej. Sicer pa bodo jutrišnji dan z okoljsko vzgojo obarva- li tudi v celjskih vrtcih, katere so organizatorji letos prvič ta- ko neposredbno pritegnili k akciji. Že v petek in v seveda tudi v soboto bodo za vreče, roka- vice ter postavitev zabojnikov za odlaganje odpadkov po- skrbeli v podjetju Javne na- prave (Ivan Karo, GSM 041 669-187), vodja sobotne akci- je pa bo Vinko Andoljšek (GSM 041 623-130). Zbirališča za krajane, ki se bodo udele- žili sobotne akcije čiščenja, bodo ob 8. uri pri Splavarju ter ob Šmartinskem jezeru pri Gradu, v Ribiškem kotu in pri pregradi. Z delom naj bi zaključili do 11. ure, ko pri- Glede na nekoliko več proračunskega denarja na- poveduje strokovni sodela- vec Komunalne direkcije MOC Jože Smodila za letos v Celju za tretjino do polovico več skrbi za javno snago. Po posebnem razporedu bodo spet postavljeni posebni za- bojniki za večje kosovne od- padke, v Celju bodo znova prali ulice, boljši časi se na- povedujejo tudi vzdrževa- nju mestne opreme, name- sto dosedanje dvakratne košnje mestnih zelenic pa bodo zelene površine kosili trikrat letno. Te dni pa 25 vrtnarjev še obrezuje drevje, saj naj bi letos uredili 600 do 700 dreves na območju mestne občine. pravljajo organizatorji za či- stilce okolja tudi zakusko. ■MMMMM I. STAMEJČIČ Za svet bistrih voda Ob 90-letnici Osnovne šole Pod goro so v Slovenskih Konjicah podpisali Eko listino »Zavedanja in pravilnega odnosa do okolja je sposoben le notranje bogat, kulturen, plemenit in samozavesten človek, ki spoštuje življenje \^ega živega bitja. In take- ji človeka pomaga graditi Sio šola,« je v vsebinsko izredno bogato tematsko gla- silo Eko šola kot način življe- Dja ob podpisu Eko listine v tast 90-letnice Osnovne šole Pod goro Slovenske Konjice zapisala koordinatorka Eko šole Lidija Bombek. 1^ Na slovesnosti, namenjeni *ema mejnikoma, so v Šport- idvorani šolarji, njihovi učite- iin številni gostje zbrani mno- z besedo, pesmijo, plesom "dvema priložnostnima raz- "Jvama prikazali bogato tradi- 'io šole in poti, ki so jih pripe- ke do podpisa Eko listine. Današnja šola Pod goro je v Preteklosti zamenjala kar ne- N imen. Ko so jo odprli 30. '^gusta leta 1909, je bila Šestra- ^edna mešana ljudska šola. Še |%o hranijo nemško pisano ^Isko kroniko, čeprav je pouk ^Hal v slovenskem jeziku. 1° 1- svetovni vojni je bila tukaj ''žavna deška osnovna šola, 2. svetovno vojno nemška ^^^trazredna deška in dekliška ^°la,odleta 1945 do 1957 je bila '^^enjena osnovnošolcem do |^'ftega razreda, leta 1958 pa !^.)^ kot popolna osemletka piinenovala v II. osnovno šo- l Od leta 1980 do 1991 je "°sila ime OŠ Edvard Kardelj, od takrat pa je OŠ Pod goro. Sprva veliko prostorsko stisko so razrešili leta 1986 s prizid- kom, sedanjo celovito podobo pa je šola dobila leta 1998. Seveda je to le okvir poslans- tva, ki ga opravlja, ali kot je rekel ravnatelj Bojan Hrovat: »Naše vodilo je, da mora imeti otrok o sebi lepo in dobro mnenje, vse drugo se lahko nauči. Zato je šola znana po prijaznosti, dobrih odnosih med učitelji ter med učitelji in učenci. Znana je kot šola, ki se uveljavlja v kraju, vrstijo se us- pehi učencev.« Vse bi bilo tež- ko našteti, saj so med drugim od preteklega šolskega leta vsi učenci vključeni v Evropsko mrežo zdravih šol, v Šolsld ko- šarkarski ligi so bili, prav tako lani, državni prvaki, na šoU pa se že leta vrstijo najrazličnejši projekti, ki delajo to šolo dru- gačno, vsebinsko polnejšo. Eden izmed njih je tudi med- narodni projekt Eko šola kot način življenja. Okoljska vzgoja je že nekaj let vpeta v delo in življenje šole, saj že dalj časa ločujejo odpadke že v razredih, skrbijo za urejeno okolico šole, ves čas organizirano zbirajo star papir, posebne in nevarne odpadke. Pred dvema letoma so izvedli projekt Kapljica vo- de, ki so ga letos razširili in poglobili v okviru tematskega sklopa Voda. »Če ste se lotili vode, ste se lotili življenja,« je k temu dejal konjiški župan Ja- nez Jazbec, ki, tako kot občina v celoti in še posebej krajevna skupnost, namenja posebno skrb prav okolju. V šolskem letu 1999/ 2000 obiskuje šolo 444 otrok, ki so vključeni v 19 oddelkov. Na podružnični OŠ Špitalič je še 16 učencev v dveh kombini- ranih oddelkih. Na obeh šo- lah je 35 pedagoških delav- cev. Zaradi vsega tega ni naključ- je, da so Eko listino slovesno podpisali prav na dan vode, 22. marca. ■■■■■■■■■■■■■i MBP Želimo si, da bi bile vode spet vsaj tako čiste, kot so bile v času naših babic. Za to si bomo prizadevali marljivo kot čebelice (čebelico so si izbrali za znak Eko šole). V SPOMIN Vladislav Tlcavc Svojo življenjsko pot je 8. marca 2000 sklenil spoštova- ni Vladislav Tkavc, upokoje- ni dolgoletni ravnatelj in di- rektor Steklarske šole Rogaš- ka Slatina. Izjemno bogato ustvarjal- no delo v steklarski industriji Jugoslavije in Slovenije, 28- letno vodenje Steklarske šole, postavljanje temeljev terito- rialne obrambe na območju takratne občine Šmarje pri Jelšah ter aktivno družbeno politično in društveno življe- nje niso vplivali na njegovo izjemno osebnost - kljub vse- mu je živel skromno in želel, da se tako tudi poslovimo od njega na prelep zgodnje pomladanski dan. Rodil se je v Cigonci 27. 5. 1922, kot eden izmed petih otrok. Družina je bila med vojno izseljena v Čuprijo. Na slovenska tla se je vrnil kot partizan Vojvodinske briga- de. Študij kemijske tehnolo- gije je po vojni vpisal in kon- čal v Beogradu. Njegova prva služba v ste- klarstvu je bila v Steklarni Slovenska Bistrica, nato je služboval kratek čas v Ste- klarni Borisa Kidriča v Ro- gaški Slatini kot tehnični di- rektor, da bi novembra 1958 postal direktor oziroma rav- natelj edine šole v Jugoslavi- ji, ki je izobraževala mlade za steklarske poklice, pa tu- di šole, ki sije že od leta 1954 morala z lastnim delom za- gotavljati potrebna finanč- na sredstva. Tako je bilo do leta 1972, ko je šoli pod vods- tvom Vladislava Tkavca to uspelo razrešiti. Kot je zapisal v zborniku ob 50-letnici Steklarske šole, je šel razvoj te ustanove po trnovi poti, a pošteno, trdo in skupno delo je rodilo bo- gate sadove. V obdobju do njegove upokojitve leta 1986 so bili postavljeni temelji so- dobnega tehnološkega raz- voja Steklarske šole, ki se danes postavlja enakovred- no ob bok kvalitetnim sred- njim šolam poklicnega in tehničnega izobraževanja kakor tudi priznanim evrop- skim steklarnam ročno piha- nega stekla. Stroka Vladislava Tkavca in praktična znanja, ki jih je pridobil z delom v steklar- nah in šoli, so bili podlaga za delo v združenju steklar- ske industrije, kjer je odigral pomembno vlogo v povezo- vanju skupnih interesov ste- klarjev in pri reševanju problemov te delovno inten- zivne veje gospodarstva. Z aktivnim delovanjem v narodni in pozneje teritorial- ni obrambi je pridobil čin rezervnega majorja. Leta 1975 je postal 1. komandant štaba Teritorialne obrambe Občine Šmarje pri Jelšah. Za izjemne zasluge je prejel me- daljo za hrabrost, orden dela z zlatim vencem in orden za vojne zasluge s srebrnimi meči. Vseskozi je bil aktiven v zvezi borcev, društvu šoferjev in avtomehanikov, po upo- kojitvi v društvu upokojen- cev in po osamosvojitvi slo- venske države tudi v stranki upokojencev Desus. S svojo osebnostjo, krasile so jo plemenite lastnosti - poštenost, izjemna dosled- nost, občutek za realnost, skromnost, delavnost, širok pogled na življenje in svet ter tankočutnost za težave dru- gih - bo ostal sodelavcem, sosedom v ulici, krajanom Rogaške Slatine in drugim, ki so ga poznali, v trajnem spominu. Spoštovali ga bo- mo po njegovem delu in sle- deh, ki jih je v delu in življe- nju zapustil za seboj. MIHAEL KOLAR Težave z drogami! Kam po pomoč? Urad za droge Vlade RS je ob prvi obletnici delovanja izdal priročnik, v katerem je predstavljenih 38 sloven- skih programov zdravljenja in socialne obravnave oseb, odvisnih od drog. Odločitev odvisnikov za vključitev v katerega od pro- gramov je povsem prosto- voljna. V uradu za droge ugo- tavljajo, da prinaša leto 2000 v primerjavi z letom 1991 po- memben premik na področ- ju ponudbe pomoči odvisni- kom. Število programov se še vedno povečuje in s tem se izboljšujejo tudi možnosti za ustrezno zdravljenje in so- cialno obravnavo. V zborni- ku Imam težave z drogami! Kam po pomoč? je zajeta ve- čina trenutno dostopnih pro- gramov v slovenskem pro- storu. Opisane so najrazlič- nejše oblike pomoči od raz- deljevanja igel in socialne po- moči kot tudi metadonski programi in terapevtske skupnosti. Odvisniki dobijo vpogled v programe pomoči v centrih za socialno delo, zdravstvenih domovih, cen- trih za preprečevanje odvi- snosti, svetovalnicah in druš- tvih. Navedene so telefonske številke, naslovi in imena od- govornih oseb ter jedrnati opisi programov (Up, Zarja, DrogArt, Skala, Stigma, Svit, Pehkan...). S pomočjo zbor- nika bodo odvisniki ali njiho- vi svojci dobili dovolj infor- macij in morda zbrali dovolj poguma, da bi se čimprej od- ločili za sodelovanje v enem od programov. KL 6 GOSPODARSTVO »Cinkarna je brez elcelešicili napalc!« »V Cinkarni se Evrope ne bojimo, ker smo že v njej,« pravi generalni direktor Marjan Prelec »v minulih letih nismo imeli veliko prilpžnosti v jav- nosti povedati, kaj delamo, kakšna so naša ekološka pri- zadevanja, ker smo imeli ves čas etiketo največjega one- snaževalca v Celju,« je v sre- do zvečer članom Društva ekonomistov Celje dejal ge- neralni direktor Cinkarne Marjan Prelec. »Res je, da smo nekoč kar 23- krat toliko kot danes onesnaže- vali okolje, a v 15 letih, odkar sem na čelu Cinkarne, se je tehnologija bistveno spremeni- la, zato smo posodobili proi- zvodnjo,« je dejal. Nerentabil- ne programe so ukinili, vso preostalo proizvodnjo pa so po Prelčevih besedah maksimal- no posodobih. Število zaposlenih v Cinkar- ni neprestano upada. Danes je zaposlenih 1300 ljudi v šestih proizvodnih enotah, trženju, vzdrževanju in strokovnih službah, proizvodnjo pa ne- prestano večajo. Pred 15 leti je bilo zaposlenih še 2450 delav- cev. »Vsi so odšli iz podjetja normalno, predvsem z upoko- jitvami. 150 ljudi pa smo v tem času zaposlili na novo in s tem izboljšali izobrazbeno struktu- ro zaposlenih v Cinkarni,« je povedal Prelec. Od prodajnih programov je danes v Cinkarni najpomem- bnejša proizvodnja titanovega dioksida, ki predstavlja kar 58 odstotkov vse prodaje družbe, po njem pa je tudi veliko pov- praševanje na evropskem in svetovnem trgu. Gre namreč za najbolj žlahtno belilo, ki ga uporabljajo v najrazličnejših proizvodnih panogah. Trenut- no v Cinkarni proizvajajo 40 tisoč ton titanovega dioksida letno, kar "ugotavljajo, da je premalo, zato morajo proi- zvodnjo povečati še za 20 tisoč ton letno. Da bi to dosegli, bodo v projekt vložili 50 tisoč nemških mark v treh letih. Tri tovrstne tovarne so danes še v Nemčiji, po ena v Španiji in Italiji, Češki in Poljski ter dve v Franciji, odgovarja Marjan Pre- lec tistim, ki trdijo, da tovrstne tovarne po svetu zapirajo. Cin- karnina proizvodnja titanove- ga dioksida pa predstavlja po njegovih besedah en odstotek svetovne proizvodnje. »Cinkarna nima nobene ekološke napake,« zagotovlja Marjan Prelec in dodaja, da bo k njim maja prišlo na ogle- de 15 srednjeevropskih okolj- skih inšpektorjev. Njihovega obiska se ne boje, saj so pri- pravljeni vsakomur pokazati in dokazati, da danes očitki na račun Cinkarninega one- snaževanja ne držijo. »Na po- dročju ekoloških prizadevanj v Cinkarni ne moremo nare- diti ničesar več!« Sicer pa trenutno 80 odstot- kov svojih proizvodov v Cin- karni izvažajo, izvoz pa name- ravajo povečati še za osem od- stotkov. »Nam se Evrope ni treba bati, mi smo že v njej,« je prepričan Prelec. Pohvalijo se lahko tudi z us- pešnim poslovanjem. Lani so ustvarili za dobrih 802 milijo- na tolarjev čistega dobička, le- tos ga nameravajo še povečati. Pred tremi leti so zaključili po- stopek lastninskega preobliko- vanja in poslujejo kot delniška družba, v kateri imajo največji lastniški delež PlDi, sledi kapi- talski sklad, temu pa notranji delničarji. Lastniška struktura je v manjši meri razpršena še med Razvojno družbo RS, odš- kodninski sklad, med državlja- ne in denacionalizacijske upra- vičence. In kako doseči uspe- šno poslovanje, na Celjskem so namreč tovrstna podjetja red- ka? Marjan Prelec odgovarja: »Ko podjetja propadajo, gre krivdo pripisati v veliki meri tudi notranjim razmeram, predvsem prevelikemu številu zaposlenih, ki ni v sorazmerju s količino opravljenega in vlo- ženega dela. V Cinkarni smo že pred 12 leti zaprli vrata no- vemu zaposlovanju, zaposlili smo le tiste, ki smo jih nujno potrebovali.« NGL Celje ima spet blagovnico Gorenjsko - dolenjski trojček se je razširil na Štajersko - Za prenovo blagovnice v Gubčevi ulici preko 600 milijonov tolarjev Nekdaj znamenita blagov- nica T na Gubčevi ulici v središču Celja je v torek do- bila novo ime in je v celoti prenovljena spet na voljo Ce- ljanom in okoličanom. Odpr- lo jo je domžalsko podjetje Vele, ki je uradno začelo po- slovati 1. januarja letos in je nastalo z združitvijo trgov- skih podjetij Napredek iz Domžal, Tabora iz Grosup- ljega in Kočne iz Kamnika. Blagovnica Vele ie prva velika naložba nove družbe, ki je imela lani skoraj 40 milijard tolarjev prometa, izven svojega matične- ga območja. Kot je ob otvoritvi poudaril predsednik upravnega odbora Stane Skok, pomeni go- tovo veliko pridobitev tudi za Celje, saj je mesto dobilo 65 novih delovnih mest, potrošniki pa bogato ponudbo z domačim in uvoženim živilskim in tekstil- nim blagom na 3.300 kvadratnih metrih prodajnih površin. V te- meljito obnovo treh etaž, ki se je pričela januarja letos, je domžal- ska družba vložila preko 600 milijonov tolarjev. Kot je znano, je blagovnico T, ki je bila v lasti propadlega pod- jetja Teko, kupil lani italijanski poslovnež Alfredo Cavallaro, si- cer lastnik verige trgovin Family shop. Po nekaj mesecih, ko se je lotil prenove zunanje podobe zgradbe, je pritličje in prvo eta- žo prodal družbi Vele, ki je v najem vzela še kletne prostore. Če bo mogoče, je povedal v torek Stane Skok, bodo sčaso- ma odkupili tudi klet in preo- stali dve etaži. Prepričani so namreč, da se bo blagovnica, ki se po ponudbi in opremljenosti lahko kosa z najbolj sodobnimi v državi, v Celju dobro prijela. »Zadnja leta gradimo pri nas trgovske centre le še izven mestnih središč, v našem pod- jetju pa želimo trgovino spet vrniti v mesta,« je povedal pred- sednik upravnega odbora druž- be Vele, ki namerava do leta 2001 zgraditi veliki veleblagov- nici tudi v Kamniku in v Gro- supljem. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Blagovnica Vele je obogatila trgovsko ponudbo v središču Celja, mesto pa je dobilo tudi 65 novih delovnih mest. Predsednik upravnega odbora družbe Vele Stane Skok (desno), ki je številnim gostom, med katerimi je bil tudi župan Bojan Šrot, podrobneje predstavil filozofijo poslovanja novega domžalskega podjetja, je prepričan, da se bo blagovnica dobro prijela. V Nazarjaii o zbornici v petek je Slovenska kmečka zveza v goste pova- bila ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Cirila Smrko- Ija, ki je s poslancem dr. Francem Zagožnom v nazar- skem delavskem domu pred- stavil Kmetij sko-gozdarsko zbornico. Minister Smrkolj je zbranim podrobneje spregovoril o or- ganizaciji zbornice, njenem delu in tudi prednostih ter od- govoril na številna vprašanja. Kakor je znano, bodo volitve v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice v nedeljo, 9. aprila. Na skupnem volilnem območ- ju, ki zajema Zgornjo Savinj- sko in Šaleško dolino ter Ko- roško, bodo kandidirali kandi- dati na štirih Ustah, z območja pa bodo v svet po proporcio- nalnem sistemu izvoljeni 4 predstavniki. V nadaljevanju javne tribu- ne se je razvila precej živahna razprava, ki se je v največji meri vrtela okrog praktičnih vprašanj, ki jih poraja ustano- vitev zbornice; aktualnih problemov v kmetijstvu in vstopa Slovenije v EU. US BAROMETfi Prisilna poravnava v zdravilišču Ker Zdravilišče Rogaj| ni sposobno poravnav^ dolgoročnih obveznosti, uprava družbe zaprosila prisilno poravnavo. Upni] ki imajo za 1,7 milijarde] larjev terjatev - največ } trol. Nova Ljubljanska ka in Triglav banka v stei ju, naj bi na ta način lah iztržili več kot pa v prime stečaja. Zdravilišče, ki večinski lasti Slovenske r, vojne družbe, je samo li imelo 291 milijonov tolar izgube, z napovedano sai cijo pa vse kaže, ne bo m( ponedeljek je bila skup! na družbe Grand hotel, k v lasti Zdravilišča in naj b še do konca tega tedna ir la v najemu hotele Dor Savo in Zagreb, ki so v z njih mesecih dobili m lastnike. Direktor dru; Jože Pipenbaher, ki se prav tako izteka mandat, v petek na novinarski koi renči predstavil poslova Grand hotela v preteki letu in razgrnil načrte letos. Maček ima štii leta Celjsko podjetje Mač ki je v regiji med najl uglednimi na področju čunalniškega inženirin bo v petek, 31. marca, bo praznovalo četrto ob nico svojega delovanja, pravilo tradicionalni i odprtih vrat. Računaln strokovnjaki bodo tudi krat predstavili nekal novosti s svojega podro med drugim tudi tako ii novano arhitekturo za z in video v lokalnih in { stranih omrežjih ter nr nosti uporabe mobilne t fonije v informatiki. Ko znano, se je podjetje Ma v začetku tega leta zdru z ljubljanskim podjet Hermes Plus. Položaj upniki Območna gospodar zbornica Celje in regij združenje podjetnikov pravljata danes, 30. ma posvet o položaju upnil nekaterih postopkih. S niča ljubljanskega okro2 ga sodišča Dida Volk podrobneje predstavila kone o izvršbi in zavarc nju, o prisilni poravn stečaju in likvidaciu te finančnem poslovanju t jetij. Posvet se bo priče! 15. uri v prostorih Celj: ga sejma. Medalje za mesarje Na oddelku za živili na biotehniški fakultei Ljubljani so pripravili tr cionalno ocenjevanje snih izdelkov manjših sebnih mesarjev. Med izdelki, kolikor jih je 1' prispelo na ocenjevanja srebrno priznanje do tudi mesarstvo Prekoi iz Vojnika. GOSPODARSTVO 7 poslovno partnerstvo zavira slovenska mentaliteta O tem je prepričan mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije i Sloveniji partnerstva na poslov- (ta področju takorekoč ne poznamo. * Lvedno so prisotni sistemi drobljenja, ^ ujpa integracije. Verjetno gre za prob- ^ Ifin slovenske mentalitete, ki takšna, ^ kakršna je, ovira razvoj ekonomije v '"jloveniji,« je med drugim dejal na če- 'ijlkovem večeru Kluba podjetnikov '^jlatorog v Celju mag. Jožko Čuk. Govoril je tudi o vključevanju Slovenije (Evropsko unijo in dejal, da je razvitost jlgvenije le eden od pogojev za vstop ,jnjo, ovire pri vstopu pa so predvsem iplitičnega značaja. Problem Slovenije f da preveč porabi za potrošnjo, prema- jdenarja pa namenja naložbam, je pre- iiifan Čuk. »V Sloveniji so podcenjeni tudi zna- je, inovativnost, podjetnost in poslov- la kultura. Problem je relativno nizka jobrazbena struktura večine Slovencev- ter pomanjkanje volje po dodatnem izo- braževanju,« ugotavlja Jožko Čuk. Vzpodbudno se mu vendarle zdi, da se je v Sloveniji, letos prvič, število proda- nih osebnih računalnikov povzpelo nad število prodanih avtomobilov. Generaci- ja po 36. letu starosti je po njegovem mnenju pomanjkljivo izobražena, razve- seljivo pa se mu zdi, da se je v zadnjih osmih letih število študentov v Sloveniji povečalo za 100 odstotkov. »Na mlajši generaciji sloni prihodnost, saj ima šte- vilne prednosti. Poleg znanja so tu še ekološka osveščenost, aktivno znanje angleščine in dejstvo, da uživajo ob upo- rabi računalnika tako doma kot v služ- bi,« je v Celju dejal mag. Čuk. Številnim direktorjem, ki so se udeležili večera v Klubu podjetnikov Zlatorog pa je sveto- val: »Gre za perspektivno generacijo. Zato velja razmisliti, kako mlade vključi- ti v sisteme odločanja. Sam jih v organe GZS že skušam uvajati.« Mag. Jožko Čuk je za vzpodbudno označil dejstvo, da je v Sloveniji že preko 700 podjetij, certificiranih po ISO stan- dardih 9001 in 9002, njihovo število pa neprestano raste. 25 jih je tudi že certifi- ciranih z ISO standardi glede ekološke osveščenosti, kar bo še posebej pomem- bno pri vstopanju v EU. »Podjetja, ki ne bodo imela vkalkuliranih stroškov ekolo- gije, bodo takrat v hudih težavah,« je prepričan Jožko Čuk. ISO standardi pa sami po sebi ne pomenijo še nič: »ISO standard ne zagotavlja poslovne uspe- šnosti, temveč je le orodje, ki ga ima podjetje, nato se pojavi vprašanje, ali ga zna uporabiti?« Kljub kar precej izrečenim kritičnim mislim tudi glede na račun politike plač, previsokih stroškov in podobno pa je ma- gister Čuk prepričan, da je Slovenija, v primerjavi z večino vzhodnoevropskih dr- žav, na zelo dobri poti k približevanju EU. ■■■MHHHHMHMHHHMHMH NGL Za tri tovarne naročil ' fohištvo Paron iz Laškega ima v Evropi vse več kupcev, dobre možnosti tudi v ZDA Letos večji poudarek stanovanjskemu inženiringu 6prav sta zakonca Hrastnik iz Laškega v samo nekaj letih pokazala, kako se iz propadle jvame pohištva da narediti BO od najhitreje rastočih pod- !tij pri nas, letošnji nagraje- ec Gospodarske zbornice Slo- Enije za izjemne podjetniške osežke Rado Hrastnik ne go- orirad o preteklosti. Raje raz- »išlja o tem, kako se lotiti Bvih izzivov in s katerimi tu- »ni partnerji splesti trdnejše aveze, ki bi pohištvu Paron odkritje provinc< v času fin de siecla, ko se je tradi- cionalna delitev med mestom in podeželjem začela počasi brisati. Slednje je v veliki meri zadevalo tudi Slovence. Drugi del knjige bi lahko po- gojno označili za triptih, v kate- rem je avtor >z igrami menjav< v življenju treh posameznikov, ki so vsak na svoj način zaznamo- vali obravnavano obdobje pri nas, predstavil glavne značilno- sti slovenskega meščanstva. Od Janeza Bleiweisa, očeta naro- da, ki je v svojem obdobju po- menil pravo rodoljubno institu- cijo, preko prvaka kranjske ka- toliške stranke Ivana Šušterši- ča, ki so mu sonarodnjaki zavi- dali uspehe in ga zaradi nekate- rih napak kaznovali skorajda s prepovedjo spomina, do šent- jurskega rojaka Josipa Ipavca, umetnika, ki mu usoda ni in ni hotela biti naklonjena. Ob koncu je avtor v faksimil- ni obliki dodal še zanimiv do- kument, Bleivveisov )podučiv- no-humorističen govor< iz leta 1862, ki nosi naslov: Slovenski jezik pa >kranjska špraha<. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo podrobneje spoznati raz- voj in značilnosti slovenskega meščanstva. Več o vsebini knji- ge bomo lahko izvedeli v torek, 4. aprila, ob 19. uri, ko bomo v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje gostili avtorja knjige dr. Igorja Grdino. BRANKO GOROPEVŠEK Herman v Polhovem Gradcu Prejšnji teden je akadem- ski kipar Anton Herman iz Galicije pri Žalcu postavil na ogled pregledno razstavo v obnovljenem baročnem dvorcu v Polhovem Gradcu. V izrednem ambientu so za- živele paličaste skulpture kopit in grafike ter druge likovne tehnike, s katerimi je avtor predstavil dinamizem človeš- kega stopala in hoje. Težišče velike pregledne razstave pa so skulpture in ambienti iz narav- nega šibja. V njih je izrazil svoj elementarni odnos do narave in njenih neizmernih oblik in pojavov, ki jih v naglici vsakda- njega življenja komaj še opazi- mo ali pa se jih sploh ne zave- damo. Kipar je s svojimi stvari- tvami poudaril likovno upo- rabnost in izredno stilno či- stost naravnih elementov, ki bogatijo naš prostor in nam odpirajo tudi duhovne razsež- nosti življenja. Občinstvu tega dela Slovenije se je tokrat pred- stavil prvič, zato je na ogled postavil tudi portrete sloven- skih športnikov olimpijcev in nekaj slik v oljni tehniki. Posta- vitev je zelo učinkovita, ker jo omogoča svojstven razpored prostorov dvorca. Pred odprtjem razstave mi- nuli četrtek, je Anton Herman dopoldne izvedel tudi manife- stativni tek v dolžini 12 km od Dobrove do Polhovega Grad- ca, v nedeljo popoldne pa je vodil po svoji razstavi izvajal- ce in udeležence Mozartovih glasbenih družinskih dnevov. DRAGO MEDVED Z leve knjižničarka Metoda Uranjek in Tanja Predan Knez, avtorica fotografij. V objektiv ujet trenutek Minuli teden je Tanja Predan Knez v krajevni knjižnici v Petrovčah razstavila svoje fotografije, nastale v zadnjih treh letih. Razstava v Petrovčah je druga razstava fotografij Tanje Predan Knez, tokrat pa so razporejene v enajst motivnih enot. Sicer njeni fotografski začetki segajo v študentska leta, ko je študirala na filozofski fakulteti; fotografiji pa se ni odpovedala tudi pozneje, ko je službovala kot profesorica slovenskega jezika. Bolj intenzivno se je fotografiji posvetila po letu 1979. Njen moto je »neponovljivost trenutka, ujetega v objektiv, ponazarja čarobnost sveta, v katerem živim.« Ob odprtju razstave so predstavili tudi novo razglednico Petrovč, ki jo je ustvarila razstavljav- ka. Ljubiteljsko fotografinjo je predstavil Herman Čater, razstavo je odprla knjižničarka Metoda Uranjek, duet Katja Florjančič in Blaž Pentek pa je zaigral nekaj pesmi. T. TAVČAR Norost ob pravem času Borza humorja, ki jo že peto leto pripravlja obči- na Rogaška Slatina, je že takoj po nastanku pre- rastla lokalne okvirje. Danes sodelujejo na njej tudi najuglednejša imena Slovenije, kdo so letošnji nagrajenci, pa bodo slo- vesno razglasili v soboto, 1. aprila. Slovesna razglasitev je na vsak prvoaprilski dan, na katerega posebej opo- zarja letošnja borzna te- ma. Vsi, ki so sodelovali na razpisu, so morali letos po- slati prispevke na temo Dobro je biti nor ob pra- vem času, lani so pisali o Poštenosti po slovensko, pred tem o Vseh mojih lju- beznih in Pasjem življenju ter na temo Lažem, torej sem. Zmagovalci pete slatin- ske Borze humorja bodo torej znani v soboto, ko jim bo slatinski župan mag. Branko Kidrič izro- čil tri kristalne plakete, de- narne nagrade v vrednosti 100 tisoč tolarjev, 80 tisoč ali 50 tisoč tolarjev ter pi- sna priznanja. Prav tako bodo podelili pet priznanj, trideset najvišje ocenj-enih prispevkov pa bo kot vsa- ko leto objavljenih v po- sebni knjižici. Na razpis je prispelo na- tanko dvesto prispevkov, imena najboljših avtorjev pa bodo izdali šele na pri- reditvi v Kristalni dvorani. Tam bodo nastopili Sašo Hribar, ki bo oponašal do- sedanje glasbene goste borze humorja, namesto bolne Mojce Partljič bo na odru igralec kranjskega gledališča Pavel Rakovec, za glasbene užitke pa bo skrbel harmonikar Zoran Zorko iz Laškega. Med go- sti bo pisatelj Tone Part- ljič, ki je med avtorji letoš- nje borze. BRANE JERANKO. ZAPISOVANJA Med primitivizmom in zabavo Saj veste za kaj gre? Boris Kobal, tisti umetniški direk- tor, ki ustvarja priljubljeno satirično oddajo TV Poper, je v navzočnosti dveh predsed- nikov držav, hrvaškega Sti- peta Mesiča in slovenskega Milana Kučana, slovenske pomladnike okarakteriziral kot ženske spolne organe, nadškofa dr Franceta Rodeta pa označil z nemškim ovčar- jem. Seveda so se v dvorani Lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer se je to zgodi- lo, vsi smejali. Vprašanje, če so se ob tem tudi zabavali. Predvidevam, da je bilo mar- sikomu nerodno; prvič, zara- di Kobala, ki se je izkazal kot primitivec, drugič, zaradi obeh predsednikov, v navzoč- nosti katerih se zavoljo spo- štovanja do funkcije ne upo- rabljajo vulgarizmi in tretjič, zaradi samih sebe, ker so se nehote znašli v vlogi naslov- nika, katerim je Kobal name- nil svoje primitivizme. Ker, če hočete, tudi občinstvo, ki je bilo v Lutkovnem gledališ- ču predvsem leve politične provenience, je s tem Kobalo- vim izpadom, ne da bi samo to hotelo, dobilo etiketo pri- mitivnega občinstva. Zakaj? Ker Kobal, če bi ga tja seveda sploh vabili, na srečanjih, v katerih bi med občinstvom sedela večina vo- lilcev pomladnih strank, česa podobnega ne bi niti izrekel. Pa ne zato, ker si tega ne bi drznil, ker bi se bal reakcije, ker bi ga bilo strah tega, da bi ga po nastopu pred dvorano čakala razjarjena množica, ki bi hotela z njim fizično obra- čunati. Daleč od tega. Pač pa zato, ker ni vseeno, v katerem miljeju je določena šala izre- čena. Ergo; v okolju, ki bi »dišalo po pomladi«, Kobalo- va šala ne bi izpadla kot šala. Pa naj bo še tako primitivna. Ups! Izpadla pa bi kot zelo primitivna. Vsekakor! Ja, Kobal je satirik. Je moj- ster komedije. In točno ve, na Piše: TADEJ ČATER koga lahko naslavlja s] duhovitosti. Točno ve, zapakirane, v kakšni eni laži jih prodati, jih ponn in vreči med občinstvo. Kobal sam po sebi sevedi ni primitivec. Toliko o h Da bo jasno! Kot mora vsem skupaj jasno tudi to sta dve temeljni pravici mokratičnega sveta, i svoboda mišljenja in sv( da izražanja, kot pravici ni samo in izključno zato se ju ne izrablja. Da < njima ne manipulira, h mora biti jasno tudi Bo Kobalu. Tudi v konteksti tirične oddaje TV Poper t vati se za umetnostjo, s satiro in biti hkrati žaljii prav nič umetniško, prai satirično, marvečprimiti In strahopetno. In še; d dobra komedija le tista medija, ki je sposobna vertirati tudi samega seh se je sposobna zabavati na lasten račun. Če bi Kobal med ženske spolu gane in med pasmo psov stil še samega sebe, b lahko upravičeno smejal zabavali. Ker pa tega ni < in verjamem, da ima o tudi povsem drugačno i nje, mu izpada v Lutkov gledališču ne gre opravit ti. Pač pa je sam tisti, i mora opravičiti, kar pa j veda zelo težko. In boleč je v njegovem primeru že problem njegove kredib stL Si predstavljate satirik se za svojo satiro opravi Si predstavljate Tofa, da ljudem, ki si jih je privc opravičil. Si predstavljati bi se Jerry Springer, voi enega najbolj neumnil gledanih televizijskih ši svojim gostom v oddaji j opravičeval. Hmm... to tem ne bi bil več Jerry S, ger In to potem ne bi bi Tof. Pa karkoli si o nje\ mislimo. In to potem ne i več Boris Kobal. Pa kark bomo od sedaj naprej o že mislili. Kakorkoli že, Kobalova va pa ima vendarle tudi šno svetlo plat. Predvsem si prišli na jasno, da sati Slovenskem še vedno ni vladamo. Da je med sa še vedno kralj Žarko P Da je vsaka satira na Sh skem tudi politična sati vselej stvar subjektivnegt- tovnega nazora. Izvede smo tudi to, da je desnU Slovenskem zelo na psu: tvo, da je njena povratn formacija bolj mencajo počasne narave, priča tem. da si jo lahko vsakdo. MMkBH.l.J.liJtfl Štirje letni časi za smeh Pred časom so člani Kul- turnega društva Dominik Hriberšek iz Šmartnega v Rožni dolini pod režijskim vodstvom Anke Dimec upri- zorili delo Vinka Mbdern- dorferja Štirje letni časi. Režiserka in mlada igralska ekipa so v glavnem zvesto sle- dili avtorjevemu besedilu, opazne so bile le manjše ko- rekture, ki pa so prej omogoči- le dobro odrsko postavitev kot pa spreminjale Moderndorfer- jevo sporočilo, podnaslovlje- no z Ena vesela poslanska ko- medija. Občinstvo v dvorani, ki je bila napolnjena do zad- njega kotička, se je nasmejalo, hkrati pa je z odra vel tudi grenak priokus, ki smo ga de- ležni ob gledanju TV preno- sov iz našega parlamenta. Po- slanec Leopold Cigler, odigral ga je Miran Čerčnik, je v svo- jih razmišljanjih modroval: »Kaj pa sem vedel, da bodo predlog vzeli resno. In celo, da ga bodo izvajali! In še celo, da bo komisija začela prav pri meni?! Danes se ne moreš za- nesti na nič več! Niti na parla- ment!« Ob njem so še Darja Grdi- na, Cirila Kugler, Aleš Žni- dar, Roman Grdina, Albin Apotekar, Tomaž Komplet in Jurček Kovač, vsak po svoje, prispevali, da je besedilo zaži- velo in odmevalo med občins- tvom, ki si takih predstav še želi. Predstavo je skrbno reži- rala Anka Dimec, sicer tudi kulturniška gonilna sila v kra- ju, sceno si je zamisel Albin Apotekar, izdelal pa Srečko Razgoršek, za rekvizite pa je poskrbela Marjana Ramšak. Dramska skupina KD Domi- nik Hriberšek iz Šmartnega v Rožni dolini bo v nedeljo, 2. aprila ob 18. uri, Moderndor- ferjeve Štiri letne čase uprizo- rila v dvorani gasilskega doma v Novi Cerkvi. ŠTEFAN ŽVIŽEJ KULTURA 9 Novačanova gledališka srečanja tedna se v Celju, v organizaci- , [(ulturno umetniškega društva Zarja J (jvlje. začenjajo že osma Novačano- gledališka srečanja, v spomin na pisatelja, dramatika in pred- ' jjjega politika Antona Novačana, po doma iz Zadobrove pri Škofji 'jji, marsikomu najbolj poznanega po ^jiliškem delu Herman Celjski. Qt, spommski noti miajo gledališka ječanja revialno vsebino, predstavljajo ^ se nekatera stalno delujoča amater- <^ gledališča in skupine, s katerimi ;„oveljska Zarja redno sodeluje. V le- tošnji program je vključenih pet gostujo- čih in domača gledališka predstava, vse pa se bodo pred občinstvom zvrstile do začetka maja ob petkih in sobotah ob 20. uri v kukurnem domu v Trnovljah. VIII. Novačanova gledališka srečanja bo pričelo Amatersko gledališče Vrba v soboto, 1. aprila, s komedijo C. Flatovva Mož, ki si ne upa v režiji Jožeta Krajnca. Sledile pa bodo Gledališka skupina KUD Sveti duh pri Škofji Loki s komedijo J. Tavčarja Pariz je pač Pariz, Gledališče Toneta Čufarja iz Jesenic z Moderndor- ferjevo komedijo Mama je umrla dva- krat, DPD Svoboda Slovenska Bistrica z imenitno komedijo Fede Šehoviča Kur- be. Oder treh herojev KUD Pirniče pri Medvodah z vudvilom s pevskimi vložki Ljubljeni Celimare E. Labichea ter doma- či amaterski gledališki ansambel KUD Zarja, ki se bo 6. maja premierno pred- stavil z znamenito komedijo Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk v režiji Štefana Žvižeja. Občinstvo tudi letos čakajo abonmaj- ske vstopnice za vseh šest predstav po polovični ceni 3 tisoč tolarjev (cena vstop- nice je tisoč tolarjev), za posamezne predstave imajo tudi polovičen popust ter popusti za upokojence, študente, dijake ter organizirane skupine nad 10 ljudi. ŽIVKO BEŠKOVNIK Skromna udeležba j^linuli petek je bila v zdra- ^liški koncertni dvorani na )obrni tradicionalna revija Pialih pevskih skupin. Za jzliko od prejšnjih podob- ijli manifestacij vokalne jasbe se tokrat prireditelji - lldad za ljubiteljsko kulturo elje - niso mogli pohvaliti s i) prida udeležbo. Tako se (v slabo uro trajajočem loncertu, ki pa mu je prisos- fovalo številno poslušals- (0, odvijal pester pevski ipored, ki so ga izvedle zgolj : Iliri male vokalne skupine. Kot je na teh prireditvah že oiaj, so tudi tokrat nastop laceli domačini, vokalni sek- MVigred, ki ga glasbeno (rfFranci Golčer. Zapeli so sproščeno in ubrano, brez fttjih intonančnih proble- mov. Na nekaterih mestih so ie sicer izvedbe v ritmu ne- losledne, v celoti pa je vtis liihovega nastopa prijeten. Ivočno nekoliko šibkejši je »1 nastop mešanega kvarte- 2 Shalom, ki ga vodi Aleš iolšek. Kvartet dveh ženskih a dveh moških glasov je si- zvočno dokaj zlit, nekaj Btonančnih netočnosti pa je "lo slišati predvsem zaradi 'fizpiljene vokalne tehnike, je pri majhnih ansamblih še kako pomemben element. Izvedbe tudi glede na notni zapis niso bile vedno korekt- ne. Sicer pa je bil nastop kvarteta v celoti uglajen. Vo- kalna skupina Kompolčani, ki jo glasbeno pripravlja prof. Dragica Zvar in jo se- stavlja devet moških glasov, se je predstavila zvočno do- kaj enotno, interpretacije pa so bile zgledne. Nekaj into- nančnih nejasnosti ni motilo, saj je bil njihov nastop sproš- čen in pri poslušalcih sprejet s simpatijami. Revijo je za- ključil Celjski oktet. Tokrat se je pokazal v najlepši luči. Oktet, ki deluje pod glasbe- nim vodstvom prof. Alenke Firšt, je pester spored izve- del intonančno brezhibno z lepim smiselnim fraziranjem in ritmično urejeno. Nekaj rezerve oktet še ima zlasti v zlitosti glasov, ki na posa- meznih mestih še ni povsem enotna. Odlikuje pa oktet le- po oblikovanje dinamike in čista dikcija. Predvsem zara- di slednjega tudi ni proble- mov z intonacijo. Spored je tudi tokrat zgled- no povezovala Sonja Mlejni- kova, prireditev pa sta gmot- no podprla tudi Občina in Zdravilišče Dobrna. EG^ »Slowmcl« v Celju Na oder Narodnega doma v Celje prihaja v torek, 4. aprila ob 19.30 uri, zname- niti pihalni kvintet Slovvind, ki bo glasbenemu občinstvu v prvem delu petega abon- majskega koncerta zaigral delo lani umrlega skladate- lja Primoža Ramovša, Pihal- ni kvintet št. 2, v nadaljeva- nju pa delo z naslovom Celo, uveljavljene slovenske skla- dateljice Larise Vrhunc. V nadaljevanju koncerta bo občinstvo slišalo skladbo ameriškega skladatelja EUiota Carterja, Kvintet in za konec še italijanskega skladatelja GiuHa Briccialdija skladbo Kvintet op. 124. O pihalnem orkestru Slo- wind, ki ga sestavljajo orke- strski solisti Slovenske filhar- monije se velja spomniti, da je za njim spoštovanja vredno število koncertov, ansambel pa je posnel tri kompaktne plošče. Njegov repertoar ob- sega dobre skladbe iz klasič- nega in romantičnega obdob- ja. Največ pozornosti pa an- sambel namenja delom 20. stoletja, s katerimi tudi največ in najraje nastopa na pomem- bnih festivalih ter koncertih doma in na tujem. Lani se je Slowind tudi prvič odpravil na turnejo po ZDA in doživel la- skave ocene tamkajšnje kriti- ke in požel priznanja občins- tva. Lani je mesto Ljubljana pihalnemu kvintetu Slowind podelilo Župančičevo nagra- do. MP NH, ki povezuje ljudi »Pesem je nit, ki povezuje ljudi,« vabijo v Ženskem pevskem zboru Vrtca Zarja Celje na svoj letni koncert. V zboru pripravljajo letni koncert v dvorani Narodnega doma jutri, v petek, ob 19.30 uri, kot gostje pa bodo nasto- pili tudi Moški pevski zbor Jagnjenica iz Radeč, pevka Irena Vrčkovnik in flavtistka Martina Anderlič. IS Sodelovalo je celo Frankolovo Pred številnim občinstvom ^ se mladi gledališčniki Os- "^ivne šole Frankolovo pre- "»'erno predstavili z mladin- jl^m gledališkim delom Smi- '^•la Rozmana Čudežni pisal- ni strojček. 2nano gledališko delo je pri- '^§nilo Antona Dreva, sicer rav- frankolovske osnovne % ki je besedilo vzel v roke, J^^^gnil ustrezne gledališke čr- ^'■^ ga z mladimi igralci režij- J° Postavil na oder. Pri tem so , ^ pomagali: pri izdelavi scene j.*^ Žlavs, Jože Železnik, Kar- , Pinter in Zoran Kovačevič, y%me je pripravila Štefka ^^^K maske in lasulje pa je Oelal gledališki masker in la- IjJ^^f Vinko Tajnšek. Za izved- i ^0 morali tudi povečati oder, ie opravil Metod Pinter. Ta- '^hko rečemo, da je pri pri- J^' te predstave sodelovala k^^dežni pisalni stroj ček je 1^ '^otna mladinska komedija, ^^Pa v sebi nosi globoko pouč- ■^oto o medsebojnem razu- mevanju in antimilitaristično gledališko sporočilnost. Mladi igralci, 14 jih je bilo na odru, poleg treh zakulisnih sodelav- cev, so bili kos svoji nalogi, ki' so jo z vso mladostno zagna-^ nostjo in veliko mero ustvarjal- ne igre opravili nadvse zadovo- ljivo, še več, z veliko mero last- ne ustvarjalne moči so jo iz prizora v prizor tudi dobro nadgrajevali. Morda bi si pri njihovi interpretaciji kdaj pa kdaj zaželeli čistejše dikcije, kar pa bo s prakso nedvomno še prišlo. Režiserju je uspelo sicer celovečerno igro skrajšati na dobro uro, pri tem pa ohra- niti osnovne prvine vsebine in dramaturgije Rozmanovega besedila. V celoti predstava gle- dališko izjemno dobro funk- cionira in komunicira z občins- tvom, tudi s kar nekaj izvirnimi in dobrimi režijskimi domisli- cami. Prva ponovitev predstave bo 1. aprila ob 19. uri, prav tako v OŠ Frankolovo. ŽIVKO BEŠKOVNIK Med zvoki tamburic in mandolin Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v soboto prizorišče 20. srečanja tamburaških in mandolin- skih skupin in orkestrov Slovenije. Srečanje je pripravil Sklad republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana, skupaj z izpostavo Žalec. Nastopi- lo je 254 izvajalcev v 16 skupinah. Sodelujoče skupine so bile predhodno izbrane na medobčinskih srečanjih, kar je bil predpo- goj za udeležbo na državnem jubilejnem srečanju, ocenila pa sta jih Damir Zajec iz Kranja in Tomaž Habe iz Domžal. Nastopajoče in poslušalce je pozdravil žalski župan Lojze Posedel, prireditev pa je povezovala Jožica Ocvirk. T. TAVČAR PRIREDITVE [ GLEDALIŠČE SLG: Ubijalci muh - 30. 3. ob 11.30 za abonma Sred. go- stinske šole in 5. 4. ob 15.30 za abonma I. Gimnazije Celje; Alisa, Alica - 31. 3. in 4. 4. ob 20. uri na Odrupododrom, za abonma in izven; Palčki na smovskem griču - 1. 4. ob 10. uri, za abonma družinski lut- kovni in izven, gostuje Lut- kovno gledališče Ljubljana. Dom kulture Velenje 4. 4. ob 18. za beli in ob 20.30 za rumeni gledališki abonma, komedija Teta Magda, Svetla- ne Makarovič. Kulturni dom Trnovlje 1. 4. ob 19.30 komedija Mož, ki si ne upa..., v okviru Novača- novih gledaliških srečanj. '■ ■■■■■■■■■ ■ . ..v:-.v.^^ KONCERTI Narodni dom Celje 31. 3. ob 19.30 letni koncert Žen- skega pevskega zbora vrtca Zarja Celje. Kulturni center Laško 31. 3. ob 19.30 koncert Ženskega pevskega zbora Društva upo- kojencev Laško, z gosti - Moškim pevskim zborom iz Šmartnega v Rožni dolini. Kulturni dom Šentjur 1. 4. ob 19.30 pomladni koncert ■ Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev Šentjur, z gosti - Moškim pevskim zborom Franceta Prešerna iz Vojnika. Kulturni dom Šentvid pri Planini 1. 4. ob 20. uri kon- cert Mešanega pevskega zbo- ra Šentvid ob 10-letnici delo- vanja, z gostjo - sopranistko mariborske opere Andrejo Zakonjšek. [ RAZSTAVE J Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. Kulturni center Laško Da- rinka Pavlerič - Lorenčak. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško Ferdo Mayer. Galerija Velenje Slovenija odprta za umetnost, do 3. 5. Galerija Volk Celp slike članov Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda, do 7. 4. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje, do 28. 5. Občasni prostori Muzeja novejše zgodovine 100 let Leona Štuklja - Ave, Triump- hator. Galerija Borovo Stanislav Petrovič - Čonč, do 3. 4. Etol Vesna Gačič, do 3. 4., avla Razvojnega centra Alica Javšnik, do 3. 4., Merx člani Likovnih samorastnikov Ljubljana, do 3.4.; Optika RR Celje Vlado Rečelj - Ver, do 6. 4.. OSTALO Kulturni center Laško 1. 4. ob 18. uri zaključna prireditev ob 15-letnici delovanja Odbo- ra za obujanje šeg in delovnih opravil v Laškem in okolici, z nastopom ansambla Truta- mora Slovenica. Zdravilišče Laško 30. 3. ob 20. uri nastop folklorne sku- pine Lipa iz Rečice. Krčma pri Zamorcu 30. 3. ob 20. uri portret slovenskega pisatelja in novinarja Blaža Ogorevca. Muzejska ustvarjalna de- lavnica - 30. 3. ob 10. uri pomlad v gUni. Knjižnica Velenje 30. 3. ob 18. uri četrtkov lutkovni večer - sUkanje na svilo, z gostjo večera Jadranko Mrak. Dom kulture Velenje 30. 3. ob 19. uri predavanje z diapo- zitivi Ane Seher o potovanju po Čilu in Boliviji. Narodni dom Celje 5. 4. ob 19.30 literarni večer s sodob- nim plesom dijakov I. gimna- zije v Celju »Strune besed«. Mladinski center Celje 30. .3.: 21.00 koncert Wanda Chro- me and The Leather Pharaohs (ročk koncert); 31. 3. od 15. do 18. likovna in od 18. do 20. ure ; angleška delavnica; 1. 4. od 17. : do 19.30 občni zbor KUD Alme ^ Karlin; 3. 4. od 15. do 18. ure ustvarjalna delavnica; 4. 4. ob 12.15 Der Besuch der alten Da- me, Srednje trgovske šole, od 18. do 20. ure pa osnove Inter- neta; 5. 4. ob 12.15 Der Besuch der alten Dame, od 18. do 20. ure osnove Interneta in nemš- ka delavnica. Klip, klop pravljica v Čadramu pri Slovenskih Konjicah 3. aprila 1900 v za- vedni učiteljski družini roje- na Anica Čer ne jeva, po kate- ri se imenuje osnovna šola v Makolah pri Poljčanah ter < vse od ustanovitve leta 1956 tudi eden od treh celjskih vrtcev, dobiva ob 100-letnici rojstva darilo mag. Mire Vo- glar in malčkov knjigo Klip, klop - pravljica za Anico. Bistra 5-letna Anica je na pragu osnovne šole v Grižah posedala tako dolgo, da so jo v šoli, ki jo je že obiskovala nje- na starejša sestra, kljub mla- dosti vzeli za svojo in posadili v klop med prvošolčke. Svoje življenje je posvetila otrokom, kot učiteljica in kasneje profe- sorica na ljubljanskem učite- ljišču, je vzgajala nove rodove učiteljev, ob pedagoških član- kih pa pisala tudi pesmi. V devetih knjižnih izdajah so zbrane pesmice, katerih veči- na se je v otroška srca in glave že tako vsidrala, da jih imamo prej za ljudske pesmi kot za avtorsko delo pesnice, ki je svojo slovensko zavednost plačala z življenjem v nemš- kem koncentracijskem tabo- rišču 3. maja 1944. V celjskem Vrtcu Anice Čer- nejeve so pesnici, po kateri se, vrtec imenuje, pozornost na-] menili s posebnim glasilom] Rastemo že ob svoji 25-letnici, ob 40-letnici pa je malčkom za slovesnost mag. Mira Voglar uglasbila 15 Aničinih pesmi, ki so jih izdali v knjižici Polžek je gospod, z njenimi pesmimi in ilustracijami otrok pa so obli- kovali tudi koledar za leto 1996, ki je bil nagrajen. Ob 100- letnici Aničinega rojstva pa je mag. Voglarjeva skupaj z za- ložbo Studio Karo iz Slovenj Gradca pripravila knjigo Klip, klop - pravljica za Anico, z metodičnimi napotki za vzgo- jiteljico. V sodelovanju z njo se vzgojiteljice in malčki priprav- ljajo na snemanje glasbene ka- sete Polžek je gospod. Predstavitev knjige, prerez otroškega podoživljanja pe- smi Anice Černejeve ter raz- stavo otroških likovnih izdel- kov na temo Polžek je gospod pripravljajo v Hermanovem: brlogu Muzeja novejše zgodo- vine Celje v ponedeljek, 3. aprila ob 17.30 uri, prav na obletnico pesničinega rojstva. I. STAMEJČIČ 10 NASI KRAJI IN UUDJE Brez prvoaprilske šale Iz Šentvida v različne Šentvide - Za 10-letnico z operno pevko Andrejo Zakonjšek in pozavnisti Bilo je prvega aprila, pred desetimi leti. Mešani pevski zbor v Šentvidu pri Planini naj bi imel z novim zboro- vodjem Matejem Romihom prvo pevsko vajo, vendar je prišlo le pet pevcev. Marsik- do je menil, da gre za prvoa- prilsko šalo. Na drugI vaji mešanega pev- skega zbora, ki bo praznoval v soboto 10-letnico petja pod Romihovim vodstvom, je bilo že dovolj pevcev. V Šentvidu seveda radi pojejo in njihova bogata zborovska tradicija se- ga v konec prejšnjega stoletja. Kronisti so zapisali, da je priš- lo do ustanovitve prvega šen- tviškega pevskega zbora pred 111 leti na pobudo župnika Antona Ribarja. Nato se je veliko pelo vse do druge sve- tovne vojne, po njej pa se je ohranilo zborovsko petje le na cerkvenem koru. Od šestdesetih let se spomi- njajo dolgoletnega zborovske- ga petja pod vodstvom doma- čina Andreja Koželja, nato s Francijem Černelčem iz Bi- strice ob Sotli in Janezom Sla- no, nekdanjim ravnateljem šentjurske glasbene šole. Pod okriljem šentviškega kultur- no-prosvetnega društva Zarja seveda, ki skrbi za tamkajšnje kulturno življenje. Večina pevcev nastopa tudi v igrah dramske skupine, ki so mar- sikdaj v domačem narečju. Mešani pevski zbor Šentvid pri.Planini je obenem cerkve- ni zbor ter prepeva pri obre- dih. Pojejo po vsej Sloveniji, od Maribora do Kopra, bili so na revijah cerkvenih zborov. na občinski v Šentjurju in me- dobčinski v Celju, na srečanju kozjanskih zborov v Kozjem, na slovenskem pevskem tabo- ru v Šentvidu pri Stični, imeh skupne koncerte z zbori iz Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic, Šentvida pri Grobel- nem, Šentvida pri Lukovici, Bistrice ob Sotli... Posebno do- živetje je bilo lani, na njiho- vem novembrskem koncertu v slovenski župniji v Berlinu, ki jo vodi Izidor Pečovnik-Dori. Bili so gosti pettisočih Sloven- cev, ki živijo v novi nemški prestolnici. V pomlajenem zboru pod taktirko Mateja Romiha pre- peva tudi nekaj krajanov Pla- nine in Dobja. Romih, učitelj glasbe v osnovni šoli Bistrica ob Sotli in glasbeni šoli Rogaš- ka Slatina, prav tako vodi moški pevski zbor na Planini. Na velikem slavju za 10-letni- co dela šentviških pevcev, ki bo v soboto, 1. aprila, v kultur- nem domu, bodo lahko zaplo- skali celo odlični slovenski operni pevki Andreji Zakonj- šek, doma iz Savinjske doline. Posebna zanimivost bo kvar- tet pozavn iz Velenja. ......^..^j^ BRANE JERANKO Šentvidčani so nastopili jeseni v Berlinu, kjer živi pet tisoč slovenskih izseljencev. Na fotografiji s tamkajšnjim slovenskim župnikom Izidorjem Pečovnikom-Dorijem in šentjurskim županom in poslancem Jurijem Malovrhom. Večer z... zarfavelimi prsti V soboto, 1. aprila, na dan mladinskih delovnih brigad, pripravljajo ob 21. uri v dvora- ni Foruma v Celju nepogrešlji- vi »Večer z... zarjavelimi pr- sti«. Tokrat nekoliko drugače, kot je vajeno stalno občinstvo, ki bo lahko spremljalo razgi- bavanje zarjavelih prstov. Gosta sobotnega Večera z... bosta novinarja Brane Stamej- čič in Janko Sopar, ki bosta v DJ vlogi obudila spomin na ne- pozabna sedemdeseta, ko sta kot prva celjska DJ v tedanjem Mladinskem klubu »otrokom cvetja« neutrudno vrtela glasbe- ne uspešnice tistega časa. Še pomnite? Celjski Mladin- ski klub je pod vodstvom le- gendarnega Vase Staroviča za- čel delovati leta 1968 kot tretji disco klub v Sloveniji. Odprt je bil ob sredah in sobotah, tedanja mladina se je veselo sproščala ob glasbi, ki sta jo vrtela Brane in Janko, za light- show pa je skrbel Rudi Loren- čak (danes znani celjski pro- dajalec antikvitet), ki bo tudi v soboto zvečer poskrbel za os- vetUtev dvorane Foruma. Ta- kratna celjska DJ bosta k ploš- čam (tudi vinilnim!) in pred mikrofon spet sedla po skoraj treh desetletjih. Ker je bil njun zadnji javni nastop leta 1972, velja preveriti zarjavelost nju- nih prstov. IS Bolero za Hospic V okviru tradicionalne prireditve ob materinskem dne- vu Bolero, ki je bila v nedeljo v velenjskem domu kulture v organizaciji Marjana Marinčka, so zbrali več kot 750 tisoč tolarjev. Zbran denar so namenili velenjskemu območnemu odboru Slovenskega društva Hospic, na prireditvi pa so brezplačno nastopili Skupina za sodobni ples Glasbene šole Velenje, Plesni studio N Velenje, sopranistka Gordana Hlep in pianist- ka Jerneja Grebenšek, kvintet Dori, Trio Domima, Tone Partljič in Ivica Šerfezi. Slavnostna govornica je bila dr. Metka Klevišar, celotno prireditev pa je vodila Natalija Pilko. US MODRITELEFON Brez vprašanj Je pravkar prispela pomlad kriva, da je bil naš in vaš mo- dri telefon v tem tednu nem, kar se vaših težav, vprašanj in pobud tiče. No, nekaj klicev je sicer bilo, vsi po vrsti pa so bili povezani s telefonijo po no- vem, konkretno, kakšne bodo nove telefonske številke. Zdaj jih gotovo že poznate in kliče- te po novem. Na začetku bo najbrž nekaj zmede, a se bo- mo tudi te novotarije postopo- ma navadili. Vsaj do novem- bra, dokler je še mogoče tele- fonirati tudi po starem. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Urška Selišnik. Na telefonsko številko 031 569 581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Lepota motorke Ne vem, na kaj vse se vi spoznate, ampak jaz se vča- sih zalotim, da se spoznam kar na vse in na čisto nič zares. Pa si domišljam, da se tega vsaj zavedam, ha! In da drugi moje znanje, na srečo, bolj objektivno presojajo. Ampak eno je znanje, ki ga človek potrebuje za to, da kaj počne in stori, drugo pa je mnenje, ki ga človek men- da lahko ima, tudi če se na zadevo pravzaprav ne spoz- na. Tako na primer seveda imam mnenja in pričakova- nja v zvezi s sadnimi pridel- ki na lastnem vrtu, ampak rez pa prepuščam strokov- njaku. Ko je pred kratkim šaril po našem drevju, sem z velikimi očmi in še večjimi ušesi spremljala njegova de- janja. In čudo prečudno - gospod mojster so pustili ra- sti tudi nekaj vej, ki po nje- govih besedah ne služijo pravzaprav ničemur, ampak »nekaj je pa drevesu vendar treba pustiti«, da si bo lažje opomoglo. Pod vtisom zgod- njepomladnega sadjarskega opravila sem potem rahlo skeptična že sama opazila prav do debla porezana dre- vesa po Celju, ampak - kaj se pa jaz na to spoznam, a ne. Pa je pred kratkim prišlo pi- semce kolegice Ane, ki jo čudijo isti pojavi ... Draga Pika! Tebi je lahko, ko imaš vsaj košček svojega zelenja okoli svoje hiše, mi »blokovski« pa smo veseli, če lahko ob pogle- du skozi okno opazimo vsaj kakšno drevesno krošnjo, ki bi morala te dni postajati vse lepša in bujnejša. Vendar sem zadnja leta v tem času vselej slabe volje. Namesto brsteče- ga drevja gledam obžagane breze, ki se jim veje ne konča- jo v bogati krošnji, temveč z nekaj štrclji. Je to sploh še drevo, se sprašujem. Tisto drevje, ki so ga obža- gali lani, dobiva te dni prve tanke šibe, ki bodo morda ne- koč spet veje in krošnja. Do takrat bo minilo še kar nekaj časa, sicer pa sama veš, da drevje ne raste hitro kot trava. Pa da ne boš mislila, da je tako le pred mojim blokom! V bliž- njem parku ob šoli so pred kratkim tako »v nulo« porezali lepe stare grmovnice, da od nekaterih ni ostalo ničesar. Da ne omenjam dveh krasnih ko- stanjev, ki sta rasla ob Mari- borski cesti ob znani gostilni in od katerih sta ostali le deb- h! Res ne vem, zakaj niso po- žagali še teh. Piše: PIKA KUKERL Lani so ob železniški po »strokovno« obžagali stol platane. Letos so si malo i mogle, videti pa so precej vrne, ko se nad mogoč deblom »bohoti« nekaj os Ijenih vejic. S strahom čakam, kaj s zgodilo v prihodnjih dnel bo verjetno vsak, ki ima k in žago, spet lahko urejal; ne površine mesta. Mord zdi, da se kot nevednei tem področju nimam pra usajati, vendar sem ugotc da se zadeva ne zdi čudi meni. Pred časom mi je dar razlagal, da se je mi strastnega obrezovanja ir žagovanja začela pred r leti, prej tega ni bilo. Njil strokovnjakov pri tem e nič ne vpraša. Morda pa spet ena tistih celjskih pc nosti, ki nam meščanom šajo življenje v knežjem stu? Tvoja Ana iz i P.S.: No, ja, lepota mi ke je najbrž s strastji znanjem in pričakovanj vezana, si laično mis Ampak po drugi stran pa v ušesih odzvanjajo I de našega mojstra, ki j sno in glasno povedal, ( treba drevo, če ga h vzgojiti v pravo ob obrezovati redno! Pa n je naše mesto leta in prepuščalo drevesa u! zdaj bi pa rado vanjo [ glo radikalno? Kdo je če je sploh česa kriv? 1 ki so zdaj zadolženi za ( zovanje, pa bi radi spravili« grehe in po preteklosti? Tisti, ki so nagnjeni k temeljitosti postopnosti? Ali tisti upajo, da bodo taki p( za nekaj let zalegli? Ana, nimam pojma. S spoznam. Ampak, če s gozdarji ogorčeni ... kc potem tisti, ki se očitno na nekaj dobro spozna, tem morda premalo zna AKTUALNO 11 Slovo od kostanjev Kostanjev drevored ob Partizanski cesti v celjskem Mestnem parku postaja smrtno nevaren - Bodo drevesa podrli jeseni? Leta 1858 zasajen kosta- ,drevored v Mestnem ' l-u je na koncu svoje živ- lijjjke dobe; pregled dreve- debel, ki smo ga opravi- jjbruarja, je pokazal, da so ^[,la v notranjosti votla, trh- in preperela, pokonci jih le še nekajcentimetrski Ijav obod,« je nujo, da se jlje Čimprej poslovi od vi- jl^praslih senčnih dreves jfjjnji teden napovedala jjjektantka krajine mag. iglenka Leban. Odločitev i podiranje dreves je seve- ,težka, a kot kaže, bi jo v flju morali sprejeti do jese- je pred slabimi 20 leti, leta U, so v Mestnem parku ra- 103 kostanji, do danes se je iiovo število znižalo na 54. ostanjev drevored je bil v ligi polovici prejšnjega sto- ijazasajen v čisto drugačnih igojih, v kakršnih morajo tvesa zdaj rasti. Povprečna ivljenjska doba kostanja je ledlSO in 200 leti, najnovej- E ugotovitve, predstavljene u simpoziju o kostanju in pm v začetku letošnjega torja, pa življenjsko dobo Bstanja skrajšujejo na 100 do ffllet. A bistveno je, da so iadrevesa zasajena ob cesti, »kateri je bil namesto današ- ih težkih tovornjakov in «bnih vozil promet zvečine s kočijami, pobočja Mi- jvškega hriba in naprej proti fiiiku pa sd bila manj zaraš- m kot danes, in je imel ko- snj za rast dovolj osvetlitve, "jsivo je, da ta drevesa potre- ijejo za rast osončen in zra- 1 prostor,« niza razloge za "padanje kostanja v Celju Lebanova. Ob tem ne gre prezreti, da je močje Mestnega parka po- jvno ogroženo, da so nara- bode v zadnjem desetletju * dvakrat še dodatno priza- fla drevesa, ki jim že sicer "i^nja življenjska moč. Da je fjvesnega soka, z njim pa '"i možnosti za še nekaj let '%nja okoli 25 metrov viso- ^ senčnih očakov v mest- parku vse manj, je v zad- J''petnajstih letih pripomo- i posebna bolezen (Aescu- ^ Hippocastanum) divjega j5^nja, razširjena po Slove- I' 'n širše v Evropi. Ob njej j ^ glivična bolezen, pozna- udi kot rjava pegavost, za- •^atere krošnje že avgusta popolnoma porjavijo, septem- bra pa Ustje že skorajda v celo- ti odpade s kostanjev. Te bo- lezni, kljub temu da listje v celoti odstranijo s sežiganjem, ni bilo mogoče zatreti, ker gli- vice prezimijo tudi v lubju drugih dreves, spomladi pa gostitelja še močneje napade- jo. Piko na i v žalostni zgodbi celjskih kostanjev je kakšnih 5 let nazaj postavil še kostanjev molj, bolezen, ki se je v naše kraje in naprej, vse do južne Francije in Nizozemske, razši- rila z območja Ohrida v Make- doniji. Odločitev bo težka Strokovni sodelavec v Ko- munalni direkciji Mestne ob- čine Celje Jože Smodila, ki skrbi tudi za območje Mestne- ga parka, pravi, da bo odloči- tev za podiranje kostanjev v Celju zelo težka. »Dreves in sence, ki jo dajejo, smo ljudje navajeni. Drugo pa je seveda preteča nevarnost, saj po zad- njih pregledih kostanja vemo, da se lahko katero od teh viso- kih dreves v vsakem trenutku, sploh pa ob močnejših nevih- tah, poruši.« V Vrtnarstvu Celje, kjer skrbijo za urejenost mestnih parkovnih površin, so opo- zorili na težak položaj kosta- njevega drevoreda, odločitev o tem, kaj storiti z njim, pa morajo sprejeti v občini. Smodila pravi, da se bodo skupaj z županom Bojanom Šrotom najprej srečali s predstavniki Zavoda za goz- dove ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne, odločitev pa naj bi spre- jeli do jeseni. Projektantka krajine mag. Jaglenka Le- ban vidi možnost za ohrani- tev oziroma reševanje mlaj- ših, manj prizadetih dreves v skrbni negi, čeprav so kosta- nji mehanske zaščite deležni že zdaj. Intenzivna kemična zaščita, škropljenje s poseb- nimi preparati, ki je po po- skusih v Avstriji in Italiji po- kazalo dobre rezultate, pa je glede na to, da so obolela drevesa v urbani sredini, do- kaj vprašljiva. Za obstoječ drevored v Mestnem parku, pa glede na njegovo starost in kondicijsko stanje, po pogovorih s stro- kovnjaki v Vrtnarstvu Celje predlagajo, da se ga v celoti podre. »Potem pa sta dve mož- nosti; ali se v Celju znova od- ločimo za zasaditev drevore- da, vendar nikakor ne kosta- njevih dreves, ali pa park ure- dimo drugače. Z ozirom na visoko zračno in talno vlago tega območja bi bilo primer- no, da se pusti odprti, zračni in svetli pogled v park, ki bi ga bilo seveda treba na novo ure- diti,« pojasnjuje mag. Lebano- va. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC DESKANJE PO SPLETU V časi Gutenbergu Se vam ne zdi, da bi mo- ral internet kot izrazito li- beralen medij poleg svobo- de izražanja in svobode ko- municiranja uporabnikom ponuditi še nekaj več? Seve- da, tudi jaz mislim tako. In na Internetu se ta presežek pojavlja v raznih oblikah. Ena izmed teh je nedvomno spletni obraz podviga, ki se imenuje Projekt Guten- berg. Za kaj gre? Projekt Guten- berg je nastal že davnega leta 1971, ko je Michael Hart na Univerzi v Ilinoisu prišel na idejo, da bi čimveč knjig, ki niso več zaščitene z avtorski- mi pravicami, spravil v elek- tronsko obliko in jih naredil dostopne vsem in vsakomur. Toda ideja ni prišla sama od sebe. Mož je namreč imel sre- čo, da je dobil na voljo brez- plačen računalniški čas na ta- kratnem superračunalniku omenjene univerze. Zgodba sama je sicer daljša in bolj vijugasta, toda to zdaj ni po- membno. Pomembno je, da lahko po zaslugi mnogih posamezni- kov, ki so skozi leta sodelova- li v projektu, danes brezplač- no dostopamo do približno 10.000 naslovov svetovnih klasikov v elektronski obliki. To pomeni, da si lahko z na- slova www.gutenberg.net ka- darkoli presnamete datoteko z, recimo, Shakespearovim Kraljem Learom, ali Pusto zemljo T.S. Eliota, ah Lewiso- vo Alico v čudežni deželi, Dantejevo Božansko komedi- jo, Platonovo Republiko, Dic- kinsonovega Oliverja Twista, Vernovo Potovanje na luno ali karkoli vam srce poželi. No, ne čisto vse. To ni knjiž- nica, kjer boste našli milijone naslovov, boste pa lahko našli večino svetovno znanih imen, vključno z religioznimi teksti. Besedila so največkrat v iz- virnem jeziku in v angleščini. Iskanje je enostavno in hitro. Končno ta elektronska knjiž- nica ni velika. Do konca leta 2001 načrtujejo, da bodo pod streho, oziroma na diskovju, imeli 10.000 naslovov. Treba je vedeti, da gre za neprofitni projekt. Si predstavljate? Ljudje počnejo nekaj, ne da bi mislili na dobiček? Kaj lahko počnemo s tak- šnim besedilom? Nekatera lahko samo beremo. Seveda, to je osnovni namen. Toda večino lahko tudi natisnemo, objavimo na Internetu, ali v kateremkoli drugem mediju. So javna last. Last človeštva. Osnovno pravilo, ki so ga upoštevali pri izboru knjig, so namreč avtorske pravice. V poštev so torej prišle knji- ge, ki so bile objavljenem pred letom 1923 v ZDA ali petdeset let po smrti avtorja, če so bile objavljene drugje. Seveda so pred objavo še do- datno preverili dostopnost avtorskih pravic. Za vsak slu- čaj, a ne. Projekt obstaja že skoraj tri desetletja, toda zdi se, da bo ravno ob okroglem jubileju zasijal v vsej svoji luči. S hitro širitvijo Interneta in rastočo informacijsko družbo se na- mreč projekt iz akademskih krogov širi med celotno po- pulacijo. Kar je bil Hartov na- men že v samem začetku. Vasja Ocvirk vasja@kibla.org 12 REPORTAŽA Možgani na popravilu Najhitreje nas iz bolezni izvlečejo možgani - Proces učenja neposredno iz možganov enega človeka v možgane drugega človeško možgani so naj- bolj skrivnostno in najmanj raziskano področje, s katerim se znanost ukvarja od veko- maj. Zato so možgani neneh- ni izziv za znanstvenike, od medicincev in psihologov do kemikov, fizikov in mnogih drugih, ki se ukvarjajo z vso zapletenostjo in zagonetnost- jo procesov in pojavov, ki se v človekovi glavi odvijajo od rojstva do smrti. Eden takšnih je Yuri Vatsko, doktor fizike in diplomirani psiholog, ki od leta 1996 živi in dela v Ljub- ljani. V Ljubljani je ustanovil pod- jetje z imenom Polina k.d. V Rusiji je kot fizik delal na pro- gramih vesoljske tehnologije, ob tem pa je v fizikalnem laboratoriju, skupaj z drugimi doktorji znanosti, raziskoval fizikalno osnovo paranormal- nih procesov in pojavov. S paranormalnim se je srečeval že kot otrok, ko je opazoval svojo babico, kako je »čudež- no« zdravila bolne, o čemer pa se takrat ni smelo govoriti, saj so bile alternativne meto- de v tedanji Sovjetski zvezi prepovedane. Vedel je le to, da babičin sistem zdravljenja deluje, kasneje, ko je kot fizik zanj iskal znanstveno osno- vo, pa se je lotil še študija psihologije. Dr. Yuri Vatsko zdaj že štiri leta dela v Ljublja- ni, v zadnjem času pa sodelu- je z Vilijem Poznikom iz Ce- lja, znanim izumiteljem in ra- ziskovalcem energij. Speče energije Pred dobrimi desetimi leti, ko se je nehal ukvarjati z razi- skavami v programih vesolj- skih naprav in plovil, je dr. Yuri Vatsko svoj raziskovalni duh usmeril v preučevanje še neraziskanih energij, spečih in delujočih v človeku. Člove- ku tega časa, ki je vse manj srečen in vse bolj bolan, ker napačno živi in vstopa v nez- drava razmerja. Vuri Vatsko odpravlja bo- lezni in prebuja speče ener- getske potenciale v človeku na drugačen, neobičajen na- čin, vsekakor pa na način, ki temelji na znanstvenih razi- skovalnih dognanjih. Večina naših bolezni, nezmožnosti in nezdravih stanj ter slabih odnosov je mentalnega izvo- ra, a je narava, na srečo, lepo poskrbela za odpravljanje teh napak in stanj s tem, ko nas je opremila z določenimi meha- nizmi, za kakovostno uprav- ljanje s temi mehanizmi pa je zadolžila možgane. iz možganov V možgane Dr. Vuri Vatsko ljudem po- maga tako, da pošilja informa- cije iz svojih možganov direkt- no v možgane drugega člove- ka. Možgani to informacijo (kot vsako drugo, ki jo sprej- mejo) analizirajo, vsaka nova informacija pa je za možgane nova izkušnja. Informacije, ki jih v možgane pošilja dr. Vat- sko, so točno določene, z dolo- čenim namenom. Po tako sprejeti in analizirani informa- ciji začnejo možgani drugače, bolj kakovostno delovati ter vključevati (spodbujati) siste- me, denimo imunskega. V na- daljevanju procesa se začne človekov organizem popravlja- ti in obnavljati, posamezne bo- lezni in nepravilnosti pa posto- poma izginjajo. Dr. Vatsko pou- darja, da ni problem bolezni v tem, ker je okrog nas vse polno virusov in bakterij, ki jih spreje- mamo, ampak je problem v oslabljeni odpornosti sodob- nega človeka in v oslabljenem sistemu, ki je zadolžen za uni- čevanje zdravju škodljivih mi- kroorganizmov in drugih ško- dljivih dejavnikov. Če imunski sistem svojega dela ne opravlja dobro, zagotovo zbolimo. Rak je vse pogostejša bolezen tega časa, vzrok zanj pa je tudi v pogostih stresnih stanjih. Zna- no je, da po stresu naš imunski sistem oslabi in se le stežka spet spravi v red. V času, ko imunski sistem slabo dela, pa imajo rakaste celice dovolj ča- sa, da se povežejo med sabo v skupke, in rak je tu. Če je naš organizem oslabljen ali izh-o- šen, ker regenerativni in repa- rativni sistem nista sposobna opravljati svojih nalog, je treba najprej obuditi ta dva sistema. Z mentalno komunikacijo, to- rej povezavo z možgani, dr. Vatsko doseže, da možgani spodbudijo delovanje obeh si- stemov, to pa postopoma pri- pelje do ozdravitve. Pri zdrav- ljenju raka je vse odvisno od stadija bolezni, praviloma pa so učinki mentalne komunika- cije zelo dobri. Seveda je tu (ob stresu in drugih dejavnikih, ki slabijo naš imunski sistem) še nepra- vilna prehrana, ki je prav tako pogost vzrok za nastanek mnogih bolezni, tudi raka. Znanstvene izsledke na po- dročju zdravega življenja dr. Vatsko nenehno spremlja, po- leg napak pri prehranjevanju pa opozarja še na druge nepra- vilnosti. V dolgih letih študija in spremljanja znanstvenih infor- macij je prišel do spoznanja, da skoraj vse, kar ljudje počnemo, počnemo na škodo zdravja ter kakovosti in dolžine življenja. Tako napačno ali ne dovolj učinkovito jemo, pijemo, diha- mo, razmišljamo, se ukvarja- mo s spolnostjo, stopamo v medsebojne odnose ipd. Vse to nam krajša življenje in nas oddaljuje od uspehov in sreče. Posiovna deteicciia Poseben program, ki ga izva- ja dr. Vatsko, je program za razvijanje mentalnih sposob- nosti, udeležujejo pa se ga pod- jetniki, direktorji in drugi ambi- ciozni poslovneži. Gre za učne ure in treninge za razvijanje posameznih mentalnih proce- sov, za kar najbolj učinkovito funkcioniranje možganov. Stiki med dvema potencialnima po- slovnima partnerja lahko haja- jo ure in ure, tudi dneve in tedne, dokler eden od njiju ne ugotovi, da iz posla ne bo nič, ker ima opraviti s prevaran- tom, bleferjem ali nesposobne- žem. Po tečaju pri dr. Vatsku so takšna in podobna preseneče- nja skorajda nemogoča. Že v nekaj minutah srečanja je po- slovnežu jasno, s kom ima opravka, kaj lahko od partner- ja in odnosa z njim pričakuje in ali se mu s to osebo sploh splača ukvarjati. Pri tečaju za poslovneže gre za programe, usmerjene v razvoj osebnost- ne strukture udeleženca, in metode za razvijanje sposob- nosti, ki so pri nastajanju in sklepanju poslov zelo pomem- bne. Celoten proces poteka na osnovi poznavanja delovanja možganov in posebnih trenin- gov. Podjetnik na takšnem in- dividualnem tečaju prejme ključ do znanja, kako kar v največji meri razviti in izkoristi- ti sposobnosti, kot so ustvarjal- nost, spomin, intuicija, hitrost in kakovost mišljenja in reagi- ranja, sposobnost zaznavanja, predvidevanja itd. Vse to so v poslovnem svetu velike pred- nosti, ki prinašajo uspeh, n in denar. ' * Deio s šporlnilt Dr. Vatsko sodeluje športniki in trenerji. Pravj je to delo vehko bolj z^p] no, kot je delo z bolniki, p vsem je delo s športniki do trajnejše, ker zajema vef sodelovanja. Cilj prve fa^; je najbolj preprosta, je sanje mentalnih in psihof nih funkcij v organizmu §f nika, to pa se kar kmalu q ža na rezultatih na tekm njih in nastopih. Naslednj za je že bolj zahtevna in aktivno sodelovanje trei športnega moštva. Tu p, lahko zaplete, saj se pri t trenerjih, ki so preveč zaverovani, pojavi ljubo; je. Ker takšne izkušnje že opozarja, da ljubosumje ii zaupanje ne moreta prip do želenega in pričakova uspeha. Sploh pa opaža, v slovenskem športu pre^ ospredju uspeh športnik trenerja, premalo pa uspe lotnega moštva oziroma ba. Dokler bo tako, špo ne bo dosegal rezultatov, jih lahko. Dr. Vatsko si pri s športniki prizadeva za r vo celovito rast, za kar r trejši razvoj posame športnikovih sposobnos za urjenje tehnike (uda metov, skokov) do skr možnih meja. Ob tem de di na stabilnosti športnil nastopov na tekmovanjih z metodo mentalne kor kacije, torej iz možgan možgane. MARJELAAC Fizik in psiholog dr. Vuri Vatsko opozarja, da narobe živimo. , REPORTAŽA 13 Slike z razstave ^ sprehod skozi stoletno zgodovino Celja, kot so jo predstavili na pravkar odprti stalni razstavi v Muzeju novejše zgodovine glovenski muzejski pro- jjjf je od ponedeljka dalje Lgatejši za še eno stalno ^2stavo z naslovom Živeti v [eljU' v Muzeju novejše zgo- ijovine Celje pa s tem zahtev- ^jjp in dovršenim projek- 11,^ odpirajo novo poglavje ^^jvljenju in delu te ustano- ve. 'sprehod skozi razstavo, ki gajema čas od zadnjih let 19. stoletja pa do izteka tisočlet- ^ je svojevrstno doživetje, ^1(0 zaradi izvirne postavitve ^ot zaradi vsebinske zasnove prikaza celote in posameznih obdobij ter razstavljenega gradiva. Stalna razstava Živeti (Celju je prava predstava: z odličnim scenarijemj premiš- ljeno dramaturgijo, scenogra- |o, zvokovno, glasbeno in svetlobno opremo ter režijo. Razstava je postavljena v dveh etažah. V prvi se ob »Dnevniku treh generacij, i(jer so v ospredju muzejski predmeti, obiskovalcu ponu- ja kronološki pregled zgodo- vine Celja in Celjanov v 20. stoletju. Muzejski predmeti 50 združeni v posamezne iope in ilustrirajo izbrane segmente zgodovine Celja ter dopolnjujejo »dnevniške za- piske« treh izmišljenih oseb iz treh zgodovinskih obdobij, Marije, Marka in Janeza. Vse- bine, prikazane na razstavi, ^ajo predvsem iz socialne- ga, kulturnega in vsakodnev- nega življenja, ni pa se bilo mogoče izogniti tudi kulturni ilimenziji tega časa. Izhodišče tega dela prikaza je mestni irg, kot rdeča nit pa se vleče reka Savinja, ki je v stoletni zgodovini mesta meščanom prinašala tudi gorje, kadar je iPrestopila bregove. ! V drugi etaži obiskovalec spremlja razstavo v njeni am- tiientalni postavitvi: z »Ulico obrtnikov«, posameznimi *rtniškimi lokali, mestno '''žnico in meščanskim stano- vanjem. Tako so razstavni predmeti ujeti v njihovo na- ravno okolje, četudi muzej- sko. V okviru te stalne razsta- ve pa v Muzeju novejše zgo- dovine ponujajo tudi pester program pedagoških aktivno- sti: obrtne delavnice in po- sebne pedagoške točke, ki omogočajo poglabljanje znanj in motivirajo ter usmer- jajo mlade obiskovalce. Raz- stava se zaključuje z večna- menskim prostorom, imeno- vanim »Županova soba«, kjer potekajo učne ure, predava- nja in različne delavnice, tu pa so predstavljeni tudi vsi župa- ni v stoletni zgodovini Celja. In ne nazadnje, razstava je postregla tudi z živimi ekspo- nati: gospodičnami, ki se v spremstvu mladeničev spre- hajajo po Ulici obrtnikov, bra- njevko na tržnici, možakar- jem, ki gosposki na uhci čisti čevlje, prodajalcem slaščic itd. V posameznih obrtnih lo- kalih smo se na otvoritvi raz- stave srečali z obrtniki, ki so njega dni oblačili Celjane, jim urejali pričeske in skrbeli za njihova pokrivala itd. Spre- hod po razstavi, ki zna biti tudi naporen, zlasti za noge, je mogoče zaključiti in si spo- čiti ter v družbi poklepetati v prijetno urejenem kavarniš- kem delu. Iz Dnevnika treh generacij Marijin dnevnik, rožnik, 1911: »Zjutraj ob šestih so ma- mica porodili sineka! Krščen da bo za Jurija, je prejle sose- dovi gospe rekla naša hišna. Se je nekam kislo držala, ko so ji papa naložili, da ima pripraviti zibelko v gorenjem cimru. Bogsigavedi, kaj da jo matra! Papaju je videti, da so nervozni. Cufridno špancira- jo po salonu gor in dol in neprenehoma kukajo čez ok- no in na zlato ročno uro. Jaz sem Marija po imenu, sem že trinajst let stara. No ja, saj sem vesela bratca, ali ven- dar se danes pri hiši občutim nekam odrinjeno in samo.« Mah srpan 1929: »Nazadnje se vse zgladi in pozabi, življe- nje pa se - dasi jako drugačno - povrne na stari tir. Celje je spet oživelo in jaz z njim. Bil je že skrajni čas. Bala sem se že, da ostanem stara devica. No ja, Bog že ve, kaj dela! Poslal mi je Petra in najine poti so zdaj nedeljske prome- nade in izleti, kopališče na Savinji, obiski in plesi.« Kimavec, 1916: »Vojska traja in traja, pa nič ne izgleda, da bo kaj kmalu konec tega kla- nja po blatnih grabnih. Mi smo - hvala Bogu - daleč od fronte, ali kaj ko pomanjka- nje in draginja rineta tudi v Celje. Cene vintajo, da je gro- za in strah. Kdo bi si le mislil, da bomo imeli živilske karte.! Franc Jožef so bojda sila sla- bi, eni pravijo, da ne bojo več dolgo.« Markov dnevnik, 2. sep- tember 1938: »Jaz sem Mar- ko. Mamici je ime Marija, atek pa so Peter. Mi smo dru- žina in živimo v mestu Celju. Mamica so danes jako žalost- ni, ker so včeraj umrli stari atek. Moj boter so prišli ma- mici povedat, da bo pogreb že jutri na Golovcu.« 5. februar 1941: »Mi živimo kar lepo, v šoli pa učitelji pra- vijo, da je nevarno in da je huda kriza. Kaj jaz vem, kaj je to! Tudi ata pravijo, da bo vojna, pa jim jaz nič ne verja- mem.« 31. marec 1942: »Pri nas so zdaj Nemci. Po mestu je pol- no vojakov, po radiu pa vča- sih slišim, da govorijo o ban- ditih. Mamica pravijo, da so to partizani, ki se borijo za nas in da naj bom o tem čisto tiho. Ata nič ne govorijo o tem, v šoli pa se učimo v nemščini, čeprav smo Sloven- ci.« Janezov dnevnik, 8. 9. 1968: »Jaz sem Janez. Hodim v prvi razred. Kmalu bom sprejet med pionirje. Se že zelo veselim. Dobil bom pio- nirsko kapico in rutico. Oči pravi, da bom postal tudi član Zveze mladine. Mogoče bom nosil celo Titovo štafeto.« 18. 6. 1979: »V Celu je kar fajn, je pa mal dolgcajt. Do- ber: sej mamo TDF pa gleda- lišče pa šport pa Mednarodni obrtni sejem, sam men vseen neki manka. Disco v Golovcu ni za mene. Klub pa tudi ni čist to, kar bi jaz hotu« 1.3.1985: »Vsegre vmaloro. Kriza, kriza! Gospodarska, družbena, totalna. Tud ben- cinska. Jebiga, še z avtom se ne morem več vozit. Je treba šparat, pravj o. No ja, v krizi je tudi moj študij. Se mi je kar nekam ustavilo vse skup. Drgač pa razni tovarši in tovaršice kar naprej bluzijo kao stabilizaci- ja pa stabilizacija. Men se čist zdi, da pa ta Jugoslavija zdej ne bo več dolg.« 4. 11. 1991: »Včeraj se mi je rodila hčerka. Začenja se no- vo življenje. Prav je tako: no- va država, novi ljudje, novo življenje!« MMARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Slaščičar s pisano ponudbo dobrot za brhko mlado damo. Na ponedeljkovi otvoritvi stalne razstave Živeti v Celju je bil tudi slovenski kulturni minister Jožef Školč. ^ranjevka z mestne tržnice iz tistih davnih časov. 14 NASI KRAJI IN UUDJE Nageljni za krvodajalke Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah je pripravilo v Podčetrtku krvodajalsko akcijo. Akcija v sodelovanju s krajevno organizacijo je bila za potrebe celjske bolnišnice. V prostorih gasilskega doma je darovalo kri 74 krvodajalcev, med njimi več kot polovica žensk. Ker je bila akcija tik pred materinskim dnem, jim je območni Rdeči križ izkazal pozornost tako, da je vsaki krvodajalki podaril rdeč nagelj. V Podčetrtku bo mogoče spet darovati kri 24. avgusta. J. G. Učne frizerske delavnice Pred kratkim je Srednja strokovna in poklicna šola v Celju predala namenu nove frizerske delavnice v prosto- rih bivše Srednje šole za go- stinstvo in turizem. Na Srednji strokovni in po- klicni šoli se zavedajo, da so uspehi in napredovanje njiho- vih dijakov odvisni od delovnih pogojev in od njihovega dobre- ga počutja pri delovni praksi. Že nekaj let se je pojavljala potreba po novih frizerskih de- lavnicah, saj se je zadnja leta povečal tudi obseg vpisa v fri- zerski program. Na šoli so ime- li na voljo le eno učno delavni- co, kjer pa je bilo prostora sa- mo za en oddelek, zato so lani uredili še eno zasilno učno de- lavnico. Dolgoletna želja dijakov in njihovih učiteljev v frizerskem programu se je s pomočjo Mi- nistrstva za šolstvo in šport in s prizadevanjem šole končno uresničila. Dijaki bodo odslej svoje znanje in izkušnje lahko pridobivali v prijetnih in sodob- no opremljenih šolskih delav- nicah, ki so v pritličju zgradbe. V prihodnosti pa namerava- jo urediti tudi ostale prostore, ki bodo namenjeni tekstilnim delavnicam in izvajanju pouka strokovnih predmetov, ki so vezani na prakso. SABINA KRANJEC Okrešel j učni center Planinsko društvo Celje ima 690 članov in ga zadnji dve leti vodi Edi Stepišnik. Letos naj bi končaU veliko naložbo na Okrešlju ter obno- vili Dom planincev v Logarski dolini (priključitev na čistil- no napravo) in na Korošici. Obnovljeni Okrešelj bo po- stal učni center za šole v naravi. markaciste in druge, ki se udejstvujejo v planinstvu. Na Korošici bodo pripravljali pla- ninske tabore, obudili bodo ak- cijo »Varstvo narave« in nada- ljevali z akcijo »Varno v gore«. Na občnem zboru so podeli- li priznanja društva in Planin- ske zveze Slovenije. Priznanja PD Celje so dobili: Jure Bom- šek, Erih Obrez, Anton Tofant in Bernard Kozovinc. Bronasti znak PZS: Franc Smodiš, Franc Sinko, Albin Apotekar, Andrej Primožič, Mišo Prime, Frančiš- ka Štiglic, Drago Klepac, Matic 'Jošt, Iztok Ivakič, Brane Povše in Edvard Stepišnik. Srebrni znak PZS: Ivan Ručigaj in.Franc Čanžek. Zlati znak PZS: Gabri- jel Prezelj. T.VRABL To niso le prazne sanje športno društvo Gaberje niso le prazne sanje, se je imenovala nadvse uspela prireditev, ki so jo prejšnji četrtek pripravili v telovad- nici društva. Predstavili so se vsi oddelki in njihove dejavnosti: Me- tuljčki I in II, Zajčki, Gimna- stična pripravnica. Odbojkar- ska šola. Šola karateja, Ree- bok kitz in Madnes in La viva. V enournem programu je ta- ko nastopilo 130 članov druš- tva. Kot gostje so na prireditvi nastopile Power Dancers. Ob tej priložnosti so izdali bilten z naslovom Športno us- tvarjanje mladih v Športnem društvu Gaberje, ki predstav- lja njihovo dejavnost nekoč in danes. ŽIVKO BEŠKOVNIK Podpis pogoll med gasilci ii) občino Na turistični kmetiji ^ nar v Gotovljah so župj občine Žalec Lojze Po^ del, predsedniki petnajst prostovoljnih gasilsit društev z območja obCj] Žalec in predsednik Gas ske zveze Žalec Franc Sk( podpisali pogodbo o oprg Ijanju javne lokalne gaj ske službe za leto 2000. ? V pogodbi so opredelj( obveznosti in naloge d štev, način financiranja druge obveznosti, ki jih i občina do društev. Žuj Lojze Posedel se je gasilci zahvalil za njihovo delc^ katerem sta spregovoi predsednik in poveljniki Žalec Franci Skok in Frai Naraks. Lani so opravili) intervencij, zaradi požai pa je nastalo za 281 mili nov tolarjev škode. Na | ložnostni slovesnosti ? podpisovanju pogodbe \ župan poveljniku PGD Ž3 Alešu Cilenšku izročil t nasti znak civilne zaščit« ga ob dnevu CZ podelj republiški štab CZ. Ob priložnosti je žalski občil štab civilne zaščite pred vil poveljnik Alojz Kamp|| T. TAvd' Celjske dame, gospe, gospice, tovarišice v 20. stoletju v prejšnji številki Novega tednika smo vam predstavili igro, v kateri bomo dobili vsi. Vi nam pomagajte pri zbiranju imen ženskih oseb, ki so se po vašem mnenju zapisale v celjski spomin 20.,stoletja, mi pa bomo iz vaših in naših predlogov sestavili listo »nepozabnih«. A ne bo ostalo le pri tem. Izbrane osebe bomo podrobneje predstavili na razstavi, ki jo pripravljamo letošnjo jesen, ob razstavi bomo pripravili razgovor s celjskimi sodobnicami, Novi tednik pa bo od jeseni objavljal podlistek o znanih Celjankah. In kaj dobite vi? Poleg dobrega občutka, da ste pripomogli k oživitvi ali obuditvi spomina, tudi izjemno lepe knjižne nagrade - vendarle smo knjižnica, ne. Med glasovalkami in glasovalci bomo izžrebali 5 nagrajencev. Za izhodišče vam v razmislek ponujamo nekaj imen, ki po našem mnenju nespomo spadajo v krog nepozabnih Celjank: Meta Baš, Anica Černej, Tatjana Dremelj, Dora Hauser, Alma Karlin, Vera Levstik, Josipina Novačan, Božena Orožen, Marica Sernec, Vera Stermecky, Jolanda Thaler, Nataša Urbančič, Olga Vrabič... Poudarjamo še enkrat: niso pomembni izobrazba, sociabii status, svetovnonazorska orientacija... marveč kolikšno sled so izbrane ženske pustile za seboj v našem mestu. Izpolnite spodaj objavljeno glasovnico in jo pustite v Vaši knjižnici ali pa jo pošljite, lahko na dopisnici, na naslov Osrednje knjižnice Celje. Zbiranje predlogov bomo zaključili konec letošnjega junija. Športniki na zboru v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila prva redna skupščina Zveze športnih društev občine Polzela. Zveza šteje 12 članic, predsednik Simon Ograjenšek pa je povedal, da so morah urediti veliko pravnih formalnosti. Skupaj z osnovno šolo in drugimi društvi so organizirali več prireditev, uspešno sodelovali z občinsko upravo in ministrs- tvom za šolstvo in šport ter pripravili kriterije za sofinancira- nja športa. Letos bodo posebno skrb namenili delu z najmlaj- šimi, izvedli tekmovanja za športni znački Zlati sonček in Krpan ter akcije Veter v laseh. Mesec športa in Slovenija v gibanju. Skupaj z občinsko upravo morajo evidentirati, pregle- dati in izdelati zbirnik športnih objektov in naprav v občini ter urediti lastnino športnih igrišč na PolzeU, doma Partizan in drugo. T. TAVČAR Marija Ramšak z obiskovalci. Kljub težkemu življenju, je še vedno dokaj dobrega zdrav predvsem pa zelo živahna in dobrovoljna. Praznik hidi za starejše Ob materinskem dnevu so na Pernovem in v Galiciji pripravili proslavi; krajane, star< in več let pa so obiskali na domu. V imenu krajevne skupnosti in krajevne organizacije Rdečega križa so jih obiskali VI Majer, Dragica Tratnik in Katica Petrin. Najstarejša krajanka je Marija Ramšak iz Hramš, ki je dopolnila 96 let. Štiri leta mlajši sta s Frančiška Toman s Pernovega in Marija Krušič iz Železnega, 90 let pa je letos dopolnila Pahole iz Galicije. T. TAVC 15 Nazaj v alzaski raj trener Hasanefendic po uspehu v revonši zapušča »zavrto« celjsko športno okolje ,tein. ko so se celjski roko- j§i barcelonskemu super- jjyu v Golovcu polovično (jl2ili za blamažo, se je 0 Hasanefendic razgovo- p »nemogočih« razmerah jiormalno delo. Vidno odbujen ob nenadejano vi- 1 zmagi je okrcal publiko, jvo kluba, novinarje in še j, prepričan pa je bil, da so primerjanjih moči nje- i varovanci pokazali več aktualnih prvakov. Ker , vsega dovolj, je celjski iteg napovedal umik iz Ce- nazaj v alzaško idilo. larceloni je po glavi rojila kanska prednost. Četudi je alonski trener Valero Rivera 34 let je v klubu, ki ga še ne nerava tako hitro zapustiti) gel vsakršne pomisleke o tiziranju in igranju s pol mo- je vendarle priznal, da svoje- stroja ni mogel pognati s ino paro. »Kot vedno smo ali hitro in na protinapade, di pri največjem zaostanku iem pomislil, da bi nam fina- lahko ušlo. Sodnika sta do- iih pregrobo igro, zlasti idnjih pet minut, ko bi kateri d igralcev lahko staknil poš- ffllbo. Celjani običajno ne igra- iotako ostro,« je ošvrknil češki *ki par Kohout/Dolejs. iob je bil že sam začetek, ko j.ievidelo, da želijo domači za 'Aa ceno popraviti vtis po idem spodrsljaju. Organiza- iMasip je v prvi minuti po slugi Kokšarova moral po no- majico, tako da je Rivera Mrja razigral veliko prej, kot loba predvidevala. ob prednosti štirih zadetkov je na polovici polčasa na par- pojavil Manaskov, ki pa radi žvižgov, ki sta jih bila s Hasanefendičem deležna že ob predstavitvi moštev, ni zmogel kaj prida pokazati. Strnjena bar- celonska obramba 5-1 Celjanom sprva niti ni dopuščala izkoristiti prednosti, ki jo je z bravurozni- mi obrambami priboril Peric (20), a mu je na drugi strani hitro sledil še Svensson. Aleš »bum-dum« Pajovič pa je še en- krat več najavil, kdo bi pravza- prav moral biti gospodar celjske- ga parketa. Polna dvorana, ki uvodoma ni zmogla režiranega valovanja, ga je klicala nazaj na igrišče. Z njim je igra neprimer- no bolj tekoča, tako da snažil- kam po tekmi iz kotov ni potreb- no brisati pajčevine. Petkratni evropski prvaki imajo - kadar ravno niso v proti- napadu - težave z vodenjem žoge, kar je domačim spet po- magalo do občutnejše predno- sti. Moštvo iz Blaugrane si ni moglo več pripraviti ugodnega položaja za met. Večni evropski rezervist Robi Šafarič je pri se- demmetrovki še poskrbel, da je bilo malce nerodno tudi Barru- fetu, Pajovič pa nasprotna vrata zanimajo tudi tedaj, ko zaradi izključitev skoraj nima več ko- mu podati. Katalonci so bili po- tolčeni kot že dolgo ne, toda na tleh so se znašli Celjani. Izjema je trener Sead Hasanefendic, ki je ob tem uvidel priložnost za obračun: »Finale smo zamudih v 14 minutah. Mi smo edini, ki se lahko merimo z njimi in bili smo boljši. Atmosfera v javnosti nas je hendikepirala, žvižganje Manaskovu pa je zame primiti- vizem celjske publike, ki nas je sicer zgledno bodrila,« meni Hasanefendic, ki je prepričan, da so navijači poleg emotivnega Makedonca zavrii tudi Pajoviča. Po njegovem je pisanje medi- jev o igri njegove vrste absurd- no, kritike bi morale biti pozi- tivne: »Kaj bi novinarji in gle- dalci počeli, če Celje ne bi igralo v Ligi prvakov? Bi sploh bili tukaj? Najbrž ne! Cilj smo dose- gli, ne pa tihega upanja.« Fran- cosko-balkanski strateg zato svoje prihodnosti v mestu ob Savinji ne vidi več: »V Golovcu sem zaradi svojega zadovoljs- tva, ne glede na to, kdo me plačuje. Prišel sem zaradi šport- nih sanj in doma pustil otroke, hišo, avtomobil, ki je boljši, kot ga vozim tu (VW Vento op.a.), hribe in doline, alzaško vino in še kaj,« je nenavadno in v veliki meri zabeljeno s sočnimi izrazi razgalil svojo odločitev. Odide lahko, kamor ga je volja, saj je izgubil voljo po delu: »To okolje je težko in malce nerealno. V športnem pogledu ne vidite da- lje od Šentjurja in Logarske do- line, v Ljubljani pa so veliko širši in še bodo napredovali, tudi v Velenju imajo dobro poli- tiko z mladimi igralci. Novinarji položaj le otežujete, klubska uprava vam verjame, ne spoštu- jete me, zato me slabite.« Tre- ner je dognal še nekaj podrob- nosti o četi, ki jo je vodil dve sezoni. Pivovarji niso ekipa, ki bi se znala izvleči iz težav, po zmagah so veliki, ko izgubljajo, pa silno krhki. »Vzdušje med igralci je dobro, a ne fantastič- no. Smo nacionalno in starost- no mešana ekipa. V težavah vsak pokrije le sebe. Želel bi, da bi igralci in uprava imeli radi rokomet, kar je zaradi pritiska medijev včasih nemogoče,« za- ključuje strateg, ki je bil v Ligi prvakov letos trikrat poražen, kar je največ po sezoni 93/94, ko so Celjani izgubili petkrat. Ob tem ga do konca prvens- tva čaka še celoten play-off in zaključni pokalni turnir. V teža- ve njegova vrsta bržčas ne bo več zašla, zanj pa bi preostalih 5 domačih tekem utegnilo biti prav nevzdržnih. Uprava pa naj ta čas razmisli, kdo bi (še) sploh lahko bil primeren za celjsko klop. mmmmm PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATlČ Hasanefendic se poslavlja iz omejenega okolja. V Ljubljani in Velenju so po njegovem razmere precej bolj vzdržne. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 31.3. Rokomet U DRL (Ž), od 5. do 10. [sta, 5. krog - Škof j a Loka: 'ovica-Vegrad. SOBOTA, 1.4. Nogomet ^iga Si.Mobil, 23. krog - ^fibor: Maribor Pivovarna šl^o-CMC Publikum (17), 'Se: Rudar (V)-Mura 8). ^•snl sever, 16. krog - Haj- Hajdina-Zreče, Pobrež- '^obrežje-TlM Laško, Roga- Mons Claudius-Starše, "ženske Konjice: Dravinja- "^i^r (vse ob 16). Košarka Kolinska, od 1. do 6. 6. krog - Ljubljana: ^van-Pivovarna Laško ^ Od 7. do 12. mesta - g^°rje: Zagorje-Rogla Atras I^J^lifikacije za Ligo Ko- lpa, 5. krog - Murska So- Radenska Creativ-Ke- ^Plast (19). Kvalifikacije za l.B SKL, 6. krog - Portorož: Portorož-Ce- Ije (19,30). NEDEUA, 2.4. Nogomet \ 2.SNL, 19. krog - Koper: Ko-] per-Esotech Šmartno, Šent-j jur: Šentjur-Jadran Šepič (obe; ob 16). ^ Košarka Liga Kolinska, od 1. do 6. mesta, 6. krog - Polzela: Savinj- ski Hopsi-Krka Telekom (18). SREDA, 5.4. Nogomet Liga Si.Mobil, 24. krog - Ljubljana: SCT Olimpija-CMC Publikum, Domžale: Domža- le-Rudar (V) (obe ob 16). Košarka Liga Kolinska, od 1. do 6. mesta, Z krog - Laško: Pivovar- na Laško-Savinjski Hopsi (19). Od Z do 12. mesta - Domžale: Helios-Rogla Atras (19). Kvalifikacije za Ligo Ko- linska, 6. Icrog - Šentjur: Ke- moplast-Nova Gorica (19). PANORAMA NOGOMET Liga Si.Mobil 21. krog: CMC Publikum- Domžale 3:0 (0:0) Šumuliko- ski 59, Radosavljevič 73, Bo- gatinov 90. SCT Olimpija-Ru- dar (V) 1:2 (1:0) Šumnik 85, Lavrič 8Z 22. krog: Rudar (V)-CMC Publikum 1:1 (1:0) Jolič 38 za Rudar, Bogatinov 52 za Publikum. Vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 50, Rudar (V) in HIT Gorica 40, Korotan 3Z, Primorje in SCT Olimpija 34, CMC Publikum 31, Mura in Domžale 28, Dra- vograd 25, Feroterm Pohorje 10, Potrošnik 5. 2.SNL 18. krog: Esotech Šmart- no-Nafta 0:0. Avtoplus Kor- te-Šentjur 0:5 (0:1) Pipenba- her 14, Poštrak 57, 83, Smaj- lovič 80, 89. Vrstni red: Ko- per 45, Tabor 43, Esotech Šmartno 36, Elan 35, Želez- ničar Ligro 33, Aluminij 29, Zagorje 28, Živila Triglav in Jadran Šepič 24, Šentjur 22, Ivančna Gorica 20, Rogoza 19, Nafta 17, Drava 15, Čren- šovci 10, Avtoplus Korte 5. 3.SNL sever 15. krog: Usnjar-Hajdina 3:0. Gerečja vas-Dravinja 0:2. TIM Laško-Mons Clau- dius 2:1. Zreče-Krško 1:1. Vrstni red: Paloma 35, Dra- vinja 34, Zreče 31, Fužinar 26, Gerečja vas 25, TIM Laš- ko 24, Usnjar in Hajdina 19, Kovinar Mascom 18, Krško in Starše 15, Mons Claudius 13, Bistrica 12, Pobrežje 5. MALI NOGOMET 1.SLMN 18. krog: EM Pelikan Ce- Ije-Tomaž Poetovio 3:3 (1:2). Vrstni red: Sevnica 44, EM Pelikan Celje 36, Puntar 35, LI Litija 33, Beton Divert in Meteorplast 23, Tomaž Poe- tovio 20, Orkan Zbelovo (-1) 16, Family Shop (-1) 13, Vulk. Stipič 8. KOŠARKA Liga Kolinska 27. krog, od 1. do 6. me- sta: Pivovarna Laško-Union Olimpia 79:78 (38:36) Goljo- vič in Hafnar 16, Lisica 15, Jurak 9, Kune 8, Nachbar 7, Dragšič 6, Miletič 2. Savinj- ski Hopsi-Triglav 93:74 (43:35) Ovčina 21, Kobale 19, B. Udrih 17, Cizej 13, S. Udrih in Kahrimanovič 8, Ka- dič 5, Čmer 2. Vrstni red: Pivovarna Laško 52, Union Olimpija 51, Krka Telekom 46, Slovan 41, Triglav 40, Sa- vinjski Hopsi 39. Od 7. do 12. mesta: Kraški zidar-Ro- gla Atras 102:63 (48:25) Be- nič 13, Mihajlovski 10, Milu- tinovič 8, Zinrajh, Starova- snik in Dundov 6, Jokič in Pučnik 4, Šporar 3, Herman 2, Temnik 1. Vrstni red: Za- gorje 43, Helios 36, Loka ka- va in Rogla Atras 35, Kraški zidar in ZM Maribor 34. Kvalifikacije za Ligo Kolinska 2. krog: Kemoplast-Raden- ska Creativ 96:95 (84:84, 47:41) Novakovič 28, Zorko 16, Ribezi 15, Rovšnik 14, Maček 9, Tomažin 8, Kočar 6. 3. krog: Nova Gorica-Ke- moplast 93:78 (54:42) Nova- kovič 27, Ribezi 14, Zorko 10, Rovšnik 7, P. Maček in Jovanovič 5, Kočar in A. Ma- ček 4, Tomažin 2. Vrstni red: Kemoplast, Radenska Creativ in Nova Gorica 42, Flowtex Bežigrad 41. Kvalifikacije za l.B SKL 5. krog: Koper mladi-Celje 65:85 (38:41). Vrstni red: Koper mladi 10, Rudar in Portorož 7, Celje 6. 1.SKL (Ž) Polfinale končnice, 1. tekma: Ingrad Celje-SKB Je- zica ml. 76:71 (43:41). 2. tekma: SKB Jezica ml.-In- grad Celje 59:69 (24:44). ROKOMET Liga prvakov Polfinale, povratna tek- ma: Celje Pivovarna Laško- Barcelona 27:20 (13:12) Pa- jovič 8, Škrbič 5, Pungartnik 4, Šafarič 3, Šerbec in Tomšič 2, Stefanovič, Manaskov in Kokšarov 1. 1.A DRL 21. krog: Radeče-Prule 67 16:27 (4:14) Svet 5, Trbojevič in Plazar 3, Privšek 2, Sotlar, Fister in Rantah 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 40, Prule 67 37, Trebnje (+1) 34, Prevent 31, Gorenje 23, Termo (+1) 19, Slovan in In- les Riko (+1) 17, Dobova (-hi) 16, Radeče 13, Andor 6, Izola HM 3. 1.A DRL (Ž) 4. krog, od 1. do 4. mesta: Žalec-Robit Olimpija 18:26 (10:13) Derčar 8, Zidar 4, Po- točnik 2, Uranker, Irman, Bubik in Strmšek 1. Vrstni red: Krim NR 42, Robit Olim- pija 40, Žalec 26, M Degro Piran 21. Od 5. do 10. mesta: Vegrad-Bajc Daevvoo Izola 38:26 (21:8) Raukovič 10, Ju- kič 9, Nojinovič 7, Stevano- vič 6, Krajnc 3, Dešman 2, Muratovič 1. Vrstni red: Ve- grad 25, Jelovica 23, Gramiz Kočevje 21, Baje Daewoo Izola 12, Branik in Burja 4. Bronasta I. Gimnazija v Celju šolska rokometna ekipa L Gimnazije v Celju se je iz svetovnega prvenstva vrnila z osvojenim tretjim mestom. Po besedah trenerja Vita Seljčana je bilo prvenstvo, ki je potekalo od 18. do 25. mar- ca v Strassburgu, do sedaj najkvalitetnejše prav zaradi »klubskih« ekip. Celjski dijaki so v petih dneh odigrali sedem zelo tež- kih tekem, za katere pravijo, da so bile skoraj vse »na nož«. Selčan dodaja, da so s tretjim mestom izpolnili cilj ter da jim bron pomeni skoraj toliko kot zlato. Za Celjane je bilo pred- lani, ko so osvojili zlato, pr- venstvo veliko lažje kot letos, ko so morali to zlato braniti, saj so vse ekipe maksimalno nastopile proti njim in je to pomenilo tudi določen pritisk na igralce. Prvo mesto je pri- padlo Nemčiji, drugi so bili Čehi, naši pa so za četrto me- sto premagali domačine Fran- coze, ki bi jim osvojitev meda- lje pomenila zelo veliko in so po tekmi reagirali zelo čustve- no. Rezultati, predtekmova- nje: Danska-Slovenija 18:20, Bolgarija-Slovenija 14:44, Izrael-Slovenija 17:23, Belgija- Slovenija 21:28. Četrtfinale: Grčija-Slovenija 19:20. Polfi- nale: Češka-Slovenija 21:32. Za 3. mesto: Francija-Sloveni- ja 18:19. JERNEJ JANČIČ ŠPORT mmmm Skoraj prijateljsko! Remi Rudarja in CM Celja Publikuma - Velenjcani z Muro, Celjani k prvakom Lokalni nogometni derbi 22. kroga lige Si.Mobil med Velenjcani in Celjani sicer ni postregel z atraktivno predstavo, a je bil tudi daleč od popolnega razočaranja. Dejavnikov, ki so vplivali na skrajno previdno igro, je bi- lo pač preveč. Poškodovani Oblak, Cajser in Vidojevič ter kaznovana Spasojevič in Podvinski so manjkali pri domačinih. Gre za udarno peterko, ki na sredi- ni igrišča »melje« nasprotnika. In ker so jih v velenjskem ta- boru pogrešaU, so skušah s preskokom igre in dolgimi po- dajami, kar pa je ustrezalo go- stom, ki so se vnovič predsta- vili kot čvrsta in disciplinirana ekipa. Med Celjani ni bilo San- koviča, ki je zaradi poškodbe sezono že zaključil, tudi zdravstveno stanje ostalih je zaskrbljujoče. Svoje so dodale še prazne tribune in avtorita- tivni, toda niti približno kako- vostni sodnik Kos s Prevalj, ki je v izjemno mirnem ozračju pokazal 5 rumenih kartonov. Le ura solidnega nogometa pač ne more v popolnosti za- dovoljiti izbirčnega občinstva, ki se je v finišu naravnost dol- gočasilo. Na srečo v nedeljo popoldan tekmeca nista pokazala svojega pravega obraza. Rudar bo zanesljivo nadaljeval v močnejšem tempu, čeprav trener Brane Oblak ne obljublja podvi- gov: »Znova se je izkazalo, da bi potrebovali še kakšnega kakovostnega nogometaša za še viš- je cilje. Proti Celjanom sta me navdušila le vratar Lalič in edini strelec Jolič, ki je celo tekmo odigral v enakem ritmu. Sulejmanovič se je trudil, toda zaenkrat ne more biti stan- dardni član začetne enajsterice. Vse ostalo je bilo slabo,« je bil kritičen Oblak, ki pa kljub težavam upa na ubranitev 2. mesta na prvens- tveni lestvici: »No, vse ni tako črno. Zanesljivo se lahko kosamo z vsemi prvohgaši, z izjemo Mariborčanov. Vendar bo to potrebno dokazati tudi na igrišču,« opozarja velenjski strateg, ki bo proti Muri lahko začel srečanje vsaj z Gajser- jem in Spasojevičem, morda še s kom od tistih, ki so tokrat manjkali. Njihova vrnitev utegne še polepšati igro in vrniti gledalce Ob jezero. Vzroki za katastrofalen obisk niso znani niko- mur. Morda jih utegne najti tiha opozicija, ki baje kuje načrt za puč. Ni kaj, izbrala si je zanimiv trenutek. Celjska vloga v derbi ju je bila izenačena z velenjsko. Na trenutke so tempo diktirali celo rumeno-modri, kar je zagotovo pričakoval malokdo. »Škoda, da oboji nismo nastopili popolni in zdravi, ker bi gledalcem lahko ponudili še več. Zadovoljen sem tako z igro kot z rezultatom. Skrbi me le Križnikova huda poškodba ramena, zaradi katere bo odsoten dlje časa. Tudi Zildžovič ni nared, z Gorškom je nekoliko bolje, tako da upam na negotovo srečanje pojutrišnjem z Mariborom Pivovarno Laško v Ljudskem vrtu,« je celjski strateg Nikola Ilievski razgrnil načrte. Po »lovljenju« nasprotnikov v uvodnih kro- gih se vse bolj dozdeva, da so na Skalni kleti našh model igre, ki bi utegnil biti zaščitni znak in bi zadovoljil različne okuse ter omogočal tudi solidno nabiranje točk. Zaporedne solidne, ne pa tudi zelo dobre predstave, namreč dajejo upanje, tu ni dvomov. Bolj vprašljiv je pogum. Tega Celjani pokažejo le proti slabšim nasprot- nikom in potem, ko tekmec preide v vodstvo. Torej so nedvomno sposobni priti do rezulta- tov tudi z ofenzivo od prvega sodniškega žvižga. Vprašanje je le eno: ali bo CM Celje Pubhkum zadnjo tretjino prvenstva, ko nima več česa izgubiti, tvegal vse in uresničil napo- ved o »pripravi terena« za prihodnjo sezono? Čeprav zveni čudno, trenutek morda ni pravš- nji, kajti Celjani bodo vse tekme z moštvi iz zgornjega dela razpredelnice igrali v gosteh, kjer je seveda možnosti za uspeh nekaj manj. Ampak poskusiti ni greh! Zakaj ne bi predrzno napadli že vijoličastih pojutrišnjem in nato še SCT Ohmpijo, Primorje, Korotana, HIT Gorico, Rudarja? Letošnji visoki porazi bi hitro potonili v pozabo, bili pa bi zelo poučni za v bodoče, čeprav marsikdo dvomi, da bi »veliki« z lahko- to opravili s cm celiem Publikumom. TOMAŽ LUKAČ i Foto: GREGOR KATIC Klemen Lavrič se ob vratarju Mujčinoviču, ki je pobral vse visoke žoge, ni naigral. »Lilije« na vrhu Laški košarkarji so še drugič v Treh lilijah porazili državne in pokalne prvake ter se povzpeli na vodilni položaj Lige Kolinska. »Pole position« v končnici bo navrgel aprilski pivovarniški obračun v Tivoliju, kjer pa Lašča- ni ne smejo izgubiti za več kot točko. imhi Več kot 2000 gledalcev sprva ni moglo priča- kovati negotovega razpleta. Ljubljančani so na- glo razmahnili svoje vrste, pri domačih jim je prvih 5 minut točkovno sledil le Jurak. Goljovič v derbiju sicer ni bil kaj dosti viden, ga je pa odločil. Najprej je poskrbel za prvo izenačenje (13:13), izid je bil kasneje še šestkrat poravnan, nihče pa si ni priboril več kot 6 točk naskoka. Hafnar je dolgo ogreval motorje, nato pa ob nekaj manjši strelski učinkovitosti poskrbel za odločne prodore pod obroča in razigravanje soigralcev. Ti so se po napovedih kapetana Lisice še najbolj potrudili pod košem in ugnali Unionove skakalce Kotnika, Brezca, Paravinjo, Zadravca in Milica, istočasno pa gostom tudi ni uspelo izpeljati načrtovanega števila protinapa- dov. Gledalci Bečiroviču še vedno zamerijo od- hod v Ljubljano, a tega v soboto ni bilo čutiti v tolikšni meri, kot poprej. Več opravka so si dajali z Zdovcem, sodnikoma Puklom in Remsem ter Markom Mihcem, ki bi po mnenju manjše sku- pine navijačev za normalno zadevanje prostih metov moral stati veliko bližje obroču. Kritično je postalo 4 minute pred koncem, ko so Jurak, Goljovič, Dragšič, Kune in Nachbar imeU po 4 osebne napake, slednji pa se je prvi (in edini) poslovil. Hafnar bi tekmo lahko odločil 2 minuti pred koncem, a je od štirih prostih metov zadel le enega, kar je Milic na drugi strani najprej kaznoval, k sreči pa je Jasikevičius posilil met, Gojoviču pa je sedla trojka iz krila, priboril je še prosta meta. Realiziral je le enega, drugega pa verjetno namerno zgrešil, a se je po žogo »izteg- nil« Lisica. »Dejstvo je, da v Laškem vselej težko igramo. Nervoza je prevladala nad kvaliteto igre, polne preobratov. Nimam pripomb na zmago domačih, v ospredju naših ciljev pa je tretja tekma z Barcelono,« je nekdanji as Dušan Hauptman, ki je zdaj odgovoren za smotrno dopolnjevanje ekipe, napovedoval današnjo od- ločitev o drugem potniku na solunski final-four. Svojim nekdanjim soigralcem nima kaj zameriti in kot napoveduje, bo v prestolnici tretja zpiaga- Aleš Pipan: »Pravo igro pričakujem v končnici!« ti le za več kot točko. Laški trener Aleš Pipj pravi, da njegovi še niso prikazali vsega, ka znajo: »Upam, da bomo pravo igro sestavi tedaj, ko bo najbolj potrebno. Nismo obremt njeni s prvim mestom ali Unionom Olimpijc želimo le finale prvenstva in pokala.« V skupini, ki bori za obstanek, so si Zrečani visokim porazom v Sežani močno poslabša možnosti, da bi tudi prihodnje leto tekali p prvoligaških parketih. V kvaUfikacijski skupit l.B lige Šentjurčani kljub zadnjemu neuspehu Novi Gorici ostajajo v konkurenci za napredc vanje, rang nižje pa so Celjani po odstop trenerja Gorazda Bokšana z novim strategor Mojmirjem Benčanom še enkrat klonili s favo ritom iz Kopra, tokrat za 25 točk. Teorija, ki k! Celje še vodi v dodatno nadigravanje, je zma^ v Portorožu z več kot 13 točkami ter istočasK poraz »knapov«. Znana sta tudi finalista v ženski konkurenc Monotonija se bo nadaljevala tudi letos, le d so v boljšem štartnem položaju zdaj Celjanki igra pa je spet na strani ježiških branilk nask va. MM||||M|mmm PRIMOŽ ŠKER ■■■■■■■ Foto: GREGOR Km Novi list zgodovine Šempeterski športni javnosti sta se letos iz- polnili obe želji. Moški in ženski odbojkarski klub sta se uvrstila v l.DOL in uresničila tihe cilje, spotoma zastavljene ob pridobitvi nove dvorane lanskega januarja. SIP Šempeter je v prvenstvu izgubil trikrat, dekleta B&L Utripa štirikrat, vendar so oboji imeli prepričljivo prednost pred zasledovalci. »po porazu z igm hočaiiii smo spremenili koncept igre, kar je prineslo uspeh s konkuren- tom iz Šoštanja ter zmage na tekmah, ki smo jih morali dobiti, čeprav je navsezadnje odločalo naše presenečenje v Brezovici. Letos smo grešili s slabimi nasprotniki, a dobili vse medsebojne tekme,« ocenjuje SIP-ov trener Uroš Dvornik. Moštvo je bilo na začetku prvenstva prenovljeno, zato se je v prvem delu še močno lovilo v igri. V spomladanskem delu so šele popolnoma izkori- stili možnosti novili pravil, ritem pa so ekipi nato dajali prav novinci s Petrom Žilnikom na čelu. Klub bo za prvoligaško sezono skušal zadržati vse igralce (pogodbe naj bi podpisali že do 4. aprila) ter pridobiti še dva napadalca, verjetno iz tujine. »V l.DOL poleg Brezovice laliko premaga- mo Granit, Pomurje in na domačem igrišču še koga presenetimo,« dodaja Dvornik. Uvrstitev v drugo zvemo odbojkarsko ligo leta 1982 je še vedno največji uspeh šempeterskih odbojkarjev in je primerljiv s prvo četverico l.DOL. Po razpa- du skupne države je SIP tonil do 5. mesta v 3.DOL, se pred dvema sezonama opekel v kvalifikacijah, po dveh letih drugoligaškega tavanja pa dospel v najvišji rang. Odboj karice B&L Utripa najbolj pesti neizkuše- nost. Iz generacije, ki so nedavno za pol leta okusile prvoligaško konkurenco, so ostale le 4 igralke. Povprečna starost je okoli 18 let, glavno breme nosi prva šesterica, ki pa ima premalo skupnih treningov. Potrebovale bi organizatorja in napadalca, manjkajo močni udarci. »Po nizu 10-1 smo pričele razmišljati o prvi ligi in poznal se nam je pritisk. Kvalitetna razlika med prvim in drugim rangom je velika. V l.DOL z izjemo Infonda Branka vsak lahko premaga vsakogar, tudi Mariborčankam se obdobje dominacije iztf ka,« pripoveduje ena najvidnejših v šempetei skem taboru, center Ana Mlakar. Skupaj s soi gralkami v novi sezoni pričakuje še večji obisl tekem in upa, da klub ne bo preveč zasolil cen vstopnic, medtem ko s poravnavo obveznosti d' igralk nikoli ni bilo težav. Neuradno se je izvede lo, da naj bi v novi sezoni za Šempetranl« zaigrala 31-letna ruska organizatorka Ui^ Kopylova. Trenutoo je še članica novomeškega TPV, nekoč pa je branila barve Zgornje Savinjsl^i in Murske Sobote. »'j. , PRIMOŽ ŠKERL, Foto: TONE TAVČAf B&L Utrip Šempeter: Marjan France (pomočnik trenerja), Milena Pajič, Petra Kerkoš, Mlakar, Katarina Skaza, Urška Brodar, Andreja Vodeb, Dragan Bojinovič (trener). Spor.. Andreja Mlakar, Petra Ambrož. Eva Gorenšek, Jasmina Matko, Špela Brodar, Ami Bojino^^ PISMA BRALCEV PREJELI SMO lljpešen pohod naŠmohor fja zadnjo letošnjo koledar- -10 zimsko nedeljo je prišlo na Lohor v evidenčno knjigo za- pisanih 213 pohodnikov. Pohod Jjninožične narave, kar mu daje poseben čar in za mnoge ^0 zato pomeni prijetno doži- vetje. V^svetlobe polni koči se je ;pet izmenjala množica ljudi, ki ■^j je s čajem, ki ga brezplačno ;,fi5peva društvo in pripravi os- l^rbnik, opomogla po prihodu iz Joline. Od leta 1982 je bil pohod na jniohor ob dnevu žena, po- tem p3 se je pohod ohranil l-ot »marčevski pohod«. PD La^ko ga pripravlja med dne- vom žena in materinskim jnevom. Od leta 1994 društvo j2[oča pohodnikom izkazni- ce. Generacije pohodnikov se izmenjujejo in znova prihaja- jo novi udeleženci; tako je bila letos izdana že 613 izkaz- nica. Da pa pohod ni samo pri- hod v kočo, potrditev izkazni- ce in prevzem značk, priprav- ljajo tudi kulturni program. Z velikim veseljem in v zado- voljstvo obiskovalcev je zapel Moški pevski zbor Laško. In če vmes kdaj pa kdaj »vskoči še Jože«, predstavnik društva obdari prisotne Jožice in Jo- Me s priložnostnim darilom. Mo je bilo tudi letos. Pohod- niki prihajajo iz različnih kra- jev Slovenije, letos so se po- hoda udeležili tudi štirje Za- grebčani in obiskovalec iz Sa- rajeva. Med najstarejšimi po- hodniki, letos je prišel petič, je Hinko Lebinger iz Litije. Glede na to, da je pohod ob- javljen v letnem koledarju ak- cij PZS, prihajajo pohodniki v večjem številu. Prav gotovo pa dosedanji pohodniki pri- pomorejo, da prihajajo iz po- sameznih krajev tudi večje skupine. Najbrž bi bilo obi- skovalcev še več, če bi bila vremenska napoved ugod- nejša. Jutranji mraz pa je pregnalo sonce in s toplimi žarki obsijalo številne obisko- valce. Prenekateri so izkori- stili lepo vreme in odšli še na pol ure oddaljen Malic ali na Kal, Mrzlico, kamor je še prib- ližno za dve uri in pol hoda. Več pa se jih je zadržalo v domu in s pesmijo ter dobro voljo zaključilo lep nedeljski dan. PANIKA WIEGELE, Laško ZAHVALE, POHVALE Pnjelno srečanje Invalidi smo se odločili, da bomo dan žena praznovali v Zlatem griču v Slovenskih Ko- njicah. Izbran dan nam je bil resnično naklonjen. Sončni žarki so kljubovali vetru in prijetno ogrevali prelepe vi- norodne griče, ki so tako lepo razpeljani po pobočju. Osebje gostišča je pripravi- lo in nam postreglo okusno kosilo. Najlepše so nas prese- netili malčki - otroci vrtca iz Slovenskih Konjic. Vzgojitelji- ce so poskrbele, da je bil ta dan zares prijeten. Pripeljale so ljubko folklorno skupino, ki se je predstavila s plesi in petjem. Tako prijazni, nasme- jani in dobrovoljni otroci, ob- lečeni v čudovita narodna ob- lačila, so pustili prijeten spo- min in spoznanje, kako prijet- ni so s svojim odnosom do starejših in invalidnih oseb. Ko so vstopili, so nas pozdra- vili s šopki zvončkov in nas obdarili s preprostimi in ljub- kimi značkami, ki so jih sami izdelali. To srečanje nam bo ostalo v lepem spominu. Vodstvu in vzgojiteljicam vrt- ca se za human odnos do starejših iskreno zahvaljuje- mo. KRISTINA KITANOVSKA, Društvo delovnih invalidov Celje Pomlad v srcih Pred kratkim je bila v Celju proslava materinskega dne, ki so jo organizirale vse tri stranke slovenske pomladi. Glavna dvorana Narodnega doma je bila skoraj premajh- na za številne matere in žene ter njihove spremljevalce. Pe- ster kulturni program je ten- kočutno povezovala Barbara Železnik z izbranimi misUmi o materinstvu, prijateljstvu in ljubezni. Slavnostna govorni- ca je bila Bojana Kos, dr. med., predsednica Odbora socialdemokratinj Slovenije, ki jo na Celje vežejo prijetni spomini izpred mnogih let, ko je v mestu ob Savinji opravljala svoje poklicno po- slanstvo. Po kulturnem pro- gramu smo udeleženci pro- slave še prijateljsko poklepe- tali ob kozarčku in prigrizku. To je bila priložnost, da smo se člani in simpatizerji vseh treh pomladnih strank (SDS, SKD in SLS) pobUže spoznaH in izmenjali svoja stališča in poglede. Morda je bil to zače- tek nove politične pomladi tu- di v Celju, kjer doslej te tri stranke niso našle skupnega jezika. Ob tem praznovanju smo lahko spoznali, da nas nedvomno povezujejo skup- ne vrednote in da s predsodki drug do drugega ne bomo mogli uresničiti našega skup- nega cilja, to je demokratiza- cije, humanizacije in vred- nostnega predrugačenja družbe, ki se utaplja v post- komunističnem anarholibe- ralizmu. Proslava materinskega dne, ki je v Celju že tradicio- nalna, je vsekakor zelo uspe- la, saj je predstavljala izred- no prijetno ter globoko doži- vetje za vse obiskovalce. Ozračje je napolnjeval duh materinske ljubezni, človeš- ke topline in družinske med- sebojne povezanosti. Udele- ženci smo uvideli - na kar nas je spomnila tudi slav- nostna govornica, da so bila dirigirana praznovanja 8. marca (mednarodnega dne- va žena) v tako imenovanem samoupravnem socializmu zgolj propagandistična pote- za vladajoče nomenklature in so se prav zato kaj kmalu sprevrgla v poplitvena, raz- vodenela in za žensko žaljiva ljudska rajanja. 25. marec, ki je sicer tudi krščanski praz- nik Marijinega oznanenja, pa danes še kako pridobiva na pomenu, ker v ospredje po- stavlja žensko kot mater in nosilko družine, ki je vse bolj ogrožena, z njo pa ves civili- zacijski obstoj. Ženska kot mati in kot potencialna mati ni bila v naši družbi še nikoli tako brutalno zatirana, neu- poštevana in nezaščitena, kot je danes v razmerah vsi- ljenega surovega liberalnega kapitalizma. Borba za mate- rinske pravice in s tem za pravice otrok, do zdravega razvoja in srečnejšega življe- nja mora postati skupna in prednostna naloga vseh pomladnih strank, ki lahko svoje politične cilje dosežejo le v povezavi z zmagovho Koalicijo Slovenija. Le v združitvi krščanskega dru- žinskega izročila in zahtev naprednih socialnih gibanj, od Klare Zetkin naprej, je mogoče doseči premik v več- jo kakovost življenja. Zato praznovanje materinskega dne vsebuje tudi pozitivne prvine mednarodnega dneva žena in ne predstavlja zani- kanje stoletne borbe delavk za enakopraven socialni, ekonomski in politični polo- žaj v družbi. Žehm, da bi se vrnil na- smeh na lica naših državljank in državljanov. Na praznova- nju v Celju se nam je zbudilo upanje, da bomo z združeni- mi močmi to željo tudi uresni- čili. MILAN PUSTINEK, ...... . _________________________Celie Fit media se zahvaljuje Fit media, ki je v Modri dvorani Celjskega sejma v torek, 21. marca 2000, organizirala že peto po vrsti prireditev Ljubezen je ena sama pesem, se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri njeni pripravi in izvedbi. Na prireditvi, ki je bila v znamenju 70-letnice glasbenika Mojmira Šepeta, so sodelovali: Darja Švajger, Oto Pestner, Elda Viler in hčerka Ana Dežman, Alenka Godec, Miha Aiujevič, družina Kozlevčar in slepa pianistka Petra Rom, ki je štipendistka Lions kluba Celje. Nastopajoče je spremljal celjski big band Žabe pod vodstvom dirigenta Tomaža Grintala, moderator je bil Maric Galunič. Fit media se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim, še posebej pa sponzorjem: Aipeks, Modna hiša Mediana, Zavarovalnica Triglav, Avto Celje, TP Potrošnik, Adriatic PE Celje, Adriaker Celje, Nova LB PE Celje, VVeishaupt, Aero, Klub podjetnikov Zlatorog, Adapta, Paron Laško,^ Era, Probanka, Evergreen club, NT&RC, Štajerski val, Tiskarna Velenje,'' Scanart, Grafostik tiskarna, d.o.o., Cetis, Zlatarna Celje, Reklama, Celjski sejem, Porta, Vrtnarstvo Celje, Maros pohištvo. Reklamni atelje Armiz, Pekarna Rafael Brance, Promusica, Mesnica Čas. Za kolektivni nakup vstopnic so se odločili: Celjske lekarne, Kovintradej. Zlatarna Celje, Nivo, Telekom, Elektronika Velenje, Intereuropa, Ceste mostovi Celje, Banka Celje, sindikat MOC. Še posebej se organizator zahvaljuje vsem medijem, zlasti Novemu tedniku. Radiu Celje in Štajerskemu valu. Mojmiru Šepetu, ki je bil glavna osebnost večera in ga ima Celje še zmeraj za svojega, pa še enkrat iskrena čestitka za 70-letnico. 22 Nedolžne žrtve in pozabi jiva pričo Amidžic, Zavski in Dakic vztrajajo, da se z mamili niso nikoli ukvarjali - Priča Petrovič naj bi govoril tako, kot mu je sugeriral kriminalist Kozmelj Pred senatom trojice se je na Okrožnem sodišču v Celju ponovno pričelo sojenje v zna- ni celjski heroinski navezi. Proces se je v ponedeljek vrnil na začetek, ker je bila glavna obravnava prekinjena za več kot tri mesece, okrožni držav- ni tožilec iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pa je med tem časom nekoliko popravil obtožnico. Na glavni obravnavi, o kateri poročamo, sodijo prvim trem obtoženim, Muhu Amidžiču, Željku Žavskemu in Davorinu Dakiču, zoper ostalih pet (Amir Omerovič, Miran Rep, Robert Dobrajc, Džemal Kadrič in Boštjan Zakrajšek) pa sojenje poteka na ločenih glavnih obravnavah. Navedeno trojico obtožnica bremeni kaznivih de- janj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, prvoobto- ženega Amidžiča pa še kaznive- ga dejanja izsiljevanja in kazni- vega dejanja poskusa prepreči- tve uradnega dejanja uradni osebi. »Telefonski pogovori se niso nanašali na heroin« Okrožni državni tožilec De- jan Markovič je v ponedeljek vnovič prebral obtožnico, pr- voobtoženi Muho Amidžic pa je v zagovoru ponovno zatrje- val, da z mamili ni imel nikoli nič, da v telefonskih razgovo- rih, ki jim je (po odredbi sodiš- ča) prisluškovala policija, nikoli ni bilo govora o kakšnih mami- lih, je pa vedel za to, da mu policija prisluškuje. »Celjska policija je naredila živo zmeš- njavo, zato želim zdaj oprati svoje ime. Pogovori, ki so jih kriminalisti snemali, se niso na- našali na heroin, ampak na či- sto nekaj drugega,« je trdil, v nadaljevanju pa dejal, da je po- licija igrala umazane igre in da tožilec v Celju ne bo našel ene same osebe, ki bi mu potrdila, da bi se bil on kadar koli ukvar- jal z mamili. Da je Zlatko Petro- vič (ki ga je tožilec izločil iz obtožnice) v preiskavi govoril pod pritiskom kriminalista Raj- ka Kozmelja, je zatrdil. Zanikal je tudi kaznivo dejanje izsiljeva- nja. »Jaz Mateju Oraču nisem nikoli grozil, šlo je le za izterja- vo nekega dolga, sicer pa sva zadevo z Oračem rešila na mi- ren način,« se je Amidžic zago- varjal, priznal pa edinole kazni- vo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ko je leta 1998, na poti iz prei- skovalnega zapora v zdravstve- ni dom, poskušal pobegniti in ko naj bi pri tem nenamerno poškodoval enega od paznikov. Zatrdil je še, da pobega ni načr- toval, da je šlo za trenutek odlo- čitve v stanju revolta in psihič- nega zloma zaradi krivice, ki mu je bila storjena. Na posebno tožilčevo vprašanje v zvezi s telefonskim pogovorom z Da- vorinom Dakičem (25. decem- bra 1998) pa je dejal, da na to vprašanje ne bo odgovoril, ker bi s tem sebe spravil v kazenski pregon zaradi nekega drugega kaznivega dejanja, ki pa nima nobene zveze s heroinom. Z odgovorom na to vprašanje bi lahko spravil ob službo tudi nekega policista, sicer pa je bilo vse skupaj povezano z Ukrajin- kami. Amidžic ni znal odgovo- riti na vprašanje predsednika senata sodnika Branka Au- brehta, kdo je oseba z imenom Velija, s katero se je pogovarjal po telefonu, kako se ta oseba piše in kje živi. Dejal je, da gre za nekega Velijo, s katerim se je seznanil, ko je bil leta 1996 v priporu na Povšetovi v Ljublja- ni. Kot sledi iz obtožnice, naj bi bili amidžic, Žavski in Dakič sodelovali pri trgovanju s heroi- nom z Velijo Hotom. »Zame sploh ni pomembna kazen, am- pak mi gre za moje dobro ime in za sramoto, ki jo doživljam. V življenju sem sicer počel neke druge stvari, nikoli pa se nisem ukvarjal z mamili ali tatvina- mi,« je svoj zagovor na glavni obravnavi, ki se je nadaljevala v torek, sklenil Muho amidžic. Želj ko Žavski je dejal, da vztraja pri tem, kar je do sedaj povedal v svoj zagovor, na vpra- šanja pa bo odgovarjal po tem, ] ko bo sodišče zaslišalo krimina- Hste. Pri doslej povedanem vztraja tudi Davorin Dakič, ki je dodal, da je bil uživalec ma- mil in da je imel vedno pri sebi le toliko heroina, kot ga je po- treboval za lastno uporabo. Da si je od Žavskega sposojal de- nar, mu pomagal v njegovi trgo- vini z avtomobili in da danes ni več narkoman, je povedal, nato pa senatu predlagal neposred- no zaslišanje novinarjev Voji- slava Bercka in Franca Kramer- ja (Večer) v zvezi s člankom, objavljenem v dnevniku Večer dne 23. decembra 1997. Dakič se je odločil, da na vprašanja tožilca ne bo odgovarjal. Priča z amnezijo v nadaljevanju glavne obrav- nave so nove dokaze predlagali vsi trije zagovorniki in tudi okrožni državni tožilec, med drugim dva policista in krimi- nalista PP Celje in še dveh novi- narjev (Dela in Novega tedni- ka), ki sta, enako kot Večerova novinarja, decembra leta 1997 poročala o »zakopanem heroi- nu v gozdu«. Odvetnika Danie- la Planinšca je namreč v zvezi s temi novinarskimi zapisi zani- malo, kje so dobili informacije in če jih je nemara kdo zlorabil. Dakičeva zagovornica, odvetni- ca Maksimilijana Kincl je po- zvala sodišče, naj ugotovi, kdo so bili »navidezni kupci« heroi- na in kdo je bil tisti, ki je odredil navidezni odkup, zaradi česar naj bi obdolženci padli v policij- sko past. Menila je, da je interes obrambe večji od interesa varo- vanja tajnosti podatkov. Predla- ^ gala je še zaslišanje priče Rober- ta Dobrajca, ki naj bi mu Dakič štirikrat prodal odmerke heroi- na. Za vse tri obdolžence bi bilo pričevanje Zlatka Petroviča lahko zelo obremenilno, celo usodno. Petrovič je namreč v preiskavi natančno opisoval po- samezne dogodke in posle s heroinom, v katere naj bi bili vpleteni vsi trije obdolženci, v torek pa je Petrovič kar naen- krat izgubil spomin. Vse, kar je v preiskavi povedal, je na sodiš- ču zanikal ali pa na vprašanja tožilca in predsednika senata večinoma odgovarjal, da se ni- česar ne spominja. Tudi tega se ni spomnil, kdo je od njega zahteval, da naj v preiskavi go- vori v škodo obdolžencev. Na vprašanje predsednika senata, če mu je res kriminalist Rajko Kozmelj sugeriral, kako naj v preiskavi govori, pa je odgovoril pritrdilno, ni pa se spomnil, kaj (konkretno) mu je sugeriral. Je pa Petrovič povedal, da je bil v spornem obdobju heroinski zasvojenec in da je heroin zase kupoval na mariborskem Len- tu, od koga je kupoval mamilo; pa se spet ni spomnil. ^ Kaj je videl tajni i opazovalec? Sodišče je v torek zaslišalo tudi pričo Rajka Kozmelja, kri- minalista PU Celje. Ta je opiso- val dogajanje, ki ga je kot skrivni opazovalec spremljal 20. decem- bra 1997 v gozdu blizu zaselka Lahovna v Celju, kjer naj bi bil Željko Žavski, kot izhaja iz ob- tožnice, v zemljo zakopal pol kilograma heroina, to mesto pa označil. Kozmelj je povedal, da je imel kot tajni opazovale;, no določene naloge, koordin akcije pa je bil kriminaiis, inšpektor Robert Mravlja)^ I sal je, kako se je Žavski n mesto dvakrat pripeljal s te, skim vozilom Mitsubishi pj; kako se je ob drugem pril^ sklonil k nekemu dreves^ počepnil, ter kako se je z ^ lom odpeljal. Povedal je kot opazovalec ni vedel, kdc bi se na to mesto pripeljal, j potem v opazovani osebi poznal Žavskega, ki ga je sicer dobro poznal. Pri taji opazovanju ni bil sam, je pa vsak opazovalec svojo nal Na zavitku z najdenim hi nom pa kriminalistični teli pri analizi niso našli dovolj rakterističnih odtisov, da bi ko z gotovostjo trdili, da s prstni odtisi Željka Žavskeg še povedal kriminalist Kozi Glavna obravnava se bo nad vala 10. aprila. Prehitri, nepripeti in vsi ostali Na relaciji Šentrupert - Mozirje - Radmirje so 21. marca med 11. in 17. uro policisti poostreno nadzirali promet in znova ugotavljali številne kršitve ter zoper kr- šitelje ustrezno ukrepali. V akciji so sodelovali polici- sti PP Mozirje, PP Žalec in PPP Celje, ki so uporabljali 4 merilnike hitrosti, videoka- mere, s katerimi so na posa- meznih odsekih snemali krši- telje, s fotografskimi aparati; pa so ovekovečali kršitve na 5 tistih cestnih odsekih, ki sij najbolj nevarni, na primer na ovinkih. Kljub temu, da je bila akcija predhodno najavljena v sreds- tvih javnega obveščanja, so ugotovili kar 114 kršitev cest- noprometnih predpisov, od te- ga 76 prehitrih voženj. Kar 61 prekoračitev hitrosti se je do- gajalo v naseljih,- 15 pa zunaj njih. Varnostnega pasu ni upo- rabljalo 20 voznikov, največ na območju mozirske uprav- ne enote, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki niso prižgali zasen- čenih luči. M.a. Uglajeni goljuf Celjana B. Š. (40) so celjski kriminalisti te dni ovadili za kaznivo dejanje goljufije in kaznivo dejanje ponarejanja listin. Osumljeni B.Š. je po ugoto- vitvah kriminalistov prikrival dejansko stanje glede plačilne sposobnosti svojega podjetja, lagal je, ko je obljubljal, da bo naročeno blago takoj plačal in ko je z uglajenim nastopom spravil v zmoto samostojnega podjetnika K.Š. iz Velenja. Ta mu je od začetka leta 1997 do sredine leta 1998 osemkrat dobavil blago v skupni vred- nosti dobrih 20 milijonov to- larjev. B. Š. je bil v svojih nastc tako prepričljiv, da je ome nega oškodovanca, kljub mu da mu prevzetega blaj plačeval, vsakič spravjjž zmoto in ga prepričal s t( ko mu je izročil ponarej položnico o nakazilu dena Tega denarja, seveda, ni ni videl. Če bo osumljencu sod dokazalo krivdo, mu za ka vo dejanje goljufije (z ve premoženjsko škodo) g kazen od enega do osmih zapora, za kaznivo dejanje narejanja listin pa je zagn na kazen do dveh let zapoi Je noplahtol tudi vos? Salomonov oglasnik je lahko tudi odličen poligon za goljufe vseh vrst, seveda ob pogoju, da so tisti, ki se na oglase odzivajo, veliki naiv- ci. Naivna je bila tudi Ljubljan- čanka Marica M., ki se je na Salomonov oglas javila »po- slovnežu«, ki ji je bil priprav- ljen urediti kredit pod zelo ugodnimi pogoji (vse, kar je zelo ugodno, je zelo dvomlji- vo), se iz Ljubljane pripeljala v Celje in se z poslovnežem se-] stala. Kot polog za ureditev] kredita je neznancu (sploh ni preverjala, s kom ima opravka) izročila 280 tisoč tolarjev id to vsoto prejela potrdilo. kc moškega le pobarala, najjil kaže svoje dokumente, jelf urno pobegnil, seveda z U činim denarjem vred. Goljui je oškodovanka prijavila, p' cisti pa so se hitro srečal' osumljencem, 27-letnim cel nom Gvozdenom K., ki je"! tovil, da ga policisti iščejo,!^ se je sam javil na Polic'!' postaji Celje, kjer je izročil* prigoljufani denar. Kerpoli*^'; domnevajo, da je Gvozden"! oškodovancev več, poz'^'" vse, ki so mu nasedli, javijo na PP Celje. ^' zaradi odpiranja enote v Ljubljani vabi k sodelovanju: 1. vodjo enote Ljubljana 2. referenta prodaje od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: najmanj V. stopnja izobrazbe, samoiniciativnost, komunikativnost in dinamičnost, organizacijske sposobnosti, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trgovinski dejavno- sti pri enakih ali podobnih delih (prednost so izkušnje pri prodaji enakih ali podobnih prodajnih artiklov). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas predvidoma čez 3 mesece od dneva objave. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: ALPEKS^ trgovsko podjetje d.o.o., Celje, Mariborska c. 1/c. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh po odločitvi. 23 : NOČNE ' CVETKE^ pred Mustang barom se je, ' ^arca okrog enih ponoči, ^j)o od udarcev. Nočni pre- so uprizorih Ladislav K., |[^e Alojz V, Zvonimir O. fja Ronkovi je bil 21. marca noldne živahen Marjan H., ?e razgrajal po hiši, vpil in jnerjal sosede. I Renata in Slavka si nista v sosedskih odnosih. 22. : jfca dopoldne sta se srečali, l^jgda je dala besedo, nakar : jSiavka hudo nazmerjala so- .^0 Slavko. Podobno se je : jogajalo 24. marca na Škapi- 0^ ko je Angela vpila na jsedo Zlatko. Bogsigavedi, " ;jj imajo te sosede med sabo. i) v lokalu Ču Ču na Levstiko- ijsta se 22. marca dopoldne javsala Jože Z. in Marjan K. jI na Kraigherjevi 9 so se 22. ; jarca zvečer sovražno opazo- i jii, v nadaljevanju pa hudo ■ ilegali in vpili drug na dru- fga, Nedelj ko R. ter Miroslav \ [in Olga K. Vzrok prepira je J il banalen: parkirni prostor red blokom. I Na Iršičevi sta se 24. marca [lefer zrukala izvenzakonska , partnerja Angela in Tone, s ! tempa kalila javni red in mir. ♦ Igor K. je prepričan, da so ilolute najbolj učinkovito ;7/^/no sredstvo. V takšnem \^ fffpričanju je v petek ponoči ] spel svojo hčerko, ki ga je '. otem prijavila. • Kot je to že tradicija, so se odi to soboto ponoči pred ■ liskačem Casablanca tepli. Za 'tetni pretep so zaslužni ' tole K., Matej U., Mirsad S. in •Nedelja ob petih zjutraj 'fed lokalom Evergreen. Gaš- pfrg. je prisohl klofuto Vinku '. ki si ni dal dopovedati, da «lokal že zaprt in je še kar 'ežil in težil... M.A. Udar strele Med ponedeljkovim po- poldanskim neurjem s so- •Ifo in strelami je okoli 17. "fe na območju Zadobro- pri Celju udarilo v le- sen drog električne nape- ljave. Udar strele je drog prepo- nastale pa so večje i poškodbe na električni na- * Prijavi v treh bližnjih sta- Jovanjskih hišah. Poškod- ^6 so na električnih vodni- in vtičnicah, v stano- ^^iijski hiši Matilde T. pa je •^■^'šlo tudi do požara na P^fi za centralno gretje. Po- '^^ so hitro pogasili poklic- ih §asilci iz Celja in gasilci ^ Škofje vasi. Skupna jj^otna škoda znaša okoli ^0 tisoč tolarjev. M.A. MINI KRIMIČI Odpeljal prikolico s fOVOrUin Delavci kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja so IZ aprila pustih na parkirišču sadovnjaka v Unišah neregistrirano traktor- sko prikolico s petdesetimi be- tonskimi stebri. Ko so se 20. marca vrnili na delo, so ugotovi- U, da je nekdo prikolico odpe- ljal, s stebri vred. Omenjeno podjetje je oškodovano za okoh 200 tisoč tolarjev. Izginil gradbeni sfraj Ob lokalni cesti Curnovec - Trobni Dol so delavci podjetja AGM Nemec iz Laškega oprav- ljali dela na trasi vodovoda, ko so 16. marca zjuttaj prišli na delovišče, pa so ugotovili, da stroja ni več. Lastnik stroja Pri- mož N. je oškodovan za približ- no 150 tisoč tolarjev. Kradel V pisarni v času od 16. do 22. marca je nekdo kradel v pisarni na od- delku sadja in zelenjave v pri- dobitvenem centru Era d.d. v Velenju. Odnesel in preštel je 111 tisoč tolarjev nakradenega denarja. Všecmu je mofiv v torek, 21. marca dopoldne, je neznani storilec vstopil v od- klenjeno stanovanje na Tkalski uhci v Celju. Od vsega mu je bila najbolj všeč manjša umet- niška slika z vinskim motivom, ki jo je ukradel, s tem pa lastni- ka oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Zažgalhijedeske v torek, 21. marca zvečer, si je nekdo zaželel ognja - ali pa nemara maščevanja. Pri stari žagi v Kozjem je storilec zažgal približno 5 kubikov smrekovih desk, lastnika Miroslava G. pa oškodoval za približno 120 ti- soč tolarjev. Olcradeni dijaki V sredo, 22. marca dopoldne, so dijaki Vrtnarske šole iz Celja gostovaU v telovadnici OŠ Glazi- ja, kjer so imeU uro športne vzgoje. Med tem časom je v odklenjeno garderobo vstopil tat, ki je ukradel nekaj denarja, dva mobilna telefona in ročno uro. Pet bodočih vrtnarjev je oškodovanih za več kot 130 ti- soč tolarjev. v luji spalnici V sredo, 22. marca, je nezna- ni storilec vlomil v stanovanj- sko hišo na Dobravi na Konjiš- kem, last Vlaste V. Ustavil se je v spalnici, ki je bila zanj najbolj zanimiva. Odnesel je televizij- ski sprejemnik Samsung, video rekorder Philips in mobihii tele- fon Ericsson. Lastnica je oško- dovana za okoh 70 tisoč tolar- jev. Uliradeniitemlii V četrtek, 23. marca nekaj pred peto, je z dvorišča stano- vanjske hiše v Letušu izginilo kombinirano vozilo Mercedes Vito, last podjetja Touring Ma- rolt. Ukradeno vozilo je zelene barve, z registrsko oznako CE 73^0K. Zasflovoljub v noči na petek je Peter M. na Ljubnem ob Savinji kradel za- stave. S kovinskega droga pri bencinskem servisu je ukradel Petrolovo zastavo, pred trgovi- no Center je ukradel Centrovo zastavo, z občinske zgradbe pa še občinsko fano. Vse ukradene zastave so mu policisti zasegli in jih vrnih lastnikom. Peter bo moral svojo neobičajno zbira- teljsko strast pojasniti na sodiš- ču. Tat na gradbišču v času od 10. do 23. marca je neznani storilec kradel na grad- bišču avtoceste v Ločici pri Vranskem, od koder je odpeljal 3 verižne dvižne naprave nosil- nosti 2 tisoč kilogramov. Podjet- je Gradiš Nizke gradnje je oško- dovano za okoh 210 tisoč tolar- jev. S kamnom nad vrata v noči na 23. marec je nekdo s kamnom razbil steklo na vhodnih vratih v Erin diskont v Bukovžlaku, nato pa razbil še senzorska vrata, a v notranjost trgovine le ni mogel priti. Z vlamljanjem je lastniku povzro- čil za okoli 30 tisoč tolarjev škode. Sfroji iz Stare kleli v noči na 23. marec je nezna- ni storilec vlomil v klet starejše stanovanjske hiše v Parižljah, last Darka S. Iz kleti je ukradel motorno žago Stihi, električni vrtalni stroj in pretočno črpal- ko. Lastnik je oškodovan za okoh 80 tisoč tolarjev. Je bil na delu piraman? Nenavadno in nevarno zaba- vo si je v noči na 25. marec privoščil nekdo, ki je v ožjem središču Celja kar trikrat pod- taknil manjši požar. Na Prešer- novi ulici je zažgal platneni nadstrešek nad vhodom proda- jalne Astra, ki je oškodovana za okoh 100 tisoč tolarjev. Na isti ulici je zažgal platneni nadstre- šek nad vhodnimi vrati proda- jalne Ona-On, s tem pa to trgo- vino oškodoval za okoH 100 tisoč tolarjev, tretji požar pa je podtaknil na vrtu bistroja Gal- lus na Ljubljanski cesti, ko je zažgal platneni senčnik, vnele pa so se tudi bližnje mize in stoh. Lastnica Helena E. iz Celja je oškodovana za okoli 100 tisoč tolarjev. V živila po cigarete ingrencico v noči na 25. marec je nezna- ni storilec vlomil v trgovino Ži- vila na Starem trgu v Slovenskih Konjicah. Iz skladišča je ukra- del 100 zavojev cigaret različnih znamk in karton žgane prijače Jaegermeister. Lastnik trgovine Drago R. je oškodovan za prib- ližno 300 tisoč tolarjev. Porisani avtobus v noči s 25. na 26. marec je nekdo spremenil bočno stran avtobusa Man, parkiranega na Mestnem trgu v Žalcu. S tem ko ga je po levem boku posprejal s črno barvo, je podjetju Avrigo in Nove Gorice povzročil za okoh 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Pogrešani GoK v noči na 26. marec je nezna- ni storilec ukradel osebno vozi- lo VW Golf, parkirano na Cesti Miloša Zidanška v Šentjurju. Pogrešano vozilo je tenmomo- dre barve, z registrsko oznako CE 65-49S. Lastnica Štefka M. je oškodovana za okoh 450 tisoč tolarjev. Tatvina športae torbe v nedeljo, 26. marca med 20. in 20.30 uro, je nekdo ukradel športno torbo, v kateri so bili trije loparji za tenis, moška tre- nirka in druga športna oprema. Lastnik Stanislav P, ki je oško- dovan za okoli 120 tisoč tolar- jev, je torbo odložil in zapustil v predprostoru točilnice v šport- nem parku v Žalcu. Roparska tatvina Minulo nedeljo ob 5.45 uri je 24- letni Velenjčan Jernej K. vstopil v prodajalno Era Prehra- na na Stanetovi ulici v Velenju in s police pri blagajni vzel za- vojček cigaret ter zbežal proti izhodu. Blagajničarka ga je pri- jela za rokav, Jernej pa jo je sunkovito odrinil, da sta oba padla po deh. Na tleh ležečo blagajničarko je storilec prijel za vrat in ji zagrozil, da jo bo pretepel, če ga bo prijavila, po- tem pa je pobegnil iz prodajal- ne. Policisti so ga urno izsledili in ga kasneje ovadili tožilstvu. Dvoje sani v nedeljo, 26. marca zvečer, je nekdo kradel na Rogli, kjer je Goran F. »parkiral« dvoje mo- tornih sani znamke Bombar- dier. Sani so rumene barve, vredne pa so okoli 2 miUjona tolarjev. Izpraznili prodajalno v času od 25. do 27 marca zjutraj je bilo vlomljeno v trgo- vino s tekstilom Škorpijon v Žalcu, last Dane Š. Vlomilci so prodajalno izpraznih; ukradli so za več kot 5 milijonov tolar- jev ženskih oblačil (bluz, hlač. kril, oblek, kostimov, plaščev, telovnikov, suknjičev, pulover- jev, rut itd.) Gre za oblačila, izdelana v MIK Prebold, poleg oblačil pa lastnica pogreša tudi manjšo vsoto menjalnega de- narja. M.A. PROMETNE NEZGODE Kotalkar se je zaletel v avto Na Ulici heroja Staneta v Žalcu se je v petek, 24. mar- ca popoldne, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo ranjen pešec, gmotna škoda na avtomobilu pa znaša oko- li 60 tisoč tolarjev. Nihad N. (39) iz Prebolda je vozil osebni avtomobil po Uli- ci heroja Staneta proti križišču z regionalno cesto. Ko je zape- ljal na prehod za pešce, je z njegove leve strani prečkal ce- sto 13-letni Luka B. iz Žalca, ki je bil na kotalkah. Ker se ni mogel pravočasno ustaviti, je trčil v sprednji levi del avto- mobila in padel po vozišču ter utrpel hudo telesno poškod- bo. PovzraStolj pobegnil Na zaznamovanem preho- du za pešce v križišču Hme- ljarske ceste in Graščinske ceste v Preboldu se je v sobo- to, 25. marca popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, povzročitelj pa se po trčenju ni ustavil. Veronika V. (71) iz Prebolda je prečkala Hmeljarsko cesto po zaznamovanem prehodu za pešce, takrat pa je z njene leve strani pripeljal neznani voznik kolesa z motorjem in trčil vanjo, da je padla po vo- zišču in se hudo telesno poš- kodovala. Voznik kolesa z mo- torjem, oblečen v rdečo bun- do in pokrit z belo čelado, je po nesreči peljal dalje v smeri Dolenje vasi. Kdor bi v zvezi s to nesrečo lahko postregel s koristno in- formacijo, naj pokliče na tele- fonsko številko 113. Vozila ni obvladal Na avtomobilski cesti zu- naj naselja Lopata v Celju se je v sredo, 22. marca ob 1.55 uri, pripetila nezgoda, v ka- teri so bile tri osebe hudo telesno poškodovane. Gmot- na škoda na vozilu znaša okoli poldrugi milijon tolar- jev. Bernard P. (27) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Arje vasi proti Celju. Ko je v Lopati prehitel tovorno vozilo, je izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je s ceste, potem pa je trčil v zemeljski nasip. Vozi- lo se je nekajkrat prekotalilo in obstalo na strehi na odstav- nem pasu. Hude telesne poš- kodbe so utrpeli voznik in oba sopotnika, 28-letni Peter S. iz Celja in 36-letna Kristina P. iz Socke. Hudo ranjena sopotaica v križišču Koroške ceste in Ceste heroja Gašperja v Šoštanju se je v nedeljo, 26. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, na vozilih pa je ško- de za okoli 750 tisoč tolar- jev. Ivana T. (49) iz Maribora je vozila osebni avtomobil po Cesti heroja Gašperja proti Ko- roški cesti. Na prednostno ce- sto je zapeljala v trenutku, ko je iz smeri Raven pri Šoštanju pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 28-letni Milaii š. iz Šoštanja. V trčenju, ki je sledi- lo, je sopotnica v vozilu Ivana T., 79-letna Štefka T. iz Mari- bora, utrpela hude telesne poškodbe, voznik Milan Š. pa je bil lažje ranjen. M.A. Radarske kontrole bodo... • v petek, 31. marca dopoldne, na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja, • v soboto, 1. aprila dopoldne, na območju Laškega, po- poldne pa na območju Velenja, • v nedeljo, 2. aprila dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca, • v ponedeljek, 3. aprila dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slati- ne, • v torek, 4. aprila dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Celja, • v sredo, 5. aprila dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in • v četrtek, 6. aprila dopoldne, na območju Celja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Naskok celjske estrade »To ni tisto, kar smo priča- kovali,« je vzkliknila znana slovenska direktorica • z Obale, nekateri pravijo, da je bila to Barbara Verdnik, zato se je pred vstopom v železniški muzej na Parmo- vi ulici v Ljubljani, kjer je bil sprejem po podelitvi Vik- torjev, raje odkrižala večer- ne obleke, saj bi v njej iz- padla skoraj smešno. Pa ne, da ne bi imela elegantne obleke, le druge so bile v tako nedomiselnih, slabih, nikakršnih. Letos je bila garderoba udeleženk naj- bolj prestižnega medijske- ga dogodka, na katerem so Celjani, po dolgem času, slavili tako, kot se za nekoč domiselno mesto spodobi, slaba. Škoda. Bilo je pred dnevi, ko je v Cekinovem gradu L'Oreal Pa- riz predstavil nov parfum Ri- verie, na takšno prireditev je moral priti sam slovenski drogerijski car, Uroš Godec iz Celja, tokrat brez spremstva soproge. Potem je nekaj dni pozneje v Moderni galeriji predstavil novo kolekcijo za nego las Amway Slovenija in njegov direktor Emest Ribič in eden od najbolj znanih sve- tovnih frizerjev Škot John Gillespie sta kar žarela, koli- ko žensk se je zanimalo ne samo za nego, še bolj za fri- zure, ki naj bi jih nosile konec tedna v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, na Vik- torjih '99. Pa skoraj nič od tega. Tudi pogled na veliko praznih sedežev ni obetal nič dobrega, saj je lanska priredi- tev pokala po šivih in marsi- kateri znani novinar ali gos- podarstvenik je moral poča- kati na hodniku Cankarjeve- ga doma, namesto v dvorani. Od noblese se je kar svetilo. Pa letos? Nič od tega. Miša Molk, večna dobitnica na- grad, je bila oblečena v neko čudno obleko, prepasano z rdečim šalom, da je izgledala, kot da bi prišla z neke belo- kranjske folklorne prireditve. Barbara Dmač, skoraj vedno okusno oblečena nekdanja plesalka, je bila tokrat v oble- ki, za katero nisi vedel, komu je namenjena. Tudi simpatič- na Katja Skoberne, ki je naj- bolj odkrito kazala ljubke pr- si, ni mogla popraviti slabega vtisa in ne v srbske narodne pisane barve odeta Petra Kerčmar, ki ji je ozka obleka še bolj poudarjala razkošne obline. Igor Savič, odgovorni revije Stop, ki je vse to skuhal, bi si kljub govoricam, da Sto- po ne gre dobro in da mu pada naklada, lahko privoščil novo, nekoliko smelejšo ve- černo obleko, tako pa so bile njegove barve v sorazmerju z njegovim smislom za humor. Še njegova fanta, večni orga- nizator Jaka Rozman in film- ski poznavalec Miha Brun, sta bila dosti bolj elegantna kot vrhovni šef. Pravzaprav prave večerne obleke ni bilo in zato ni čudno, da se je pozneje v muzeju vse skupaj razvilo v pravo slovensko ve- sehco, na kateri je z drznim plesom navdušil sam Boris Cavazza. Očitno se pozna, da je ljubljanska Delikatesa zapr- la svojo dežurno trgovino na Kongresnem trgu, ki je bila točno pod oknom velikega slovenskega igralca in zaradi pijanskega hrupa dolgo v noč ni mogel spati, zdaj pa lahko in spet se prebuja spočit. Zato ima silno energijo, ki je za- senčila celo zibanje gospoda Mercatorjevega Zorana Jan- koviča, ki je plesal okoli so- proge Mie. Morda tudi zato, ker mu je venezuelska lepoti- ca in mehiška igralka televi- zijskih limonad Gabriele Spa- nic dejala, da je najlepši moš- ki na svetu. Shšali smo govorice, da je pogodba med PopTV in Sto- pom pri kraju in da se še ne ve, kdo bo prenašal naslednje Viktorje. Kdorkoh pa jih bo, bo moral poskrbeti za gla- mur, brez katerega pravega showa enostavno ni. m NINA KAVRAN-ADLEŠIČ SMS SPOROČILA v modi je pošiljanje sms sporočil, zlasti med mladimi, ki kar tekmujejo, kdo bo pri tem bolj nenavaden in domiseln. če imate »na zalogi« kakšno zanimivo, duhovito ali »odštekano« sporočilo, nam ga pošljite. vsak teden bomo objavili tista vaša sporočila, ki se nam bodo zdela najboljša. sprejemamo jih na številki 031 569 581. TRAČNICE Goli in bosi, potem ko so jim davkarji izračunali dohodnino... Foto: SHERPA VITEZI BELEGA MESTA NASI KRAJI IN UUDJE 25 Sporne smeti v šmiklavških hribih Odvoz odpadkov v občini Tabor povzroča nezadovoljstvo - Kdo bo plačal položnice? odpadki so naš vsakdanjik, i ^0 katerega ne moremo. In zaradi nesrečnih smeti ičin^ Tabor že kar nekaj let med krajani v naseljih Mi- lž, loke in Črni Vrh. „[jstrezen odlok je bil sprejet [jjvši, skupni žalski občini, JbJinski svet v Taboru pa je na jgnstitutivni seji sprejel sklep, . javeljajo vsi odloki bivše obči- j. s tem pa tudi odlok o 3\tianju s komunalnimi od- , ^did,« je razložila županja ob- jne Tabor Vida Slakan. »Po '^^ odloku je bil v odvoz vklju- čen tudi hriboviti del in sicer je zvajalec, celjsko javno podjetje Ijvne naprave, določil skupna jojna mesta, v odlok pa so ildjučena vsa gospodinjstva, meli so možnost najema poso- le, za kar je bilo treba plačevati lajemnino; možnost pa je bila " odi, da si krajani sami kupijo losodo.« V občini Tabor v dohnskem lelu odpadke odvažajo enkrat a teden, za kar individualno pspodinjstvo plačuje približno : 2,100 tolarjev mesečno, za hri- toviti del pa je bilo malce dru- gafe urejeno. »Upoštevali smo, dana kmetijah nastaja manj »ospodinjskih odpadkov, zato smse odločili za odvoz na 14 (M, za kar so v gospodinjstvih odšteli približno po tisoč tolar- jev na mesec, v kar je bila vklju- faa tudi najemnina posode,« ie razložila Slakanova. Stojna mesta so bila določena v dolini, navadno tam, kamor so ljudje prihajali po pošto. Slakanova je še opozorila na tlobro sodelovanje s celjskimi favnimi napravami, saj so se te težav dogovorih, da za gos- podinjstvo z enim članom velja polovična cena, v gospodinjs- tvih z dvema članoma pa priz- •lavajo četrtino olajšave. Drugorazredni občani? Ljudje v šmiklavških hribih, ^^j nekateri, pa se s tovrstno ffžitvijo odvoza odpadkov ne J^njajo. Že pred časom so ne- voziti smeti v dolino, hkrati pa tudi nehah plačevati polož- nice. Nekateri, predvsem starej- ši, ki živijo v teh hribih, nimajo prevoza, drugi pa razmišljajo podobno kot Silvo Centrih iz Lok: »Avtomobila nismo kupih zato, da bi v njem prevažali smeti; niti nismo drugorazredni občani, pa čeprav živimo v hri- bih. Zato ne bomo z lastnim prevozom prevažali smeti v do- lino.« »Že od leta 1998, ko smo na zboru podpisali peticijo in skle- nili, da ne bomo plačevali odvo- za odpadkov, opozarjamo, da je za ljudi v teh hribih treba najti drugačno rešitev,« dodaja Cen- trih, ki predlaga odvoz odpad- kov z vsake posamezne krneti- je, kjer se to pač da, s posebnim kombi vozilom. Doslej je na- mreč to opravljal kombi do na- selja Črni Vrh, poslej pa naj bi se to izvajalo v vseh hribovskih naseljih. Po tem predlogu bi smeti odvažali enkrat mesečno, krajani pa bi plačevali enako, kot če bi smeti odvažali dvakrat mesečno. »Z občino Tabor oziroma županjo Vido Slakan smo se dogovorili, da bodo v občini pripravili spisek, kateri objek- ti so se dolžni vključiti v od- voz. Po pregledu terena se bo- mo skupaj dogovorili, na kak- šen način bomo odvažali od- padke, dogovor pa bodo potr- dih tudi člani občinskega sve- ta. Menim, da si nekateri ob- čani malce po svoje predstav- ljajo odvoz, saj določena pra- vila veljajo tudi pri oblikova- nju cen,« je povedal direktor podjetja Javne naprave Ivo Če- nč^_ »S tem predlogom želimo >ko- munalo< približati ljudem, hkra- ti pa poskrbeti za bolj raciona- len in cenejši odvoz odpadkov, za kar pa se bo treba dogovoriti v občini,« pravi Centrih in kaže zadnji dopis, ki so ga na tabor- sko občino naslovili v začetku marca in v katerem zahtevajo, naj se čimprej dopolni odlok o ravnanju s komunalnimi od- padki ter začnejo z odvozom. V nasprotnem, so zapisali v pi- smu, se bodo krajani obrniU na različne državne institucije. _bbČeprav je treba samo malo dobre volje, pa se bo problem razrešil,« pravi Centrih. »Če enkrat v 14 dneh ne mo- rejo v dolino pripeljati tiste prazne plastike, kako pa potem v hribe zvozijo polne pločevin- ke?« se sprašuje taborska župa- nja, ki je hkrati opozorila še na kar velik problem črnih odlaga- lišč v šmiklavških hribih, ki so še posebej vidna sedaj, ko je skopnel sneg. Na dan zemlje sicer večja skupma predstavni- kov društev poskrbi za očišče- valno akcijo, z odlagališč pa med odpadlimi karoserijami in štedilniki vlečejo tudi plastifici- rano embalažo... Taborska županja se zaveda, da morajo nekateri krajani te odpadke nositi zelo daleč. »- Celjske Javne naprave sem za- prosila, naj pripravijo nov pro- gram za odvoz smeti v teh nase- ljih. Proti kombiju in tudi proti enkrat mesečnemu dovozu smeti obstajajo določeni pomi- sleki,« je povedala Slakanova in dodala, da v občinskem svetu o problematiki zaenkrat ne bodo razpravljali. Sporna plačila za nazaj Za odvoz odpadkov se bo (verjetno) v prihodnje že našla rešitev, drugo vprašanje pa je, kaj bo s položnicami, ki jih je prejelo približno 50 gospodinj- stev v začetku leta. Na teh po- ložnicah so sešteta zamudna plačila za nazaj, obresti in sod- ni stroški, pošiljalo pa jih je Okrajno sodišče v Žalcu. »V občini Tabor živi vsega skupaj 1.500 ljudi in županja bi mora- la poznati vsakega posebej,« pravi Centrih in pripoveduje o Vidi in Ani Doler, ki imata zelo malo stikov z ljudmi, vsaka pol kmetije in socialno podporo; hišo, do katere ni ceste in ki razpada, sedaj pa bi morali plačati kar precejšen znesek zaostalih terjatev... V hribih je tudi nekaj takšnih, ki z občino, razen da je treba plačevati od- voz odpadkov, nimajo nič skupnega - v drugih stvareh so vezani na zasavsko stran. »Od- lok ni življenjski, narejen je preveč na pamet. Županja bi morala ljudem bolj pomagati, saj so že vsi mladi šli iz teh hribov, ostali so ostareh in brez pomoči...« Glede tega plačila županja Slakanova pritrjuje, da prihaja na občino mnogo takšnih, ki prosijo, da »jim za nazaj ne bi bilo treba plačat«. »Kaj naj po- tem storim s tistimi, ki so svojo obveznost redno izpolnjevali? Večkrat pravim, naj vsi, ki ne morejo plačati, gredo k tistim, ki so jih nagovorili, naj ne pla- čujejo sproti,« je odločna Slaka- nova, ki dodaja, da je med obi- ski kmetij v okviru priprav na program CRPOV ugotovila, da marsikje pri posameznih druži- nah ni tako hudo, kot tarnajo. »Te ljudi v hribih je treba podpi- rati, vendar morajo tudi oni po- ravnati svoj prispevek državi in družbi.« Kdo ima v tem taborskem loncu prav, najbrž niti vpleteni ne vedo - vsakemu po svoje lahko pritrdimo in mu damo njegov prav. V dobro vseh pa bo treba problem nekako rešiti, se pametno dogovoriti in mirno zaživeti v občini, ki je premajh- na, da bi bila dolga leta razde- ljena na pol. URŠKA SELIŠNIK Priprave na Pivo in cvetje so se pričele Pred dnevi se je na prvi seji že sestala komisija za program 36. turistične prireditve Pivo in cvetje v Laškem, ki bo letos od 12. do 16. julija. Pri Turističnem društvu Laško, ki je organizator prireditve so se potrudili in pripravili izjemno kvali- teten predlog programa, med katerim bo prav goto- vo še posebej zanimiv Av- senikov večer, več poudar- ka pa so dali tudi progra- mu za najmlajše obisko- valce. Dogovarjajo pa se še za nekaj dopolnitev pro- grama. V naslednjih dneh se bo na prvi seji sestal tudi organizacijski odbor in vseh ostalih sedem ko- misij, ki delujejo v okviru odbora zaradi priprav na uspešno izvedbo celotne prireditve. VLADO MAROT Pri ustvarjanju lesorezov z Goranom Horvatom. Da je življenje v domu bogatejše Dom Nine Pokorn Grmovje v bližnjih dneh praznuje 20-letnico, zato se že vrstijo različne prireditve, ki življenje v domu lepšajo in bogatijo. V dneh od 13. do 17. marca so pripravili projekt likovne impresije, ki ga je vodila delovna terapevtka doma Jožica Lukše v sodelovanju z zunanjimi mentorji. Likovni ustvarjalci Goran Horvat, Nuša Božiček, Mojca Grobelnik, Ivanka Uršič in Marija Vasle, ki so bili mentorji za različne likovne tehnike, so vodili učence in učenke OŠ Petrovče in II. OŠ Žalec ter stanovalce doma do ustvarjalnih razsežnosti hkovne umetnosti. V soboto, 1. aprila ob 13. uri, bo v domu okrogla miza na temo Pomen stikov stanovalci - svojci, nato pa bo družabno srečanje z družinskimi člani. Osrednja prireditev ob obletnici bo 5. aprila. T. TAVČAR 26 NAŠI KRAJI IN UUDJE Povsod je lepo, doma je najlepše v naslovu zapisan sloven- ski ljudski rek si je Stano- vanjska zadruga Atrij iz Ce- lja izbrala za svojo zadnjo poslovno potezo, ko je kot prva v Sloveniji izdala Vodič za stanovalce. Vodič so že brezplačno razdelili, tako je z njegovo bogato vsebino seznanjen širok krog stano- valcev in drugih zainteresi- ranih. Mimogrede: Atrij upravlja na Celjskem s 5.500 stanovanji in se v Sloveniji med stanovanjskimi uprav- ljavci uvršča na visoko četr- to mesto. Upravljanje s stanovanj- skim fondom pa je le prvi med večimi poslovnimi pro- grami. Atrij se ukvarja še z zadružno stanovanjsko gradnjo in neprofitnimi sta- novanji ter s posredovanjem nepremičnin, pretežno s sta- novanji in stanovanjskimi hi- šami. Direktor Atrija Peter Pu- han, univ.dipl.oec, je tudi kot urednik Vodiča za stanovalce nanj še posebno ponosen, saj je vodič izjemno praktičen priročnik s pojasnili in navo- dili za najemnike in etažne lastnike stanovanj. Prav zdaj se v Atriju uk- varjajo s prenovo stare vi- tanjske osnovne šole v sta- novanja, za katera bo apri- la izšel razpis za stanoval- ce, v nova oziroma preure- jena stanovanja pa se bo v Vitanju že mogoče vseliti junija. Na Ostrožnem v Ce- lju gradi Atrij 10 enodru- žinskih stanovanjskih hiš in to do tretje gradbene fa- ze. Priročnik daje odgovore na mnoga vprašanja v zvezi z upravljanjem, vzdrževa- njem in uporabo stanovanj. Na enem mestu je v brošuri mogoče najti zaokrožene odgovore o obratovanju sta- novanj, o etažnih lastnikih in njihovi organiziranosti pri skrbi za skupne dele in na- prave, o vlogi upravnika, varnosti v stanovanjih, sta- novanjskih najemnih raz- merjih, zemljiškoknjižnih vpisih, prodaji, davkih in drugih storitvah v zvezi s stanovanji. EP Lani stanovalcem izročenemu in v okolje izjemno uspešno vključenemu objektu v Gornjem Gradu se bo kmalu pridružil enak dvojček. Da leni na domačem dvonscu čeprav vedno več krajanov ve, kam spadajo raznovrstni odpadki in jih tja tudi odlaga- jo, pa je še vedno veliko tudi takšnih, ki odpadke najraje odložijo v bližnji grm. To so ugotavljali tudi krajani Podvrha v občini Braslovče, ki so minule dni čistili okolico od Žovneka do Podvrha in ob Žovneškem jezeru. Nabrali so ogromno raznovrstnih odpad- kov in čeprav vajeni vsega, so bih nekajkrat še posebno zgroženi, saj so bili med od- ] padki deli živalskih skeletov in i kož, kar prav gotovo povzro-' ča velik smrad in je vir okužb. Obenem so v akciji odstranili tudi grmovje ob cesti, ki vodi proti Podvrhu. T. TAVČAR i Vedra, polna žab Na nekaterih cestah v Koz- janskem parku se je med le- tošnjo selitvijo v mrestišča pojavila množica žab. Največ jih je bilo na cesti med Pod- sredo in Bistrico ob Sotli, kjer so zaposleni v parku mnogim rešili življenje. Vehko žab, ki so v Sloveniji zaščitene živaU, je v prvih dneh selitve končalo pod avtomobil- skimi kolesi. Tako so na manj kot polkilometrski razdalji pri Trebčah opažih več kot 1500 povoženih živali, naveličanih prezimovališč. V Kozjanskem parku so hitro ukrepali ter jih začeli reševati. , Na obeh straneh ceste so \ postavili približno kilometer j dolgo pregrado iz polivinila, ži- j vali pa nato v vechih prenašali ^ na drugo stran ceste ter jih izpustili v mlako ali na travnik. , Največ so jih rešili v dneh to- plejšega vremena, saj se jih ta- krat pojavi največ. Sicer pa v parku računajo, da žabje seh- tve še ni konec ter da jim bodo morali priskočiti na pomoč še v prihodnjih tednih. Pri vsem skupaj išče Kozjan- ski park trajnejšo rešitev, s ka- tero želijo postati zgled c^ugim "1 v Sloveniji. To želijo ures^ pomočjo lokalne oblasti, J cije za ceste in centra zaV grafijo favne in flore. Ugoj^ jo, da imajo v direkciji za,, vse več posluha, o čemer« novembrski posvet v l^J na temo dvoživk na cestaJi Kozjanskem želijo s po,^ popisovalcev opredeliti , cestne odseke, kjer je ^^ leto povoženih največ nih živah. Mlade zanima kmetijstvo V šentjurski kmetijski in gospodinjski šoli bo v sobc^ aprila, regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Ekipe se bodo pomerile v poznavanju pozabljenih poljj starih sort sadja, energije iz lesene biomase, davka na dod, vrednost v kmetijstvu, ohranjanja slovenskih avtohtonih mačih živali ter v poznavanju misli o slovenskem človeki kmetijsko gozdarske zbornice. Tekmovanje prirejajo šentjurska enota za kmetijsko svi vanje pri Zavodu za živinorejo in veterinarstvo Celje, kmi ska in gospodinjska šola ter šentjursko društvo podežel mladine. NASI KRAJI IN UUDJE 27 Dogodek za več kot800 maturantov v Velenju ' y velenjski Rdeči dvorani se vrstijo maturantski plesi. Tako so v petek, 24. marca, plesali dijaki jjo^ne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje, dan zatem pa dijaki iz poklicne in J ji(trotehniške ter računalniške šole. Jutri, 31. marca, bo maturantski ples dijakov iz tehniške šole si i storitvene dejavnosti, naslednji dan pa bodo plesali dijaki poklicne rudarske šole ter poklicne in 10ie strojne šole. Na štirih plesih maturantov, ki letos zaključujejo šolanje, bo plesalo približno 10 dijakov Šolskega cenh-a Velenje. LOJZE OJSTERŠEK Zbor markdcistov na Slemenu Minulo soboto so se na Sle- enu zbrali markacisti vinjskega meddruštvenega Ibora planinskih društev, lobčnem zboru so v plodni, trenutke celo ostri zpravi, pregledali opravlje- idelo v preteklem obdobju sprejeli načrt za letos. Markacisti opravljajo po- membno in odgovorno po- fskstvo, saj je od pravikio oz- ptaih in urejenih poti marsik- p odvisna vama hoja po pla-_ lusldh prostranstvih. Načehiik" območne markacijske skupine Florjan Nunčič je poudaril do- bro terensko delo markacistov, nekaj več nedorečenosti pa se pojavlja pri pisanju poročil in ažuriranju pošte znotraj samih planinskih društev. Adi Vidma- jer, podpredsednik PZS, je go- voril o pomembnem poslans- tvu markacistov v slovenskih gorah, saj se vedno več ljudi podaja v gore in planine. Vid- majer je še povedal, da bodo s prvim junijem začeU izdajati li- cence. Delež markacistov s sa- vinjskega konca je nedvomno izjemen, kar je med drugim poudaril tudi dr. Jože Rovan, načelnik komisije za pota pri PZS; Martin Aubreht, predsed- nik SMDO, pa je prisotne sezna- nil s pobudo, ki je bila preko poslanca Jakoba Presečnika sprožena v državnem zboru. Dogaja se namreč, da se Knafli- čeva markacija uporablja tudi za označevanje neplaninskih poti, zato naj bi rdeče belo mar- kacijo zakonsko zaščitih. EDI MAVRIC Srečanje kmečkih žena v Nazarjah Društvo kmečkih žena Zgornje Savinjske doline, ki že vrsto tprireja razUčna strokovna srečanja, izobraževanje, ekskur- je ter posvetovanja, je tudi letos pred materinskim dnevom fganiziralo občni zbor ter družabno srečanje. V Nazarjah se zbralo kar 170 članic, mladih in starejših kmetic ter drugih *iteljic, ki si na takšen način širijo obzorje znanja, kulture 'družabnega življenja. ^Q izjemno lepem kulturno ibavnem programu, ki ga je "pravila Osnovna šola Rečica ''Savinji, so zbranim ženam ^Pele in zaigrale še pevke Sine Pušeljc iz Zgornje Sa- ''>)ske doline, vse to pa je bilo ^dovolj za prijetno praznič- no popoldne. Vsebinski del zborovanja je pretežno zapol- nila Marija Bezovšek, pred- sednica društva, ki je poročala o delu v lanskem letu ter na- štela veliko različnih izobraže- valnih oblik, zdravstvenih in kuhnaričnih predavanj, pred- stavitev hortikulturnih opravil in drugih dejavnosti. Kmečke žene so zaskrbljene nad radi- kalnimi posegi zakonodaje ter zahtevami evropskega trga v zvezi s pridelavo mesa, me- snih ter mlekarskih izdelkov. Strah jih je, saj takšnih ukre- pov ne bo prenesla večina ma- lih in srednjih kmetij. Bernarda Brezovnik, tajnica društva, je predstavila pro- gram dela za letošnje leto, ki obeta pestro druženje. Lepo doživetje je bil tudi zaključek srečanja, ob izdatni večerji ter še zadnjim nastopom kultur- niške skupine KD Jurij iz Mo- zirja s pevsko veseloigro Kova- čev študent. JOŽEMIKLAVC Hi č/anic Društva kmetic Zgornje savinjske doline je bilo delovno. Zaskrbljene so nad '^^Inimi posegi zakonodaje in nad zahtevami evropskega trga, ki jim ne bo kos večirm malih in srednje velikih kmetij. NASVETI MERILCI ČASA Citizen Res je, da so Evro- pejci na področju razvoja urarstva prav gotovo storili največ, vendar so tudi Japonci v prejšnjem stoletju začeli resno dohite- vati zaostanek na tem področju tehni- ke. In prav Citizen je vodilno urarsko podjetje iz dežele vzhajajočega son- ca. Pot podjetja Citi- zen se je začela v tridesetih letih prejš- njega stoletja in v svoji zani- mivi zgodovini so v tej firmi udejanjili precej tehničnih do- sežkov, katerim zdaj celo Švi- carji težko sledijo. Japonska racionalizacija proizvodnje se je v sedemdese- tih letih pokazala kot eden glavnih razlogov za največjo krizo svetovnega urarstva, ka- teri se švicarska urarska proi- zvodnja šele v zadnjih nekaj letih uspešno zoperstavlja. Na- predni in cenejši postopki so povzročili poplavo cenenih ja- ponskih izdelkov (m^ed drugim tudi urarskih) po celem svetu in omogočili nakup npr. časo- merilca tudi ljudem, katerim nakup švicarske ure njihov so- cialni status ni dopuščal ah pač niso bili pripravljeni plačati za uro večje vsote. In Citizen kot največji urarski gigant v sve- tovnem merilu je k tovrstni filozofiji in uspešnem prodoru cenejših izdelkov z Vzhoda, prav gotovo prispeval velik de- lež. Letno proizvedejo v tovar- nah Citizna po celem svetu več kot 200 milijonov kosov ur, ki se prodajajo tudi pod drugimi i imeni. Tudi v Sloveniji je pri- \ šotno precej urarskih blagov-^ nih znamk, ki vstavljajo v svoje' ure mehanizme Citizen, prav tako pa so naprodaj tudi hče- rinske blagovne znamke ja- ponskega giganta Citizen. Še zdaj drži Citiznov rekord najtanjšega mehanizma, ki so ga svetu predstavili leta 1978 in meri v debelino 0,98 mm! Proi- zvajajo tudi mehanične meha- nizme nižjega cenovnega raz- reda, ki pa so se v praksi izka- zah kot precej robustni in vzdržljivi. Pod blagovno znam- j ko Citizen se tržijo tako ure klasičnih kot tiste najmoder- nejših oblik, zelo uspešni pa so tudi pri proizvodnji športnih potapljaških, trekerskih in os- talih ur. Zelo popularne so v zadnjih nekaj letih moderne analogne ure z alarmom in chronographom, katerih me- hanizmi se pojavljajo pod šte- vilčniki premnogih drugih bla- govnih znamk. Pred par leti so pri Citiznu razvili mehanizem, ki uravnava svojo točnost pre- ko antene. To samo po sebi ne bi bil tak tehničen dosežek, saj so pred njimi to tehnologijo razvili že Nemci, vendar so anteno uspeli »stlačiti« v ohišje šele pred kratkih, medtem ko so Japonci to uvedli nekaj let pred njimi. Eco-Drive je eden zadnjih dosežkov podjetja Citi- zen, ti mehanizmi delujejo na temperaturno razliko med za- pestjem lastnika ure in okoli- co. Če potegnemo črto pod zgo- raj napisanim, pridemo do za- ključka, da je proizvodnja iz Daljnega vzhoda občutno ce- nejša, s tem dostopnejša kup- cem, oblikovno so Japonci s hitrimi spremembami kos modnim trendom vendar - evropska kvaliteta obdelave materialov je še zmeraj na viš- jem nivoju (pač tudi cenov- nem), kar pa se tiče modnih trendov - v urarsko industrijo se vedno bolj priključujejo vr- hunski modni oblikovalci, ki prinašajo svež oblikovalski ve- ter v malce togo oblikovanje evropskih designerjev ohišij ur. In tekma gre naprej. DAVID LEČNIK. info@urar-lecnik.si j DOM IN VRT Presajanje rastlin Daljši dnevi, močnejše sonce in toplota prebudijo nas in rastline. Brsti se nap- nejo, po steblu se začne pre- takati sok in rastline čakajo le še na močnejše padavine, da bodo ponovno ozelenele in zacvetele v novi rastni se- zoni. V stanovanju preglej- mo lončnice in rastline v premajhnih lončkih presadi- mo, da bodo imele dovolj prostora za rast in cvetenje. Za vsako rastlino izberemo lonček pravilne velikosti, naj- bolje je, da je približno 2 cm večji kot stari. Takšen lonček korenine hitro prerastejo. Miš- ljenje, da večji kot je lonček, hitreje bo rastlina zrasla, je napačno in posledica takšne- ga ravnanja je uničena rastli- na. Pravilo o pravi velikosti lončkov lahko primerjamo z nakupom novih čevljev. Če kupimo premajhne, dobimo žulje tam, kjer nas tiščijo; če pa kupimo prevelike, imamo žulje po ceh nogi. Substrat (zemljo, kompost), ki ga uporabljamo pri presaja- nju, prilagodimo posamezni rastlini. Napis na vrečki »uni- verzalni substrat za presaja- nje, mešanje ni potrebno« je zavajajoč, saj rasdine potrebu- jejo različno sestavo in kvali- teto substrata za uspešno rast. Tako za nekatere rastline pri- mešamo v substrat kremenčev pesek ah perlit, da je substrat zračen (Dracaena, Yucca, Se- dum, Kalanhoe, kaktusi), dru- gim dodamo več šote ali stare- ga komposta, da je substrat bolj vlažen in hranljivejši (Saintpaulia, Monstera, Philo- dendron, Begonia, Antu- rium). Izredno dobro vpliva na rast rastlin, če v substrat primešamo 10-15 odstotkov zemlje od deževnikov. Prav tako lahko primešamo ob se- janju še kakšno počasi topno mineralno gnojilo npr.: Osmo- cote 6-7M ah 9-lOM. Pri presajanju odstranimo porumenele liste, odcvetele cvetove ter poškodovane kore- nine. Prav tako lahko odstra- nimo del stare zemlje, ki je na vrhu (1-2 cm, odvisno od veli- kosti lončka in rasdine). Pri sajenju pazimo, da rasthno posadimo v isto globino, kot je bila posajena v starem lončku. Pregloboko ali preplitvo saje- nje lahko zavre rast in celo uniči rastlino. Substrata prav tako ne tlačimo in tiščimo v lonček, temveč ga le rahlo po- tisnimo vanj. Vrtnarji za tak- šno sajenje pravijo, da je to betoniranje in v betonu ne ra- ste nobena rastlina. Ko konča- mo, ne pozabimo na temeljito zalivanje presajenih rastlin, da se substrat primerno stisne h korenini. Če želimo, lahko novo presa- jeno rasdino postavimo še v okrasni lonec. Izbira je res velika m vsakdo lahko najde takšnega, ki mu ustreza. Velik mora biti toliko, da lahko na dno nasuje- mo drenažo (kamenčki, glino- por), da rastlina ne stoji v vodi. Prvo gnojenje (če smo substratu primešali Osmocote ni potreb- no) presajenih rasthn opravimo šele po 3-4 tednih. V tem času rastlina naredi nove korenine in preraste notranjost lončka. Na vrtu očistimo trajnice in grede. Od mraza poškodovane , rastline obrežemo in pomladi- j mo. Staro listje in ostanke daj-1 mo na kompost. Grede s traj-1 nicami in drevnino pognojimo j z organskimi (kompost, pre- perel hlevski gnoj, organo itd.) ah mineralnimi (NPK, gardin, itd.) gnojili. Sam upo- rabljam le organska gnojila, saj s tem v tla vnašam organ- sko snov, ki nase veže vodo. Tla z dovolj organskega mate- riala so bolj zračna, rastline rastejo bolj harmonično ter poleti bolje zadržujejo vl^go. GORAZD MAUER, Vrtnarska šola Celje MOJA POKOJNINA Odgovori no vprašanja Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zava- rovanju, ki velja od 1. ja- nuarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski si- stem veliko sprememb. Če- prav se bodo določila zako- na uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s Petrom Šale- jem, vodjo oddelka za po- kojninsko in invalidsko za- varovanje pri celjski enoti ZPIZ, bomo odgovarjali na vaša vprašanja. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, z oznako Pokojni- na. Rojen sem 15. 11. 1946 in bom imel 25. 9. 2000 28 let delovne dobe. Imam tri otroke, žena ni bila nikoli zaposlena. Kdaj se bom lah- ko upokojil? Zakonodajalec je v novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju do- ločil, da se moški lahko upo- koji z minimalnimi pogoji: - pri starosti 58 let, če ima 40 let pokojninske dobe, - pri starosti 63 let, če ima 20 ali več let pokojninske dobe, - pri starosti 65 let, če ima najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ob izpolnitvi določene po- kojninske dobe mora biti iz- polnjen tudi pogoj starosti, le-ta se lahko zniža zaradi otrok. Bralec bi se po podat- kih, ki jih je napisal, predvi- doma lahko upokojil v marcu leta 2008. V izračunu je upo- števana njegova pokojninska doba, ki je višja kot 20 let, kar daje možnost upokojitve j pri 63. letu starosti. Ta sta-j rostna meja se glede na tri \ otroke lahko zniža za eno j leto, osem mesecev in osein i dni (upoštevano v letu kojitve). Ob upoštevanju]'' žanja starostne meje brgi izpolnjuje pogoj npok(?. pri starosti 61 let, 3 niesf in 22 dneh. Rojena sem 1. 4. 1952 poslena od 9. 3. 1972. p!* desetimi leti sem si dokj la pokojninsko dobo oprj Ijanja kmetijske dejavnoj dve leti, 8 mesecev in Torej bom julija 2000 im^j 33 let pokojninske dob stara pa bom 48 let. imj dva otroka. Zanima ^ kdaj se bom lahko upok la. Kot vam je verjetno znan nov zakon o pokojninske in invalidskem zavarovan (Ur. 1. RS št. 106/99) nin malo radodaren, kot so b predhodni, nasprotno, ze varčevalno je naravnan, \ pomeni, da vsebuje relativi ostre pogoje upokojevanj Do 31. 3. 1991 smo pozn; predpis, ki je omogočal, 1 so se zavarovanci lahko up kojili ne glede na starosti izkazani 35- oz. 40-letni| kojninski dobi. S 1. 4. 1991 smo do predhodni zakon današnj ga, ki pa je zahteval pol pokojninske dobe izpolnifi določene starosti za upokij tev. Pod posebnimi pogoj/ji se posamezniki lahko pt« časno upokojevali ob ni; doseženi pokojninski dol medtem ko je bil starost pogoj nespremenjen. Nov zakon o pokojn skem in invalidskem zava vanju ne pozna predčasn? upokojevanja, marveč si rostno pokojnino s poosti nimi pogoji starosti in poki ninske dobe. V prehodne obdobju zakonodajalec dol ča postopno prehajanje d tevanih pogojev, kar pos| dično povzroča vsakoletl spreminjanje tovrstnei upokojevanja. Bralka bi se lahko gledei svojo pokojninsko dol (vključno z dokupom) rel tivno kmalu upokojila, ve dar mora imeti tudi ustrezi starost. Glede na sporočei podatke bi se upokojila ptf vidoma v oktobru 2005, u; števajoč znižanje staro^ meje. Če bi bila zaposK vse do upokojitve, bi i> prineslo več kot 38 let pol^ ninske dobe, kar pa ni s\i če pomislimo, da bo poke na odmerjena za vsa ta 1^ in bo presegala 85 odstott pokojninske osnove. Za razliko od doslej vel- ne ureditve višina staro?' pokojnine po novem ni omejena z najvišjim moži odstotkom. Po prej^' predpisih je bila staros||, pokojnina omejena na 85 ^ stotkov pokojninske osn" za 40 let pokojninske ^j' za moške, oz. 35 let pf'| ninske dobe za ženske, ^\ ša pokojninska doba pr3\ ma ni vplivala na višino ■ rostne pokojnine. Po no^ je lestvica za odmero ste pokojnine odprta. ^ daljšo pokojninsko dob^ posameznik imel, v vi- odstotku mu bo odm^'^'' njegova starostna pokoja'' IŠČEMO DOM Več informacij o živalih dobite v hotelu za male živali Zonzani na tel: 063 7490600 in na spletni strani: http:// come.to/zonzani. -mesečna mešankaje iz okolice Šoštanja Tadi nemški ovčar je iz Rogaške Slatine, star je 2-3 leta. Kraškega ovčarja so našli v okolici Celja, star je eno leto. V Rogaški Slatini so našli 5-letnega križanca. VokoUd Šentjurja so našU križanca, staiesa 7 let. 29 KAJ BI DANES KUHALI? mmpirjev golaž s potniki s šunko, ^glatazzelenoin iabolki. ^roitipin^v golaž sšampinjoni potrebujemo (za 4 osebe); -jih krompirjev, 2 ko- ^j, glavico čebule, sko- Ifljco narezanih šampinjo- rdečo mleto papriko, ^1'poper, poper v zrnu, lo- pfjev list, malo majarona, i priprava: na maščobi rjavo jjepražimo čebulo, zalijemo jzvodo in posohmo. Porja- 1 čebuli dodamo sesekljan i|j[eršilj in ko zadiši, doda- jo na kocke narezan krom- „fin nariban korenček. Ma- 5 zalijemo in premešamo, [ohamo skoraj do mehkega. nato dodamo narezane šam- pinjone ter vse začimbe zali- jemo in kuhamo do mehke- ga. Pri serviranju lahko po- nudimo tudi kislo smetano. Trikotniki s šunko Potrebujemo (za 5 oseb): 30 dag listnatega testa, 1 ru- menjak, moko; za nadev: 2 rezini pršuta, 3 rezine kuhane šunke, 2 žlici sladke smetane, glavico čebule, žličko olja, drobnjak, malo naribanega muškatnega oreščka. Priprava: pečico segreje- mo na 240 stopinj Celzija. Zelo drobno sesekljamo če- bulo in jo prepražimo. Opran drobnjak drobno na- režemo. Pršut in šunko drobno zmeljemo, primeša- mo prepraženo čebulo, sme- tano in narezan drobnjak. Začinimo z muškatnim oreščkom. Razvaljano list- nato testo razrežemo na kvadrate. Na njih porazdeli- mo nadev - približno žličko, kvadrate prepolovimo, da dobimo trikotnike. Konce stisnemo, da se zlepijo. Z ostrim nožem naredimo okrasne zareze. Premažemo jih z rumenjakom, ki smo mu dodali nekaj kapljic vo- de. Pekač splahnemo s hlad- Piše: MAJDA KLANŠEK no vodo, nanj položimo tri- kotnike in pečemo 15 do 20 minut. Pri sestavinah nismo dodali soli (vsebujeta jo pr- šut in šunka), namesto po- pra pa smo uporabili nari- ban muškatni orešček. Solata z zeleno in jabolki Potrebujemo: 2 srednje veliki zeleni, 2 veliki jabolki, nekoliko cvetkov sveže cve- tače, 5-6 žlic graha, žlico gor- čice, 3-4 žlice majoneze, li- monin sok, sol, poper. Priprava: olupimo, opere- mo in naribamo zeleno in jabolka ter takoj pokapljamo z hmonin sokom, da ne po- temni. Cvetačo samo zblan- širamo. Premešamo in pri- mešamo grah. Za omako zmešamo majonezo z gorči- co, posolimo in popopramo. S tem prelijemo solato. ZDRAVNIK SVETUJE Zvišan krvni pritisk Tokrat nadaljujemo zapis o značilnostih zvišanega krvnega pritiska, ki privede do različnih okvar. Bolezenski znaki Največkrat bolniki na začet- ku bolezni nimajo nikakršnih težav. Odkrijemo jih slučajno med sistematskimi pregledi ali na pregledih za nastop službe. Bolezenski znaki se pojavijo šele z okvaro različ- nih organov. Zato ni čudno, da govorimo o hipertenziji kot tihi ubijalki. Približno polovi- ca bolnikov pri prvem pregle- du vseeno navede nekatere znake bolezni. Najpogosteje navajajo glavobol, zlasti pri spremembi vremena, pri že- nah pa med menstruacijo. Po- gosto opisujejo omotice oziro- ma vrtoglavice, preskakovanje srca, pa tudi krvavitve iz nosu. Če vas zanima karkoli v zvezi z zdravjem, nam pišite in strokovnjaki iz Zdravstve- nega doma vam bodo odgo- vorili. Vprašanja pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, za Zdravnik svetuje. Redko se odkrije specifičen vzrok, znani pa so dejavniki, ki povečujejo pojavnost povi- šanega krvnega tlaka. Dejavniki tveganja, ki jih lahko kontroliramo: debe- lost, hrana bogata s soljo, red- no pitje alkohola, pomanjka- nje fizične aktivnosti in stres. Dejavniki, ki jih ne more- mo nadzorovati: rasa, leta, dednost. Epidemiološke študije so dokazale, da je pri ljudstvih, ki uživajo malo soljeno hra- no, število bolnikov z arterij- sko hipertenzijo nižje kot pa pri drugih, ki hrano izdatno solijo. Dnevno potrebuje odrasel človek 3 g natrija, te- ga pa dobi že z normalno prehrano. Zmanjšanje količine soli v hrani lahko zniža krvni tlak. Tega znižamo tako, da ne so- limo hrane, uživamo pa sve- žo ali zmrznjeno zelenjavo, sadje, polnovredno hrano iz žit z malo beljakovin, brez dodane soli. Zdravljenje Krvni tlak znižujejo števil- na zdravila. Diuretiki vplivajo na izločanje soli, blokatorji beta receptorjev pa umirjajo srce in zmanjšujejo srčni iz- tis. Različna zdravila zmanj- šujejo napetost žilne stene in zmanjšujejo upor, druga pa preprečujejo tvorbo hormo- nov v ledvicah. V večini pri- merov lahko ta zdravila zni- žajo krvni tlak. Vendar bolni- ki na posamezna zdravila rea- girajo zelo različno. Zato se pravo zdravilo najde le z sto- penjskim sistematskim zdravljenjem. Vedno se odlo- čamo za zdravilo, ki ima naj- manj stranskih učinkov Individualni ukrepi Vsak bolnik mora upošte- vati tudi navodila o spreme- njenem načinu življenja. Zmanjšati mora količino soli v prehrani, povečati redno fizično aktivnost in zmanj- šati porabo alkohola. Pogo- sto se krvni tlak normalizira že z normalizacijo telesne teže. Deset zapovedi za kontrolo in vodenje krvnega tlaka 1. poznaj svoj krvni tlak - redno ga kontroliraj; 2. spoznaj svojo idealno te- lesno težo - znižaj jo; 3. hrani ne dodajaj soli - izogibaj se slani hrani; 4. uživaj nemastno hrano - upoštevaj dietna priporočila; 5. opusti cigarete - ne kadi; Prim. JANEZ TASIČ, dr.med., spec.int. kardiolog 6. predpisana zdravila jem- Iji po navodilu - redno; 7. ohranjaj stik s svojim zdravnikom - stalno; 8. upoštevaj navodila o fi- zični aktivnosti - vsak dan; 9. potrebno je živeti nor- malno - na vseh področjih; 10. preveri krvni tlak - pri otrocih, starših, sestrah, bratu. Več znanja, večja možnost ozdravitve Rak je skupno ime za ne- kaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v Slove- niji različno pogoste. Bolni- kov je povsod iz leta v leto več, umrljivost zaradi rakov pa je v razvitem svetu in pri nas na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med najpomembnejše vzro- ke za večanje števila bolnikov z rakom štejemo staranje pre- bivalstva (rak je pretežno bo- lezen starejših ljudi), vedno večjo izpostavljenost prebi- valstva dejavnikom tveganja za razvoj raka in vedno boljše diagnostične metode. Podatke o raku v naši državi zbira in analizira register raka za Slovenijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Leta 1996 je v Sloveniji zbolelo za rakom 7412 ljudi, 3676 moš- kih in 3736 žensk. Istega leta je v celjski regiji zbolelo za rakom 1024 ljudi, 525 moških in 499 žensk. Tega leta je bila stopnja zbolevanja za rakom na celjskem nižja od sloven- ske. Naša država sodi med dežele s srednje visokima zbo- levnostjo in umrljivostjo za ra- kom. Rak lahko prizadene razne organe, nekatere pogosteje, druge redkeje. Po podatkih Registra raka za Slovenijo pri prebivalcih obeh spolov še vedno narašča rak kože, rak ledvic, debelega črevesa in danke, rak ustne votline in ž rela. Pri ženskah je v porastu pojavljanje raka dojk in raka pljuč, pri moških pa pojavlja- nje raka mehurja in mod. Pri večini drugih rakov je porast pojavljanja zmeren. Razvese- ljivo je, da se znižuje število novo zbolelih za rakom želod- ca in žolčnika. Med rake, za katerimi zbo- leva iz leta v leto več bolnikov, sodijo zaenkrat še vedno tisti, katerih nastanek je močno po- vezan s kajenjem (pljučni rak, rak grla, rak mehurja in led- vic) , še prav posebno pa tisti, ki so odkriti pri kadilcih, ki hkrati pijejo preveč alkohol- nih pijač (raki jezika, ustne votline, žrela, grla, požiralni- ka, pa tudi trebušne slinavke in jeter). Še posebej zaskrblju- je porast »pivskih« rakov v srednjih letih starosti, še zlasti če vemo, da sodijo ravno »piv- ski« in »kadilski« raki med ti- ste, pri katerih se kljub priza- devanju zdravnikov po vsem svetu preživetje zdravljenih le počasi podaljšuje. Vzpodbud- no pa je, da se preživetje zbo- lelih za večino drugih rakov podaljšuje, če so le odkriti do- volj zgodaj. Danes je nam vsem na voljo veliko poljudnega gradiva o dejavnikih tveganja za razvoj raka. S poznavanjem le-teh lahko vsakdo med nami urav- nava svoje življenje tako, da bo čim bolj zmanjšal verjet- nost, da bo zbolel za rakom. Če pa se bolezen pojavi, vede- nje o sumljivih znakih prepre- či odlašanje obiska pri zdrav- niku in povečuje možnost oz- dravitve. CVETA AVGUŠTIN, Zavod za zdravstveno varstvo Celje RADIO-FILM-TELEVIZIJA O grudi in nje obdelovaicili Ne vem natančno, kako je danes v šolah, ampak mi smo bili vzgojeni v duha marksiz- ma, kije nekako stavil nato, da smo vsi ljudjf np. svetu enaki. Tito se je fdd.sprehodil po Afriki med svoji^-^čjjiimi brati, se popeljai^.....v ..Azijo^^k svojim rumepiffi bratom, pfT' Indijancih Je sicer ni preveč zadrževal, rnprebftij, ker so v bistvu tu4i eama n^ž;' ki se ni (v postk($mMlnSnl^dsu seve- da) uspehi osamosvojiti, otre- sti nadvioide kolonialistov. prav tako se je rad zadržal pri kakšnem Naserju, pri naših arabskih bratih, nacionalno pa tako ali tako ni bil obreme- njen. Mi smo imeli seveda manj stika z raznoraznimi brati, a smo nekako le pritrje- vali Titovi velikodušni ljubez- ni do vseh. No, odtlej seje veliko spreme- nilo, o tem ni vredno zgubljati besed, in v vsakdanji besed- njak so se prikradle besede, ki so zamenjale naše prislovično bratstvo in kozmično naklonje- nost do vseh ras in nacionalno- sti. Danes so modernejši izrazi, kot so strpnost, drugačnost, partnerstvo, nacionalna identi- teta in podobno. Vse bolj se uveljavlja izraz državljan Slove- nije, ki dopolnjuje tisto »blu- dundboden« kleno slovenstvo, nacionalne ikone, kot so kozo- lec, potica, gibanica, Avsenik, fovšija, novorevijaštvo in seve- da nezmotljivo »nam lastno« katolištvo. Slovenci se seveda imamo za strpne. Radi se poh- valimo, da smo svetovljani, da prebiramo sprotno svetovno publicistiko, kolikortoliko pla- vamo v loncu globalizadje (teh- nološko in idejno), potujemo po svetu, spoznavamo tuje kultu- re... A resnica je tudi, da vsak malce bolj izkušen človek v teh sferah naleti na Slovenca, ki prebira sprotno publicistiko, ki prihaja iz določenih tujih oko- lij, a je ta publicistika Slovencu blizu spričo njej lastnega nacio- nalističnega podtona, ki godi naši duši; plavanje v loncu glo- balizadje je običajno ritolizniš- tvo prve roke, ki je običajno popolnoma podrejeno mate- rialni nadstati, konkretno po- vedano, nekdo izmed pohlep- nih Slovencljev skuša obogateti s pomočjo tujega^^pCLitnerja v Sh meniji (in to zdmhko ceno, najprej pa običajno žrtvuje po- nos, predvseTftitisti opevani na- cionalni); tretja stvar - potova- Stja, je običajno žalostna slika zmedenega, kafkovsko izgub- ljenega Slovenca, ki običajno pod roko drži še svojo naličeno babo s kakšno PVC vrečko v roki, ki se sprehajata skozi raz- na velemesta sveta in iščeta pot. In kako jo iščeta? Običajno s hohštaplersko nasršenimi ust- nicami, v polomljeni anglešči- ni, ki se je prekleto zavedata, čeprav hkrati mislita, da jo ob- vladata in z na daleč prepoz- navno kmečko hojo, ki izdaja že gensko zaznamovanost Slo- vencev, da je njihov poligon in svet njiva. A na žalost, sloven- sko polje dandanes ljubijo tisti, ki jih sezonsko uvozimo in za katere se redkokdaj najde kak- šna topla - zgolj človeška bese- da, če že resničnega spoštova- nja ne premoremo. Podobno je tudi zunaj teh metafor, v vsak- danjiku. MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER NEPRESLIŠITENA RADIU CEUE SOBOTA, 1. APRILA - DOPOLDANSKI PROGRAM Naapriiili vas bomo! Tudi letos bomo na 1. april celjski radijci hudomušni. Pripravili vam bomo nekaj prvoaprilskih, nato pa tistega, ki jih bo največ prepoznal, tudi nagradili. Poslušajte nas! NEDEUA, 2. APRILA OB 10.10 Nedeljski zmenek Tokrat bo naša gostja mag. Jaglenka Leban, projektantka krajinarka, zaposlena v Vrtnarstvu Celje. Z Natašo Gerkeš se bosta pogovarjali o Mestnem parku nekoč in danes, o umira- nju kostanjevega drevoreda v parku, o hortikulturnem druš- tvu in njenem življenju. cne^>:TpMAOB^^ Pop čvek - Vili Resnik Po skoraj enoletnem premoru se na slovensko glasbeno sceno vrača Vili Resnik s projektom Odiseja. Prvič ga bo predstavil danes, 30. marca, na Radiu Celje pa teden dni kasneje v oddaji Pop čvek. Z njim se bo pogovarjala Simona Brglez. Nuba-cisti ljudje Po izjemni knjigi Toma Križnarja Nuba - čisti ljudje, bo v sredo, 5. aprila, ob 19. uri v ljubljanski Kinoteki še premiera njegovega filma o Nubah, ki ga je režirala Maja Weiss. Dokumentarni, 62 minut dolgi film, je zgodba o pretresljivi usodi plemen Nuba v Nubijskih gorah, ki so po Križnarjevih podatkih in doživetju prepuščeni genocidu. V tej žalostni usodi, po Tomu Križnarju, nič kaj ne koristi mednarodna pomoč Unicefa in drugih humanitarnih organi- zacij, kajti politika sudanske vlade je že doslej v manj kot dvajsetih letih pripeljala do katastrofalnega rezultata: od dveh milijonov Nubijcev se jih arabizaciji in drugim oblikam »potujčevanja« v gorah upira komaj še 250 tisoč sestradanih in slabo oboroženih. Repriza Križnarjevega filma bo naslednji dan, prav tako v ljubljanski Kinoteki, ob 16. uri. Za posredovanje in zbiranje mednarodne pomoči se je za položnice za nakazovanje pomoči Nubam v Sudanu po nasvetu Toma Križnarja mogoče obrniti na ljubljansko Karitas, telefon: 061/ 1392 130. UM • Slovenska nacionalna TV je uvedla nov, celourni infor- mativni blok. Najbolj ga je bil vesel Ivo Milovanovič, ki ob nogometu skrbi tudi za to, da se v hišo steče čim več ogla- ševalskega denarja. Dodatne pol ure informativnega pro- grama namreč kar trikrat prekinejo reklame. Hvala bo- gu, da imajo gledalci daljin- ske upravljavce, javna TV pa komercialno konkurenco. Tako odločitev, kaj bomo gledali, ni težka. Samo priti- sneš na gumb in ideja, da bi z novim programom v terminu med 19. in 20. uro spet prido- bih gledalce, je splavala po vodi. • Minuh konec tedna smo Slovenci spet dobili svoje zvezde - po izboru ugledne revije Stop. Prireditev, na ka- teri so podelili viktorje za mi- nulo leto, je prenašala komer- cialna POP TV. Njen program- ski direktor Branko Čakar- miš pa je iz minute v minuto postajal bolj bled. Njegovi kandidati za laskavo prizna- nje so vsi po vrsti izgubili boj z oddajami in ustvarjalci z nacionalne TV. POP TV ni pre- jela niti enega samega viktor- ja. Boljše in cenejše reklame, kot jo je komercialka naredila nacionalki, si ne bi mogel iz- misliti niti njen generalni di- rektor Janez Čadež, znan po tem, da zna delati tudi čude- že. • Odmevi TV Slovenija so že tretje leto zapored sprejeh viktorja za najboljšo televizij- sko informativno oddajo. Ponj na oder ni odšel novi odgovorni urednik informa- tivnega programa Uroš Li- pušček, da je oddaja dobra kot novopečeni urednik na- mreč nima nobenih zaslug, zato je to nalogo zaukazal Janji Koren, simpatični vodi- teljici oddaje. Prvi je Janji če- stital Janko Sopar, voditelj Dnevnika, ki je bil na priredi- tvi prav tako po Lipuščkovem ukazu, saj je bil za viktorja nominiran tudi TV Dnevnik. • Da ima Petra Kerčmar obetaven obraz, je znano. Viktor, ki ga je prejela za to, je stvar le še potrdil. Lani je ena- ka sreča doletela Manico Ja- nežič, katere obetaven televi- zijski obraz voditeljice bomo poslej redkeje videvali. Seve- da pa ima Petra poleg obraza za pokazati še kaj. Pa ne le bujnega dekolteja, v katerega je strmel dobršen del obisko- valcev v Cankarjevem domu. Tudi korajžo ima punca. Tako se je na prireditvi javno zah- valila bivšemu odgovornemu uredniku Ladu Ambrožiču, ker ji je dal priložnost in s tem primazala zaušnico novemu uredniku Lipuščku, ki ji je od- vzel vodenje Dnevnikov. Petra Kerčmar • Rubriko Skrita kamera očit- no bere tudi Matjaž Tanko. Naša kritika njegove nove po- dobe je zalegla in ne preveč posrečena brada je izginila z njegovega obraza. Koliko be- sede je imela pri tem tudi Matjaževa sovoditeljica Nata- ša Pire, ni znano. Je pa men- da izjavila, da ji je brez dlak bolj simpatičen, poljublja pa da se z njim itak ne. Zloglasni tretji film, posnet po zloglasni Dogmi 95. Pozna- te Larsa Von Trierja, poznate Thomasa Winterberga? Če poznate in če pričakujete film v isti maniri - v istem klobčiču resnosti - ste se zmotili in niste prišli na pravi naslov. Mifune se sicer drži pravil Dogme (no, pa še to včasih bolj približno), toda film je situacijska kome- dija, ki se precej meče v žanr romantične drame, in sicer je vse to prebodeno z rahlo ek- stravagantnostjo in bizarnost- jo, ki pa sta predvsem - nav- dihnjen - okras, in če odstrani- te okras. ...je tukaj le komedi- ja in praktično nič več. Ops. Ali ni v Dogmi napisanega tudi nekaj o tem, da njihovi filmi ne smejo biti žanrski? Okej. Naj bo. Jaz se v bistvu sploh ne pritožujem. To je nji- hov problem - ki je tudi stvar definicije - in ga bodo fantje že rešili med sabo. Film sam po sebi je povsem dober. Osebno imam raje Lom valov - ta sicer ne spada v Dogmo, režiserja pa ima pravega - toda človek ne more dobiti porcije morja (no, lomljenja valov) vsak dan, ali ne? Film pripoveduje o Kreste- nu, ki se je pravkar poročil z hčerko svojega šefa, na poroč- no noč pa dobi obvestilo, da mu je umrl oče. In da se mora vrniti v domači kraj. Glede na to, da njegova nova družina ne ve prav nič o tem, da je fant imel živega očeta, še manj pa ve o tem, da Krestena ob oče- tovem truplu čaka idiotski brat Rud, lahko predvidevate, da se bodo stvari zapletle. Pa še sledi. Kresten ne more - ali pa noče - sam skrbeti za bra- ta, pa si omisli varuško, pro- stitutko iz mesta, ki se je svo- jim strankam rahlo zamerila, in je zanjo bolje, da gre malo na deželo. In ko čez čas njene- ga mlajšega brata (ki ga ona čez šolo spravlja z fizičnim garanjem) iz šole odpustijo, se jim na kmetiji skoraj brez ži- vali - par kokoši gor ali dol, pa še mačka, ki se ne odziva, ko jo kličeš - pridruži še on. Kar povzroči še večjo zmešnja- vo. Naj o vsebini zadostuje. Situacijska komedija, saj sem rekel. Ni preveč konfekcij- sko polikana, na srečo mnogo iz vzorca ne gre ! je kljub temu, da nima\ snih analitičnih super ^ sti, imenovan za najpo^^ nejšega med njimi (Krat}^ gresija: tole je že manii(i^ vsod. Po svetu. Imenovati^ ceza inteligentne, pamet^ neumne. Na vse pretegei mo novo nedolžnost, tafco; omadeževani z inteli^^ Pač v filmih, če ne drugai^ jih pomaga posneti inte\ smešno, ali ne? Mifune t tem nekje na simpatični si ni. Z dodatkom, da niti m njegov namen, da bi bil drugje.), konec pa je pmi prav, kljub nekaterim ot nim grožnjam, povsem... o koncu ne smem pisati, ugibajte. Igrajo Anders W. Beri sen, Iben Hjejle. JesperAsl kot Rud. Režiser je tokrat ga res še nisem omenila nisem - Soren Kragh - Joi sen se imenuje. In še za k članka, nagrada: film je i srebrnega medveda v Bei 98. PETER Zm KINO Celjski kinematogra pridržujejo pravico do s membe programa. Union: od 30.3. do 1.' 17. in 19. triler Pravic umora, ob 21. ameriški Lepota po ameriško, 2,3 5.4. ob 17., 19. in 21. tr Pravica do umora. 4.4. ki predstave odpadejo. Mali Union: od 30.3. do: ter 5.4. ob 18.30 romantii komedija Mifune (Dog 95), ob 20.30 triler drama 1 darjeni gospod Ripley.' kinopredstave odpadejo. Metropol: od 30.3. do; ter 5.4. ob 16.30,18.30 in20 najstniška komedija Amei ka pita, 31.3. in 1.4. ob 22 triler Pravica do umora, 1 ob 10. najstniška korae^ Ameriška pita. Kino Žalec: 31. 3. in 1.4 20. uri ter 2.4. ob 18. in 20. ameriški film Kocka. Gremo v Icino! , Gwyneth Paltrovv je lani dobila oskarja za vlog' Zaljubljenem Shakespeareu. Nagrajenci so: Lilijana OjsteH Kocbekova 35, Ljubečna, 3211 Škofja vas, Melita Knez, Gali 20a, 3310 Žalec in Andreja Repas, c. 14. divizije 1, 3220 Št Prejeli bodo vstopnico Celjskih kinematografov za ogled fH Tokrat se nagradno vprašanje glasi: koliko oskarje* prejel film Lepota po ameriško? Odgovore pošljite na f tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 3. ap' Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. VIKTORJI-GLASBA 35 Z nagradami je taico icot s iiemeroidi Celjska skupina Nude je dobila Viktorja za glasbo, Mojmir Sepe pa za življenjsko delo v Gallusovi dvorani Can- Icarjevega doma v Ljubljani bila minulo soboto sklep- na prireditev Viktorji 99. Iz- ^e\i smo, kdo so zmago- valci, ki so se občinstvu in strokovni akademiji Viktor najbolj prikupili v letu 1999. :! 2a glasbene izvajalce so bili I nominirani Big Foot Mama, Hude in Adi Smolar, ki priča- kuje naraščaj, zato ga, kot pra- vi, od maja naprej nekaj časa ne bomo videli. Tistih prvih pomembnih trenutkov na- mreč ne želi zamuditi. Viktor- ja za glasbo je dobila celjska skupina Nude. Že na odru je pevec Boštjan dejal, da je ta viktor za starše, prijatelje, za tiste, ki mislijo, da so si ga zaslužili in, so verjeh vanje sedem let. Sicer pa so fantje, lo so odhajali z odra, za kipec dejali: »Fantek je«. Po prireditvi je bil banket v železniškem muzeju, kjer so fantje nazdravljali skupaj s svojimi medijskimi prijatelji. Ta steklenico šampanjca je /?(jskrbel tudi direktor založbe Ivo Umek, na prireditvi seve- da ni manjkal tudi menedžer skupine Jani Jerant. Da bi tudi glasbeno opisah, kako se počutijo z dobljenim viktor- jem, so fantje za nekaj minut z odra izrinili skupino Malibu in odpeli nekaj skladb, sicer pa njihovo razpoloženje opi- suje skladba Rola. Občinstvo je za televizijsko osebnost ponovno, že četrtič, izbralo Maria Galuniča. Ra- dijska osebnost je Andrej Ka- roli, eden najbolj priljubljenih glasbenih urednikov na Radiu Slovenija. Njegov komentar: »Vsak petek popoldne 60.000 poslušalcev, sicer pa - ni važ- 1^0, čigav je, ampak kakšen je.« Vilctorjisirolcovne zirije Ostale viktorje je podelje- vala 3 3-članska strokovna akademija Viktor, ki je za ra- dijskega voditelja izbrala Ju- reta Longyko. Tudi Jure je zvezda stalnica med nomini- ranci in dobitniki. Imenova- nja, ki si jih je prislužil v preteklih letih za oddajo Iz- štekani, kažejo, da sta njegov slog vodenja oddaj in izbira gostov zadetek v polno. Tak- šna so tudi sredina jutra, ki jih pripravlja na Valu 202. Na odru je priznal, da domače naloge ni opravil, ni pripravil besed, zato bo ponovil tiste, ki so jih fantje iz skupine Nude izrekli mimo etra - fan- tek je. Za televizijskega voditelja je akademija Viktor izbrala Mišo Molk, ki je lani v šali dejala, da upa, da bo še kdaj nominirana tudi v tej katego- riji. Njena oddaja Res je pa je tudi letos, že tretjič, dobila viktorja za najbolj zabavno televizijsko oddajo. Obetavna medijska oseba je Petra Kerčmar, ki je bila na TV Slovenija najprej samo ena od mnogih, kmalu pa so opazili, da izstopa. Zelo mla- da je začela voditi osrednji dnevnik TV Slovenija. Igralec v igrani televizijski oddaji, ki je dobil Viktorja, je Jernej Šugman, ki se zna vživeti v katerokoli vlogo, tudi še tako nehvaležno, kot je bila tista v humoristični nanizanki Vrtič- karji, kjer je igral namišljene- ga bolnika in je bil ves čas pod nadzorom stroge žene Helene. Informativna televi- zijska oddaja s še enim vik- torjem je oddaja Odmevi. Že- lijo si dobro konkurenco, ker je ta pogoj za kakovost. Na- grajena kulturno umetniška igrana ali dokumentarna tele- vizijska oddaja je Cesta brats- tva in enotnosti. Dokumen- tarni film je avtorica Maja Weisss posnela v nekdanjih jugoslovanskih republikah in pokrajinah. Otroška in mla- dinska televizijska oddaja, ki jo je izbrala strokovna akade- mija, je Radovedni Taček. Najraje ga imata prav gotovo Nace Simončič h Marko Okorn, ki z njim mlade tele- vizijske gledalce zabavno in nevsiljivo poučujeta o kar najbolj razhčnih stvareh in pojmih. Viktorja za posebne dosežke na področju popular- ne kulture je dobil projekt spremljanja vzpona Tomaža Humarja prek Interneta. Viktorja za življenjsko delo je dobil mojster, ki je duho- vit, svoje življenje je posvetil glasbi, človek, čigar dela so zapisana v slovensko zgodo- vino. To je Mojmir Sepe. Nje- govo zahvalo je v šali po pri- reditvi, kot obrazložitev za nedobljenega viktorja, ome- nilo še kar nekaj gostov. Med drugim je dejal: »Holivudski cinik je dejal, da so nagrade starostni pojav tako kot he- meroidi. Prej ali slej jih dobi vsak. Nisem star 90 let - še - in nisem tak cinik, zato izjav- ljam, da z veseljem prevze- mam viktorja za življenjsko delo.« Pa čeprav ga je skoraj pozabil na odru. Po uradnem delu Po prireditvi je sledilo dru- ženje v železniškem muzeju, kjer so se nominiranci, dobit- niki in drugi gostje razživeh ob ritmih glasbe skupine Ma- hbu, hrani in pijači. Za ples so bili tako Miša Molk, Mario Galunič, Eva Longyka, Alen- ka Godec in prijateljice. Dani- lo Kocjančič, Oriana... Shšati je bilo tudi komentarje o ne- navadnih frizurah, kakšno je imela na primer Karmen Sta- vec, o tem, kdo je shujšal, med najbolj opaznimi je bila prav gotovo Alenka Godec, o zanimivih oblekah - opaznih, kakršno je nosila Ivana Šun- dov in tudi letos pritegnila številne fotografe, tigrastih kot na primer Eva Irgl, pa o spremenjenih stilih - omeni- mo Jana Plestenjaka s prsta- nom in očali. Od prireditve si vsako leto obetamo veliko. Malo več profesionalnosti bi bilo po- trebne pri razdeljevanju vstopnic, pa morebiti malo manj obljub. Ste si ogledali prireditev? Obljubljali so nam, da bomo jokah od sme- ha. Pa tudi za presenečenja bi lahko rekli - že videno. Tudi posebni povabljeni gostje iz medijskega sveta so pričako- vali več. Kakorkoli že - kon- čajmo z mislijo urednika Sto- pa Igorja Savica: »Sporočilo viktorjev je - pohvalimo ven- dar, kar je pohvale vredno in se poskušajmo pri tem tudi dobro zabavati.« ^ SIMONA BRGLEZ mm Foto: GREGOR KATlČ Skupina Nude z Viktorjem za glasbo: »Fantek je!« 'Mojmir Sepe z ženo Majdo. Viktorja za življenjsko delo je z veseljem prevzel. 36 ZAAVTOMOBILISTE Novi mercedes razreda C Mercedes Benz (Daimler- Chrysler) je v zadnjih letih izrazito pospešil produkcijo oziroma predstavljanje novih' avtomobilov. Zdi se, da hoče tudi tako temeljito pregaziti in poraziti konkurenco; zdi se tu- di, da se mu to kar pogosto posreči. Kako se bo na trgu obnesel novi mercedes razreda C, naj- manjša hišna Umuzina (merce- des A pač ni Umuzina), je seveda ta hip še prezgodaj ugibati. Ven- dar se ve, da na trge, tudi sloven- skega, pripelje sredi maja in tudi to, da prinaša veliko tehničnih novosti. Novi mercedes razreda C je od prejšnjega daljši za 10 milimeti-ov (skupaj 4526 mili- meti-ov), poleg tega je medosna razdalja pridobila 25 miUmetrov (skupaj 2715 milimetrov). Zuna- nja oblika je sicer stvar okusa, vendar se zdi novi mali merce- des veliko elegantnejši, tudi bolj mladosten kot prej, morda z ne- kaj več športnosti. Zanesljivo je, da bodo največje pozornosti de- ležne prednje luči, ki so sicer dvojne, vendar zlite v eno samo razpotegnjeno luč. Potrudili so se tudi z aerodinamiko, saj pri osnovni izvedenki z oznako C 180 doseže zelo prijetno in skromno vrednost 0,26. Če delu- je novi C navzven res nekako mladostno, pa pod pločevino skriva veliko tehničnih novosti, ki jih doslej v tem avtomobil- skem segmentu nismo bili vaje- ni; drži pa, da so vsaj nekatere že ugledale luč dneva in uporabe v večjih mercedesih, denimo raz- redu S. Kot pravijo, ima novi C skoraj 20 tehničnih novosti (med drugim tudi znameniti lin- quatronic, kar pomeni, da obsta- ja možnost zvočnega izbiranja telefonskih številk), po drugi strani pa skoraj ne gre dvomiti, da so ustrezno poskrbeU tudi za pasivno varnost. Motorjev bo se- dem, temeljito posodobljenih. nekateri pa so tudi povsem novi. Osnovno izvedenko novega mercedesa (C 180) bo poganjal štirivaljnik z 2,0 litra gibne pro- stornine (129 KM). Sledi enak motor za različico C 200 kom- pressor, vendar ponuja 163 KM. C 240 ima šestvaljnik z gibno prostornino 2,6 litra in s 170 KM. Precej močnejši je naslednji šes- tvaljnik z gibno prostornino 3,2 Utra in z 218 KM. Dizli so trije, vsi iz serije CDl, torej z nepo- srednim vbrizgom goriva in tur- binskimi polnilniki. Prvi ponuja 115, drugi 143 in najmočnejši 170 KM. Menjalnik je ročni šest- stopenjski ali pa tudi petstopenj- ska prestavna avtomatika. V Slo- veniji naj bi v polnem letu pro- daU od 300 do 400 mercedesov razreda C, pravijo pa, da bodo cene v primerjavi s prejšnjim avtomobilom višje za nekako tri odstotke. Na sliki: novi mercedes razre- da C. Leto 1999 zelo ugodno za Škodo Znotraj koncema Volkswagen je osem ali celo devet avtomobilskih znamk, pri čemer drži da je njihova poslovna uspešnost dokaj različna. Za Škodo, ki je v 70-odstotni lasti VW, velja da je lani poslovala zelo dobro. Tako je bil čisti dobiček v letu 1999 za 18 odstotkov višji ko leto prej, poleg tega je bil promet za štiri odstotke višji. Škoda je s tem ustvarila deset odstotkov vsega češkega izvoza. Skupno je lani tovarna prodala 3i tisoč avtomobilov, kar je bilo za šest odstotkov več kot leto nazaj. Pomembno je, da je svojo prodaji na zahtevnem zahodnoevropskem trgu povečala za dobrih enajst odstotkov, medtem ko je posel' Nemčiji narasel za nič manj kot 26 odstotkov. Pri Škodi računajo, da se jim bo letos posrečili narediti 440 tisoč vozil, pri čemer naj bi šla najbolje v promet octavia, pa tudi nova fabia. Na sliki: škoda octavia combi. Zastoj pri izdelavi volva C70 švedska tovarna Volvo, ki je v Fordovem avtomobilskem in lastniškem naročju, ima nekaj težav z izdelavo kupeja in kabrioleta C70. Ti dve vozili izdeluje podjetje Auto Nova, vendar izdelava od 7. marca stoji. Razlog? V ome- njenem podjetju niso zadovoljni z denarjem, ki jim ga za to sodelovanje plačuje Volvo. Tako je 500 delavcev že nekaj časa na dopustu, ni pa še znano, kdaj naj bi proizvodnja znova stekla. Ko je bilo vse v redu, so dnevno izdelali približno 70 volvojev C 70 (kupejev in kabriole- tov). Komu Rover in Land Rover? o britanskem Roverju, ki naj bi ga nemški BMW kot lastnik že prodal britanske- mu skladu za tvegane nalož- be Alchemy Partners, smo že pisali. Čeprav se je zdelo, da je posel končan, pa sedaj pri- hajajo na dan podrobnosti dogovora o prodaji Roverja. Menda si je BMW vzel me- sec in pol časa za dokončno potrditev pogodbe, v tem času pa lahko sprejme tudi kakšno drugo ponudbo. Preprosto na- mreč drži, da omenjeni britan- ski sklad z Roverjem nima kaj početi in bo iskal nadaljnjega kupca; prav zaradi tega se v Roverju bojijo, da bo v pro zvodnji avtomobilov prišlo (i velikih težav - teh pa je ^ sedaj veliko. Zanimivo je tud da naj bi po prvotnih veste BMW tovarno Land Rover, 1 je znana po terenskih avtom« bilih, že prodal ameriškem Fordu. Sedaj kaže, da tudi pogodba oziroma dogovor povsem trden. Menda je v ig za nakup Land Roverja, ki lani posloval zelo dobro, tu General Motors. Vsekakor I je vse to, kar se sedaj dogaja Roverjem, dokaz, da je ona njena britanska avtomobilsl tovarna res v globoki krizi. ZAAVTOMOBILISTE 37 Prenovljena mazda 626 \ied japonskimi avtomobilski hiša- I je Mazda na slovenskem trgu bolj ■"(jti vrhu. Lani se jim je tako prvič Llej posrečilo prodati več kot 1000 vtomobilov, kar je dober rezultat, ven- ijr drži, da je bila tudi lanska prodaja jvtomobilov tako rekoč izjemna. Sredi ,jga meseca bo na slovenski trg prvič ^jpeljala tudi nekoliko prenovljena Jiazda 626, avtomobil srednjega razre- ki pa ima tudi pri nas hudo konku- renco. Prenovili so vse tri karoserij ske variante, (Pfej kombilimuzino, pa limuzino in tudi 0ivana. V vsakem primeru je drugačen ^ji del, novi so odbijači, drugačne so luči. V notranjosti so se lotili sedežev, ki so dobili nove prevleke, nov je tudi volanski obroč, pa sredinski naslon za roke ipd. Veliko več pozornosti so tokrat namenili pasivni varnosti; mazda 626 pa je načelo- ma serijsko opremljena s po štirimi zračni- mi varnostnimi blazinami, protiblokirnim zavornim dodatkom ABS, elektroniko, ki preprečuje zdrsavanje pogonskih koles ipd. Motorji so trije, dva bencinska in tur- bodizelski iz znane serije DITD. Najz- mogljivejši je bencinski motor, ki ponuja pri gibni prostornini 2,0 htra 136 KM pri 4500 vrtljajih v minuti (navora je za 178 NM pri 4500 vrtljajih), sledi pa 1,8-litrski pogonski agregat s 100 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Ta motor so nekoliko »popravih«, saj ima v primerjavi s prejš-i njim za dobrih deset odstotkov več mo- či. Turbodizelski motor ima gibno pro-. stornino 2,0 litra in 90 KM pri 4000 i vrtljajih, pomemben pa je navor, ki do-i seže 220 Nm v območju od 1800 do 2600 j vrtljajev v minuti. Pri vseh treh motornih i variantah ponujajo ročni petstopenjski menjalnik, le pri najmočnejši izvedenki- si je mogoče omisliti tudi štiristopenjsko! avtomatiko. Znane to tudi cene za slovenski trg, saj \ bodo najosnovnejšo bencinsko varianto^ ponujali za 3,3 milijona tolarjev, z 2,0-' litrskim bencinskim motorjem bo na vo-i Ijo za 4,09 milijona tolarjev, medtem ko] bo mazda 626 z dizelskim agregatom na; voljo za 3,34 milijona tolarjev. Mazda 626 Dvomesečni plusi v EU Dobro je, če napovedi ne držijo povsem. V Evropski uniji so v zadnjih letih ne- prestano napovedovali pa- dec prodaje novih osebnih avtomobilov, pa se to v zad- njih letih vendarle ni zgodi- lo. Tako so v letošnjih dveh mesecih, torej v januarju in februarju, prodali 2,48 mili- jona vozil, kar je bilo za 5,9 odstotka več kot lani v tem času. Upoštevaje prodajo v po- sameznih državah EU je bilo tako, da v drugem letošnjem mesecu (se pravi v februar- ju) največ avtomobilov niso prodali v Nemčiji (507 tisoč), pač pa presenetljivo v Italiji, kjer se je za novo pločevino odločilo 510 tisoč kupcev. To je bilo celo za dobrih 15 od- stotkov več kot februarja la- ni, medtem ko je bila nemš- ka februarska prodaja manj- ša za 6,4 odstotka. Veliko kupcev je bilo tudi v Franciji (351 tisoč oziroma za 11,7 odstotka več), prav tako tudi v Španiji (217 tisoč ah za 14,4 odstotka več), medtem ko je Velika Britanija v februarju zabeležila minus (258 tisoč avtomobilov ah minus 2,7 odstotka). Kot je to že običaj in navada, pa je največ avto- mobilov v januarju in fe- bruarju prodala korporacija Volksvvagen (skupaj 447 tisoč ah za 1,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju). Velik plus je zabeležila sku- pina PSA, ki jo sestavljata Peugeot in Citroen; kupcev je bilo za 13,9 odstotka več kot lani, skupaj pa se je za ome- njene avtomobile odločilo 322 tisoč kupcev. Zanimiv preobrat je v tem času uspel Fiatu (301 tisoč avtomobilov, plus 14,3 odstotka), kar je predvsem »posledica« zelo dobre prodaje novega punta. Skupina GM je bila na četr- tem mestu (267 tisoč avto- mobilov, plus 3,3 odstotka), medtem ko je Renault svojo prodajo povečal za tri od- stotke (267 tisoč avtomobi- lov); pri tem kaže omeniti, da je Renault izjemno uspe- šen v Nemčiji, kjer je najus- pešnejša tuja tovarna, mega- ne pa najbolje prodajano ne- nemško vozilo. Japonske av- tomobilske tovarne so v obeh mesecih skupaj proda- le 284 tisoč avtov ali za 9,4 odstotka več, južnokorejske pa 84 tisoč oziroma za 27,9 odstotka več. Na sliki: renault megane. Prihaja opel agila Avtomobilske tovarne so- delujejo na različne načine, pri čemer ni nujno, da so kapitalsko ali kako drugače povezane. Eden zadnjih pri- merov takšnega sodelovanja je med nemškim Oplom in japonskim Suzukijem. Slednji že precej časa izde- luje minienoprostorsko vozi- lo vvagon R+; izdelava tega avtomobila je pred kratkim stekla na Madžarskem. Enak avtomobil, ki pa se bo imeno- val agila, bo sredi leta začel prodajati nemški Opel. Pre- mierno predstavitev je avto doživel na ženevskem avto- mobilskem salonu. Agila bo vsega 3,5 metra dolgo vozilo, ki pa se bo lahko dokazovalo tudi z vehkim prtljažnikom (v najboljšem primeru 598 li- trov). Avto bo naprodaj v de- setih različnih barvah, zani- mivo pa je, da bodo potniki na zadnjih sedežih sedeli 10 cendmetrov višje kot voznik. Izvedenki, upoštevaje opre- mo, bosta dve, pri čemer bo osnovna varianta serijsko opremljena z električnim ser- vo volanom, električno na- stavljivimi zunanjimi ogledah ipd. Motorja bosta dva. Os- novni bo 1,0-litrski trivaljnik, ki bo ponujal 43 kW/58 KM in zmogel največjo hitrost 143 km/h, medtem ko bo nekaj zmogljivejši 1,2-litrski motor z močjo 55 kW/75KM in naj- višjo hitrostjo 155 km/h. Agila že nastaja v novi Oplovi tovar- ni v poljskih Gliwicah, pri če- mer računajo, da bodo v letu dni izdelali do 100 tisoč vozil. Na sliki: opel agila. v MODNEM VRTINCU 39 ZNANI SLOVENCI O MODI IN OBLAČENJU: Sabina Oboinar j Sabino Obol- j doma s Jjankolovega. ednico ONE, ke priloge ela in Sloven- j^l, Novic, sva ebej za Novi >ik poklepe- tali o tistih re- ^1,^ ki sicer vse fej kot usodno jjojijo ženska življenja, lahko p3 naš vsakdan pfjv simpatično polepšajo. O cu- jjicah, o modi, o jblačenju. Ste že kol jtrok uživali \ lepih oblekicah? »Nikakor, ker je bila pred tremi desetletji ponudba bistveno (irugačna kot danes in tudi tistih nekaj kosov izbranih jblačil smo nosih samo za boljše priložnosti. Na prvem mestu je bila vsekakor prak- , lifnost, nikoh pa nisem mara- la in še danes ne, pretirane .poštirkanosti<.« Spomin na najljubši, naj- bolj zoprn kos garderobe? »iz spomina z lahkoto pri- lem dva zoprna kosa: mi- . 'bo krilca in premajhne ali prevehke žabe. Najljubši pa mi je bil kar nekaj časa >dindl- ček<, ki mi ga je stric prinesel iz Avstrije.« Vaša definicija dobre oble- ke? »Obleka ne naredi človeka, temveč človek naredi oble- 1(0,« V kakšnih oblačilih se sa- mi najbolje počutite in v kakšnih ste po vašem naj- liolj všeč drugim? »Vse je odvisno od razpolo- ženja, nikakor pa ne maram tesnjenih oblačil. Kako oble- čena sem drugim najbolj ^^eč, nimam pojma in me ne ranima. Pomembno je, da se sama dobro počutim.« po kakšnem sistemu na- '^upujete garderobo? *>Svoj čas sem kupovala im- Pulzivno, a sem takšen nakup '^di pogostokrat obžalovala, t^anes sem bolj disciplinirana, ["■emišljena. Praviloma oblači- '•^ pomerim in rezerviram, na- slednji dan pa se odločim. Zelo ^edko se zgodi, da je zadeva v P^^ih minutah moja.« vas na vizualni podobi ^Jgovornika(nice) najbolj ^bode? '^Nedvomno to, da te sogo- ^°fnik ne gleda v oči. Če pa S°voriva o oblačilu, mi je ^^^eno, samo, da ni zanemar- Mora pa biti usklajeno s 'ovekovo osebnostjo, polo- ^)ern, leti in njegovo držo.« Ko zagledate »sanjsko« obleko, vas lahko ustavi zgolj zasoljena cena? »Se bojim, da ne.« Katere izmed letošnjih modnih trendov boste vklju- čili v svojo pomladno-polet- no garderobo? »Navdušena sem nad zele- no barvo, v mnogih odtenkih. Razmišljam o zeleni torbici in sandalih. Kljub trendom pa prisegam na eleganco in kako- vost materialov, seveda z igri- vimi dodatki. To je moj trend.« Sabina Oboinar. Foto: Pauli Zapenlljano medne življenje Zakaj ženske ljubijo pentlje, vezalke, vozle in zanke? Uganka, stara več kot petsto let Ljudje smo nostalgična bitja. TVidi zato obravnava- mo bolj ali manj oddaljena zgodovinska obdobja z nav- dušenjem, ki je pogosto več- je od pogleda v futurističen, računalniško programiran jutri. Pri tem seveda niso nikakršna izjema modni us- tvarjalci, ki pridno listajo po zaprašenih knjigah, hodijo po muzejih, antikvariatih - vse z namenom poiskati v preteklosti modni navdih za sedanjost. Nič novega niso tile tren- dovski akcenti, ki bodo obe- ležih letošnjo pomladno-po- letno modno sezono. Pravza- prav jih, posebej kot zavezal- kane trakove na spodnjem perilu, prvič zasledimo že v 15. stoletju. Letošnji korzet seveda zgolj spominja na ti- sto mučilno napravo z vstav- ljenimi kitovimi kostmi, s ka- terim so si ženske pustile uni- čevati zdravje in postavo. Tokrat gre za top-majčke, pletene oziroma ukrojene iz mehkih in prožnih materia- lov, ki imajo eno samo nalo- go: nuditi udobje in veselje ob pogledu v zrcalno podobo. Takšen atraktiven zavezal- kan detajl, ki pravzaprav na- domešča gumbe, zadrge in podobne »skupaj držeče« pri- tikline na oblačilu, pa seveda Zavezalkan volnen korzet - ideja za domače pletilje pri- haja iz ateljeja Cristiana Fis- sore. zahteva - ...no, saj že poznate »lajno« o estetskih grehih, kajne? Torej, kaj ostane ti- stim, ki lahko zaradi tistih dveh vzrokov na tovrstno cu- njico pozabijo? Konec prav- kar omenjene zavezalkane zgodbe, ki se vselej zaključi s - pentljo. Ljubko stvarco, ki je razveseljevale že naše pred- namke. Posebej v čislih so bile na krinolinastih oblačihh v obdobju baroka in rokoko- ja, ko so se žlahtne dame dobesedno izgubile pod težo in količino različnih pentelj in pentljic. Iz današnje modne perspektive lahko tovrstno Dva koščka sifona na štiri pentlje. Armani. predizajniranje pospremi zgolj ironičen smehljaj, ideja pa vsekakor je... Ovratnik, podaljšan v šal in zavezan v pentljo, pentlje, ki povezujejo oba dela oblačila, pentlje na torbicah, usnjene pentljice na obuvalih. Še po- sebej na letošnjih sandalih in natikačih so pentlje prav ba- havo frfota ve. Pa jim tega nih- če ne šteje v zlo, saj je bilo tako že v šestdesetih letih in tako, kot so jih ženske vzlju- bile takrat, jih bomo tudi da- nes. Zagotovo. Zakaj? Morda zato, ker je ta detajl eden da poleti ne bo prevroče... izmed redkih, ki je tipično ženski (če izvzamemo nad- gradnjo pentlje-moški metulj- ček). Morda zato, ker pentlja asociira na otroštvo, igro s punčkami? Ali pa preprosto zato, ker jih vsi poznamo in ker so pač - modne. Kakorkoli. Obuvala s to- vrstnim ljubkim detajlom so resnična osvežitev in najbolj prodajani modeh ta hip, vedo povedati tudi prodajalke v na- ših trgovinah. No, pa naj še kdo reče, da je moda zapletena in zavozlana reč! Ali tako, kot je rekel ugle- den skladatelj: »Če hočeš pi- sati uspešnice, piši stare pe- smi.« Zapentljan svilen šaJU Balmain. : Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Nagradno vprasanie marca: KJE SO KAVBOJKE (OKROG LETA 1950) NAJPREJ POSTALE MODNO OBLAČILO? a) v ZDA; b) v Nemčiji. 40 KRONIKA S CEUSKEOA Slatinianka, o kateri govorijo Japonci Dijakinja in študentka obenem - Strma pot obsoteljske najstnice - Pianistka, ki jo premami punk - Sloves nekdanjih učencev slatinske glasbene šole Mojca Pucelj, Urška Roškar, Eva Škrinjarič in Vojko Vešli- gaj so štirje mladi in uspešni glasbeniki iz Obsotelja. V prejšnji številki smo predstavi- li flavtistko in kitarista, tokrat pianistki Pucljevo in Roškar- jevo. Dober glas o Pucljevi se- ga vse do Japonske, Roškarje- va je novo, vendar prodorno ime. ■-tjmmmmmMmmmm Pianistka Mojca Pucelj iz Ro- gaške Slatine je umetniška so- delavka ljubljanske akademije za glasbo, ki navdušuje domače in tuje koncertno občinstvo. Njena glasbena pot se je začela v domačem kraju, kjer je obi- skovala od 1. razreda osnovne šole ure klavirja pri prof. Marin- ki Mastnak. Ko so Slatinčani odprli glasbeno šolo, je nadalje- vala pri prof. Bibijani Erjavec. Leta so minevala, ljubezen do klavirja je ostala. Med obi- skovanjem celjske gimnazije je odhajala v Radeče, kjer je obi- skovala ure pri prof. Tatjani Mole. Po zaslugi prizadevne profesorice je nadarjeno dekle opravilo sprejemni izpit na akademiji za glasbo že po 3. letniku gimnazije. Tako se je hkrati izobraževala v zadnjem letniku celjske gimnazije ter v 1. letniku ljubljanske glasbene akademije, v razredu prof. Du- bravke Tomšič-Srebotnjak. V letih na akademiji so se vrstih novi uspehi. Največji je bil študentska Prešernova na- grada, potem zmaga na repub- Uškem tekmovanju mladih pia- nistov v Velenju ter na jugoslo- vanskem tekmovanju v Du- brovniku, kot predstavnica ljubljanske akademije je nasto- pila na srečanju akademij v Skopju, na Lukičevem memo- rialu v Osijeku... Diplomirala je z odličnim uspehom ter odšla za leto dni na izpopolnjevanje na visoko akademijo za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju (na eni najuglednejših akademij na svetu je bila pri prof. Hansu Petermandlu). V tistem obdobju je začela delati kot umetniška sodelavka ljub- ljanske akademije za glasbo ter se usmerila v komorno glasbo. Tako je začela igrati pred- vsem s čehstom Cirilom Šker- jancem in violinistom Deja- nom Bravničarjem, vrhunski- ma slovenskima glasbeniko- ma. Z njima veliko nastopa po Sloveniji in tujini, skupaj so po- sneh tudi zgoščenki. Od tujih glasbenikov igra z odličnim ja- ponskim čelistom Mineom Hayashijem, s katerim sta bila na turneji po Japonski. V zad- njem času nastopa z enim naj- boljših rogistov na svetu, s Šte- fanom Dohrom iz berlinske filharmonije. Z njim se je pred- stavila pred berlinskim občins- tvom ter na zadnjem festivalu komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah. Zvesta ostaja tudi občinstvu v domači Slatini, kjer je nastopala na Rogaškem glasbenem poletju s solistični- mi recitali ter z Japoncem Ha- yashijem in Dejanom Bravni- čarjem. Njenih koncertov se rada udeležujeta mama in oče, ki živita v Rogaški Slatini ter sta ji bila vedno v veUko oporo. Vsa družina ceni umetnost, glasbo. Mama Veronika Pucelj je bila pred odhodom v pokoj v 1. os- novni šoli učiteljica slovenskega jezika ter je pela v Ženskem pevskem zboru Rogaška Slati- na. Oče Branko Pucelj je bil do jeseni, ko se je upokojil, direk- tor Steklarske šole Rogaška Sla- tina ter bil pred zadnjimi voU- tvami predlagan za župana Ro- gaške Slatine. Med njegovim di- rektorovanjem so med drugim zgradili najsodobnejši dijaški dom v Sloveniji ter se začeli pripravljati na ustanovitev sla- tinske gimnazije, ki bo odprla vrata pred koncem poletja. V Steklarski šoU so seveda posve- tili vehko pozornost vrhunske- mu oblikovanju stekla, saj so prav tam udejanjih veliko veči- no zamisli umetnika Oskarja Kogoja, izraelskega umetnika Izzike Gaona, Slatinčanke Lju- bice Kočice, Janje Lap in drugih. In še nekaj o Pucljevem klavirju: več kot desetletje ga je igrala tudi Mojčina sestra Špela, da- nes diplomirana ekonomistka v ljubljanski tovarni Ihrija. Sestri radi sedeta za klavir ter igrata štiriročno za svojo dušo. Največje veselje pianistke Mojce Pucelj je seveda njen tri mesece star sinko Matija. Ve- selje delita s soprogom Igor- jem Bravničarjem, uspešnim profesorjem klavirja ter shkar- jem. Pod štajerskim Triglavom Pianistka Urška Roškar iz Rogatca, ki bo praznovala apri- la 17. rojstni dan, ima za seboj upoštevanja vredno glasbeno pot. Obiskuje 2. letnik umetniš- ke gimnazije v Velenju, klavir- ski oddelek. V tem šolskem letu je bila sprejeta v razred prof. Acija Bertonclja, vrhun- skega slovenskega pianista ter rednega profesorja ljubljanske akademije za glasbo. Začela je s preigravanjem otroških pesmic na prepro- stem sintesajzerju, pri devetih letih je prvič prestopila prag glasbene šole Rogaška Slatina. Tam je prof. Tatjana Šolman kmalu opazila njen izraziti dar ter ji odprla pot v čudoviti svet glasbe. Tako se je leta 1995 prvič udeležila državnega tek- movanja in poletne glasbene šole pri priznani prof. Andrei Seljan iz Rogaške Slatine, ta- krat profesorici klavirja v Za- grebu. Po prvem mednarod- nem tekmovanju v Locani v Italiji, kjer je osvojila prvo na- grado, so se uspehi kar nizali. V naslednjih treh letih je Urškina nova profesorica Se- Ijanova postavila življenje družine Roškar na glavo; za- čeli so se vrstiti nastopi, go- stovanja, poletne glasbene šole v Rogaški Slatini in Du- brovniku ter mednarodna tekmovanja v Zagrebu in Itali- ji (v San Bartolomeu in Mon- caheriju je osvojila tretji me- sti). Posebni dogodek je bil prvi samostojni koncert ko- maj 14-letne Urške v polni slatinski Kristalni dvorani, kjer so bih tudi številni prija- telji in rojaki iz Rogatca. Sledila je nova velika j lomnica. Po 1. nagradi na dročnem tekmovanju mla glasbenikov v Velenju se vpisala v velenjsko umetni! gimnazijo. S prof. Seljani sta pripravili lani še drugi mostojni koncert v Roga Slatini, s poukom klavirja p nadaljevala pri predstojnici lenjskega klavirskega odd ka, pri prof. Jožici Greb« šek. j Odlična dijakinja in Zoisj štipendistka se dobro zal pomena trdnega in vztrajra dela, zato vadi klavir od tri štiri ure na dan. Trenutno pripravlja na nov samostc koncert, zelo veliko pa ji ] menijo konci tedna v doi čem Rogatcu, kjer jo prei mijo prijatelji, filmi ter glas Razen klasike rada posluša druge glasbeni zvrsti: trer no jo najbolj zanima punk. nedeljskih popoldnevih jo mogoče srečati na družins sprehodih po »štajerskem' glavu«, na bližnji Donački g Urški so nasploh v vel oporo starši. Njena mama 1 na Roškar, po izobrazbi ut Ijica nemškega in francosk jezika, je na čelu progran priljubljenega Muzeja na { stem Rogatec (edinega 1 snega pri nas, ki je bil p nekaj leti kandidat za evroi muzej leta). Po mamini sti izhaja Urška Roškar iz po i Sloveniji znane rodbine Av štinovih iz Rogatca. Pianist oče, diplomirani inženir ' ton Roškar, je podžupan ol ne Rogatec ter dela v tamk njem Gorenj evem podji Mekom. Urškina sestra, mošolka Nina, prav tako c dobro glasbo, sicer se posv plesu in tujim jezikom. BRANE JERAN Mojca Pucelj, umetniška sodelavka ljubljanske akademije za glasbo. Med Rogaško Slatino, Celjem, Ljubljano, Dunajem, Berlinom, Japonsko... Šestnajstletna Urška Roškar je pogosto za klavirjem slatin Kristalne dvorane. Na prvem samostojnem koncertu je igr kot štirinajstletno dekle.