™.nl„n „i.*... . eohrrtni	Leto Lxn	V Ljubljani, v petek 2. marca 1934	Stev. 51 a	Cena 1.50 П.и
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je т Kopitarjevi «d. 6/111

VENEC
Telefoni ■redniltva: dnevna alniba 205» — nočna 2996, 2994 in 20W
ček račun Ljubljana št. 10 6*«) ID 10.449 za inserate; Sarajevo štv. 7"ib5 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2991
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Načela in dejstva
Da politika ne pozna morale, to je dejstvo, ki je staro že toliko let, kolikor člo vek živi na zemlji. Novo je samo to, da je Italijan Machiavelli to dejstvo povzdignil v načelo, ki naj vodi vsakega državnika. Ta položaj se tudi po minuli vojni ni izpremenil, čeprav so državniki ustvarili Zvezo narodov ter sklenili celo vrsto paktov, ki temeljijo na skrajno moralnih principih miru, medsebojne vzajemnosti narodov in brezpogojne zvestobe pogodbam. Pogodbe se držijo, dokler to kaže, in se prelomijo, če niso več v interesu te ali one stranke. Nekaj takega se pripravlja tudi sedaj, ko so Japonci povzdignili marijonetno državo Mandžukuo v cesarstvo, kateremu so postavili na čelo potomca starodavne mandžurske dinastije, ki je dve stoletji vladala ves Kitaj.
Dočim je Rusija skrajno vznemirjena, da dobi na svoji sibirski meji tako nevarnega soseda, kakor je od Japonske popolnoma odvisni Mandžukuo, ki ogroža vse njene tihomorske postojanke, se v Ameriki zadnje čase kaže diplomatski preobrat, ki bo marsikoga presenetil, ki še verjame v to, da v politiki obstojajo kakšni absolutni, trdni in nespremenljivi principi. Saj smo skorajda vzrasli v prepričanju, da sta Amerika in Japonska nepomirljiva nasprotnika Če je Zveza narodov, ki se sicer odlikuje po vse čem drugem, nego po neomajni zvestobi svojim načelom, imela pogum, da vztraja na nepriznanju stanja, ki ga je ustvarila z vojaškim pohodom v Mandžurijo Japonska — potem je bila to v prvi vrsti zasluga URA, ki je nepobitno dokazovala, da je korak Japonske v popolnem protislovju tako z mednarodnim pravom kot takiin, kakor z vsemi pogodbami in obveznostmi, katere je Japonska sama podpisala z velesilami. Sedaj pa imamo zanesljiva poročila, da je predsednik Roosevelt, ki je postavil na glavo vse gospodarske principe in socialne tradicije severne Amerike, namerava izvesti revolucijo tudi na zunanjepolitičnem polju. Napetost med Ameriko in Japonsko je očividno nekaj, kar Rooseveltu ne gre v račun. Kot praktičen človek, ki se od principov ne da preveč vezati, če so na poti realnim interesom države in naroda, je Roosevelt prišel do prepričanja, da je napetost na Tihem oceanu škodljiva gospodarstvu USA, ki ga hoče predsednik rešiti sedanje krize, kar med drugim zahteva, da se sev. Ameriki svetovni trgi odprejo, ne pa zaprejo. Ker Roosevelt dobro ve, da Japoncem ne bo mogoče iztrgati Mandžurije razen z vojsko, ki je pa prav nobeden noče in ne želi. zato je prišel do čisto logičnega sklepa, da je najbolj pametno. če Mandžukuo prizna z vsemi posledicami, ki jih je to dejstvo na Daljnem vzhodu ustvarilo (semkaj spada tudi okupacija Džehola in počasno prodiranje Ja: poncev v ostalo Mongolijo). Na ta način si Amerika zasigura uovo mesto v bogatem gospodarskem in trgovinskem prometu Mandžurije in mongolskih pokrajin in si lahko tam v sporazumu z Japonsko ustvari tak položaj, kakor ga ima v ostalem Kitaju, ne da bi ji moralo politično prvenstvo Japonske v tem delu sveta prizadevati preglavic. Najnovejše prijateljstvo med Ameriko in Rusijo Roosevelta ne bo oviralo, da začne Japonski prijazno politiko, ker ga na Rusijo itak ue veže ničesar drugega, kakor gospodarski interesi, ki se dajo čisto lahko urediti, četudi je v Mandžuriji gospodar Japonska. Red, ki ga je Japonska uvedla v bivši zanemarjeni provinci Kitaja. iu nova prometna pota ter pristanišča, ki jih grudi iu jih bo še gradila, bodo interesom Amerike na gospodarskem razvoju te dežele le služila.
Razgovori, ki se v sedanjem momentu v tej smeri vrše med Ameriko in Japonsko, pomenijo veliko olajšanje tudi za Veliko Britanijo. Sporazum med Ameriko in Japonsko bo odstranil nevarnost, ki jo ima japonska ekspanzija na Tihem oceanu za britansko svetovno cesarstvo. S temv so za Anglijo rešeni vsi problemi in angleški admirala! si bo lahko prihranil milijarde m milijarde za nove bojne ladje. Da je Japonska v resnici pripravljena odreči se eks-panzivnim težnjam na jugovzhodnem in JU; gozapadnem Tihem oceanu ali pa jih vsaj zelo omejiti, dokazuje dejstvo, da Roosevelt resno misli nu to, da Filipinom vrne popolno neodvisnost in da opusti na Filipinskih otokih vsa vojaška in mornariška vojna oporišča. To je mogoče le, če obstoji, oziroma če se bo sklenil splošen političen pakt med japonsko in Združenimi državami na podlagi, da se Japonska omeji na razširjanje svojega političnega vpliva v Mandžuriji in Mongoliji, kjer je nevarna samo Rusiji, ne pa Ameriki. To pa bi seveda pomenilo ogromen plus tudi za Anglijo, ki ima v Aziji dva nasprotnika, Rusijo in Japonsko, in ima ves interes na tem, da Japonsko zopet pridobi nazaj, da ji bo služila kot protiutež proti Rusiji, kakor ji je v to svrho služila kot zvesta zaveznica pred svetovno vojno. Preusmeritev ameriške vzhodnoazijske politike pa ne bi razbremenila samo Veliko Britanije. ampak tudi Francijo in Nizozemsko ter vse ostale velesile, ki so itak napram Japonski tudi v momentih največje napetosti votli le politiko previdne rezerviranosti, da ne prelomijo z mogočno državo, ki jim je lahko v veliko škodo, pa tudi v veliko korist. Kar se tiče Rusije, bo pač, ako se bosta Japonska in Atnerikn res sporazumeli, morala vgrizniti v kislo jabolko in svojo politiko nn Daljnem vzhodu v tem smislu preori.ien-tirati.	.	.
Edini, ki bi bil radi take preonentira-nosti v Aziji blnmiran. bi bila Zveza tin-rodov, ki je kakor znano, predlnnskega leta slovesno sklenila, da velesile Mandzukuoa ne smejo priznati. Ta sklep je bil oelo zelo mil, ker je Zveza narodov imela pravico skleniti gospodarski bojkot in če treba tudi politične rcuresivue odredbe proti Japonski,
Viharna vladna kriza v Španiji
Pripravljena je na rdeči udar...
Framason i in socialisti so izsilili vladno krizo • Desničarske večinske stranke so pripravljene z orožjem v roki braniti Španijo pred b oljševiško revolucijo
L e r r o u x
Madrid, 1. marca. TG. Danes dopoldne jc predsednik vlade Lerroux podal deinisijo celokupne vlade, ker predsednik republike Zaniora ni hotel sprejeti delnih demisij finančnega ministra Mar-tineza Buriosa in notranjega ministra Lere, ki pripadata oba levemu krilu radikalne stranke ter sta dobila nalog od framasonskih lož, da nadalje ne smeta več sodelovati v sedanji vladi. Lerroux se je na vsak način hotel vzdržati ua vladi, toda predsednik republike je pod vtisom poročil, ki so ves dan deževala iz raznih krajev Španije ter brez dvoma tudi pod pritiskom političnih voditeljev, zahteval, naj vlada odstopi in se sestavi nova vlada po novih vidikih. Ko je Lcrrnux zapuščal predsednikovo palačo, je izjavil časnikarjem, da je svetoval predsedniku republike radikalno vlado, ki bi se oslanjala predvsem na desničarske stranke.
Ogorčenje na desnici
V političnih krogih, kjer vlada splošna zmeda, smatrajo, da ho Lerroux dobil nalog, ila sestavi novo vlado. Toda ponekod govorijo tudi o možno sti, da se razpusti parlament, kar pa pametni politiki smatrajo za zelo riskaiilim preizkušajo, ki bi je dežela brez velikih nemirov bržkone nc mogla prenesti. Desničarske stranke namreč, ki so sedanjo vlad« podpirale, .so nekoliko ogorčene nad teni, da kljub velikanski zmagi, ki so jo izvojevale, pri zadnjih volitvah, njihovo sodelovanje z vlado ni prineslo prav za prav nobenih koristi in da je vlada eicer .sprejela njihovo sodelovanje, ne <ln hi bila izpolnila niti eno danih obljub. Zato s« desničarske stranke naklonjene misli, da bi pri novih volitvah Španijo naravnost preplavile in jo znova zgradile, četudi bi morala pasti obstoječa ustava. Ogorčenje desničarskih strank je tudi upravičeno, kajti v parlamentu imajo prav udarno večino nad f>7 poslanci, ki pripadajo opoziciji. Lerroux je hotel le telovaditi na sredi med levico in desnico ter se je skrbno izogibal vsake potrebe, da bi sc vezal niti z desnico niti z levico.
Tudi nionarhistične stranke so skrajno nezadovoljne. nc samo г Lerrouxoin. ampak tudi s strankami. ki jih vodi Gil Rnhles. ki niti očitajo, da ni znal izkoristiti svoje zmage nu volišču in du niti ni uspel, ila hi se bili preklicali proticerkveni zakoni, da hi se znova dovolila denarna podpora Cerkvi in cerkvenemu osebju in da bi se proglasila splošna politična amnestija v korist vsem desničarjem, ki sedijo v ječah, obsojeni zaradi političnih dejanj, ki so jih izvršili še pod prvo revolucionarno vlado.
Framasoni in socialisti preže
Ker je stališče desničarskih strank tako jasno izpovedano. se je predsednik republike brez dvomu ustrašil posledic, ki hi niorale nastati, če bi se razpustil purlament. ker bi tudi levičarske stranke to priliko izrabile, dn ustvarijo nov kaos v državi. Socialistična levica do nocoj sicer še ni izdala nobenega manifesta, v katerem bi liila izjavila svoje stališče v sedanji vladni krizi. Nekateri mislijo, da so socialisti nekoliko preplašeni zaradi poraza njihovih somišljenikov v Avstriji in da se skrbno iz-ogibljejo vsaki skušnjavi, da bi predčasno kršili disciplino in postali žrtve neprevidne prenagljenosti. kot se je zgodilo socialnim demokratom v Avstriji. Kljilh tej navidezni zunanji rezervi pa je Vaš dopisnik dobil od vodilnega socialističnega poslanca nedvoumno izjavo. da bo socialno demokratska
Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: Od časa do časa padavine. Temi>eratura bo od zapada sem polagoma pojemala, Širokalno vreme.
ki je tako kruto kršiln 4voje obveznosti kot članica Zveze narodov. Prepričani imn, tla si Zveza narodov takega desavuiranja svo.iegn stališča ne bo vzela preveč k srcu, ker ni nobenega dvoma o tem, da takrat, ko je storila teoretični sklep, dn se nova mandžurskn država nc sme priznati, tega ni tako brezpogojno mislila, kakor se je zapisalo. Zveza j narodov je dobro vcdeln, da, če ne bo Japonske direktno prisilila, dn se iz Mandžurije umakne, tudi njen sklep o nepriznanju nima nobene realne vrednosti, knkor se je to tudi v resnici poknzalo, ko Japonci po sklepu Zveze narodov niso samo v Mandžuriji ostali, anipnk so zapustili Zvezo narodov in še anektirnli sosedno kilnjsko provinco. Nauk iz tega je, da se narodi in države ne smejo zanašati popolnoma nn nobeno mednarodno j mirovno u^tnnovo nli potrodbo. nmpnk da morajo računati z dejstvi, kakršna žal na j tem nepopolnem svetu so.
stranka v zvezi s sindikalisti in komunisti takoj proglasila splošno stavko, če bi predsednik republike poklical Gil Roblesu, du sestavi novo špansko vludo. Dodnl je, dn smejo ručiinati na pomoč vseh komunističnih strank in da imajo za seboj tudi neomejeno podporo Iruitiusonskih lož, ki imajo pod svojo kontrolo tudi domala polovico Lerrouxove radikalne stranke.
Predsednik republike okleva med desnico in levico
Stališče predsednika republike je zaradi tega zelo težavno. Po svojem verskem čuvstvovanju se on liugiblje čisto odkrito proti desnici, zaradi česar je izpostavljen neprestanim krulim napadom socialistično in framasonske levice. Nadalje pa ve Zamorit ludi to, da bi izpostavil Španijo novim revolucionarnim podvigom, če bi se vdal levičarskemu pritisku in poveril sestavo vlade levičarskemu kandidatu.
Mobilizacija političnih pohretov
Medtem ko se v teh sunkih in protisunkih le mučno razvija vludiia kriza, se opaža, kako se po vsej Španiji, sodeč po poročilih, ki neprestano vrejo v prestolico, dvigajo pokreti, ki žc mobilizirajo za vsak slučaj svoje oborožene bojne odrede. Tako se je nocoj /.glasilu pri madridskem županu delegacija gradbenikov, hišnih posestnikov in trgovcev in niu je izjavila, tla mu stavlja svojih 52.000 oboroženih članov na ruzpolago za vzdrževanje javnega reda. Kavno tako so se danes popoldne zbrali učitelji. ustvarili enotno fronto ter dali članom nalog, da so pripravljeni, da jih vsak trenutek vpokličejo v službo reda in miru. Fašistična milica šteje, kakor znano, 20.000 oboroženih članov, ki so pripravljeni. ila vsak hip nastopijo. Tudi Gil Roblesova organizacija ni mirovala in je zbrala okrog sebe nad 40.(100 mladih ljudi, ki so pripravljeni, du tukoj prevzamejo katerekoli službe, ako bi socialisti proglasili splošno stavko. Zelo resen pokret se je /.u-
čel v večernih urah tudi pri poštnem in telegrafskem osebju, in sicer nu pobudo številnih uslužbencev, ki so vsled nedavnega štrajka bili odpuščeni iz službe. Odločitev bo inoralu pasti še nocoj, ker se držuvnu oblast ue bo smela izpostaviti nevarnosti, da bo jutri zjutruj brez vsake zveze z ostalo Španijo. Skrajno resne vesti so prišle v Madrid tudi iz Barcelone, kjer je baje novi katalonski predsednik izjavil, du bo takoj proglasil popolno neodvisnost Katalonije v primeru, du bi desničarske stran ke sestavljale novo vludo.
Santiago Alba svetuje „politično premirje"
V ta politični dirindaj. v to obojestransko rožljanje z orožjem pa so zelo pomirjevalno padle besede Santiugu Albe predsedniku parlamenta in še vedno ohoževauegu junuka Španije, ki je poslal vsem političnim voditeljem zelo ljubeznivo vabilo, du nuj izpovedo svoje iiiinimnliie progrunio, ki hi se takoj vzeli v ruzpruvo v parlamentu. Na ta način bi se ustvaril nek vsem strankam skupen, najnujnejši program, ki bi se izvajal v nekem političnem premirju vse dotlej, da ne bi bil popolnoma izvršen in da bi nustule v Španiji takšne prilike, ki hi strankum dovolile, du preizkusijo svojo moč zopet na javnem volišču.
Kakšna bo nova vlada
Madrid, I. marca. p. Predsednik republike Zuinorra je danes takoj začel s konzultacijami vodilnih politikov. V političnih krogih sodijo, da bo tudi novo vlado sestavil dosedanji predsednik Lerroux. Vladno večino bi tvorili desničarski radikali. Katalonci ter agrarci. Poleg tega pa bi Lerrouxa podpirala tudi katoliška skupina pod vodstvom Gil Rohlesa, ki sc je .s|)iijaznil i. republikansko ureditvijo š|janijc. To tudi odgovarja stališču katoličanov, ki jiri/.nali republiko, zlasti odkar jim je to svetoval Vatikan.
Iz sovražnikov so postali prijatelji . . .
Poljska in Nemčija gradita mir
Varšava, I. marca. Pat poroča: Prav v kratkem bodo v Varšavi podpisali protokol, ki bo dokončno sjiravil s sveta gospodarski spor, ki obstoji še od leta 1925 med Poljsko in Nemčijo. Protokol bo pred vsem odredil ukinitev medsebojnih prisilnih ukrepov, ki sta jih obe sfianki izdajali v teku carinske vojne. Dalje bo protokol obsegal določbe o prometu blaga, o črtanju nekaterih omejitev itd. V protokolu
Italija in Podonavje
bodo tudi določbe o prevozu živine za zapadno in severuozapadno Evropo čez Nemčijo in Poljsko. Meti drugim se navajajo posebna določila o prevozu tc živine po Kielskcm prekopu. Za|>isnik bo tudi vseboval določbe o izvozu poljskega železa in sporazum o razdelitvi rednega pomorskega prometa na Baltski obali med nemškimi luknnii iu lukaini |>oljskega carinskega teritorija.
oksersha politika
Italijanski tisk se plašljivo umika in si pere roke
Rim, I. marca. b. Sestanek Mussoliiiija z dr. Dollfussom in Gombosom bo še v teku tega meseca. V italijanskih uradnih krogih izključujejo možnost sklenitve politične zveze med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Istotako se izključuje možnost carinske unije. Pri tem sc poudarja, da Italija ni nikdar pokrenila in to velja tudi za bodoče lake inicijative v tej smeri. »Giornale d'Italia« naglaša. da se bodo rimska pogajanja vodila popolnoma v duhu italijanske spomenice za ekonomsko organizacijo Podonavja. Isti list piše, da je Italija vedno odklanjala politične bloke in zveze, ker je smatrala, da je tu politika škodljiva splošnim evropskim interesom. List obžaluje, da nekateri še vedno dvomijo o iskrenosti Italije in se hudo jezi. da ne priznajo, da ima čiste namene. Naj-liolj žalostno pa je, dn ta dvom pred vsemi
drugimi izražajo nemški listi, posebno pa Hitlerjev »Volk. Beobachter«. Zelo zainerja temu listu, ker je v svoji kampanji proti Italiji registriral tudi vest o skorajšnji restavraciji Habs-buržanov, ki se bo izvršilo pod italijanskim
klobukom in ker je pri tem v nekem dopisu iz Prage poudarjal, da češki tisk hrabro gleda na vsako Mussolinijcvo kretnjo, ki misli, du jc že
zmagovalec v avstrijskem vprašanju. Ta trditev je tako ogorčila »Giornale d'ltalia«, da odgovarja »Viilk. Beobachter ju« tako-Ie: »Kdor pripisuje Mussolini ju take namere, ta dokazuje s tem, da sploh ni sposoben, da Mussolinijevo |H>litiko razume. Mussolini je povzdignil svojo jiolitiko v zelo visoke sfere in se ga ne sme dolžiti, dn vodi politiko kakor bokserji. kjer vedno odloči močnejši nad slabcjšini.
Iziava o namenih Habsburzanov
Pariz, 1. marca. AA. V zveza z glasovi, ki so sc zadnje dni razširili v vsem evropskem tisku o roožnositi jKivratka bivšega nadvojvode Otona na habsburški prestol, poroča bruseljski dopistirk pariškega »Journala« svoiemu Listu, da mu jc madija/r-ski general Kerecz, ki jc naij'bol'je poučen o namerah nadvojvode Olona in bivše cesarice Zite, dal v dvorcu Stenokerselu tole izijavo:
Nadvojvoda Oton je poslušen sin in sc v vsem pokorava zapovedim svoje matere, cesarica Žita je pa na glasu pametne ženske in bi jo za njen takt mogli zavidati tudi mnogi stari in izkušeni diplomati. Ni dvoma, da tudi cesarica Žita sama san|a o vrnitvi svojega sina na habsburški prestol, toda cesarica Žita misli, du čas za to le ni prišel, ker bi velesile videle v vrnitvi Habsburgtivccv podiranje samih temeljev miru. Cesarica Žita prav
tako ve, da se tej restavraciji upirata tudi Mala zveza in Francija. Cesarica je doživela grenko iz-kuftnjo pri dogodkih meseca oktobra 1921 in jc sklenila, da se ne bo nič več spušala v hazardna podjetja.
Monarhistični pokret, je nadaljeval general Kerecz, je seveda v zadn,ih tednih zavzel precej Sen razmah, toda ne v Avstriji ne na Madfarskcm položaj za vrnitev Habsburgovcev še ni popolnoma zrel, ter je zato treba v tej smeri nadaljevati delo, da se doseže popoln uspeh. V glavnem, jc za ključil general Kerecz svojo izjavo dopisniku »Jeur nala«, je cesarica Žita mnenja, da bi v današnjih razmerah pomenil poskus prevrata nezmisel in blazno podjetje in da je zato treba za vrnitev nad-vojvinle Oton.« v Budimpeitn aH na Dunaj počakati ugodnejših prilik.
Pogreb f
Zagreb, 1. marca. b. Danes dopoldne jo bil zelo svečan pogreb pokojnega belgrajskega in smodorevskega škofa ter zagrebškega generalnega vikarja nadškofa dr. Dominika Premuša. Njegovo truplo je ležalo do 10 v nndškofovski kapeli, katnor so prihajale ogromne množine ljudi, da so zadnjic poslovijo od pokojnika. Na krsti je bilo mnogo vcucev iu cvetja. V Zagreb so prišli vsi cerkveni visoki dostojanstveniki iu številne delegacije. Oh 10 sc je zbrala pred katedralo velika množica ljudi, ki je čakala, da se udeleži žalnega sprevoda. Točno ob 10 se je zaprla krsta za pokojnikom in na njen pokrov so položili mašno knjigo. Istočasno jc pričelo zvoniti v vseli cerkvah. 2alni sprevod so je pomikal iz kapele v katedralo. Kondukt jo vodil novi generalni vikar dr. Saalis-Seevis. Po blagoslovitvi krste jo za-t>ol zbor dijakov nadškofovske gimnazije ža-lostlnko.
Žalnega sprevoda ko se med drugimi udeležili kanonik dr. ltadlčevič, ravnatelj nadškofovske pisarno Janko Barlo, odposlanec Nj. Vel. kralja, pomočnik komandanta 4. ar-lnatlne oblasti, dlvlzljskl general Joša Dam-janovič, ki je v imenu vladarja izrazil nadškofu dr. liauerju sožalje zaradi smrti dr. PremtiSa. Polog kraljevega odposlanca je bil ban savske banovine dr. Perovič, za njim so bili predsednik kasacijskcga sodišča dr. ('iinič, banski načelnik in banski svetniki, mostni podžupan Pavlin, pravoslavni mct.ro-polit Dositoj, predstavnik protestantsko cerkve župnik lleckor kot zastopnik dr. Poppa, ki je bil odsoten, predstavnik javrejske občin nadrabin dr. Scbwarz ln predsednik dr. Kohn, senator dr. Frangeš, predstavniki visoke komercialne šole, šef policije, upravitelj nadškofovskih posestev, predstavniki raznih katoliških korporacij ln katoliške akcije, zastopniki društva Sv. Jeronima ter ostalih
dr. Premuša
meščanskih organizacij. Bili eo tndi predstavniki Jadranske Straže a predsednikom Knlmerjem na falu. predstavnice Jngoelo-vanske narodne ženske zveze ter drugi. Pa-peškoga nuncija Pellegrinettlja je zastopal dr. Dionizije Njaradi. Nadalje so se pogreba udeležili: belgrajski nadškof dr. Rodič, mariborski škof nr. Tomažic, krški škof dr. Sre-brnič, djakovski škof dr. Akšamovič. soujski škof dr. Starčevič, zastopnik sarajevskega škofa kanonik Alaupovlč, zastopnik banja-luškega škofa Ivaniš in trije Prcmušovi sošolci, ki so ga preživeli in sicer: višji državni pravdnik dr. Cnrtl, advokat dr. Siobonschein in advokat dr. Prebeg.
Pred krsto jc stopal škof dr. Saalis-Seevis, ki jc vodil kondukt ob asistenci kanonikov Lončarja, Kadiča, Someka in drugih. Za krsto je bila pokojnikova rodbina, nekaj kmetov in kmetic, nato pa veliko število meščanstva. V katedrali so truplo pokojnega dr. Premuša položili na katafalk. Corkevjo bila polna ljudstva. Skof dr. Saalls-Seovis jo daroval črno sveto mašo. Nadškof dr. Ante ilauor, ki jo zaradi zadnjo bolezni še zolo slab. se ni mogel udeležiti žalnega sprovoda, pač pa ga jo opazoval z okna tor molil. Po maši je imel kanonik dr. Štefan Bakšič daljši govor, v katerem jo poveličeval plemenita dola pokojnega škofa dr. Premuša ter govoril tudi o nulogah in pomenu duhovnikov.
Ob 12.15 se je žalni sprevod pričel pomikati iz katedrale. Krsto z dr. Prcmušem so naložili na mrtvaški voz, nakar jo sprevod šol proti Kaptolu skozi Novovez. Truplo dr. Premuša so spustili v kaptolsko grobnico na Arkadah. Pogreb se je pričel ob 10 in se je končal točno ob 13.15. Kako zolo jo bil priljubljen dr. Pronuš, jo dokazal današnji žalni sprevod, ki se ga je udeležilo ogromno število ljudstva.
Težah položaj nemških katoličanov
Proračunska debata v Narodni skupščini
Belgrad. 1. marca. m. Na snočnji seji narodne ;•
skupščine je za Oajškom in Davidovičem govorilo • še nekaj poslancev, na kar se je seja zaključila.
Današnja seja narodne skupščine se jc pričela davi ob 8.
Prvi je govoril Nikola M a r k o v i č, ki je plediral za varčevanje. Dr. Dragulin Kost i č napada delovanje eksportnih ustanov. Glasoval bo za proračun. Vlada Stanišič je govoril proti na-meščenju žensk v državni službi. Glasoval bo za proračun. Ante Kovač je v svojem govoru plediral za možato odklanjanje vsoga, kar je na poti jugoslovanski ideji. Prosvetno ministrstvo bi moralo izvajati duhovno nnifikacijo. Sedanje učne knjige so po mnenju Kovača premalo jugoslovanske. Kovač govori nadalje o potrebi ločitve Cerkve od države, a samovolji učiteljev in o vzgoji mladine u-r pravi, da se jc na Strossmajerjevi proslavi po nekaterih kraiili na Hrvatskem poudarjal
Za učitelje pravi, da ne prihajajo iz učiteljišč dovolj jugoslovansko vzgojeni. Enak položaj je tudi na srednjih šolah. Na univerzah prevladujejo komunisti, separatisti in športniki. Univerzitetni profesorji so po mnenju Kovača, destruktivni. Je proti temu, da bi sc vzdrževale štiri pravne in dve katoliški teološki fakulteti. Po njegovem ninnju tudi v književnosti ni jugoslovanskega duha. Pravi, da še sedaj nimamo matice jugoslovanske, ampak samo matico srbsko, hrvatsko in slovensko, da je premalo jugoslovanskega duha ludi na znanstvenih akademijah. N.npada upravo treh gledališč, češ, da dajejo premalo narodnega programa, premalo jugoslovanskega, čeprav od države prejemajo subvencije itd., itd. Končno je napadel Svetozaria Pribičeviča zaradi nj?gove zadnje brošure »Novoletno pismo Srbom«, v kateri jih poziva na ilegalno akcijo, da bi se na la način osvobodili Hrvati od Srbov. Kovač izjavlja, da se bo prej pogrezniia Vclebit planina v morje, da ee bodo ]>rej posušile Sava, Drava, Donava in Drina, preden se bodo Jugoslovani odrekli svoji unitaristični državi in svojemu narodnemu edinstvu. Glasoval bo za proračun.
Za njim je govoril Nikola P rek a o raznih aferah. Nato izjavlja, da se politika njegovega kluba (Narodni klub) v osnovnih vprašanjih naše državne politike ne razlikuje od stališča vladne večine. Glasoval bo proti proračunu.
Za njim je govoril predsednik vlade Nikola Uzunovič, ki je med drugim dejal:
»S posebnim zadovoljstvom podčrtujem izjavo predgovornika Preke, da se on in njegov klub najmanj ne razlikujejo od nas niti v osnovnih vprašanjih naš? državne politike. Za to izjavo sem mu tembolj hvaležen, ker je po formiranju niihovega kluba morda naša pohlična javnost politiko tega kluba napačno razumela.c Uzunovič je nadalje izjavil, da je čas predvsem namenjen proračunski razpravi. Če se kdo od govornikov toliko spozabi, da zaradi svobode, ki je dovoljena s tega mesta, govori (udi o stvareh, ki škodujejo ugledu naše drža-vs, je dolžnost cenzorja, da kaj lakega ne pusti v javnost. Tiskovni zakon ni nobena slučajna improvizacija. To je zakon, ki ima namen, da služi splošnim interesom in mi se ga bomo posluževali tako dolgo, dokler bo tu. Mi vsi, nadaljuje predsednik vlade, obžalujemo umor našega pokojnega tovariša Mirka Neudorferja, ki je bil moj osebni prijatelj, teda te zadeve, o kateri se vodi preiskava, ne sme mo v nobeni smeri prejudicirati, pa tudi ne v smeri, ki nas bi dovedla ua pot, da je bil ta tragičen dogodek inspiriran od zunaj. Enako obžalujemo žalostno sinrt pokojnega Predavca. Pravkar smo sli šali od Preke, da je bil pokojnik na poti, da sprejme isto politiko, ki jo vodimo mi in predgovornik Prcka, kakor sam izjavlja. To izjavo Preke podčrtujem in želel bi, da jo slišijo tudi vsi bivši prijatelji pokojnega Predavca, ker je zares važna in pomembna zaradi političnega položaja, ki ga jc užival pokojni Predavec.
Za ministrskim predsednikom so govorili poročevalec finančnega odbora večine dr. Kunta-r i č, Trijiko N i n k o v i č . Jovan Dovezenski, na kar se je dopoldanska seja zaključila.
Popoldne ob 4 se je seja nadaljevala. Prvi je govoril dr. Lekšič (Narodni klub), ki bo glasoval proti proračunu. Prav tako tudi Nikola Božič, ki je govoril o korupciji. Tretji govornik na popoldanski seji Mihajlo K r s t i č bo glasoval za proračun. Gavro M i I o $ e v i č se je bavil z razmerami v zetski banovini. Glasoval bo za proračun. Dr. Ljudevit Auer je branil bivše samostojne demokrate. Glasoval bo za proračun. Nato sla govorila še Isakovič in Dušan Zivančevič, ki sta hvalila napore finančnega ministra. Oba bosta glasovala za proračun.
Nato je govoril Jos. B a t i n i č (Narodni klub), ki bo glasoval proti proračunu. Za njim je govoril dr. Sukrija Kurtovič, ki je hvalil vlado in lin. ministra. Govorilo je še nekaj govornikov, na kar se je današnja seja zaključila.
Škandal Stavijski še vedno narašča
Strašen pogled v framasotiske
brloge Pred sodišče pride več bivših ministrov
Dane« ni nobenega dvoma reč, da fe bil sod-dnik Prince umorjen in da je to delo framasotiske m al i je. To je potrdil sedaj najvišji sodni iunkcijo-nar Francije, prvi predsednik kasacijskcga sodišča Lescouve, ki je podal obširno poročilo pravosodnemu ministru Cheronu. Na podlagi tega poročila je ministrski svet sklenil, du bo vlad« zahtevala izročitev cele vrste bivših ministrov in poslancev. Kot glavni krivci so označeni: bivši ministrski predsednik Chautemps, bivša pravosodna ministra Renoult in Rainaldy, bivši minister Dali-mier, bivši trgovinski minister Durand, bivši trgovinski minister Laurcnt-Eynac in cela vrsta poslancev. Zdi sc pa, da bodo v kratkem prišli na vrsto še drugi.
Lescouvč obtožuje vse imenovane, da so pomagali Stavijskemu, da je ogoljufal Francijo za cele milijarde zlasti z emisijami bonov bajonske banke, tla so preprečevali vsako preiskavo proli goljufu, in da je po njihovi krivdi izginila tako iz vseh sod-nili aktov kakor iz policijskih in iz drugih arhivov državne uprave cela vrsta najvažnejših dokumentov, ki j;h ui več mogoče dobiti. Za pomoč, ki so jo nudili Stavi,skemu ministri, sodniki, policijski uradniki, državni podtajniki in drugi načelniki važnih resorcv uprave, jc Stavijski dal na razpolago strankarski blagajni tadikalro-socialističrc stranke več stomilijonske vsote v volivne in agitacijske na-mcic ne glede na to, da je žrtvoval najmenj tristo milijonov irankov, da jih je podaril svojim visokim pomagačem za osebne namene in potrebe...
Nn hujše pa so obdolžitve, ki se tičejo umora Princeja. Danes je dognano, da ima meiiia svoje prste vmes tudi pri preiskavi o tem zločinu, katera se vrši v Dijonu, kjer je bil Prince umorjen. Da se namreč preiskava v prvih dneh kar nič ni premaknila z mesta, to je prioisati pritisku vplivnih članov radiknlnrsocialistične stranke. Vendar pa je ia pritisk sedaj po zasiugi pravosodnega ministra Chcrona zlomljen. Vendar pa sc le bati. da
Skoraj M mine t edem, da ae bi bil v Nemčiji aretiran eden ali več duhovnikov. Že samo to dejstvo priča dovolj jasno, kako velika je Hapetost ined Cerkvijo in Hitlerjevo vlado, in sicer zaradi nasilstev, ki jih dela stranka katoličanom. Konkor-dat, ki ga je z izredno naglico sklenila Hitlerjeva Nemčija s Sveto stolico, bi ji v resnici mogel bili v veliko slavo, tako se pa z dneva v dan bolj sprevrača v glasno obtožnico proti nazijein.
Stvari gredo že tako daleč, da so pariški lisi i, kakor sta »fntransigeanl« in »Journal« objavila vesl, da misli Vatikan odpovedati konkordat. Seveda je vest preuranjena, ko je splošno znano, s kako previdnostjo obravnava Sveta stolica takšna vprašanja in kako skrbno se varuje sleherne prenagljenosti. Ni dvoma, da bo prej poskusila vsa sredstva, da pride do sprave, ker ima pred očmi samo en cilj: rešitev duš in zagotovili jim potrebna sredstva za zve-ličanje.
Toda četudi hipoteza, da bi Vatikan odpovedal konkordat, ni resnična, vseeno ni mogoče prezreti resnih opominov, ki prihajajo iz Rima in ki kažejo veliko resnost politično-verske situacije v Nemčiji. Predvsem so vzbudile pozornost informacije v »Osservatore Romano«, kjer so dan za dnem bila objavljena nasilja, storjena nad duhovniki, katoliškimi organizacijami m zlasti nad mladinskimi združenji. Ne dolgo nato je Sveta stolica odločno jjrotestirala proti zakonu o slerilizaciji in ga označila za katoliški morali nasj>rotnega, kakor je bilo to že obširno obrazloženo v okrožnici o krščanskem zakonu. Vatikan tudi ni prikrival, da takšen zakon nasprotuje po črki in po duhu sklenjenemu konkordatu. Sele iz katoliških listov je evropska javnost bila poučena o barbarskem napadu na ino-nakovskega kardinala Faulhaberja. Zanimivo je, da je proti temu zlodejslvu reagiral prej Rim kakor monakovska policija. Telegram sv. očeta kardinalu Fatilhaberju je po pravici takšno barbarstvo označil za nekaj nezaslišanega, zlasti še v deželi, ki se rada ponaša s svojo visoko kulturo.
Zadnje tedne pa smo brali cerkveno obsodbo knjig, ki sta jih napisala Rosenberg, nekakšen ideolog Hitlerjeve stranke in pa Bergmann. p>obornik za nemško narodno cerkev. Alfred Rosenberg je za preteklo nedeljo napovedal ogromen shod v op>eri Kroll v Berlinu, da obrazloži svoje stališče. Napovedano je bilo ludi, da se njegovega predavanja udeleži liiller. Predavanje se je res vršilo, toda Adolf Hitler ni prišel, pač pa je poslal svojega namestnika Rudolfa Hessa. Splošno sodijo, da Hitler radi še čisto sveže cerkvene obsodbe Rosenbergove knjige ni hotel prisostvovati avtorjevemu predavanju. Njegova odsotnost ie vzbudila zelo številne in živahne komentarje, v lastnih vrstah pa precejšnje presenečenje.
Rosenberg je seveda zapel visoko p>esem nacionalizmu in ga povzdigoval čez vse pametne meje. Ntvedimo samo nekaj biserov, da lahko vsak sam presodi.
»Rasistična ideja ni proti krščanstvu, kajti le poglejte, da zastava s kljukastim križem vihra danes na vseh katoliških in protestantskih cerkvah, lo dokazuje, da sta obe veroizpovedi pripravljeni priznati legitimnost rasistične vede.« — »Rasa da človeku dušo. Poznanje rasne duše je edina prava zgodovina. Mi ne verujemo, da eksislira kaka univerzalna zgodovina, to se pravi zgodovina, po kateri naj bi se vsi narodi in vsa plemena nekoč zlila v krščanstvo ali v človečanstvo. Zgodovina vsakega naroda je v sebi zaokrožen krog.« — »Narodni socializem je vedno pripravljen priznati vsako religijo, ki ne nasprotuje vrednotam germanstva. Toda, kakor hitro obleče narodni socialist rjavo srajco, preneha biti katoličan ali proleslant in je le še borec vsega nemškega naroda.« Na koncu svojega govora je Rosenberg še pristavil: »Ne verjamemo, da eksistira kje Bog, ki bi mogel od nas več zahtevati, kakor da posvetimo vse svoje sile nemški skupnosti. Kajli mi služimo samo eni ideji, iu la je: večna Nemčija.«
Iz Berlina javljajo, da bo danes, v četrtek, prišel v Rim od|oslanec nemške vlade B u 11 m a n n, da nadaljuje s pogajanji zaradi praktične aplikacije nemškega konkordata. Pravijo, da bo Buttmann predvsem skušal doseči, da bi Vatikan pristal na razpust nekaterih katoliških mladinskih organizacij. Ne smemo namreč prezreti, da je ravno Rosenbergu poverjena naloga, da idejno vodi nemško mladino. Nasprotno pa so značilne besede sv. očeta, ki jih je govoril j^red nekaj dnevi ob priliki kanonizacije novih svetnikov in ki
1'ih je mogoče smatrati že za nekak odgovor na tosenbergova izvajanja v operi Kroll. Pap*ž je izjavil: »Velika zla vedno bolj močno in silno ogrožajo zlasti mlade duše, ki so posebno ljubljenke i božje. V tem trenutku moramo z obžalovanjem j ugotoviti poveličevanje miselnosti in del, ki niso ne krščanske in ne človečanske. Najmhnjeno sc poveličuje rasa tako daleč, da je to že v nasprotju s krščanskim in celo človečanskim duhom.«
Po tem govoru je neka svetovna agenca javila v svet: »Sveta stolica ni spremenila svojega mišljenja.« Toda to-je samo po sebi razumljivo, kajti kako naj Cerkev spremeni stališče, ko gre za nadnaravne dušne dobrine! Verjetno je, da bodo šla Buttmannu pogajanja zelo težko od rok. Cerkev je ffctovo spravljiva, ne more pa popuščati tamkaj, kjer gre za nespremenljive in večne duhovne dobrine.
161 milijonov je stalo kronanje mandzurskega cesarja
London, 1. marca. AA. Renter poroča iz Hsln-kinga: Na današnjem kronanju Puyia za prvega cesarja Mandžurije so se videli mnogoštevilni nepozabni prizori in slike čarobnega orientalskega leska in sijaja. Mladi cesar Puyi je imel obleko, na kateri so bili z zlatimi nitmi vezeni zmaji in drugi vzhodni simboli. Pla&č, ki je bil vanj ograjen, je bil okrašen s cesarskim zmajem in na njem so bile s starimi kitajskimi pismenkami izpisane besede: »Jih jueh van su«, kar pomeni »brez konca kakor solnce in mesec«. Kratka in svečana, čeprav preprosta ceremonija je trajala komaj 15 minut. Najzanimivejša je bila tista točka svečanosti, ko so prinesli na žrtvenik žrtev. Med tem časom je mladi cesar klečal. To žrtvovanje se je izvršilo v starem hramu. Pred hramom se je nahajal pod milim nebom žrtvenik s 6 marmornatimi terasami, druga vrh druge. Med starodavnimi obredi in mnogoštevilnimi modernimi prizori je zijal velik kontrast.
Obredi stari nad 3000 let
Medtem ko je mladi cesar opravljal na šesti terasi obrede, stare reč ko 3000 let, so letala pod oblaki letala, trobili zvočniki, filmski aparati so pa Hlmali prizore. Namesto na starodavni nosilnici se je mladi vladar odpeljal v hram očetov r luksuznem avtomobilu. Za te svečanosti je mandžurska vlada dovolila kredit 3,500.000 dolarjev (161 milijonov Din).	oftcKr*
Toldo, 1. marca. c. Se ta mesec prito-v Tokio novi mandžnrski cesar Puyl, da obišče japonskega mikada. Ob tej priliki so bodo po vsej Japonski vršile velike svečanosti. Diplomatski zbor v Tokiu je v veliki zadregi, kar ne ve, ali se naj slavnosti udeleži ali ne. Večina držav namreč še ni priznala nove mandžurske države in bi so tako lahko njihova udeležba pri sprejemu Puyija smatrala za priznanje njegovega novega položaja, ki pa še ni razčiščen.
Oživljenje otrplega srca sk!gas\
se avtorji in izvršAlci zločina ne bodo več mogli najti, ker se odločilne date niso ugotovile že v prvih dneh. Eno dejstvo pa je ugotovljeno, da (e namreč sodnik Prince imel pri sebi dva dokumenta o aieri Stavijskega, ki sta morala biti odločilne važnosti, kajti g. Lescouve je sporočil ministru pravosodja Cheronu, da je Prince pred dvema tednoma prosil uradnike svojega oddelka, naj napravijo fotografijo teh dveh dokumentov, da jih na varnem mestu shrani ali shraniti da, ker se je pač bal, da bi mu nc bili originali ukradeni. Ta dva dokumenta je vedno imel s seboj iu ni dvoma, da jih je ponesel s seboj, ko so ga zločinci izvabili _ v Iiijon. Kakor znano, so zločinci Prin-ceovo listnico odnesli. Te listnice najbrže ne bodo nikoli našli, ker je mafija oba dokumenta gotovo uničila.
»Pariš Soir« objavlja senzacionalen članek bivšega policijskega komisar^ Fachota. ki pravi, da se je škandal šc'e začel iu da bo »bomba šele počila-'. Poročilo g. Lescouveju ministru Cherc.mi vsebuje samo majhen del resnice, pravi Pcchcl. Cela resnica sc sploh ne bo izvedela kljub vsem preiskovalnim komisijam, ki so san-o »sredstvo za go-Ijuianje pub'ike«. Mnogoštevilni iiihrr.rji mal je so namreč pridno na de"u, da sc stvar izteče v pe ku. Celo iz trdnih blegajn ju'tičre palače, previ Pa-chot, izginejo vsi kompromitujoči dckumcn'.i. Treba bo vse drugačnih sredstev, da ie Argiinv h'cv izčisti, zaključuje bivši policijski komisar svoj članek.
Sploh zahteva javnost, da se rsl kompromi i-ranl bivši ministri ln poslanci zaprcfi, nc pa da jih zaslišujejo komisije na prostih nogah.
Bolgarski kralj Borfs je danes sprejel v avdi-enen, ki je trajala dve uri, nemškega zunanjega ministra v. Neuralha.
Moskva, 1. marca. e. Danes je profesor dr. Smir-nov v moskovskem radiu predaval o zelo zanimivem poskusu. Profesor moskovske univerze je navajal sledeče: Predvčerajšnjim ob 11 dopoldne se je v neki moskovski ulici zgrudil na tla neki 43-letni delavec, ker ga je zadela kap. Ob 11.45 je profesorju Smirnovu uspelo, da je srce »mrtvega« spravil zopet v pogon. Ob 12 je »mrtvec« oživel in začel tudi govoriti. Vsa operacija je trajala torej eno uro. Profesor Smirnov se peča že 10 let s proučevanjem, kako otrjila srca zopet spraviti v pogon. Dozdaj je svoje poskuse vršil na mačkah in pseh. Ranjena srca teh živali je s posebnim električnim aparatom na kratke valove obseval in jih tako sjiravljal v gibanje.
Ko so »mrtvega« delavca pripeljali v bolnišnico, so trije zdravniki ugotovili, da je delavec
Posadka „Čeljuskina"
Moskva, 1. marca. c. Posadka Čeljuskina, ki šteje 151 mož, jc se zmeraj na ledu. Včeraj jo posadka brezžično sporočila, da jo začel led pod njimi pokali, da so morali zolo hitro rnšiti hrano na varna mosta. Moskovska vlada jo poslala ua pomoč losailki rešilno ladjo, ki pa bodo prišle najbrž prepozno. Zato se je sedaj vlada odločila, da bo poslala posadki na pomoč 15 letal. Trije j piloti so so žo javili, da hočejo poloteti na ' pomoč ponesrečencem. Na Kaničatki jo že j 12 letal, ki čakajo na ugodno vre mo, da od-i lelo na pomoč posadki. Posadka suma jo žo za letala pripravila na ledu majhna letališča. Upajo, da bodo prepeljali coio posadko z letali na kopno,
Sarthu obišče Prago in Varšavo
Pariz, t. marca. Po trditvah dobro poučenih krogov nameniva francoski zunanji minister Louis Burthou v kratkem obiskati Prago ia Varšavo in tako vrnili obiska, ki sla ga napravila francoski prestolnici češkoslovaški iu poljski /unanji minister dr. Beneš iu dr. Beck. i Tudi M nt i ni: prinaša informacijo, tla je v krut-I k eni pričakovali obiska francoskega zunanjega I iiiinisiiu Bailhou-ja v češkoslovaški in poljski prestolnici. I.isf pu pravi, da natančen datum teh potovanj še ni določen.
Bilanca državljanske vo'n?
Dunej, i. marca. »Rcichspost« prinaša statistiko irtev dogodkov od 12. do 15. februarja in pravi, da jc, izvzcmši neznatne netočnosti, v skladu z dejanskim stanjem, V vsej državi je bilo mrtvih v.,cga nkup4j 297 ljudi, od tega puride na Vladne čete 104, na delavce pa 193. Med delavci je našlo smirt 170 moških, 21 žensk in dva otroka. R»n>nih je skupaj 802 ljudi, od lega 309 orga.m>v oblasti in 493 dclavccv. Med ranenimi delavci je 402 moških, 79 žensk in 12 otiok.
moskov-zdravnika
umrl, zadet od kapi. Sele nato je prišel prof. Smirnov in si izprosil dovoljenje, da na »mrtvem« izvrši svoje poskuse. S pomočjo svojih asistentov je nato pioložil delavca na operacijsko mizo in mu odprl prsni koš. Srce je bilo popolnoma negibno. Prof. Smirnov je takoj začel obsevati srce s svojim aparatom in po tričetrturnem obsevanju se je srce začelo gibati. Nato so prsni koš zopet zašili in ob 12 je delavec spregledal. Sedaj je na poti. do popolnega okrevanja.
Profesor Smirnov je star 60 let. Izjavlja, da lahko, vsako človeško srce, ki ni prenehalo delovati zaradi kake organske napake, že nekaj ur potem, ko je človek »umrle, zopet spravi v gibanje. Vse svoje predavanje je profesor Smirnov govoril zelo vznemirjeno.
Jugoslavija in Rusija
Belgrad, 1. marca. AA. Zunanje ministrstvo jo prejelo od narinlnegu koluisarijata za zunanje zadeve Zveze sovjetskih socialističnih repu bi i k v Moskvi pismo, ki javlja, d« so t?, februarja 1911. v Moskvi v smislu čl. 15 konvencije o definiciji napadalca s prilogo k čl. 11 iste konvencije izvršile deponiranje svojih ra-tifikacijskih instrumentov Ii gori omenjeni konvenciji in |irilogi kraljevina Jugoslavija, kraljevina Romunija, Češkoslovaška republika iu Zveza sovjetskih socialističnih republik. Obenem je Zveza sovjetskih socialističnih republik poslal« zunanjemu ministrstvu |irepis protokola o deponiranju ratifikacijskih instrumentov Jugoslavije, datiran z dnem t", februarja 1914. V imenu držav Male anlante je deponiranje ratifikaci jskih instrumentov konvencije in prilog izvršil v Moskvi delegat češkoslovaške republike. Po določbah čl. 5 kohven-eijc o definiciji napadalca s prilogo k čl. 5 iste konvencije stopita konvencija in njena priloga v veljavo in dobita obvezno moč z« države, Ki so izvršile deponiranje svojih ratifikaci jskih instrumentov, z dnem, ko se je deponiranje izvršilo.
Pošasti še obstojajo
Pariz. 1. marca. e. V bližini Cherbourgn jv morje vrglo na suho čudno morsko pošast, za katero se je že začel med znanstveniki velik prepir. Splošno se ugotavlja, da je lo bitje bilo dozdaj sjiloh neznano v živalskem svetu in se po tem sklepa, di mora na dnu morja živeti Se mnogo bitij, ki jih znanost še ne pozna. Telo pošasti jo dolgo osem metrov, truplo jo modre barve, vrat jo dolg en me-ler, giava pa je majhna. Nekateri sodijo, dn je |>o-Snsl identična z ono. ki so jo pred mesecem opazovali v jezeru Lorh Ness na škotskem.
Ljubljanski barakatji
Svojevrstne kolonije na periferiji Ljubljane
Lj u b 1 j a n a , 1. marca.
Po vojni je v Evropi io tudi v Ameriki zelo navaden pojav, da je krog vsakega količkaj večjega mesta zraste! pas zasilnih stavb, barak in lesenih hišic, ki po navadi ne spadajo v okolico, še manj na rob mesta, saj so še na deželi zelo redke. Znan je barakarski pas okoli Pariza, Budimpešte, Beigrada, da navedemo le najbolj značilne. Zadnja leta pa je zrastel, oziroma še raste pas barak tudi okoli Ljubljane in z njim vstajajo nova vprašanja socialnega značaja, s katerima se je treba pečati.
Barake so nastale v Ljubljani kot nujna posledica stanovanjske krize po vojni in popolne obubožamosti revnih slojev ter propada velikega dela srednjega sloja. Mesta so hitro rastla, ljudje so iz teh ali onih vzrokov pričeli bežati v mesta, gradbena delavnost je zastala in tako je pričelo primanjkovati stanovanj, Ko je bila v Ljubljani ukinjena stanovanjska zaščita, se je naenkrat znašlo vse polno družin pred deložacijanji. ker niso mogle več plačevati stanovanj.
Pojm baraka za stanovanjske prostore so Ljubljančani spoznali prvič o potresu lota 1895, še bolje pa med vojno. Poprej so pod barako razumeli le stojnico. Vojaščina je za ranjence, pa tudi za redno vojsko gradila barake po raznih delih mesta. Ko pa je vojna nehala, je večina teh barak izginila. Nekatere pa so po vojni služile za stanovanjske namene. Tako na primer »ruske barake« pred kolodvorom za ruske begunce, v Šiški pa je zrasla cela velika naselbina barak za primorske begunce in v eni teh barak je bila celo kapelica, predhodnica sedanje šišenske župne cerkve. Ta naselbina je sedaj izginila.
Vnovič so se pojavile v mestu barake, ko je bila ukinjena stanovanjska zaščita. Pričele so se deložacije in mnogo strank, ki ni moglo plačevati stanovanj po zlati pariteti, je pričelo iskati vsaj zasilnega izhoda. Barake je pričela tedaj graditi v prvi vrsti mestna občina. Pa tudi bedniki sami so s svojimi skromnimi sredstvi zgradili nekaj zasilnih bivališč,	,
Tam, kamor so najprej prepelje v ali deložirane družine z njihovo revščino, to je na obrežjih Ljubljanice, so nastale prve zasilne barake. Bile eo prav za prav le malo večji zaboji, zbiti iz desk. Otroci so v njih zmrzovaii, dež je lil na družine, idealna bivališča to res niso bila. Nekaj takih barak je zrastlo tudi za zidovjem šole na Prulah. To so bili prvi začetki novih barakarskih naselbin v Ljubljani. Moralno in družinsko življenje v teh barakah je bilo seveda neprimerno. Bile so pa vmes tudi družine, ki so se trudile, da si v barakah ure-de veaj znosno življenje in ginljivo je bilo gledati nekatere teh barakarjev, kako so se trudili z deskami, s papirjem in kamenjem urediti ta borna bivališča. Toda lo so bile le izjeme in javna kritika teh naselbin je bila že tako glasna, da se je mestna občina odločila preseliti barakarje kam druga/m iz sredine mesta. Omeniti je pri tem predlog tedanjega občinskega svetnika dr. Mihe Kreka, ki je zahteval večji znesek za dajanje brezobrestnih posojil za gradnjo delavskih domov. Mestna občina je pozneje res uredila nekaj naselbin, ki so pa zidane, tako naselbina za Kolezijo, ob Vodovodni ceAir preuredila je poslopje ob Opekarski cesti v stanovanjsko itd.
Toda vedno več je bilo deložiramcev, vedno reč reflektamtov na barake. Tako so pričele rasti naselbine lesenih barak na Galjevici, v Mestnem logu, v gramozni jami in drugje.
Skoraj vse barakarje z Grudnovega nabrežja, izza prulskega zidu in iz nekdanjih Marijinih kopeli na Prulah, kjer se je — v bivših kabinah — stiskalo vse polno druži/n, je mestna občina preselila v Mestni log na svojo parcelo med Cesto dveh cesarjev in potokom Curnovcem. Ta parcela je velika skoraj 40.000 kv. metrov. Ko se je pred tremi leti gradila ta naselbina, so majali z rameni
v« _ nič se ni obljubljalo dobrega. Nove barake
so bile sprva prav take, kaikor na Grudnovem nabrežju in nekatere so še. Večina pa je skromno brezobrestno posojilo uporabila pametno in tako eo tam že sedaj po večini prav lične hišice, deloma lesene im ometane, deloma pa celo zidane. Za vsako hišioo je določnih kakšnih 250 kv. metrov, tako da ostane tudii za vrtiček nekaj, ravno dovolj, da zraste na njem solata in stročji fižol. Sedaj je zgrajenih v Mestnem logu 57 hišic na mestnem svetu, prostora pa je še za kakšnih 40. Nekaj hišic je tudi mestna last ter plačujejo stanovalci najemnino mestni občini tudi za hišico, ne samo za svet, kakor drugi. Prebivalci te naselbine pa so eatm reveži. Trudijo se po večini, da bi olepšali rvojo naselbino, pa ni drobiža. Kažejo pa po večini veliko zmisla za lasten dom, čeprav so večinoma sanmi bivši — brezdomci. Morala teh ljudi torej le ni tako zelo padla, V manjšimi med moškimi »o taki, ki imajo reden zaslužek. Ženske se trudijo, de najdejo kje zaslužek kot poetrežndce.
z ribanjem tal in tako da/lje. Seveda so otroci zelo prepuščeni sami sebi, otrok pa je v tej naselbini zelo veliko. Marsikatera družina nima opoldne ka/j dati v lonec in s strahom pričakuje večera, ali bo morda mati prinesla kaj iz mesta. So pa seveda vmes tudi taki, s katerimi niso niti sosedje niti mestna občina zadovoljni in ki niso brezobrestnega posojila uporabili z največjim pridom. Težko pa plačujejo mestni občini in svojim upnikom posojila im najemnino obojni.
Galjevica je najstarejša teh naselbin. Je bil to prvotno 8000 m3 velik mestni travnik med dolenjsko progo in potokom Velikim Galjevcem. V to naeelbino so prišli po veliki večini sami resni pridni, čeprav revni ljudje. Stisnili so se na to sorazmerno majhno parcelo in zgradili z lastnim delom, s prihranki, odtrganimi od ust in z brezobrestnim posojilom 116 hišic, ki od leta do leta napredujejo. Prvi prebivalci te naselbine se še sedaj jeze čez mestno občino, ki jim ni pustila graditi večjih hišic, temveč jim je kar predpisala, kako velike smejo biti te barake. Ko pa je videla resno voljo in napore teh kolonistov, je mestna občina dovolila graditi lesene hišice — novejšim sploh ne moremo reči več barake — tako velike, kakor le morejo. In tako lepšajo sedanji lastniki svoje hišice. Lani Tecimo ena hišica še ni bila ob-metana ter je ттаг pihal skozi stene, letos je že. So pa prebivaloi, ki so si krog hišic zgradili že lične ograje, cclo betonske. Preostali del sveta, kolikor ni uporabljen za hiše — silno majhne so parcele in to je bila druga napaka mestne občine, da ni dala ljudem več prostora — je pomladi spremenjen v en sam vrt. Kakšne tri parcele so bile prihranjene in te eo Galjevčani nameravali uporabiti za majhen park in otroško igrišče. Zato se sedaj upirajo temu, da bi na njih naselila mestna občina nekaj družin iz Gramozne jame. Večen strah pa imajo Galjevčani pred požarom in zato stalno nadlegujejo mestno občino za napravo hi-dranlov. Hiše so sicer brez vodovoda, pač pa je na razpolago več vodnjakov z vodovodno vodo. Pri vsem tem pa Galjevčani skoraj v redu plačujejo svoje dolžnosti občini. Revščina je seveda tudi tam velika, le malo je hiš, kjer ne bi imeli brezposelnega moškega, ver.dar so na mestni občini s to delavsko kolonijo kljub vsemu še najbolj zadovoljni.
Naselbina v Gramozni jami je zapisana koncu. Mestna občina bo gradila tam šolo, banovina gimnazijo torej se bo naselbina morala umakniti kam drugam, najbrže v Mestni log. Sedai je tam 57 hišic in barak ter dve veliki mestni baraki, skupno stanuje v Gramozni jami okoli 80 družin. Že 1. marca bodo podrli 13 hišic, druge pa v teku poletja. Niti policija, še manj pa mestna občina, nista bili zadovoljni s to naselbino, čeprav so med njimi v večini pošteni. In za te bo preskrbela mestna občina, da najdejo nova bivališča. Pa tudi v tej naselbini se opaža čudovita ljubezen, ki jo ima človek do lastnega doma— saj so bile nekatere barake prav lične.
So pa še druge barake. Tako je baraka — pravo gnezdo revščine — pri klavnici, dve baraki, prav tako last mestne občine pa ob Ižanski cesti. V teh treh barakah je okoli 20 družin, stisnjenih na majhen prostor. Otroci so največji reveži.
Potem so pa še druge barake, ki ne stoje na mestnem svetu, oziroma niso mestna last. Tako so ljudje prav na tesnem v dolgi baraki pred kolinsko tovarno na železniškem svetu, barake na železniškem svetu okoli Ljubljane, zlasti blizu Dravelj in nižje Ljubljane, med Mostami in Vevčami, sploh niso redke. V Mestnem logu pa rastejo zasilne , stavbe kakor gobe po dežju. Celo v sredi mesta imamo še vedno ruske barake. Koliko stanuje v njih ljudi, je sploh težko povedati in celo policija tega ne ve. So pa zopet, zlasti v Mostah, v Šiški in tudi drugod, točke, kjer liudje stanujejo pravzaprav v drvarnicah, v hlevih, v šupah.
Prav gotovo ie, da tako stanje, ta rastoči pas barak okoli mesta ne sme večno trajati. Tistim, ki stanujejo v neprimernih poslopjih, človeka ne- j vrednih, bo treba prej ali slej pomagati, da izgine ta sramota, ki mestu ne dela časti, ki pa je sedaj pač neizbežna. Tam pa kjer kažejo ljudje dobro voljo in si nameravajo ustvarjati stalne domove, kakor so že dokazali Galjevčani in kakor se sedaj trudijo tudi nekateri v Mestnem logu, bo treba omogočiti, da bodo ljudje imeli občutek stalnosti. Primer Gramozne jame, odkoder se bodo morali izseliti tudi taki, ki so se resno trudili z zgradbo stalnega doma, je namreč za moralo in marljivost teh kolonistov zelo škodljiv.
— Ko se začno cevi ponpnjevnti. deluje uporaba naravne »Fran/ Josefove« srenčiee na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval krvi
Ravnatelj Stapšak - 60 letnik
Kdo bi mu prisodil šest križev? S.nj se mu še prav nič nc poznajo leta, skoraj prav tako čil, svež in železno vztrajen opravlja svojo službo, kakor takrat, ko je s evoijo blago ženo Jerico stopil pred oltar. Toda rojstni anali potrjujejo našo trditev.
SV! - -I
........ '' ?
» %

G. Julij Slapšak se je rodil 2. marca 1874 v Boštanju ob Savi. Oče jc daleč naokroig slovel kot izvršilen čebelar, mati pa kot bistroumna in skrbna žena. V hiši ie bila doma priiznana slovenska globokovernost. To rodovimsko tradicijo si je g, jubilant prisvojil že v mladih letih, jo kot dragoceno doto vzel v življenje in jo neokrnjeno ohranil do danes. Po končani osmovni šoli v domačem kraju je prehodil trnjevo pot kmečkega študenta: ko je dovršil štiri razrede novomeške gimnazije, je prestopil na ljubljansko učiteljišče, kjer je v družbi pesnika Ketteja že v prvem letniku začel kovati idealne načrte za bodočnost.
Z dekretom z dne 18. julija 1894 je bil imenovan za učitelja v Trebelmem pri Mokronogu. Tu je ostal tri leta, potem pa je deloval kot šolski upravitelj v Lešah pri Tržiču, v Vodicah pri Kamniku, v Radovlj'iici in v Mostah pri Ljubljani; od leta 1925 pa vodi šolo na Prulah v Ljubljani. V znak posebnih zaslug je dobil leta 1928 s kraljevim ukazom naslov ravnatelj.
To je zunanji potek njegovega življenja v velikih potezah, a vscibina njegovega plodomosmega delovanja je izredno pestra in bogata. Pa to ni običajna fraza ali retorična pretiiranost, to je gola resnica. Prežet velike odgovornosti im vzvišene naloge učiteljskega zvamija je kot rojen pedagog v vseh 40 letih svojega službovanja posvečal največjo pažnjo šoli. Šola je prva, izvenšolsko delo je im mora ostati le sekundarnega pomena. To zlato pedagoško načelo je ponovno poudarjal v svojih globoko zasnovanih referatih im ga tudi sam dosledno izvajal. Prav tako mu je vedno lebdela pred očmi zavest, da učitelj ne sme biti le učitelj, ampak tudi vzgojitelj, ki nadomešča pri oblikovanju mladostne duše vnos ti Boga in starše. Zato je vzgojo dosledno vodil le v versko moralnih smernicah, globoko uverjen, da je materializem pogin naroda in dr-
Lesen zvonik za „kraljeve zvonove" v Zaječarju
Zaječar, 27. februarja. Da ne bi zvonovi brez uporabe tako dolgo čakali, smo vseeno dali napraviti leseno ogrodje, na katerem zvonova visita. Vrla gospoda Franjo in Anbon Kriško, tukajšnja katoliška podjetnika, s'a namreč obljubila brezplačno delo. Res sta se lotila zvonika že koncem januarja, kljub ostri zimi Pomagala sta še dva sorodnika in pri postavljanju 10 m visokih brun tudi naši vrli katoliški železničarji. Tako je bilo vse delo do 11. februarja toliko dovršeno, da sem opravil z dovoljenjem nadškofijskega ordimanata slovesni blagoslov »kraljevih« zvonov istega dne ob 16.
Že ob 15 so se začeli zbirati otroci, verniki, vojaki, pevci in vojaški godbeniki, ki so sc radi odzvali vabilu. Ob 16 je bilo že vse polno okoi'u cerkve. Po kratkem pozdravu navzočnih sem z zahvalo omenil ludi Nj. Vel. kralja, na kar so vojaški godbeniki zaigrali državno himno, ki so jo vsi pri šotni navdušeno poslušali. Nato se je igrala »Molitev«, pevci pa so zapeli zvonarsko. Sledečim obredom blagoslova so otroci in verniki pobožno odgovarjali. Zapela se je še druga kitica zvona/ske in že se je vzdigoval en zivon za drugim s pomočjo škripca na ležaje.
Prvi so zazvonili gg. ravnatelj pivovarne V Šmid in Villj. Bodlej, uradnik kurilnice. Potem pa smo šli po petju in sviraniu »Zahvalne« v cerkev k litanijam in blag »sinvu z Najsvetejšim.
Tako smo, hvala Bogu, prišli do tega, da na«
„Na tleh velike madjarske države"
(Nadaljevanje)
Nič bi ne moglo bita večje kakor .pa je razlika med središčem mesta in pa prizorom, ki sva ga sedaj zagledala. Notri vojaški kordom, uradniki in njihove pijane žrtve — saij je bilo živahno le v krčmah. Tukaj zunaj pa, v »slovaškem taboru«, je bilo zbrano menda vse kmetiško prebivalstvo. Vhod v mesto »o, kakor navadno, zasedli žamdarji z nasajenimi bajoneti in nekaj huzarjev na konjih. Odtod, kjer smo staJd, so tla padala proti sredini velikega in odprtega prostora, ki so ga na vzhodu obrobljale dolge vrste slovaških kmečkih hiš, na severu pa nekaj drevja ter strm im umazan jarek. Ko ie solnoe šilo nižje, je postala i asm a strateška vrednost te postojanke; zakaj na 50 metrov daleč nismo mogli več razločevati ljudi, ki so stali pri vbodu v mesto, tako hudo se je množici bleščalo zabaiiaijoče solne e.
Od enega konca do drugega je bil prostor poln ■ več tisoč kmetov iz okoliških vasi; tudi mnogo žensk je bilo vmes. Na tleh je ležalo najmanj eno colo prahu na debelo. Scdmce pa je igalo skoro s tropično vročimo. Naijveč jih je čakalo tam že od 9 dopoldne, ko so morali od daleč priti po dolgih ovinkih, medtem ko so glavno cesto oblasti dale le vladnim volivcem. Izvzemši zanikerno malo krčmo pred mestnimi vrati — kjer pa nisi dobil prostora niti da bi stal ter je že zgodaj dopoldne vsega zmanjkalo — so bile vse krčme v mestu določene le vladnim volivcem, kateri take ugodne prilike niso zamudili, kakor smo videli. Vkljub vsemu, v kljub izredno izzivalnem::	.'riniti je Kil med množico nni1cf>*i red. Tega obnašanja nc morem dovodi orehvailrti. To v velik« meni ori-
pieujem vplivu slovaškega kandidata samega, patra Okanyika, priljubljenega mestnega župnika im dekana v Skalici, ki se mi plašil nobenega napora, da bi svoje pristaše ohranil mirne. Zaradi sramotnih vojaških »varnostnih« kordomov je bil kar pregnan iz svojega župnišča, ki stoji le za en lučaj od obeh volišč. In tako smo našlii njegov začasni glavni stan v mali sobici kmečke koče.
Na Ogrskem volijo še vedno javno; ker pa je v vsakem volivnem okrožju le em volivni kraj (včasih z ločenimi volišči), se morajo zjutraj pred vo-litvijo vsi volivci tam zbrati. Korteši strank jih urede po vaseh. Vsaka vas mora glasovati za se po vrsti, kakršno določi volivni predsednik, Ta gospod ima ta dan neomejeno oblast.
V takih okolnostih je jasno, da more vsaka stranka, ki se ne boi|i truda, že vnaprej točno določiti, koliko pristašev ima v raznih vaseh ter jih lahko spravi na volišče, kar je toliko lažje, ker v vsakem okraju povjirečno ni več oddanih glasov kakor 1600 ter ie v 38% okrajev celo manj lco 1500 volivcev.
Torej v Skalicah, kijer je bilo 2738 volivcev, fe bil račun lahak. Nad 1200 volivcev, ki so bili pripravljeni glasovati za patra Okanvika, je od jutranje zore čakalo v slovaškem taboru, medtem ko je bilo znano, da je vladni kandidat na avofi strani imel kvečjetnu 850 volivcev, čeprav je postavil na noge vsfikcga uradnika, vsakega odvisnega volivca, veakvga judovskega trgovca v okraju in vsakega kmeta, &gar glas fe bil na prodaij. Ampak vse to ni opla šilo uradnikov, ki so v svonh rokah imeli vodstvo w>litev. Najprvo so se vladni volivci smeli v mestu ;n tudii v krčmah prosto gibati ter »o ph brez odlašanja po 10 d# 20 puščali na volišč«.
Zato pa 9o slovaški volivci iz mesta tri ure »tuli n»	Ko so iiii potem spustili noter, so
ji!- krkor ^tnJonce na zaitoJmi klopi »nče'; vse kriinm toraševaiti. Emetfa Slama rae«tne&a »veta *o
zavrnili, ker njegovo ime nj bilo čisto natančno tako povedano, kakor je bilo zapisano v imeniku.
Vaščani iz Vradišta so morali tudi več ur čakati. Nazadnje pa so jim povedali, da bodo smeli glasovati šele proti koncu volitev.
Okrog poldneva so 180 slovaških volivcev iz Vrbovcev spustili v prostor med 2. im 3. kordo-nom. Tam so morali zopet Več ur čakati. Njihovi voditelji jih seve niso smeli spremljati. Medtem pa je bilo drugim 140 volivcem iz iste vasi brez ovir dovoljeno, da so smeli glasovati za Kostyala. In drugih 84 glasov, oddanih za Okonyija, so proti vsej pravici pripisali Kostyalu.
Iz neštevilnih protizakomdtosti, ki so se tega dme dogajale, naj zadostujejo tele podrobnosti: Oddani so bili glasovi Ivana Stehlika, Jakoba Gey-ringerja in Hermana Kohuta, ki so vsi brije umrli. Neka Maks Gajdušek pa jc volil najprvo zase in potem za nekoga drugega tistega imena. Mlad 16 letni dečko Ignacij Reichsfeld je smel gjlasovati. Upokojeni duhovnik Imrich Foltyn, ki ima 100 juter posestva, ni smel glasovati, češ, da je v imeniku vpisan kmečki posestnik Foltyn im ne duhovnik. Pravi vzrok pa je seveda bil ta, ker je Faltyn hotel glasovati za Okamyija. Ko je duhovnik FoKyn odšel, so njegovo ime še enkrat poklicali. Tokrat je zanj oddal glas neki delavec, ki .sploh ni imel volivne pravice, in sicer za madžarskega kandidata. Namestnik slovaškega kandidata je seveda odločno ugovarjal proti taiki protiipostavnosti. Toda volivni predsednik je začel nanj kričati: »Molčite, ali pa vas dam odstraniti!«
Pozno popoldne so spustili v prostor med oba kondoma va-ščnne iz vasi Etjbel, vseh 152 za Oko-nyika. Toda njihov duhovnik pater Pavel Blaho, ki je bil obenem njihov voditelj (bal je edini med njimi, ki j« znal madžarsko govoriti ter se je mogel sporazumeli z uradnikom) nj smel f. njimi. Čez več ča«n se je patru Blaiiu posrečilo — njegovi kmetje «o morali м vedno čakati — ČU je v uokenu ma-
jave. Nikdar pa na učil, česar bi som ne bil vrši). Zato je povsod žel v šoli odlične uspehe, od nadrejene šolske oblasti pa prejel 22 pohval in priznani).
Vendar pa je kljub napornemu delu v šoli šc našel časa im veselja, da se je vsestransko udej-stvoval tudi na prosvetnem in književnem, na narodno -gospodarskem in kariitatrvnem polju. V čebelarstvu, ki ga je poznal že od doma, se je teoretično izpopolnil na Dunaju, kjer je leta 1902 obiskoval čebelarsko šolo in tudi napravil izpit za čebelarskega učitelja. Kot vešč strokovnjak je po po-vratku v domovino širil zanimanje za čebelarstvo med ljudstvom in v ta namen prirejal čebelarske tečaje. Kol velik prijatelj sadjanstva je mlado im staro seznanjal z umnim vrtnarstvom.
Nešteto zaslug si je stekel g. ravnatelj Slapšak tudi kot mladinski pisatelj. Spisi Mišjakovega Julč-ka so pravi biser naše mladinske literature. Mladina je s slastjo segla po njih. Prav tako Iju'bka je zbirka Dedek je pravil in zgodovinska povest Turki pod svetim Tilnom, ki je prevedena celo v če-ščino. V svoji znani skromnosti sc g. pisatelj navadno skriva pod psevdonimi kot Juraj Juraijevič, Misijonar Julček ali Zmaj Pamgerc. Ko je leta 1913 takratna Kranjska gasilska zveza osnovala Gasilski veslnik, so poverili uredništvo vešči roka g. Slap-šaka in ga hkrati imenovali za nadzornika Kranjske gasilske zveze. O njegovem požrtvovalnem delu na gasilskem polju govori tudi več umetno izdelanih diplom, ki poživljajo stene njegovega domovnja.
In kaij je g. jubilant kot človek in družinski oče? Postava, oči, obraz, kretnje — vse razodeva mehko nrav Dolenjca, ki pa si je s trdim deloim in dosledno vztrajnostjo izklesal jeklen značaji. Globoka umska im srčna kultura pridobi namaih vsakogar, ki ima ž njim opraviti. Vedmo je polm lepih načrtov in vedmo optimist, ki ga nobene nc-prilike ne more,jo »praviti v malodušmost, ki mu nobene težave ne morejo vzeti dobre volje. Leta »o mu pač posnela nekaj las, a njegove mladostne čilo«ti mu niso zmanjšala.
Bog miu je naklonil številno družimo, 12 otrok, 10 jih še živi, kd so deloma že preskrbljeni, deloma pa še na očetovih ramah. Najstarejši Julij je duhovnik m že dve leti uspešno deluje med ameriškimi rojaka kot pomočnik znanega slovenskega pionirja Rev. 'J. J. Omana v Clevelandu. Minka poučuje kot sestra Cila na meščanski šoli v Lichten-thurnu v Ljubljani, Ana, poročena Rott, je učite 1/jica na meščanski šoli v Tržiču, Dora je meščan-ekošoLska učiteljica v Subotici, Stana učiteljica na osnovni šoli v Ribnici, pet jih pa še študira. Četudi jdh je življenje že precej razmetalo, jih vendar neprestano druži najlepša bratska ljubav, Ici bazira na živi veri. In živa vera ie pri Slapšakovah domal Oče sam strogo versko vzgojen, je svoje versko prepričanje kazal in dosledno izvajal tudi v svoja družini in postal tako z lastnim zgledom svojim otrokom najlepši vzor. Zato pa ga tudii žc odrastli otroci ljubijo in spoštujejo z neskaljeno otroško ljubeznijo. Hčerka gospa Ana piše; »Mi otroci, čeprav žc samostojni, imamo še amiraj v očetu tudi najboljšega svetovavca in prijatelja. V najtežjih urah smo mu otroci najbližji.«
Mi ga občudujemo in mu čestitamo, on pa se z vivčkom v ustih zadovoljno smehlja in mend: »Delajmo in trpimol V Boga sem zaupal in še nisem bdi osramočen.«	Dr. Fr. Tr
»kraljevi« zvonovi vsak dan naijimanj trikrat spomnijo naših dolžnosti do Boga. Res je lesen zvonik samo slabo nadomestilo, pa kaj hočemo! Tolaži nas zavest, da je samo začasen. Zato se pa pripomočit-mo dobrim srcem za kak dar v čast božjo.
Tujski promet na Jezerskem
Prejeli smo sledeče pojasnilo:
Dne 24. februarja t. 1. je izšel v Vašem cenj. listu članek j>od naslovom »Tujski promet na Jezerskem«, podpisan od g. župnika Vinka Gostiše. Omenjeni članek povsem neutemeljeno napada podpisano avtopodjetje, vsled česar je v interesu javnosti, da je glede začasne ukinitve avtob. pro meta točno poučena.
Podpisana družba »Avtopromet Jezersko« s sedežem v Kranju obratuje na progi Kranj—Jezersko že od leta 1928 ter vrši redni celoletni promet le tedaj, ako ji to stanje ceste dopušča. Stanje ceste pa je šc danes za avtobusni promet neodgovar-jajoče. V dokaz temu navajamo, da se je dne 26. februarja t. I. vršila uradna poskušnja vožnja, odrejena od okrajnega cestnega odbora. Pri tej po-skušnji vožnji se je uradno ugotovilo, da ta cesta še do danes ni za avtobusni promet jiorabna, temveč bi se dalo le deloma z avtobusi voziti, kar pa je tehnično neizvedljivo. S to uradno ugotovitvijo se razblinjajo vsi očitki g. župnika Vinka Gostišč v nič, a istočasno odpadejo vsa nadaljnja pojasnil* podpisane avtoprometne družbe sama ob sebi.
Kranj, 27. februarja 1934.
Z odličnim spoštovanjem
Paar Fran, poslovodja.
dižanskem kortešu našel človeka, kateri ga je poslušal. Z njegovo pomočjo je prišel k volivmeimi predsedniku. »No,« je ta dejal, ko je slišal palrovo pripoved, »saj sem že dve umi čalkal na ljudi b. Egbela. Naj takoj prideijol«
Ves vesel je stari duhovnik hitel nazaj k svojim ljudem, kjer pa je mogel ugotoviti veliko ukano. V tem kratkem času, ko se je on mudil pri predsedniku, je prišlo povelje, da je vaščamc iz Egbela treba segnatd iz mesta. Prostor, kijer so prc> stali, je pater Blaho našel že izpraznjen.
Morda je minilo kake pol ure, ko sva prispela v slovaški tabor, nam je naenkrat velik Irušč naznanil, de prihajaijo zavrnjeni volivci. Po dolgih urah nepotrebnega čakanja biti nosilno zavrnjen od glasovanja — ali ni to izzivanje dovolj močno da bd vzbudilo besnost vsakega kmeta na svetu' Kakor morje je zgnetena množica valovila na pro sitoru — kričala, klela, mahala. Zaman je pater Okamydk hodil od skupine do skupine im prosil za mir.
»Naj živi Qkamyikl« »o kričala ljudje in ved no glasnejši so bili kldci, maij jdh puste volit. Vhod v mesto je zasedel roj žandarjev. In na ожкеm prostoru, ki je ločil nje od množice, je nekaj okonje-nih huzarjev skušalo pomirita splašeme konje. Strastno prizadevanje nekaterih mož, da bd ženske odstranili od strelne črte, je le preveč jasno kazalo, česa so od žandarjev pričakovali. Radovolj-noet, s katero ti žandarji prijermljejo za orožje,- njihovo postopanje s slovaškim prebivalstvom je prav tako dobro znano kakor njihova mržnja do jezika naroda, s katerim imajo opravitn. Pri teij priliki je eden izmed njih v lcriiičnem trenotku zapustil vrsto ter začel strašno zmerjata posameznike v množici ter jim groziti. K »reči pa j« njihov poveljnik, ki pa je bil seveda preveč zaposlen, da bi opazil ta dogodek, pokazal takt im zmernost. Toda iz njego vega obraza jc bilo raz videti, za kuko r«»p,n м •mairal položaj
Ljubljanske vesli:
Tudi Novi trg bo reguliran
Ljubljana, 1. marca.
Obenem z regulacijo Dvornega trga, o kateri smo zadnjič poročali, bo reguliran še lelo« Novi trg, ali kakor so mu včasih dejali Turjaški trg (nekaj časa celo Marxov trg). Prav tako, kakor vse bolj važne regulacije v mestu, si je zamislil tudi regulacijo Novega trga mojster Plečnik, ki jc vzorno rešil to sicer nehvaležno nalogo.
Regulacija Novega trga bo ohranila sedanji klanec, vendar ga bo zravnala, tako da bo padec enoten. Ob obeh straneh bo-sta asfaltirana hodnika, ki ju bodo ločili od hodnika samega oziki robniki iz porfirja. Trg sam bo tlakovan v obliki rombov, ki se bodo preprezali čez ves trg, le ob straneh bodo trikotniki. Rombe bodo omejevali porfirni robniki, rombi sami in trikotniki pa bcndo tlakovani z drobnim granitnim tlakom, oziroma z okroglim savskim
Umelnišhi večer
kamenjem, ki pa bo zalit z betonom ali asfaltom.
Ta tlak se bo nadaljeval s trga na Breg do bregov Ljubljanice. Z Gradu bo tlak videti kakor dolga preproga, ki pada proti Ljubljanici. Na Bregu bo ob straneh te preproge zasajenih več dreves, najbrž akacij, ki so zadnja leta zelo v modi, morda pa platan. Drevesa bodo tudi zaključevala preprogo ob Ljubljanici. Okoli dreves bodo okrogli betonski robniki s prstjo in posajeni s travo.
Trg bo na ta način slikovito in učinkovito preurejen. Vsi stroški so preračunani na 72.000 Din. Že sedaj stoje na tem trgu lepe stare ljubljanske palače — saii je bil trg nekoč družabno središče Ljubljane, v prihodnjosti pa bo ta trg zgoraj zaključevala krasna stavba vseučiliške knjižnice, tako da bo tudi v bodoče Novi trg ostal kras našega mesta.
Operna altistka, priznana pevka ga. Ber-notova — Golob, znana z raznih koncertov, osobito pa seveda znana našemu občinstvu, ki poseča gledališče, bo gotovo pripomogla, da bo koncertni del dobrodelne prireditve, ki jo priredi mestna občina ljubljanska dne 10. marca v hotelu Uuionu, na višku in vreden, da mu vsak prisostvuje. Vsa kritika jo enodusno odlično ocenjuje. Prepričani smo, da bo javnost z veseljem vzela na znanje njeno sodelovanje.
Naknadno smo zvedeli, da bo naš slavni rojak, tenorist dr. M. Adrian zapel na prireditvi dve pesmi in sicer Pavčičevo »Mlado pesem« in Gotovčevo »Na nočištu«. Inozemska kritika je pravilno ocenila našega pevca, saj ga jo primerjala s svetovnimi kapacitetami.
Vsa zasedba na prireditvi je gotovo odlična. G. ravnatelj Julij Betteto je tako znana osebnost in to v inozemstvu kakor pri nas, da je vsaka hvala odveč. Istotako zbora Glasbeno Matice in Akademskega pevskega zbora Ier orkester Državnega konser-vatorija. Zabavni del, katerega smo v grobem že objavili, bo sigurno ustvaril najboljše razpoloženje. Upajmo, da bo naša javnost znala ceniti trud naših umetnikov in mestne občino ter se bo udeležila prire- ; ditve v čim večjem številu.
O Drevi ob pol 8 postna pridiga gospoda knezoškofa dr. Gregonja Rozmana.
O Pogajanja Pokojninskega zavoda. V pone- 1 deljek so dospeli v Ljubljano delegati avstrijskega Pokojninskega zavoda, in sicer vlad. svetnik Loibl, generalni tajnik dr. Buchgraber iu njegov namestnik dr. Czerny. Avstrijska delegacija se je pogajala z vodstvom tukajšnjega Pokojninskega zavoda glede uroditve raznih vprašanj izključno internega in formalnega značaja. Pogajanja so bila ugodno zaključena za obe strani in so v sredo delegati že odpotovali.
O 1'red znižanjem plač mestnih uslužbencev?
Med mestnim uradništvoin vlada zadnje čase velik nemir. Pripravlja se namreč proračunska debata in na njej bodo sproženi baje razni predlogi, naj se plače mestnemu uradništvu, zlasti višjemu, precej znižajo. Govore celo o predlogih do 20% redukcije vseh prejemkov. Mestno uradništvo s svoje strani seveda ne miruje in pripravlja protiakcijo. Včeraj je v tej zadevi obiskala posebna deputacija g. župana in ga- prosila, naj se v občinskem svetu zavzame za koristi mestnih uslužbencev.
0 Kentnini zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, da vložijo prijave najkasneje do 31. marca 1934 pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg 5. Tiskovine se dobijo v Jugoslovanski knjigarni. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
O Mestna plinarna sporoča v zadevi nagradnega tekmovanja, da dobi prvo nagrado 400 Din gdčna Dragar Pranja, gospodinjska pomočnica pri g. Karolini Zbrizaj.
© Se vedno selitve. Ves mesec februar so Ljubljančani opazovali, kako prevažajo selitveni vozovi pohištvo. Februar je tipičen selitveni mesec, čeprav za selitve najmanj pripraven, ker pač vreme ni primerno. Toda tudi začetek meseca marca ni pokazal kake spremembe v tem oziru in so še vedno selitveni vozovi na cesti. Čeprav v splošnem še veljajo selitveni in odpovedni termini, namreč februar, maj, avgust in november, vendar jih po- | časi hišni jiosostniki opuščajo ter sklepajo slano- j
KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Danes ob 2(1 najlepši Trenkerjev film
PLANINE KLIČEJO!
Trbovlje
Zagorje
Nogo je zdrobilo rudarju Ivanu Stišniku v
Kotredežkem rovu. Dobil je tudi notranje poškodbe. Peljali so ga v bolnišnico.
Občinski proračun dela upravi velike tež-koče. Pravijo, ako ne prevzame Banska uprava del socijalnih dajatev, da bomo imeli 400% doklade. Prav lepe številke. Le kdo bo plačal.
18 brezposelnih delavcev je dobilo delo pri gradnji nove banovinske ceste na Mediji v Izlakah. Jo mulo potnagano.
Mariborske vesli:
Okoličanom in meščanom v korist
vanjske pogodbe vedno bolj za en mesec. Zato je zadnja leta v začetku vsakega meseca opaziti mnogo selitev in ne samo ob običajnih terminih.
O Selitev pošte v Šiški. Pošta Ljubljana 7 se preseli v soboto dne 3. t. m. v Zupančičevo hišo na Celovški cesti štev. 81. Ta dan pošta za stranke no bo poslovala, izvršila pa bo julranjo dostavo.
O »Halo, rokoborba!« Nadebudna ljubljanska mladina je zopet v ognju. Po mestu so nalepljeni lepaki, ki naznanjajo «razveseljivo> novico, da so v Ljubljano zopet prišli rokoborci. — Mladina se zbira pred lepaki in strokovnjaško presoja imena rokoborcev, občuduje strašne mišice g. Mrne ter vse skupaj kvitira s pristnimi izrazi, kakor jih je že svojčas navajal naš »Kaj pravite?* in nad katerimi izrazi marsikdo zardi, tudi odrasli moški. Tem rokoborcem je Ljubljana najbrž zelo priljubljeno mesto, da nas tako redno počaste vsako leto s svojim obiskom. V Ljubljani je menda rokoborba to, kar v Ameriki boks ali na Španskem bikoborba
O Zopet nesreča pri telovadbi. V telovadnici na Prulah se je predsnočnjim ponesrečil 15 letni dijak Srečko Smrekar z Dolenjske ceste 23. Padel je tako nesrečno, da si jo zlomil desno roko. Prepeljan je bil v bolnišnico.
© Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anita, Krekov trg 10, Ljubljana.
© Ponesrečenci z dežele. V ljubljansko bolnišnico so bili prepeljani naslednji ponesrečenci: 3 letni Jože Dolinšek, sin predilniške delavke iz Gradca pri Litiji. Gledal je doma, kako mati pere Ier je vtaknil nekaj lužne raztopine v usta iu se močno opekel. — 25 letni Alojzij Dolinar s Suhe, delavec na Hajnriharjevi žagi v Stari Loki sii je pri delu resno poškodoval desno dlan. — 3 letni Miloš Zupančič, posestnikov sin iz Zgornje Slivnice pri Šmarju, je gledal, kako reže slamoreznica ter je vtaknil desno roko vanjo. Slamoreznica je dečku roko zmečkala in mu jo bo treba najbrž odre«« ti.
Pri vojakih je umrl Kolšek Franc, prej trgovski pomočnik. Sedaj je služil pri mornarici v Novem Sadu. Vzela ga je pljučnica. Bil je iniren in dober fant. Sveti nuj mu večna luč! Materi vdovi ob izgubi sina-edinca pa iskreno sožalje!
Licitacija v znamenju krize. Zadnji ponedeljek se je vršila na občini licitacija za prevoz lesa od store občine na rudniško lesno skladišče. V kakšni stiski so |>osestniki. se je videlo nazadnje, ko je po ostrem pritiskanju navzdol bila oddana vožnja po 5 Din zn kubik z nalaganjem vred. Pred par leti bi bilo treba plačati za tnk prevoz vsaj 3- do 4-krat toliko. »Da si konji vsaj krmo zaslužijo«, je bil mnenja nazadnje prcvzcmnlec. Več res nc bo zaslužil. Ta les je lani posekala občina v lastnih gozdovih, da bi postavila zasilna stanovanja, županstvo pa sedaj trdi, da kriza ne dopušča občini, da bi gradila tudi le zasilne stanovanjske barake, četudi stanovanj že primanjkuje. Zato so les prodali rudniku. Vse v znamenju krize.
Mrtvega novorojenca so našli v potoku pod občinsko kopalnico v sredo zjutra j. Gre za prezgoden porod, vendar so na trupelcu znaki nasilne smrti. Brezvestno mater išče oro/ni-štvo.
Predlani se je započela v Mariboru in okolici živahna akcija za ustanovitev mlekarske zadruge, ki naj bi prevzela oskrbo Maribora z mlekom ter prinesla okoliškemu prebivalstvu priliko, da svoje mlečne produkte primerno vnovči. Žal je takrat ta akcija zastala, še predno je prišlo do ustanovitve zadruge. Vzroki tega prvega neuspeha so bili različne narave — na eni strani nerazumevanje merodajnih činiteljev, na drugi pa prevelikopotez-ni načrti za začetek. Mariborska okolica je utrpela radi tega veliko izgubo, dobiček so pa želi še naprej maloštevilni prekupčevalci mleka. Dejstvo je, da se plačuje na kmetih mleko po 40 par liter, v mestu se pa prodaja po 1.75 do 2.25 Din. Kljub vsem organizacijskim in prevoznim stroškom in drugim dajatvam ostane prekupčevalcu skoro dinar dobička pri litru. Od visoke cene mleka v mestu ima neposredno korist šc pičlo šte-
□	Mariborčani! Zvečer ob 8 je v mariborski stolnici koncert, ki vam bo nudil umetniškega užitka, eventualni gmotni uspeh pa mariborskim revežem pomoč. Vaša udeležba oej dokaže, da znate ceniti kulturno delo, ki se je postavilo v službo dobrodelni akciji.
□	Srebrno medaljo za zasluge za kraljevski dom III. reda s krono je prejel uradnik kriminalnega oddelka mariborske policije gosp. Drago Pišorn. Iskreno časlitamo!
□	Nov čekovni račun davčne mestne uprave. Za novo davčno upravo »mesto Maribor« se je otvoril nov čekovni račun pri poštni hranilnici in siccr pod številko 10.017. Vsa plačila davščin za področje mesta Maribora se morajo od 1. marca dalje vršiti po poštnih položnicah pod omenjeno številko. Nove take poštne položnice dobe zavezanci pri davčni upravi za mesto Maribor.
□	O mariborskih zračnih jadralcih, ki smo jih pohvalili že v včerajšnjem »Slovencu« kot naj-marljivejše v celi državi, moramo še omeniti, da si grade čisto sami novo jadralno letalo za visoke polete. Letalo je poljskega tipa »Vrana«, ki se je v jadralnem letu na Poljskem zelo obnesel ter dosegel tudi več rekordov. Gradnja mariborskega letala zelo lepo napreduje ter bo letos na pomlad že gotovo.
□	Ustanovitev vzgojne posvetovalnice. Društvo »Šola in dom« je ustanovilo po vzorcu sličnih institucij vzgojno posvetovalnico. Namen posvetovalnice je pomagati staršem takih otrok, ki so težko vzgojljivi. Vsi negativni vzgojni pojavi pri otrocih spravljajo starše v skrbi, ki pri tem često-krat posegajo še po nepravilnih vzgojnih sredstvih. Vzgojna posvetovalnica jim je prinesla sedaj dobrodošlo pomoč. Nasvetovanja bodo popolnoma brezplačna. Prijave sprejema vsak dopoldne med šolskimi odmori meščanski učitelj Franc Martine, deška meščanska šola, Krekova ulica 1.
□	Šahovski turnir zaključen. V sredo zvečer se je odigrala v kavarni Jadran zadnja partija posvetovalnega šahovskega turnirja, ki so ga priredili najmočnejši mariborski šahisti Pire, Ostanek, Stupan in Lešnik. Turnir je vzbujal v mariborski šahovski javnosti veliko zanimanje. Končno stanje je: Pire in Stupan 4 točke, Ostanek in Lešnik 2 točki. 5 turnirskih partij je bilo kvalitativno zelo dobrih, šesta pa je bila slabša.
□	Bolniška blagajna mariborskih trgovcev. V sredo zvečer se je vršil v lovski sobi Orla redni občni zbor te važne socialne ustanove mariborskega trgovstva. Članstvo je z lepo udeležbo podalo dokaz, da se zaveda pomena svoje bolniške blagajne. Vodil je občni zbor predsednik Vilko Weixl, ki je podal poročilo o poslovanju v minulem letu ter o napredku, ki ga ustanova kljub nevarnim gospodarskim razmeram beleži. Tako se je število članstva dvignilo za 201 zavarovanca ter iih je bilo koncem leta 1933 skupno 488. Saldo bolniškega sklada izkazuje sicer manjši prebitek, kakor prejšnja leta, dokazuje pa s tem, da je blagajna vršila svojo nalogo v polni meri ter je izdatno pomagala članstvu v vseh primerih bolezni. Na občnem zboru sklenjena izprememba pravil o uvedbi obveznega bolniškega zavarovanja se ni izvedla, ker je oblast ni potrdila. Obvezno bolniško zavarovanje bo mogoče izvesti šele takrat, ko bo izšla nova ministrska uredba 1 par. 384 zakona o obrtih. Poslovanje se je radi tega v minulem letu vršilo po starih pravilih. Za novo poslovno dobo pa je pripravil odbor zopetno izpremembo pravil, ki bo prinesla v poslovanje večjo elastičnost. O izpremembi pravil je referiral zopet predsednik Weixl, ki\ jih je prečital točko za točko ter podal vsako pftsamezno v debato. Izprememba je bila soglasno splrejeta. Glavna razlika z dosedanjimi je v uvedbV, treh zavarovalnih kategorij z različno višino članarine, ki se ravna po ugodnostih, ki jih posamezna kategorija nudi. Na ta način se bo mogočil pristop tudi revnejšim članom. Dalje postanejo lahko po, novem člani osebe prostih poklicev s svojci. Blagajniško poročilo je podal Znidaršič. Ustanova ima 120.955 Din premoženja. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Pred-
vilo kmetov in viničarjev, ki spravljajo blago naravnost svojim odjemalcem, toda njih število izgine v primeri z onimi, ki morajo oddajati mleko krekupčevalcem, ker ni nikogar drugega, ki bi hotel prevzeti. Zadruga bi napravila tukaj korenito izpremembo. Ta zavest prodira danes že v najširše plasti okolice, ki prehaja sedaj v konkretno delavnost. V nedeljo se bo že vršil v krčevinski šoli velik sestanek okoliških kmetovalcev, živinorejskih gospodarskih in tržnih strokovnjakov, zastopnikov Kmetijske družbe in zainteresiranih oblasti. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje pravičnega načina vnovčevanja mlečnih produktov okoliškega prebivalstva, ki se hoče rešiti oblasti-maloštevilnih prekupčevalcev. Tudi mesto spremlja napor okoličanov s simpatijami, zavedajoč se, da bo skupna zadružna akcija živinorejcev tudi meščanom v korist.
sednik Vilko Weixl, podpredsednik Hinko Sax, odborniki: Stanko Kocbek, Franc Močivnik, Albert Vicel, Andrej Oset, Ivan Kvas, dr. Ivan lurečko, Slavko Markovič; namestniki: Ilich, Murko. Lah, Gjurin, Strašnik; nadzorstvo: Anderle, Jure, Greil; razsodišče: dr. Šorli, Kravos.
□	Radi slabega spričevala — beg. Od torka opoldne do danes ni sledu za mladima bratcema: Sletnim Jožetom in 11 letnim Karlom Saletinger-jem. Oba dečka obiskujeta ljudsko šolo ter sta prinesla domov slaba izpričevala. Najbrže sta se v bojazni pred posledicami podala po svetu. Starši so obvestili o begu obeh bratcev policijo, da mlada begunca izsledi.
□	Ivanka in Lojzka. Pred dnevi sta prišli v Maribor 19 letna Ivanka K. in 22 letna Lojzka P. Deklici sta imeli precej denarja ter sta živeli v neskaljeni sreči, dokler ju ni včeraj prijela trda usoda. Na policiji so dobili tiralico, v kateri se obe dolžita, da sta olajšali v Ljubljani nekega potnika za 3700 Din, pa so včeraj obe aretirali; odposlali ju bodo pod sigurnim spremstvom v Ljubljano.
Celje
Osebna vest iz obrtniških krogov. G. Ludvik Selišek, krojaški mojster v Vodnikovi ulici, je ab-solviral v Parizu tečaj za damsko krojaštvo in prejel častno diplomo. Mlademu mojstru, ki kljub velikemu trudu in stroškom stori vse za svojo strokovno izobrazbo, k lepemu uspehu najiskreneje čestitamo!
& Stari umirajo. Včeraj je umrla v tukajšnji javni bolnišnici v lepi starosti 80 let ga. Trobiš Marija, vdova po sodil. slugi v pok. Njen mož jo ludi v visoki starosti umrl letos meseca januarja. N. v m. jx!
& Tujski promet v mesecu lebruarju. Meseca februarja je obiskalo Celje 763 tujcev, ki so lu prenočevali 1007 krat. Po poklicu je bilo največ trgovcev in trgovskih potnikov (345), za njimi pridejo takoj uradniki, po narodnosti pa največ Jugoslovanov (609) in za temi Avstrijci. Napram mesecu januarju, ko je obiskalo Celje 920 tujcev, je tujski promet precej padel, pač se je pa precej dvignil napram mesecu februarju lanskega leta, ko^Be ie mudilo v Celju 549 tujcev.	boT
£} V gozdu se je ponesrečil dne 27. februarja v Jurkloštru 26 letni delavec Gracer Ivin. Pri jKidi-ranju dreves mu je padlo deblo na levo nogo iu niu jo poškodovalo. Graccrja so prejjeljali v celjsko javno bolnišnico.
Ptuj
V naši podružnici Panonska ulica 5 lahko plačate naročnino za »'Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate vse navedene liste in inserate in dobite razne informacije.
Za posledicami poškodbe je umrl Jožef Sven-šek. delavec pri mestni občini, v 70. letu starosti. Pred kratkim se je ponesrečil pri spravljanju hlodov k mestni žagi. Pri občini je bil zaposlen 37 let. N. v m. p.!
Policijske vesti. Že nekaj dni se ie klatil po Ptuju mlad človek in beračil od hiše do hiše. Ko ga je policija prijela in ga perluslrirala, je izjavil, da ne poseduje nikakili listin, piše se Roman Bre-zočnik, rojen 13. februarja 1913 nekje v Nemčiji, pristojen pa je v meslno občino Maribor, po poklicu je mesarski pomočnik. Obdržali so ga v zaporu, dokler se ne dožeiie njegova istovetnost.
Aretiran. Pred dnevi smo poročali, da so bile na Glavnem trgu v Ptuju ukradene preproge, vredne 3000 Din. Uzmovič jo je takrat naglo popihal in ga niso mogli najti. Na podlagi tiralice, ki je bila izdana, so ga aretirali v Prijedoru (Bosna) in ga eskortirali v Ptuj. Aretiranec je istoveten s ciganom šabanoin Džananovičem iz Prijedora. Da se je mudil na dan tatvine' v Ptuju, prizna, taji pa kakor cigan, da bi ukraden preproge. Policija ga je izročila sodišču.
Kulturnobzornik
Osrednja knjižnica glavnega mesta Prage
V centru mesta Prage, ob Univerzitetni biblioteki, stoji ponosna palača Osrednje praške knjižnice, v katero prihaia in odhaija dnevno nad 5000 obiskovalcev vseh slojev.
Srce km/ižnice tvori srednja dvorana za izposojale knjig »čez ulico«. Ta oddelek obišče dnevno nad 2000 ljudi, ki čakajo v doigi vrsti, da sc človek spomni vojnih let, ko so podobne gruče čakale na vsakdanji kruh. Ob vlvodu v knjižnico daje uradnik splošne informacije, kar je zlasti važno za propagando dobrega čtiva. Razume se, da ima kni.ižoica vsa dela, natisnjena v republiki, poleg tega kar najboljši izbor tujih literatur. Ob vstopu v p o:, jop je so nameščeni letaki z vabili v dostojni reklami, z izrezki iz časopisov in literarnimi kritikami. Pod propagandnimi tablami so vitrine z izbranimi deli v novih izda:ali ali razstave knjig umrlih avtorjev, jubilejne publikacije in podobno. Ob izidu dela malo znanega avtorja sc razstavi tu njegova fotografija z odlomki njegovega rokmpisa, ko-rekturnih pol itd., z namenom, vzbujati v bravcih zanimanje za knjigo, v pravilnem pojmovanju, da duslojna projmganda dobri knjigi le koristi.
Današnji pomen knjižnice jc vse večji kakor pred leti, ko je bil nekako glavni namen javne knjižnice, omogočiti dostop h knjigi tudi onim krofom, ki bi sicer ostali /u knjigo mrtvi. Danes srna javna knjižnica predvsem socialcn in etičen pomen, sai ie knjiga v dobi potencirane brezposelnosti
mnogokrat edina uteha človeka v njegovi žalostni usodi. Knjiga je neštetim v tej dobi v moralno uteho in ubrani marsikoga pred strupenim pesimizmom in njegovimi kvarnimi usodnimi posledicami.
Osrednja knjižnjca glavnega mesta Prage s svojimi 49 podružnicami je vsakomur dostopna, nezaposlenim in revnim krogom brezplačno. Po statistiki za preteklo leto je imela nad milijon obiskovalcev in je izposodila nad dva in pol milijona zvezkov. Na posameznega prebivalca Prage odpade tako 3.20 knjig. Samo v osrednji palači si je lansko leto 324.814 obiskovalcev izposodilo v celem 688.440 zvezkov. Stalnih članov je imela knjižnica to leto 62.553. Največji procent izposojenih knjig izkazuje belelristiika (600.119 knjig), te.j sledi znanstvena literatura (zgodovina, zemljepis, filozofija in tehnične vede). Moških čiiaiteljev jc 70%, ostalo ženske. Čitalnica revij in priročnih knjig izkazuje 147.870 obiskovalcev, čitalnica za otroke 59.682.
Čitalnica časopisov jo velika dvorana r. udobnimi sedeži, izborno osvetljena. Razume se, da so vsi dnevniki in tedniki, kar jih premore češkoslovaška republika, tukaj vsakomur na razpolago in to radi hitrejšega poslovanja kar v petih izvodih. Poleg domačih so vsi odlični inozemski dnevniki, tako nemški, francoski, angleški, ruski, italijanski, španski, skandinavski. Knjižnica je odprta in obratuje nepretrgoma od 9 do 20.
Dvorana revij s priročno knfi/nico te pravcato kraljestvo revij. Dve veliki dvorani z dolgimi študijskimi mizami sta nnmenreni temu študiju. Tedniki in mesečniki, najpomembnejše publikacije v vseh jezikih leže tu. Literatura, likovna umetnost, mu-zika, tehnične vede, politika, moda, šport itd., vse razdeljeno po panogah. Uradnik, čigar naloga je izprazniti zvečer lokal, ima kar najtežavnejši posel, preden vzdrami vztrajne in zatopljene bravce.
Čitalnica za otroke jof p>osebno prikupita. Mla-dež si tukaj sama izbira knjige in jih po prečitaniju vrača na prvotna mesta, preden se pa deček ali deklica usede k mizi, si rnora v umivalnici umiti roke, da sede čistih rok k'j čisti knjigi.
Kakor na drugih, so mam tudi na tem polju lahko Čehi le vzor. V projektu Univerzitetne biblioteke v Ljubljani je uresničena tudii socialna rešitev knjižnega problema v \ naših prilikah. Projektirana je poleg vsega drugeg'a Ljudska čitalnica časopisov, da izgine la nedostatek sodobne moderne Ljubljane. Uresničenje vseučiliške knjižnice v Ljubljani bo kulturno in socialno dejanje prvega reda!	—a.
III. narodni pei/ski iestivaI „Pevecke obce če^hoslovenske"
Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani nam je poslal sledeče poročilp: Pevecka Obec če-skoslovenskn, osredjo češkoslovaškega pevslva za vso državo, ki združuje 27 pevskih žup in 250 pevskih društev z 11.000 aktivnihpevcev in pevk, bo priredila v dneh od 21. aprila! do 1. maja 1034 v Pragi v Industrijski palači na razstavišču III. pevski festival. S tem festivalom dioče podali narodu in tujini dokaz svoje 05 letne l^tullurne delavnosti, umetniške zrelosli in organizacijske discipline ter hkrati počastili spomin najfvečjh glasbenih mojstrov češkoslovaškega naro>du, Bedficha Smetane in Antona Dvoraka, katerilfi spomina vredni 50 in 30 letnica smrti padeta na 'mesec maj 19;U.
V teh dneh se pripalje v Prago okoli 0000 pevcev in pevk iz vseh inte.j domovine in tujine in se bodo predvajala najsHJniembnejša dela obeh mojstrov, največjih gen»jpv češke glasbe, kakor tudi sodobnih poineiubnjib glasbenih skladateljev.
Industrijska palača se bo spremenila v velikansko koncertno dvorano.
V Prago bodo tudi prispele delegacije pevskih združenj »Vseslovenske pevske zveze«, ki bo tako prvič manifestirala v Pragi., kot svojem središču, kulturno slovansko vzajemnost. Nastopila bo tudi naša mladina, po številu do 5000. Glavni festivalni dnevi bodo v nedeljo dne 22. aprila, v nedeljo dne 29. aprila in v torek dne 1. maja. (Razpored pevskega festivala bomo prinesli pred slavnostnimi dnevi. Op. ur.)
Porazne posledice Hitlerjevega idejnega izenačevanja. Kriza nemškega časnikarstva gre v vrhunec. Naklade največjih nemških časopisov so padle po uradnih nemških podatkih na sledečo stopnjo: »Berliner Tageblatt« z 250.0C0 na 25.000, »Berliner Volkszeitung« s 50.000 na 7000, »B. Z. m Mittag« z 200.0C0 na 60.000, »Berliner Morgenpost« s 750 tisoč na 200.000, »Die grune Pcyst« z milijona na 300.000, »Lokalanzeigcro. s 170 tisoč na 100 tisoč, »Nachtausgabe« (Hugenbergov list) s 130 tisoč na 60 tisoč. Mnogo časopisov z velikimi nakladami pa je sploh prenehalo. Skuipno število časopisov je padlo pod polovico. Na drugi strani pa so vladni listi razmeroma le malo novih naročnikov pridobili. Nasilno duhovno izenačenje se torej tudi Nemcem, ki so ustvarjen narod za komando, upira,
Kirgiška literarna revija. Kirgiški književni jezik je star šele 6 let in zdaj so kirgiški pisatelji usia-novili svojo lastno revijo, v kaleri bodo prebujali svoj narou narodnostno in kulturno.
Prejeli smo: Dr. Ivan Šarič; »Muka Gospo-dina Našega Isusa Krista«. Sarajevo. Isti: Naš sveti Otac Papa Pio XI. Sa 14 slika. — »Zlatna knjiga«, otroška zbirka, ki jo izdaja v Belgradu Geza Kolin, jc prinesla kol 36 zvezek prevod »Robnizona«.
M-	>SLOVENEC<, dne 2. marca 1934.
Na razvalinah družinskega življenja
Strašna tragedija v Trbovljah
Mož zaklat sebe in svojo ženo
Trbovlje, 1. marc«. •
Vojni invalid in rudar Paveljšek Ferdinand je žnvel zadnje čase v vednem prepiru s svojo ženo Jožefo. Pritoževal se je rodi nje, da mu zapravlja denar In da je tudi hčerko že pokvarila. Tudi je ženo radi tega večkrat pretepal. Ona pa mu je očitala, da preveč pije im igra.
Prejšnjo soboto sta imela na sodišču obravnavo za ločitev zakona. Razsodba o ločitvi sicer še ni objavljena, vendar sta ila na tem, da gresta s 1. marcem vsaksebi in vzameta vsaik po dva otroka. Ona bi imela prevzeti trafiko v Trbovljah, lu jo je on dobil na njeno ime in jo dosedaj on upravljal.
Zadnje dini so bili med njima prepiri radi prevzema te trafike. Prerekala sta se zaradi denarja, ki ga on ni maral dati za zalogo tobaka, ona ie pa trdila, da brez tega trafike prevzeti ne more. Bila je še včeraj v Laškem in hotela moža tožiti za denar za zalogo tobaka. Odvetnik ji je tožbo odsvetoval in se je zato skregala ž niim. Proti večeru sta bila z možem skupaj v trafika in pregledovala tačasmo zalogo. Oni, ki so iu videli pri tem, praviiio, da sta bila oba silno razburjena in vsa iz sebe, da so si mislili, da se zadeva med tujini a ne bo dobro končala.
Ko sta okoli 20 prišla domov v stanovanje v rudniški koloniji na Tereziji, se je on pripravljal, da poide na nočno službo, ona pa v posteljo. Pa-veljšek sam trdi, da je še sedel za mizo in si zapisoval o zalogi, tedaij pa ie ona skočila s postele, mu strgala papir in ga vrgla proč. On pa da je ves iz sebe postal kar omotičen, zgrabil nož in žabo-
Cankarjev večer
v Sarajevu
Sarajevo, 25. febr.
Snoči je bil v sarajevskem narodnem gledališču večer v spomin Ivanu Cankarju. Združili eo ee gledališki igralci in Slovenski klub ter so nam vsaj malce pokazali Cankarjevo življenje, njegovo literarno pot in moč.
Najprej je g. V. Držaj z nekaj besedami očrtal trde razmere, v katerih ie ustvarjal Cankar, pokazal njegova dela, nazadnje pa nam orisal Cankarjevo življenje. — '
Nato je zapel moški zbor Slovenskega kluba, ki ima okrog dvajset pevcev, prikladno Forster-jevo pesem: »Umrl je mož«. Pesem so zapeli še dokaj dobro, vendar pa so glasovi še premalo ubrani.
Glavna točka tega večera je bila premijera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«. Igrali so igralci sarajevskega narodnega gledališča. Kar eem bil že pri nekaterih prejšnjih predstavah opazil, isto je bilo tu: Mnogo premalo notranjega tempa. Skoro vsak igralec igra malo preveč »za sebe«, ne oziraje se na celoto, pa se zato cela stvar preveč razvleče in raztrga. Igro je režiral g. R. Prevare, ki je delo tudi prevel z naslovom »Za narodno dobro«. Zdi se mi pa, da je v tem prevodu le premalo Cankarja.
Gledališče je bilo polno. Publika je bila pozorna in je celo pri odprti sceni s ploskom odobravala Cankarjeve besede in misli.
Slovenski klub živi v Sarajevu že nad dve desetletji. Prvotno se je imenoval Klub »Kriavelj«. Bil pa je brez svojih društvenih pravil. A ko so kasneje oblasti zahtevale pravila, se ie leta 1414. prekrstil v »Slovenski klub« in si določil svoja društvena pravila. Zdaj ima ta krožek okrog 200 članov. S svojim kulturnim in dobrodelnim namenom zdržuie zveze med sarajevskimi Slovenci. Do tega mu pomaga knjižnica in čitalnica s slov. knji-
Dva občna zbora
Ljubljana, 1, marca.
Nocoj se je vršil v klubskih prostorih občni zbor Avtokluba. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Avgust Praprotnik. — V restavraciji hotela Štrukelj pa je bil ustanovni občni zbor Društva jugoslovanskih obrtnikov, podružnica v Ljubljani. Na tem občnem zboru je bil za predsednika rove podružnice izvoljen voditelj gibanja za ločene zbornice Lovro Pičmam, za podpredsednika pa Ivan Košak.
A U ste ze poravnati naročnino?
Hasznanilai
■ ■■ !■■!—imi.....mi ■ — 11—ИИ i—■■■ »■■um
Ljubljana
1 Današnji koncert Glasbene Maticc ljubljanske je preložen vsled obolelosti solista g. Roberta Primožiča. Vstopnice ostanejo v veljavi. Koncert bo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 20.
I Kino Kodeljevo. Danes ob 20 najlepši film Luisa Trenkerja »Planine kličejo«. Prikazuje junaško borbo švicarskega ljudstva za svobodo.
I Predavanje SPD. Drevi ob 20 predava v dvorani Delavske zbornice g. Kapus Vladimir o gorski fauni in življenju v planinah. Vstopnice: sedeži po 6 Din. stojišča po 3 Din se dobe v predprodaji v pisarni SPD, Masarykova c., palača Grafike, ter zvečer od pol 20 dalje v Delavski zbornici.
1 Podporno društvo za gluhonemo mladino mora vsled želje mnogih članov, ki bi se radi udeležili koncerta Glasbene Matice, preložiti svoj občni zbor nepreklicno na nedeljo 4. marca dopoldne ob pol II. Dnevni red ostane neizpremenjen
I Zdravniška zbornica za dravsko banovino sklicuje svoj redni občni zbor na dan U. marca 1934 ob У, 10 v veliki dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Na dnevnem redu so poleg poročil odbora tudi volitve.
I Moste pri Ljnbljnni. Drevi ob pol 8 bo v
kapelici Salezijanskega mladinskega doma govor za žene in mladenke. •
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gospoevetska c. 4.
Cerkveni veslnih
Stolna kongrcgacija Marijinega varstva imu daneti, 2. marca ob petih redni shod.
del ženo. Pogled na kri ga je prevzel tako, da se je začel zavedati svojega dejanja. Nato je še sebi prerezal vrat in skočil sikozi okno iz drugega nadstropja.
Hčerka pa trdi, da je oče nekaj časa pisal in računal, potem pa vzel britev in stopil k materini postelji in ji rekel: »Sedaij so pa najine ure potekle!« Prijel jo je z eno roko Za usta. da ne bi mogla kričati, v drugi roki je imel britev in ji prerezal vrat. Najstarejša 16 letna hčerka je vlekla mater ven iz sobe, hoteč jo rešiti pred očetom, na hodniku pa je omagala in mati je izkrvavela.
Na kričanje otrok so prihiteli sosediie, 2e mrtvo ženo so prenesli v posteljo. Paveljška samega so našli nezavestnega ležati na tleh. Prenesli so ga tudi najprej v stanovanje, ker pa je še dihal, so ga epravili v bolnišnioo. Tam mu je zdravnik zašil prerezan sapnik in mu ustavil krvavitev.
Mož se je takoj popolnoma zavedel in bil od orožnikov zaslišan Ima sicer hude poškodbe, a je verjetno, da bo ozdravel. Čudno ie, da si pri tako visokem padcu ni nič poškodoval udov.
Po operaciji je vpraševal, ali jc tudi žena v bolnišnici; niso mu namreč takoj povedali, da jo je do smrti. Mož se ie zavedal nesrečnega dejanja in se kazal silno potrtega.
Umorjena Pavelfšek Jožefa je stara 33 let. — Pretresljiva vest o prežalostnem dogodku se je v naglici rarvedela med prebivalstvom in povzročila silno razburjenje nad nesrečo, ki ie zadela Pa-veliškove. Je pa obenem strašen opomin onim, ki rušijo 9tebre družinskega življenja in krščanske morale, pospešujejo pa zakonsko nezveclobo in ločitev zakona.
gami in časniki, razni prosvetni in zabavni večeri z Miklavžem in pustom vred in drugi sestanki. Z dohodki teh prireditev si nabavlja knjige, poleg tega pa še podpira siromašne člane. Želeti je, da bi se ta vzajemnost in ekupnost še povečala, da bi se pridružilo klubu še več članov. Saj je tu čez tisoč Slovencev, ki še niso prav dolgo tu priseljeni. — Drago Ž.
Koledar
Petek, 1. marca: Simplieij, papež; Neža (Janja).
Novi grobovi
-f V Krčevini pri Ptuju je po dolgi bolezni umrla ugledna in spoštovana posestnica gospa Liza Sluga. Pokojnica je bila splošno znana dobrot-nica revežev, dobra gospodinja, ki je kljub svojim 78 letom do zadnjega neumorno delala, ter vzorna mati. Pred 33 leti ji je umrl mož ter jo ostavil z nedoraslo deco, pa se je vendar krepko oprijela gospodarstva ter pri tem vzgojila vse otroke v krščanskem duhu. Njen sin dr. Jurij Sluga je ugleden ptujski odvetnik. Svetila blagi rajnki večna luč, prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
Ostale vesti
—	Državni svet je z razsodbo od 22. decembra 1933 Br. 35553/83 tretjič razveljavil dekret bana dravske banovine, s katerim je bil odpuščen iz banovinske službe g. ing. Skubic Josip, sreski kmet. referent v Mur. Soboti.
—	Rudarski inženjerji se opozarjajo, da je kr. banska uprava v moravski banovini prepovedala nadaljnjo zaposlitev inozemskega inženjerja v premogovniku »Srpski Balkan« v Avranici, okraj Zaječar, z naročilom, da to podjetje nemudoma namesti domačega rudarskega inženjerja. Brezposelni rudarski inženjerji in oni, ki želijo svoje mesto premeniti, naj naslovijo svoje ponudbe nn imenovano podjetje ter o lem obvestijo inšpekcijo dela moravske banovine iu sekcijo Jugosl rud. in top. inženjerjev v Ljubljani, Novi trg 3/11.
—	Županske posle je prevzel pred nekaj dnevi v Podčetrtku, nekdaj nemški trdnjavi, g. dr. Brešnr Emerik.
—	Prepovedana igra. Splitsko gledališče je hotelo uprizoriti igro »Pop Cira in pop Špirai, ki jo je priredil po znanem romanu Svetana Sremca Aca Gavrilovič. Uprizoritev te igre pa je prepovedala uprava splitske policije, češ, da nekateri momenti v igri škodujejo ugledu pravoslavne duhovščine. (»Politika«)
—	Ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru sporoča, da je preložen dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanjc sadnega drevja na poznejši čas.
—	Razpis dobave živil ter drngih potrebščin za splošno bolnišnico in dečji dom v Mariboru. Kr. banska uprava v Ljubljani je z odlokom od
Maribor
m Umetniški užitek in dobro delo: zo oboje so Mariborčani iu bodo to dokazali s tem, da se bodo drevi udeležili dobrodelnega koncerta v mariborski stolnici. Priporočamo pa vsem, da oskrbijo vstopnice v predprodaji, ker jih bo zvečer neprikladneje dobiti. Predpro-daja je v knjigarni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti in pri lloferju.
m Glasbeno in pevsko društvo poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru ima v nedeljo, 4. inarca ob 14 popoldne v Gambrinovi dvorani svoj prvi redni občni z!>or.
m Zborovanje bojevnikov. Združenje borcev Jugoslavije (vojni dobrovoljci, bojevniki, invalidi, četniki, rezervni častniki) priredi v nedeljo, dne II. marca ob 10.30 dopoldne v veliki unionski dvorani zbor vojakov iz vojne in povojne dobe.
Celie
c Pevsko društvo »Celjski Zvon« ima drevi ob pol 8 pevsko vajo za molki zbor.
c Važno predavanje o novih davčnih predpisih. V torek, dne 6. marca t. 1. ob 8 zvečer bo v Obrtnem domu v Celju predavanje o novih davčnih predpisih. Predaval bo konznlent zbornicc za TOI g. Žagar.
c Redni letni občni zbor Vincencijeve konferenco v Celju bo v četrtek, dne 14. marca ob 8 zvečer v Domu.
c Združenje steklarjev v Celju bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo, dne IS. marca ob 8 prcdpoldne v hotelu »Pošta«.
Drugi krnil
Št. Jurij ob Taborn. Cerkveni pevski zbor v Št. Juriju ob Tnliorii bo vprizoril v nedeljo, dne II. marca f.nvtižarjevo opereto v d\ch dejanjih: »Mlada Breda«.
13. februarja 1934 VI No. 4770 razpisala na dan 9. marca 1934 ob 10 predpoldne licitacijo mesa, mesnih izdelkov, masti, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in koloni jalnega blaga ter drugih potrebščin za proračunsko leto 1934/35. Licitacija se vrši pri upravi splošne bolnišnice v Mariboru, pri kateri so tudi interesentom na razpolago splošni in podrobni dražheni pogoji ter pojasnila glede višine potrebnih kavcij, katere je po-iožiti pri blagajni splošne bolnišnice v Mariboru najkesneje eno uro pred licitncijo.
—	Za svoj denar kupujte prvorasredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino!
—	Avtobusno iveito Kranj—Jezersko je prevzel g. Grajžar, avtotaksni šofer v Kranju.
—	Zel in plevel — slovar naravnega zdravilstva ali kako in kdaj uporabljaj naravna in najcenejša zdravilna sredstva — zdravilna zelišča. Knjiga obsega 296 strani in stane nevezana 50 Din, vezana 75 Din (vezani izdaji je priložena tudi knjižica: Zelišča v podobah). Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1926, sestavil K. Magister. Življenje je dar božji, enako zdravje. Če varujemo zdravje, kar je naša dolžnost, varujemo tudi življenje. Človek, ki še ni bil nikoli resno bolan, ne zna ceniti ljubega zdravja, in zato se tudi premalo briga, da si ohrani to neprecenljivo dobroto. Sonce, voda, zrak, zdravilna zelišča in zmerno življenje so zdravila iz božje lekarne, kamor so vrata vsakomur odprta zastonj. V knjigi najdeš naštete vse bolezni in zdravila, vse grmičke in rože, ki imajo zdravilno moč in jih lahko sam nabereš in pripraviš. Bolezni in rože so navedene knjige v abecednem redu. Zato mora tn koristna knjiga, ki jo lahko imenujemo »Domači zdravnik v vsako hišo, in kjer jo eden prebere, jo bo v/el v roke gotovo drugi in tretji. Samo po sebi j<> umevno, da kličemo ob resnih obolenjih na pomoč izkušenega zdravnika in se ravnamo po njegovih navodilih. Knjigo toplo priporočamo.
—	Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz Josef« grenčico, poln kozarec zvečer. preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo.
—	Strašen zločin zakoncev nad starko. Iz
Mitrovice poročajo o grdem zločinu, ki sta ga izvršila kmet Boža Serdar in njegova žena Ana nad 6~-letno kmetico Milevo Vučetič. Milevn je pred nekaj leti dala svojo hišo Serdarju in njegovi ženi pod pogojeni, da jo vzdržujeta in skrbita zanjo do smrti. Toda Serdar je lepo postopal z njo tako dolpo, dokler ni podpisala darilne piogodbe. Kakor hitro pa je bil ta pravni posel opravljen, sta Serdar in njegova žena začela s starko grdo ravnati. Često sta io tolkla, ji nista dajal hrane in jo sploh zlostav-ljala. Starka se je večkrat o tem pritoževala sosedom in je prosila za pomoč tudi občino, toda vse zaman. Naposled se je odločil«, da src stran od hiše v službo. Res je dobila službo. ki bi jo morala nastopiti t. marca. Ko je Serdar za to zvedel, se je zbal, da ne bi starka preklicala pogodbe, in je zato sklenil, da se jc iznebi. Te dni dopoldne je njegova žena kuhala na peči 5-literski lonec graha, starka pa je. sedela pri peči in se grela. Naenkrat na jo je Serdar zagrabil za vrat in jo pričel daviti. Zena pa jo je medtem tolkla e palico po glavi, dokler se ni starka mrtva zgrudila na tla. Nato je Serdar zlil vsebino lonca na mrtvo starko in odprl peč, da je iz nje pričel šviguti ogenj in dim. Nato je Ana zletela ven in pričela na vse grlo klicati: »Baka je zažgala hišo in se zadušila.« Sosedje so pritekli in popisili malenkosten ogenj. Ko pa je prišla na lice mosta sodna komisija, je kaj hitro ugotovila pravi dejanski stan. Oba zločinska zakonca so aretirali iti sta že priznala svoj zločin.
—	DoraSčajoči mladini nudimo zjutrai čaMco naravne »Franz Joseiove« grenčice. ki doseza radi tega ker čisti kri. želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
—	Lokomotiva ga je podrla. V bližini Murske Sobote je te dni vlak podrl 72-letnega starca Julija Rantarja. lokomotiva ga jc vrgla na Ila s tako silo, do je starec obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
—	Goljufije s kolki. Pri belgrajskem okrajnem ; sodišču so ugotovili, da so neki nameščenci tega sodišča goljufali s kolki in je država, kolikor se doslej ve, oškodovana za 100.000 Din, sodijo pa, da bo ta vsota še narasla Kolkov na aktih niso uničili s pre-luknjanjem. marveč so samo pritisnili pečat. Pozneje so ta pečat zbrisali in kolke zopet spravili v promet.
—	Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatinot
Ptuj. Pomladek »Jadranske Straže« na gimnaziji v Ptuju priredi v torek, 6. marca t. I. ob 20 v mestnem gledališču akademijo pevskega zbora z bogatim s|ioredoin.
Ljutomer. Slovensko lovsko društvo, podružnica Ljutomer za okraje Ljutomer, Murska Sobota in Dol. Lendava ima dne 4. marca 1934 ob 4 popoldne v restavraciji »Triglav« v Ljutomeru svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Ljutomer. V n:!eljo dne 11. marca popoldne ob pol 4 uprizori naše društvo »Ljudska čitalnica« I.avtižarjevo spevoigro v treh dejanjih »Darinka«. Opozarjamo, da konča predstava žc ob pol 6. Zveza z vlaki ugodna.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drn ma
Začetek ob 20, Petek, 2. marca: Zaprlo.
Pobota, 3. marca: »Visoška kronika«. Premijera. V proslavo 25 letnice umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Izven. Nedelja, 4. marca ob 15: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Ob 20: »Charleyeva' teta«, fzven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din.
Opora
Začetek ob 20. Petek, 2. marca: Zaprlo.
Sobota, 3. marca: »Carmen«. Gostuje tenorist dr. Adrian. Red G
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 4. marca ob 15: »Okence«. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjič. Ob 20: »Štauibulska roža«. Znižane cene.
Zaostajanje se^ne kislin« v telesu je za mnoge organe pravi strup. Naj-prej čuti človek splošno neuuodje, utru icnost, nervoznost, sin bo spi, tu ^^^^^ iu tam ga kaj zaboli. Vse to so m-ki ^r nejasni znaki aHranjegii zastrupile. nja. Za lem ohole iedvice, srce, krvue žile ictra, sledi j rotio itd Četudi taki ljudje često izgledajo zdravi, vendar hilro po 1 leže io vsaki bolezni, ker imajo mnogo struua v sebi. Na.močnejše priroduo sredstvo za raitapljunje in izločevanje sečne kisline iz krv; je litij. Kadct-ske vode i Zdravilni in Kraljev vrelec) pu so na močnejši litijski vrelci cele Jugoslavije in so radio-aktivni.
Vič
Sv. misijon bomo imeli	• mesec.
Vodili ga bodo oo. lazaristi.
Sezona občnih zborov je tu in viška društva katerih imamo lepo število, polagajo obračune svojemu članstvu. V petek, 23. t. m. je imelo cljčni zbor Društvo jugoslovanskih obrtnikov, kjer so ostro grajuli zapostavljanje domačega obrtništva. Pritoževali eo se, da je celo občin-ska uprava naročila za obdarovanje revnih otrok obutev pri inozemski in ljubljanski tvrdki, ker je bila tam nekoliko cenejša. Mnenja smo, naj Iii se dala prednost domačim obrtnikom, čeprav jc cena nekoliko višja, saj ta denar ostane v olv čini.
Motnih
Skoro dva meseca je že naša župnija bres župnika. Ne bilo bi v čast župljanom, ako bi na tem mestu obširneje govorili o vzrokih, ki so privedli do tega nenormalnega stanja. Vsak pn, ki misli in računa trezno, mora priznati pravilnost stališča, ki ga zavzema škofijski ordina-riat. Na nas samih ie, da to zadevo čimpreje za Motnik častno ureoimo. Sicer pa bi bilo to že davno urejeno, ako bi člani trškega gospodarskega odbora (korporacije) ne bili med seboj tako ueediui in to ravno v zadevi dajatev župniku. Odbor korporacije je v sporazumu e prejšnjim g. župnikom izdelal predlog, sprejemljiv za obe stranki, a rovarjenju nekaterih je uspelo, da je odbor e svojim predlogom ostal v manjšini. Posledica tega je današnje neznosno stanje v župniji. Lahko se upravičeno pritožujejo okoličani, ki so redno vršili svoje obveznosti do župnika, do rodi naše zagrizene svoje-voljnosti ni v fari župnika Prihodnje dni bo na izrednem občnem zboru trškega gospodarskega odbora (korjioracije) ponovno obravnavano lo vprašanje. Ujiamo, da bo tedaj govorilo članstvo trezneje in vso župnijo rešilo more, ki ležf na nas vseli.
Kranj
Prvi oderski nastop »Strokovne skupine de« lavcev in nameščencev« v Kranju z v soboto in nedeljo uprizorjeno Leskovčevo dramo »Dva bregova« je pomenil popolen uspeh. ?animanje med občinstvom je bilo precejšnje, nič manjše pa navdušenje med igralci, ki so sorazmerno po svojih močeh dobro podali svoje vloge, nekateri izmed njih so se pa še posebno odlikovali. Režija ie bila prav vešče izvedena, scenerija primerna, maske pa prav posrečene.
Posestna sprememba, Hotel »Jelen«, ki se dviga vrhu Jelenovega klanca, ie dobil novega ospodarja. Pred kratkim ga je namreč od g. Ivana abreta, tovarnarja v Bobovku, kupila »Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Kranju«, kateri predseduje g. Gorjanc Franc, veletrgovec. — V turek popoldne si je del odbora (gg. svetnik M. Skrbeč, veletrgovec Gerianc, odvetnik dr. Megušar, tovarnar Zabret J. in ravnatelj zavoda Mohor C.) ogledal vee hotel in stanovanjsko hišo na dvorišču, ter vso kupljeno posest takorekoč formalno prevzel v svoje roke.
Zanimiv proces na vidikn. Na kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Kranju se bo v torek 6. marca ob pol 9 dopolne vršila prav zanimiva razprava. Tovarnarja g. Joško Zabret iz Britofa in g. Lojze Zabret iz Bobovka sta namreč tožila bivšega župana predoseljške občine posestnika Lo-karja s Primskovega, ker je v pritožbi na upravno sodišče v Celju med drugim navajal tudi, da sta se I oba gg. Zabrcta pri volitvah posluževala protizakonitih sredstev, da bi lista g. Zabreta Ivana zmagala.
Jesenice
Lep uspeh. V nedeljo zvečer smo na odru Krekovega doma na Jesenicah imeli priliko videti vprizoritev Cankarjevih »Hlapcev«. Nravnost povedano bodi, da <ako precizne gledališke igre že dolgo nismo videli na našem odru in gledal ci so se naravnost diviili krasnim izvajanjem, dasiravno vsakdo ni razumel vsebine, ki je za marsikoga pretežka. Jeseničani pa so pokazali, da imajo smisla tudi za lepo dramo in je zmotna misel, da je danes na mestu samo še opereta. — Pomladek Rdečega križa pa jc pravtam vprizoril popoldne pravljično igro »Zaklad«. Dvorana je bila nabito polna in gledalci so bili z vprizorirtvijo zelo zadovoljni.
Zemlje na cesti. Bilo je v bližini vhoda v tovarno na Jesenicah, takole okrog osmih dopoldne. Od Javornika se je pripeljal na kolesu pekovski vajenec, na hrbtu pa poln koš sveže pečenih in vabljivo diSečih ženici j. Od nasprotne strani, po klancu navzdol pa je pridrvel prav enak pekovski razpečevalec kruha, ki je imel prav tako poln koš peciva. Cesta je bila še ledena in izogibanje na laki cesti nc gre kar takn lahko, skratka, prej kot si mogel našteti tri, sta oba kolesarja trčila skupaj in v trenotku je bilo na cesti vse polmo žemelj m štruc, sredi med to gmoto pa tovarniška delavka, ki ie je nenadoma znašla v vsem tem dirndajti. Bilo je kakor v filmu, da, skoraj z še večjo naglico se je odigral prizor, ki ga je gledalo številno občinstvo. Kdo je škodo trpel in je li so vse žemle našle svojega lastnika, ali pa so zaSle nekatere tudi v konkurenčni koš, ni znano. Tudi vajenca sta izšla iz te tragikomične nezgode nepoškodovana.
i
Naše dljaštoo
Na lagrebškem vseučilišču se začne vpisovanje 1. marca in traja do 10. marca. Navadno sc vpisovanje naknadno podališa do 15. marca, predavanja p« se začno 16 marca. Vse eventuelne informacije dobite v prostorih JAKD Danice v Ma-sarykovi 10, L nadstropje, v Zagrebu.
Poizvedovanja
Najden je hii volnen damski ovratnl šal. Pobi se. v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti 5.
Solnce je prineslo
novega cesarja
Moskva — zaščit niča komunistov
Z letali hite ..Čeljuskinovi" posadki na pomoč
Angleški princ Jurij, uajmlajši sin kralja Jurija, je med svojim obiskom v Cnp-Townu splezal tudi na Mizno goro za mestom. Gora .ie kormi.i nekaj na 1000 metrov visoka UHnb temu je tura nevarna, ker se peščena tla | reda krušijo.	'
Iz Moskve poročajo, da je vlada organizirala čim hitrejšo pomoč brodolomcem »Če-ljuskina«. Kakor smo že poročali, plovejo ti nn velikanski ledeni plošči v bližini Kam-čatke. V Pctropavlovsk na Kamčatki jc že prispel na pomoč parnik »Stalingrad«. Takoj so naložili nanj več letal in radijsko postajo, da bi nato odplul na pomoč. Parnik »Smolensk« je tudi odplul iz Vladivostoka. Po prvotnem naročilu bi moral vzeti s seboj tri letala, toda v zadnjem hipu je projel ukaz, naj naloži kar osem letal. Posadki »Čeljuskina« se je žc posrečilo ugladiti velik prostor na ledu, kjer bi lnhko lelala pristala. Na plošči je nastala razpoka široka več metrov. Čez njo so napravili most. Živila so spravili na varno mesto. Zdaj čakajo nestrpno pomoči.
Prijazen gospod: »Prosim, izvolite na moj prostor.*
Neprijazna dama: »Hvaia, rajši stojim.«
Prijazen gospod: *7.e mogoče, lorln *d! se mi. da je prijetnoje, ako sedite nn uiojcni prostoru, nego da stojite ua mojih uogah.«
Že od nedelje čaka v krasnem londonskem parku Hyde park na tisoče in tisoče brezposelnih delavcev, ki so prispeli iz vse Anglije. po svoje pravice. Poslanec MacGovern je v poslanski zbornici zahteval, naj bi vlada dovolila, da bi odposlanstvo brezposelnih . sprejeli v poslanski zbornici. MncDonald je ! bil proti t emu. Dejal je. dn so delavske or-| ganizncije zastopane že v poslanski zbornici i in dn je to dovolj. Delavski poslanec Max-ton je proti temu stališču protestiral in zahteval odgoditev zbornične seje. da lahko prouči stališče ministrskega predsednika. Ker je Maston zbral za svoj predlog več kakor 40 podpisov, je predsednik zbornice ugodil predlogu.
V Downing-Streetu, kjer uraduje g. Mae 1 Douald, se je javila deputacija delavcev, ki jo je vodil Masten. Okoli poslopju je čakalo knkih 40 brezposelnih delavcev na odgovor, ki ca bo dal MucDonald. Toda nekaj ko-
rakov pred gl ivnim stopniščem je 12 policijskih stražnikov zastavilo pot Maxtonu in 4 odposlancem. Policijski nadzornik je dejal. da je pripravljen pustiti v ministrsko predsedništvo kvečjemu dva odposlanca. Maxton je zahteval, naj bi pustili 4 in nadzornik mu je ugodil. Toda odposlance je čakalo veliko presenečenje, ker jih je sprejel samo eden izmed MacDonaldovih tajnikov. MaeDonald je bil namreč na obrtni razstavi. Ko se ,ie Maxton vrnil k svojim ljudem pred palačo ministrskega predsedstva. je imel grozilen govor. Dejal .ie, da se bo še vedno potegoval za to, da se deputacija delavcev sprejme v spodnji zbornici. Protestiral je proti ravnanju MacDonalda. češ, da ui hotel osebno sprejeti delavskih odposlancev. »Če nnm vlada zapira vsa vrata in noče z nami ravnati po ustavnih pi'elpi - ih, poleni bomo tudi našli vrata, ki jih vlada I ue bo mogla zapreti.
O g. Edenu gre glas. da je silno eleganten Anglež. Toda še več, g. Eden je zdaj na poti oo evropskih prestolnicah, da bi našel zdravilo za razorožitveno konferenco iu tako razorožil Marsa. Svet bi se tako spremenil v velik paradiž — v »edeu«.
«r
Zid ie prišel v Ameriko tri tisoč let
pred Kolumbom Ra2h"*ia ameriškega učenjaka
Newyorški časopis »World« prinaša veliko razpravo znanega zgodovinarja Hyattea Warrela, ki je že pred 40 leti dokazoval evropski, oziroma azijski izvoz jugoameriške knltnre. Po dolgem nabiranju dokazov ,ie pridobil tudi več znanstvenikov, ki delijo njegove nazore. Zdaj podaja svoje življenjsko delo v končnoveljavni obliki.
Warrel je ugotovit že kot visokošolec čudno, nepričakovano, a nedvomno sličnost izročil vseh treh najbolj kulturnih iu najstarejših jugoameriških narodov: Actekov v Meksiki. Majev v Srednji Ameriki in Inkov v Peruju. Njih leerende enako pripovedujejo o »belem bogu«, ki je prišel v Ameriko iz Vzhodne dežele onstran Atlantike. Napisi in slike vedno enako popisujejo zunanjost belega botra. Imel je bled obraz, gosto črno brado, zakrivljen nos, črne žive oči in kodraste črne lase. Na glavi je vedno nosil malo okroglo kapico, ki je ni nikoli odložil. Indijanska izročila popisujejo, da je naučil beli bog rdečekožce zidati hiše in palače, pripravljati iz gline in sušiti na solncu lonce. Prinesel jim jc različne tehniške skrivnosti in utemeljil verstvo »v pravi podobi, ki jo niso poprej poznali«. Potem je odšel v svojo vzhodno domovino, a poprej napovedal, da se bo še povrnil ter do konca sveta vladal nad Indijanci. Obljubil je tudi, tla bo poslal svoje otroke ali vnuke za slučaj, tla bo zadržan sam. Iz tega razloga so sprejeli Indijanci od kraja s pobožnim spoštovanjem španske osvojevalce.
Beli bog ima pri raznih narodih različna imena. Acteki so mu rekli »Kvecalkotlj«, za Maje je bil »Kukuijkhan« in za Inke »Vi-takoha«. A vse podobe kažejo vedno isto izrazito glavo. Sleherni opazovalec jc videl, da so predočili nekdanji indijanski slikarji tipičnega Žida v starosti nted 50—60 leti, kakor jih srečamo na vsakem koraku v ne\v-yorški židovski četrti. In vendar ne srečamo nikjer med rdečekožci stičnih potez niti zdaj, torej nikakor niso mogle biti domače v pra-zgodovanski Ameriki pred Kolumbom. Tako je dospel Warrel do zaključka, da je moral dospoti v Ameriko kot prvi Evropec, pred 3000 leti ali 2500 let prod Kolumbom nepoznan Žid. Najbrž se je rešil s katerekoli ponesrečene feničanske ladje, ki je morala dospeti do ustja Amazonke. Warrel navaja tudi veliko število verskih obrednosti, ki so bili pri Inkih in Majih jako slični onim pri Izraelcih, preden je doživelo ujih verstvo poglobitev in preporod pod velikimi preroki. Ko so dospeli Španci v Ameriko, so našli nespremenjen verski iu socialni ustroj, kakor ga je bil oblikoval »boli bog«. Inki in Maji so celo imeli izrazito židovski koledar, jubi-lejska leta in drugo Marsikatere zakonske določbe in razredne ustanove donijo kakor prevod Stare zaveze. Zgodovinarji so vedno imenovali državo I.ikov »najstarejšo soc.i-aluo monarhijo«, a niso mogli razložiti izvor slične nepričakovano urejene državnosti.
Po teh odkritjih je Kolumbova slava precej otemnela.
Na dari druge obletnice, odkar je bila ustanovljena v nekdanji Mandžuriji nova država Mandžukuo, je bil nekdanji kitajski cesar Pu-Yi kronan za cesarja »velikega mandžurskega cesarstva« Tako se bo namreč poslej imenovala Mandžurija. Že več tednov so na poti iz kitajske Mongolije in drugih bližnjih dežel poslanstva, da bi se poklonila mladenu cesarju, ki je iz rodovine Ching; ta je vladala do 1. 1912 ua Kitajskem. Pred 22 leti je moral mladi cesar Pu-Yi zapustiti cesarski prestol in se umakniti republiki. »Toda volja bogov je sedaj drugačna« in Pu-Yi je postal cesar države Ta-Man-džou Ti Kuo. Hsinking mesto, ki se je preje imenovalo čančun, ki je bilo določeno za kronanje, je ob tej priložnosti vse pokoncu. Poskrbljeno je bilo predvsem za zanesljivo stražo, da ne bi kdo motil slovesnosti. Ta se je izvršila v popolnem programu: Preden je včeraj, to je 1. marca vzšlo solnce, je cesar Pu-Yi odšel v nebeški tempel. Ko se je solnce že prikazalo, se je mladi cesar vrgel pred oltarjem na tla; med tem časom blagoslavljata dva duhovnika tele, ki so ga žrtvovali bogovom. Vladar se zopet dvigne in sprejme iz rok svečenika žig bodočega cesarja. Pri tem obredu so prisotni samo svečeniki in člani cesarjeve družine. Nato odide cesar v svojo začasno palačo, da bi sedel na prestol. Ministrski predsednik prejme nato od cesarja prvi proglas na mand-žurski narod; proglas govori o velikih dolžnostih in skrbeh cesarja. Cesar obljubi, da bo .sjKištoval »wangtao«, to je temeljne moralne zakone države. Wangtao pomeni »kraljevo pot« ali pa »pot dobrega vladarja«; zgrajen je na temeljih Konfucijevib naukov. Le tisti bo imel zasluge, ki bo narodu dal mir, to je osnovno načelo te postave. Po kronanju nastopi vojaška parada. — Pričakujejo, da bo cesar ob tej priložnosti izdal amnestijo.
Prva prijateljica: »Zakaj pa nosi Tvoj zaročenec vedno črne naočnike?«
Druga prijateljica: »Zato, da bi ga moja lepota ne oslepila.«
*
Mož telefonira ženi iz prodajalne: »Dragica. kupil sem ti krasen rožnat šal. Želiš li, da ga takoj zamenjam, ali boš to o priliki opravila sama?«
Kardinal kurije Franc Ehrle je zbolel za pljučnico. Zgubili so vse upanje, da bi ozdravel. Kardinal Ehrle je bil rojen v Isnyju na Bavarskem pred 89 leti. Otl 1. 1895—1914 je bil prefekt vatikanske knjižnice. Na njegovo mesto je prišel kardinal Ratti, sedanji papež
Pij XI.
Takole šolajo metalce bomb. Učenec ob daljnogledu; učitelj nadzira, ali je bomba pravilno padla. Nekemu angleškemu inže-njerju se je posrečilo sestaviti pripravo, s katero je mogoče metanje bomb teoretično izpopolniti do skrajnosti Bombo lahko vržeš in s posebnim daljnogledom ugotoviš tudi, kam pade. Seveda gre pri vajah samo za bombne vzorce in ne za resnične bombe.
Stolica za humor!
V London je prispela tajnica Mark Twaiu Association, gdč. Ida Jedd. ki pripravlja vse potrebno za ustanovitev stolice za ... humor! Sto let je namreč že poteklo, odkar se je rodil znani humorist Mark Twain. Prva predavanja o humorju se v kratkem začno na vseučilišču v Missouri, kjer je bil Mark Twnin rojen, nato pride Oxford na vrsto, za ujim Sorbonne itd. Svet bo Idi Jedd v teh kritičnih časih prav hvaležen, ako se ji bo posrečilo oživiti v ljudeh kaj več zdravega humorja.
Mark Twain pripoveduje v svojem življenjepisu tole zgodbo: Ko sem bil star šele nekaj mesecev, me je dojilja kopala s svojim bratcem dvojčkom v kadi. Ko se je za nekaj trenotkov odstranila, je utonil eden izmed naju. In ker sva si bila tako podobna, niso mogli ugotoviti, kdo izmed naju je utonil, brat BiII ali jaz. Radi tega vam jaz ne morem zagotoviti, ali sem ostal pri življenju jaz ali brat.
Dimitrov, Popov (zgoraj) in Tanev (spodaj), trije Bolgari, o katerih je te dui govoril ves svet. Znani so kot komunisti izza obravnave radi požiga nemškega parlamenta. Pri procesu so bili oproščeni, toda vlada jih je obdržala v zaporu, kakor pravi njeno poročilo, radi tega, ker jih bolgarska vlada ni hotela priznati za svoje državljane; pač pa jih je nemška vlada izpustila zdaj, ko jim je Rusija potrdila državljanstvo sovjetske Rusije. — Hitler je dal izpustiti Bolgare na pritisk Moskve, ki je v zadnjem času spravila v svoje zapore več nemških inženjerjev. Baje zato, da bi jih imela za talce. Kakor poročajo iz Berlina, je uemšk'a vlada sklepala o usodi treh Bolgarov na posebni seji. Več ministrov je nastopilo zopet proti temu, da bi se Bolgari izpustili, češ, da so silno nevarni komunistični agitatorji; j posebno Dimitrov je na glasu spretnega agitatorja. Večina je bila za to, da se Bolgari izpustijo. Končno se jo za to odločil tudi Hitler. — Dimitrova, Popova in Taneva so z letalom odpeljali v Konigsberg. odtod sta odletela v Kovno, iz Kovna v Moskvo. Čudno, Bolgari so zapustili Nemčijo ravno na dan obletnice, ko je bil zažgan nemški parlament. V Moskvo so prispeli z letalom ob 19. uri zvečer. Tu so jih sprejeli z viharnim navdušenjem. Pozdravil jih je vodja tajništva komunistične stranke Dimitri Manuilski. Dogodek je vsekakor nenavaden, ker je s tem podan dokaz, da je Rusija prevzela nekako pokroviteljstvo nad komunisti po vsej Evropi.
Iz avstrijskih časov
Narednik enoletnemu prostovoljcu: pa ste Vi v civilu?«
Prostovoljec: »Asistent na ginekološki polikliniki.«
Narednik: »Ako niste do jutri nekaj takega, kar tudi jaz lahko ponovim, Vas dam zapreti!«
*
Učitelj: »Kaj pa naredi tvoja mama, preden leže k počitku?«
Slavica: »Frizuro in zobe odloži na toaletno mizico, gospod učitelj.«
Nezaposleni delavci trkajo na londonska vrata
Stev. 51.
>RL0VENE04, dne 2. marr« 1934.
Stran 7.
Gospodarstvo
Žrebanje dobitkov vojne škode
Spod
Pri 10. žrebanju vojne škode 16., 19. In 21. fe-						serija	št	dobitek	serija	ŠL	dobitek
bruarja	so	bili izžrebani tile dobitki		•		1045	141	3.000	8718		3.000
				št.	dobitek					922	
serija	št.	dobitek	serija			1055	218	3.000	8796	891	3.000
26	586	8.000	2394	197	20.000	1102	383	5.000	3822	816	8.000
82	150	8.000	2405	806	3.000	1143	338	8.000	3842	623	8.000
43	237	5.000	2411	623	20.000	1185	457	8.000	3858	243	60.000 I
59	182	5.000	2420	983	8.000	1189	608	8.000	3911	461	8.000 ,
83	97	3.000	2423	492	3.000	1193	806	3.000	8944	665	3.000 1
80	11	8.000	2423	945	5.000	1214	368	3.000	39-14	869	5.000
100	672	3.000	2431	307	20.000	1237	387	3.000	3946	138	5.000
107	714	8.000	2439	838	8.000	1272	255	8.000	3951	310	З.ООО
150	960	3.000	2454	337	3.000	1278	292	5.000	3968	531	3.000
180	157	3.000	2487	764	3.000	1300	739	5.000	3986	931	3.000
101	8	3.000	2493	133	20.000	1308	273	6.000	•1011	491	3.000
208	982	3.000	2551	97	3.000	1318	305	3.000	4013	510	3.000
217	710	20.000	2568	832	5.000	1385	510	3.000	4044	164	5.000
229	609	3.000	2573	516	3.000	1456	578	3.000	4079	547	5.000
234	57	5.000	2591	395	3.000	1470	831	3.000	4080	675	3.000
235	561	5.000	2641	570	3.000	1480	865	3.000	4093	005 «	8 000
251	298	3.000	2652	702	3.000	1489	410	8.000	4111	754	3.000
27«	120	3.000	2673	502	3.000	1553	712	8.000	4118	970	3.000
286	28	20.000	2694	748	5.000	1572	199	8.000	4125	06	5.000
296	203	8.000	2699	499	3.000	1624	50	20.000	4163	899	5.000
302	747	5.000	2726	852	5.000	1626	648	3.000	4170	806	20.000
304	859	3.000	2729	192	3.000	1627	437	5.000	4173	887	5.000
323	72	3.000	2729	204	3.000	1629	41	3.000	4194	987	5.000
327	996	3.000	2773	566	3.000	1631	44	3.000	4200	584	3.000
333	909	5.000	2816	332	3.000	1633	884	3.000	4201	905	БО.С00
336	918	5.000	2896	761	3.000	164-4	127	3.000	4219	86	3.000
350	315	3.000	2897	454	3.000	1651	303	3.000	4251	353	3.000
877	463	3.000	2940	248	3.000	1659	907	3.000	4263	482	3.000
405	264	20.000	2952	747	100.000	1669	764	8.000	4304	340	3.000
439	411	3.000	2957	802	200.000	1681	950	20.000	4321	54	8000
442	531	3.000	2961	379	8.000	1719	353	3.000	4329	753	3.000
482	530	5.000	2975	378	3.000	1758	38	8.000	4390	565	3.000
484	293	20.000	3002	803	3.000	1767	524	5.000	4412	225	3.000
485	905	3.000	3009	376	3.000	1826	388	3.0tK)	1416	41	5.000
516	440	8.000	8076	126	8.000	1866	81	3.000	4434	819	8.000
563	154	20.000	8077	93	8.000	1932	581	5.000	4449	615	3.000
557	24	3.000	8127	188	5.000	1944	518	3.000	4163	748	20.000
574	656	3.000	3170	260	8.000	1959	683	3.000	4404	531	3 000
577	743	5.000	3196	585	3.000	1990	435	5.000	4467	484	3.000
586	630	8.000	3244	396	6.000	2024	556	3.000	1469	468	5.C00
588	347	8.000	3245	382	3.000	2043	890	3 000	4470	673	20.000 !
589	396	8.000	8250	947	3.000	2048	242	3.U00	4489	894	3.000 i
596	582	100.000	3288	922	3.000	2051	57	3.000	4498	667	3.000 '
050	781	3.000	3293	849	5.000	2056	988	3.000	4582	513	3.000 i
664	663	5.000	3296	49(5	8.000	2082	265	5.000	4539	452	3.000
740	414	3.000	3808	927	50.000	2094	525	3.000	4589	787	3.000
746	694	20.000	3320	766	8.000	2105	343	8.000	4548	341	8.000
748	74	5.000	3852	341	8.000	2116	630	8.000	4558	343	3.000
756	567	3.000	3363	724	3.000	2138	894	3.000	-1566	453	3.000
793	418	З.ООО	3871	381	8.000	2191	899	20.000	4580	644	3.000
798	584	5.000	3427	96	8.000	2241	50	3.000	4584	661	3 000
806	224	8.000	3429	621	3.000	2269	78	3.000	4587	766	3.000
843	613	3.000	3445	61	8.000	2271	870	5.000	1607	122	3.000
862	907	3.000	34,51	546	8.000	2281	292	3.000	4620	605	3.000
873	415	20.000	3494	740	3.000	2303	58	3.000	4630	33	3.000
880	336	3.000	3505	131	3.000	2307	701	3.000	1630	728	3.000
882	247 699	3.000	3529	887	3.000	2319	17	3.000	4638	342	3 000
913		5.000	3540	900	3.000	2334	831	3.000	4657	48	3 000
916	989	0.000	3542	221	50.000	2359	626	20 000	4664	624	3.000
919	58	20.000	3546	272	6.000	2367	8Г1П	100 000	1669	392	3000
928	831	3.000	3582	440	3.000	2391	280	3.000	4717	840	o.ooo;
982 983	105	5.000	8618	775	20.000	4751	489	3.000	4835	124	3.000
	880	5.000	8628	941	3.C00	4781	55	8.000	4843	407	3.000
«88	' 17	8.000	3637	415	3.000	4786	520	3.000	4848	203	3.000
1004	80	3.000	3656	746	3.000	4795	794	3.000	4858	487	ЗОГО
1016	791	5.000	3657	81	50.000	4817	912	3.000	4S79	607	5.000
1023	762	3.000	3663	529	3.000	4819	754	5.000	4898	615	3.000
1025	753	3.000	3689	422	5.000	4820	82	3.000	4904	50	8.000
1042	403	5.000	3707	420	3.000	4827	815	3.000			
Težka atletika Nehaj besed o rokobo rbi
Za rokoborbo vlada med našim ljudstvom mnogo več zanimanja, kot bi utegnili kdo misliti. Kes je, da ni rokoborba naš narodni šport, da nimamo rokoborcev z mednarodnim slovesom in da imamo le malo športnih društev, ki bi se bavila z roko-borbo. Toda vse to šc nc dokazuje, da bi za rokoborbo ne bilo zanimanja. Le poglejmo redke roko-borske prireditve — ki mnogokrat niso niti na primerni športni višini —, kako navdušene gle-
Odtok zlata iz Holandije trajna dalje. S 26. februarjem zaključeni izkaz Holandske narodne banke kaže, da se je zlati zaklad zmanjšal za 21.5 inilj. goldinarjev, tako da znaša zlati zaklad še 792.1 milj. v primeri z 897.8 milj. obtoka bankovcev.
Nemške stavbne hranilnice. V Nemčiji je poslovalo koncem leta 1933 še okoli 150 stavbnih hranilnic in posojilnic. Navadnih hranilnih zadrug je še 11. s posebnim oblastvenim dovoljenjem posluje 47 stavbnih hranilnic. Poleg tega posluje še okoli 70—80 zasebnih stavbnih hranilnic in posojilnic. Javnih stavbnih hranilnic je 16. Vse te stavbne hranilnice so v preteklem letu dale okoli 100 inilj. mark posojil. Od ustanovitve prvih nemških stavbnih hranilnic pa do danes so dale nemške zadruge te vrste okoli 40.000 vlagateljem okoli 560 milj. mark za gradbena posojila. Od lani podeljenih 104 milj. mark posojil je največ pripisovali posledicam posebnega meničnega kredita za te zadruge, katerega so dobile lani 63 milj. mark.
Borza
Ljubljana, 1. marca.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curiha, Pariza, Prage in Trsta. Popustila sta le Amsterdam in London, dočim je narastel Nevv York.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.890, na zagrebški jx> 8.85 in belgrajski
po 8.90. — Grški boni so nolirali v Belgradu 35 do 35.50 (35.50).
Promet na zagrebški borzi je znašal 46.093 Din.
Curih. Pariz 20.3775, London 15.70, New York 310.125, Bruselj 72.25, Milan 26.64, Madrid 42, Amsterdam 208.30, Berlin 122.675, Dunaj 73.30 (56.40), Stockholm 80.95, Oslo 73.90, Kopenhagen 70.10, Praga 12.245, Varšava 58.325, Atene 2.95, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne j>apirje je bila nekoliko slabejša in so tečaii deloma popustili. Tudi promet je oslabel in je bilo danes na zagrebški borzi zaključeno samo 23.000 v begi. obveznicah.
Ljubljana. 7% inv. pos. 73—75, agrarji 36—38, voj. škoda 310-312, 8% Bler. pos. 53-54, 1% Bler. pos. 51—52, 7% pos. Drž. hip. banke 64 den., Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72—76, agrarji 36.50—38, vojna škoda 313—315, 3. 311 d., 4. 313—314, 6% begi. obv. 54-54.50 (54.50). 8% Bler. pos. 53.50-54, 7% Bler. pos. 51- 52, 7% pos. Drž. hip. banke 60 den. — Delnice: Priv. agr. banka 257.50—259, Sečerana Osjek 150 den., Impeks 50 den.. Trboveljska 106-110.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 75 do 75.50 (75), vojna škoda 314.50-315 (316, 314). 3. 313-314.50 (314), 6% begi. obv. 54.50-54.85, 8% Bler. pos. 52—54.50. — Delnice: Narodna banka 4280-4:500 (43C0), Priv. agrarna banka 258—250 (258, 257).
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Petek, 2. marca: 11.00 Šolska ura: Ob 90 letnici Jurčičevega rojstva (dr. Rudolf Kolarič) 12.15 Ciganska glasba (plošče) 12.45 Poročila 13.00 Ca«, t a mb it raški zbori (reprodukcija) 18.00 Slovenska narodna pesem v samospevih (plošče) 18.30 Alkohol in kriminaliteta (dr. Bajič) 19.00 Sok okt vo 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejika) 20.00 Orgelski koncerl Pavla Rančiga.ja 20.30 Vokalni koncert Šlcfke Korcnčanove 21.00 Rusko glasbo izvaja Radio orkester 22.00 Čas. poročila, Radiojazz.
Sobota. 3. mnrca: 12. lf Baletna glasba na ploščah. 12.45 Poročiln. 13.00 Cas. pester repro-dneirnn koncert. 18.00 Ob 90-letnic.i Jurčičevega rojstva (g. Prijatelj). 18.50 Plošče, stanje avtomobilskih cest. 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. France Vebcr). 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.00 Radio orkester. 20.43 Vokalni sol. koncert ge. Antonije Skvnrča. 21.1" Flavta-solo, s klavirjem, Karel Trost. 21.4"! Cns, poročila, jazz-plošče.
Drugi programi t
Petek, 2. marca: Zagreb: 20.00 Slovaneka m rancoska glasba — Dunaj: 17.30 Koncertna ura
19 00 Ćiganska glasba 20.15 Domovina Avstrija (Tirolska balada) — budimpešta; IS.30 Salonska g.as-ba 19.30 »Rožni kavalir., opera, R. Strauss — Milan-Trsti 20.40 Plošče 21.00 Orkestralna glasba
_ Rim: 20.45 Orkestralni in voikailni koncert —
Praga: 17.05 Komorna glasba (Smetana) 20.05 Moja domovina (Smetana) — Varšava: 17.20 Komorna glasba 20.00 Orkestralni in klavirski koncert iz varšavske filharmonije — Nemčija! 19.00 Koncert na novih orglah v Konigebcrgu — Monakovo: 20.10 Vino in voda — Lipsko: 20.10 Vojaški koncert.
Šmarje pri Jelšah
Naše gasilstvo. Odkar imamo reorganizacijo gasilstva, se je žo precej številno članstvo še povečalo. Sploh se v zadnjem času opaža precejšen razvoj in napredek. Med najbolj delavne čete v našem okraju spada brez dvoma gasilska četa iz Šmarja. Nedavno jo bil v četi organiziran napadalni, kultiirno-prOsvetni in samaritan-ski odše-k. Vsak teden se vrši samnritanski tečaj, namenjen v prvi vrsti članstvu, potem pa tudi ostalemu občinstvu. Ob priliki pustne veselice je četa izdala prvo številko lista »Pnst<, ki ima menda zaenkrat namen izhajntl samo enkrat v lelu. List, ki ga je prav lično natisnila in ilustrirala Mohorjeva tiskarna v Celju, je vzbudil splošno pozornost, (škoda, da ni vsaj mesečnik.) Preteklo nedeljo je bila upravna seja tukajšnje župe, na kateri je bil zn župnega predsednika kulturno-proisvotnogn odseka izvoljen tnk. g. sodnik Koknlj, župnemu snmnritan-skcinu odseku pa načelu je g. dr. I.orger. Odbor /upe namerava v teku lela priredili po večjih krajih okraja rnrnn občekoristna predavanja, na katerih bi se občinstvo lahko izobraževalo.
Rokoborba > stoji: ?Mlin<
dajce imajo. Tudi mnogo resnih poskusov opazimo v mestih in na deželi za ustanovitev težkoatlet-
sli
ega društva. Vendar pravega uspeha ni, ker nimamo močne težkoatletske centrale, ki bi razpre-dla društva po vsej deželi, prirejala tečaje za voditelje (trenerje), prirejalo velike prireditve itd. A lep razvoj in zadovoljivi uspehi težko a ti« teki h sekcij Ilirije in mariborskega Maratona nas navdajajo z upanjem, da gremo tudi v tem oziru boljšim časom nasproti.
Pričujoče vrstice naj podaiio nekaj osnovnih pojmov o rokoborbi in sicer o gršiko-riinski ali klasični rokoborbi.
Rokohorbo srečamo že v starem veku pri Rimljanih in Grkih (zato njen naziv; grško-rimska rokoborba). Danes goje rokoborbo vsi narodi. Pri mnogih narodih je rokoborba narodni šport. •
Rokoborbo izvaiamo na blazini (4X4 m). Dovoljeni so vsi priiemi od temena do bokov razen onih, ki ovirajo dihanje in razen zavijanja rok na
Amatersfro prvenstvo v rohoborbi
V soboto in nedeljo, dno 10. in 11. t. m. v Delavski Zbornici.
Amatersko prvenstvo dravske banovine v gr-ško-iimski rokoborbi, ki ga priredi SK Ilirija, se vrši letos v Ljubljani v Delavski zbornici. To tekmovanje bo izredno zanimivo, saj nastopijo naši najboljši rokoborci-amaterji. Ti sj>ortniki porabijo ves svoj prosti čas za to iepo a med našimi fanti tako malo poznano telesno vajo. Prireditev bo tem zanimivejša, ker že precej časa nismo imeli prilike videti v Ljubljani prvovrstne amaterske roko-borbe. Zato pričakujemo, da bo naše športno občinstvo v velikem številu poselilo to zanimivo prireditev.
Ponovni občni zbor .fNZ
Vse ligino tekme odgodene.
Olede na predlog večine podzvez je upravni odbor Jugosl. nogomet, zveze sklenil, da se vrši dne 1. aprila t. I. izredni občni zbor zveze Svoj predlog utemeljuje s teui, ker so se pojavile nove okolnosti, ki močno uplivajo na potek, odnosno na izvedbo tekem za državno prvenstvo.. Z novim obdavčenjem je naš šport, zlasti pa nogomet močno prizadet. Zato so tekme za državno prvenstvo resno ogrožene. 0 tem bo obravnaval izredni občni zbor Tedaj bo pa zvezna uprava poročala, kaj je v tej
zadevi ukrenila in kaj dosegla.
★
Ustanovui občni ibor SK Panonije. V nedeljo, 18. februarja se je vršil ustanovni občni zbor SK Panonije. Zborovanje jo otvoril g. Zajec, ki je pozdravil prisotne zastopnike oblasti, delegata SK Ilirije g. Pfundnerja In delegata ŽSK Hermesa g. Dolinarja. V uvodnem govoru se je v imenu pri-j»ravljalnega odbora zahvalil vsem požrtvovalnim sodelavcem za pomoč, ki so jo nudili odboru in apeliral na prisotne, da tudi v bodoče z vso vnetno podpro delo in stremljenje klubovega vodstva. — Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Bauer, tovarnar, jiodpredsednik g. Zajec, ki ie tudi načelnik nogometne sekcije, tajnik g. Ahlin, blagajnik g. Mihelič, gospodar g. Komun. Odborniki gg.: Vernik, 1'intar, Ahlin, Črv in Zorko. Revizorji gg.: Sitar, Petere, .lenko. Razsodišče: dr. Bonae, Rojina, Lombar. — Po volitvah je pozdravil v iinenu Ilirije novo ustanovljeni klub g. 1'fundner, ki je želel klubu čim lepših uspehov. Mlademu klubu je ponudil svojo pomoč znani športni delavec g. Dolinar Lojze. H koncu se jn zahvalil prisotnim za številno udeležbo g. Zajec in jih prosil, naj klubovi upravi z vso ljubeznijo pomagajo, ker bo le na ta način dano klubu jamstvo za popoln uspeh.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob pol 19 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gimnastični trening in eountry tek. Vsi In točno! Istolam se sprejemajo tudi novi člani.
Vremensko poročilo JZSZ in SPD
1. marca 1944 telefonično:
Mariborska koča in Pohorski dom: 7 zjutraj — I, sneži in dežuje, sren 60, smuka za silo.
Ruška koča: 7 zjutraj —I, sneži in dežuje, sren 70, smuka zn silo.
Klopni vrh: 7 zjutraj —1, sneži in dežuje, sren 90. smuka dobra.
Pesek: 7 zjutraj —2, zelo oblačno, sren 120, smuka dobra.
Scnjorjcv dom: 7 zjutraj —2, zelo oblačno, sren 110 smukn dobra.
Člnžnt nad Falo: 7 zjutraj —1, sneži in dežuje, sren 70.
Sv. Lovrenc na Poh.s 7 zjutraj —1, sne/i ln dežuje, sren 10. smuka dobra.
Ribnica na Poh.: 7 zjutraj —2. sneži in dežuje. sren 60. smukn dobra.
Rimski Vrelce: 7 zjutraj —2, sneži in dežuje, ercn 20, smuka za silo.
hrbtu (ključ). Prepovedani 90 torej vsi sunki, udarci in vsi priiemi s pomočjo nog. Za premaganega velja oni, ki se prvi dotakne tki z obema ramenoma.
Kako izvajamo roikohorbo? Borilca se posla-vita drug nasproti drugemu, si podasta desnici v
gozdrav in izmenjala proetor. Nato prične borba, orba se vrši s priiemi, in je tem lepša in izdatnejša, čim več prijemov poznata oba borilca. Prijeme moremo izvajati v stoji in na tleh.
Za različne gibe in prijeme pri nas šc nimamo stalnih in udomačenih slovcnsikih izrazov, Vse vprek se uporabljajo luji _ nemški in francoski — izrazi. V naslednjem hočem podati nekaj slovenskih izrazov, ki nai nadomeste nepotrebne tufke.
Borba v stoji. Borilca si jx> pozdravu običa jno znova podan ta desnici, levici pa si položita drug drugemu na ramena. Stojita v visoki preži, nagnjena naprej, pogled uprt na roke. Slede uvodni priiemi: masaža zapestja in vratu. Tem pa sledi prijem glave z levico ali desnico, križni j> r i j c m , nato razni podpri je-m i (čelni, hrbtni, stranski, zgornji), potegi, premeti in mlin. To so naiobičaijnejši g.iihi m prijemi pri borbi v stoji. Vsak prijem ima seveda tudi svojo obrambo.
Borba na tleh. S pomočjo zgoraj navedenih gibov smo spravili nasprotnika na tla t j. v klop, trebušno ležo, polmost in roost. Klop je oni položaj, ko kleči borilec na obeh kolenih in je oprt z rol.ama ob tla. Trebušna leža obstoja v tem. da se vležemo na trebuh; polmost: da se dotikamo tal z glavo kn eno polovico hrbta; most, da ae dotikamo tal samo z glavo in stopalom nog, hrbet obrnjen proti tlom. Kadar se nahaja naš nasprotnik v enem izmed opisanih položajev, tedaj ga skušamo spravili na hrbet s pomočjo t'kzv. »nelson« prijema, p reku ca in preokreta.
Vsak prijem moramo napraviti zelo hitro in energično, Med borjenjem ne sme biti telo v napetem stanju (trdo), ampak mora biti sproščeno, mišice mehke Le ko tevedemo priiem »li se hočemo prijema obraniti, tedaj načnemo za trenutek mišice in izvedemo nameravani prijem. Nasprotnika ne smemo nikdar vreči iz višine nad 20 cm na tla.
Pravi rokoborec jo vitez v najboljšem pfmenu te besede. Rokoborba daje telesu moč in oJiret-noet, ima pa tudi velik vpliv na duševnoet vztrajnega borilca: da mu močno voljo, samozavest, srčno izobrazbo in globok čut, da pomaga slabotnim. Ker so vse te la.stno®ti našim fantom silno potrebne, je prav, da se pri nas rokoborba razširja in postane sča«soina naš narodni šport.	Srn K.
Mednarodna nogometna zveza Jc zborovala v Parizu. Organizacijski komite za izved« bo svetovnega prvenstva in predsednik mednarodne nogometne zveze so imeli v Parizu sejo, v kateri so poročali najprcjc o tekmafo, ki so ee izvršile v posameznih skupinnh. Sklenili so, da se 16 končnih udeležencev razdeli f dvo skupini, ki bosta igrali vtaka zase. Ob tej prilil so tudi rnzmotrivali o pritožbi Švice f zadev igralca Baratkyja, ki je igral v romunski državni reprezentanci; cela zadeva se je izročila romunski nogometni zvezi z nalogom, da predloži doknz, da je bil bivši Madjar upravičen nastopiti za Romunijo. Udeležba Argen-tinije jiri svetovnem prvenstvu je zasigurana. Glede sodelovanja nogometa na prihodnji olimpijadi se bo šele odločilo na prihodnjem kongresu, ki se vrši o priliki svetovnega nogometnega prvenstva v Rimu v mesecu maju.
italijanska vlada je dovolila vsem svojim sj>ortnim zvezam, ki se pripravljajo za olimpijske igre, znaten popust na železnicah. Vsi popusti veljajo za celo dobo do olimpijskih iger.
Marcel Tllil še vedno svetovni prvak. V Parizu sta se borila bokserja srednje teže Marcel Tliil in Španec Ignacij Arn. Splošno se je mislilo, da bo Španec zmagal, ker ima bolj še udarce in ker je tudi hitrejši, toda prišlo je ravno nasprotno. Razočaral je navzoče občinstvo, kajti Thilu ni bil nevaren. Borba je trajala celih 15 rund in svetovni prvak je neprestano napadal, četudi je bil zelo previden. Njegov napad ni bil namenjen toliko napadalnim akcijam kakor zato, da ni mogel priti Španec. 1I0 udarca. To se mu je v polni meri posrečilo, kajti Ara ni niti prišel do tega. dn bi mogel izrabiti svoji zmožnosti, in Thil je lahko premagal svojega nasjirotnika po točkah.
60.П00 gledalcev pri nogometnih tekmah so imeli letos že četrtič — v Angliji seveda. Pred kratkim so zbrali to, za nas neobičajno število pri tekmi, ki sta jo ponovila Manchosler Citv in Sheffield Wednes<ioy. To udeležbo so pa celo jirckoračili preteklo soboto, ko je bilo 73 tisoč gledalcev.
Kvalifikacijska tekma med Egiptom in Га-leslino se vrši 16. marca v Kairu, 31. marca pa v Palestini. Turčija, ki spada v to skupino, 110 bo sodelovala pri svetovnem prvenstvu.
Velike priprave za berlinsko olimpijado. Nemški olimpijski odbor, ki vodi glavne, priprave za prihodnjo olimpijado, je imel |ired kratkim sejo, pri knteri so merodajni činitelji jioročali o pripravah za berlinsko oUmpijado. Kolikor se du posneti iz poročil posameznih voditeljev, zlasti predsednika nemšk. olimpijskega odbora, bo ta prireditev nekaj velikanskega. Leta 1934., tako je dalje iioudariul g. predsednik, mora na v.selt športnih poljih biti veliko število mednarodnih in narodnih tekem ter tečajev v svrho činiboljše priprave sporl-nikov za olimpijske igre nn eni, in d« se olimpijska Ideja poplobi ined vsem narodom, na drugi strani. Dalje je poudarjal, da 111 ne gre /n mehanično reklamo, temveč se jn treba vreči na pedagogieno-duhovno pripravo vsega naroda zn naloge, ki jih olimp. igre nc nalagajo samo tekmovalcem.
Ob tej priliki so tudi rnzmotrivali pripravo svojih športnikov, ka'ere bodo — kakor v«e kaže — kar najbolje pripravili. Glavna preizkušnja njihovih športnikov bodo tnkozvann nemške Ivijne igre. ki se vrše lelos meseca julija v Niirtibcrgu. (Kakor znano «e Nemci juva leta po vojni niso udeleževali olimpijskih Iger; znto so prirejali lastne olimpijade kot nekako nadomestilo zn te svetovne igre: svoje olimpijade so nazivali in jih še nnzlvnjo nemške bojne igre). Govorili so tudi o nogometu In tenisu, ki zaenkrat še nista v programu olimpil. «kih isrrr in katere .bi Nemri očividno /cio radi spravili na program svoje olimpijade. .
Stran 8.
»SLUVKNKCc, <lnc 2. marca lim
Stev. 51.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; tem-tovanjski oglasi Dio 2'—. Najmanjši znesek sa mali oglas Dia 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega »ataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*60. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Dekle
ki zna kuhati, išče na gostilni službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2238.
Tehnični uradnik
išče primerne zaposlitve. Izvežban v administraciji. Nastop takoj. Cenjene ponudbe pod »Tehnik«-2237 na upr. »Slovenca.
Dvosobno stanovanje
oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2236.
n
Vajenci
ii
Pošteno dekle
iz dobre krščanske družine, s 4 razredi mešč. šole in malo maturo, želi stopiti kot učenka v trgovino ali kakšno drugo obrt h krščanski družini v Ljubljani ali v kakem mestu na Gorenjskem. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na upravo Slovenca« pod zn. »Trgovina«
št. 2191.
(v)
ilužbodobe
Jelonoša
z večletnimi izpričevali, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika in strojepisja se takoj v hotelu »Orel« v Mariboru sprejme.
Delavec
ki se dobro razume na vrtna dela, dobi za en mesec tnko.i mesto. — žužek, Čkofjn Loka.
II
tfanovanja
Rnosobno stanovanje
takoj oddam. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 2209.	(č)
Stanovanje
komfortno štiri- in dvosobno, v bližini sv. Jožefa, se odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2160. (č)
Razno
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun A. & E. Skaberne, Ljubljana, (r)
Posestva
Stavbne parcele
600 m' in večje, pri postaji Vižmarje — ugodno naprodaj Naslov: Vižmar-je št 100.	(p)
Gostilno
pri kolodvoru, s tujskimi sobami ter velikim hladnim skladiščem za žito ali gradbeni materijal — proda ali da i najem Ivo Vranešič. Sunja. (p)
Novo vilo
polstanovanjsko, moderno, v Ljubljani, prodam. Naslov v upr. Slovenca pod št. 2235.
(Ч|н.ј1е in širite »Slovenca«!
Obrt

Horbopeheie
n a i bol jii Trboveljnki premog v r.nbo]£kih
dobite pri
L. Pogačnik
trnovimi s kurivom, Rohori •eva ulica 5. Tclrfon :'I).5S
ZaboKok le I)in 11'50. do stavljen v hiSo Din 13'—.
Vsako jutro mlajša!
Poskusite še drevi ta recept
Po zahvali divnega odkritja je mogoče odstraniti vse kožne gube ter koži vrniti mladostni videz.
Znanosti je že od davno znano, da povzročuje kožne gube m uve-lost kože pomanjkanje gotovih vitalnih sestavin kože. le dragocene sestavine se lahko sedaj nadomestijo po presenetljivi, nedavno iz-najdeni metodi dr. Stejskala profesorja dunajske univerze.
Prof. Stejskal |e iz kože skrbno izbranih mladih živali pridobil »Bio-cel«, aktivni prmcip živih stanic, ki je vsebovan v hranilo za kožo Tokalon rožnate barve. Z uporabo tega sredstva je mogoče, da ee postarana in uvela koži naglo prehrani in pomladi, bleda polt pa postane čista in sveža Poskusite hranilo za kožo Tokalon (»Bio-cel«) drevi. Že jutri zjutrai boste opazili
1.1 prese: - Vaše li j na vi
esenetljivo razliko v čistosti in svežini e polti. Po enomesečni uporabi pa boete videz najmanj za 10 let mlajši.
Tvrdka A. Volit
Lfobljaoa. Keeljeva renta 24 ourii noiceneje	vrnte
ošeni^nr moke in druge inlevekr izdelke
Zahtevajte cenik!
глт«ШД1
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri oaiugodoeie in naicenete tvrdka Kari Prelog Liubliana Zidov ska uiica m Stari trfi III
Najboljši sir
lastnega izdelka	Mlekarske zadruge	»Naklo«, živilski trg, stojnica.	(1)
Kanarčke
rolarje, prima samce in plemenske samice, proda Jože Bitenc — Karlovška cesta 9. (1)
Sluga Liza
posestnim v Krčevini pri Ptuju
Šli so k počitku po trudapolnem življenju v 78. letu starosti.
Pogreb hlagopokojnice se bo vršil v soboto 3. marca ob 8 iz hiše žalosti na pokopališče v Rogoznici. Krčevina—Ptuj, dne 1. marca 1934.
Matilda omožena Pečovnik, Ivana, Terezija in dr. Jurij Sluga, otroci ter ostalo sorodstvo.
Vabilo na vpis
akcij Invalidske zadruge d. d.
Invalidska zadruga d. d. v Beogradu otvarja na podlagi odloka zbora delničarjev od 1. marca 1931. leta in odobrenja ministra trgovine in industrije II. 7203 od 12. jun. t. 1. vpis za povečanje glavnice od 1,000.000 Din na 5,000.000 Din pridvide-denega v pravilih.
Vpisuje se 40.000 akcij po Din 100«— nomlnale
Vpisniki akcij dobe blagajniška potrdila, ki se po zaključku vplačila zamenjajo s stalnimi akcijami. Na račun vpisnih stroškov se plača 20 Din za komad. Vplačani zneski se obrestujejo po 7% na leto, dokler niso izdane originalne akcije.
Za vnaprej plačane delnice se računajo pri plačilu 9% obresti in se plačilo za toliko zniža.
Vpisniki izven Beograda naj pošljejo denar za vpis na naslov Invalidske zadruge d. d., Kralja Aleksandra 12 na čekovni račun pri poštni hranilnici št. 51.052.
Želja pobudnikov Invalidske zadruge je, da se s povišanjem kapitala ustanovi iz zadruge kreditni center za vse invalide v državi in s tem olajša drugače težak položaj invalidov, ki je najslabši ekonomski sloj našega naroda, a se je v resnici dostojno odzval višjemu pozivu.
Po ojačenju Invalidske zadruge se bodo kmalu ustanovila tudi druga koristna podjetja, ki bodo donašala koristi delničarjem in invalidom.
Zato se obračamo na vse ustanove javno-pravnega značaja, kakor tudi na vse ekonomske javne osebnosti in ustanove, za katere bi ta apel ne imel posebnih težkoč, da pomorejo tej edini invalidski delniški ustanovi v kraljevini Jugoslaviji k izpeljavi njene naloge, ki si jo je nadela pri ustanovitvi.
Vpis se vrši v Beogradu za časa uradnih ur na blagajni Invalidske zadruge d. d., Kralja Aleksandra 12, kjer se dobe pobližje informacije, v notranjosti države pa pri pooblaščenih poverjenikih.
Uprava Invalidske zadruge d. d.
Opozarjamo na .Mali oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
HITRO!
Pomočite bolne in otekle noge ▼ ko-pelj s Saltrat Rodellom. Bolečine kurjih očes so olajšane že v eni minuti. Otekline izginejo. Prekomerno potenje je ustavljeno. Dodajte enostavno Saltrat Rodell vodi v toliki meri, da dobi videz mleka. Na tak način dobite kisikoro kopelj, ki zdravi, osvežuje in oblažuje.
Saltrat Rodell st prodaja v vseh lekarnah. droge rt j ah in parfumerijah.
25% popusta
dobi
kdor naroči ozir. kupi od 15. II. 1934 do 15. III. 1934 knjigo:
Dr. Potočnik: Dobri pastir.
Premišljevanja o življenju našega gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Knjiga obsega tri dele. 1. del 359 strani, nevez. Din 38—, vez. Din 50-—, II. del 381 strani, nevez Din 40'—, vez. Din 52-, UI. del 290 strani nevez. Din 40—, vez-Din 52-.
Ni je lepše in primernejše slovenske knjige o premišljevanju življenja, delovanja in trpljenja našega Zveličarja, kot je ravno Dobri pastir. V prvem zvezku nam opisuje dobo pred rojstvom Jezusovim, njegovo mladost, mladeniško dobo do njegovih čudežev in ustanovitve kraljestva božjega na zemlji. V drugem zve/ku nam opisuje niegovo delovanje na svetu. V tretjem pa opisuje Zveličarjevo trpljenje, njegovo smrt in častitljivo vstajenje.
Knjiga je pisana v krasnem slogu, tiskana na finem papirju ter lepo opremljena. Naroča se pri
H. Nižman, Liubliana, Kopitarieva ul. 2.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »DdttU' ljuba* in »Bogoliuba«. naročate mserate in dobite razne informactie — Poslovne ure od pol 8 eiu-trai do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne.
Življenje sv. Gobriela
od žalostne Matere Božje
Letos prvič obhajamo Slovenci god sv. Gabriela od žalostne Matere. Zato je prav, da bi vsi spoznali tudi njegov življenjepis. Prevod so oskrbeli ljubljanski bogoslovci po italijanskem izvirniku. — Cena tej knjigi je tako majhna, da jo bode prav vsak lahko kupil. Knjiga obsega 129 strani, in velja nevezana Din 10-— Naroča se pri
H. Nižman, Ljubljana, Hopitarjeva ulica 2
Ludvik Ganghofer:
29
Samostanski lovec
»Daj mi mir z dekletom. Z mojim kruhom se je hranila... in za plačilo mi pošilja frajmana na vrat I«
>Jezus!« je kriknila Zefa, se prijela z obema rokama za srce in bleda omahnila na blazino.
^Strašno slabo mi je prišlol« je rekla Zefa medlo in se oklenila njegove roke.
»Poglej, Zefa! Stori meni na ljubo, vsaj skrb radi tebe mi vzemi s srca, bolezen se ti hujša od ure do ure... poglej, бе bi se mogla premagati in zavžiti krvavi cvet.«
»In če bi mi šlo za zveličanje, VVolfral... tega ne storim! Raje naj je konec in naj takoj izdihnem.«
Globoko je šel po sapo in vstal.
»Pazi na čas, Wolfrat,« je dejala, »moraš v solarno. In tablico moraž še tudi zabiti zunaj.
Vzel je desko, poiskal kladivo in se namenil iz sobe. Med vrati že se je spet obrnil, odluščil od ilnate stene lesen trkelj in segel v vdolbino po mošnjo s krvavim cvetom.
»Kaj pa hočeš s tem?« je plaho vprašala Zela.
»Proč moram spraviti. Saj ne morem pustiti, da bi gnilo tu v steni.«
Potem je odšeL Pred hišo je postal. »Muc, muci« je poklical. Iz skednja je pritekla siva mačka. Stresel je pred njo strjeno kri iz mošnjič-ka. »Vse mačjega vredno! Pa naj ima mačka!«
Stal je in gledal žival, kako je hlastno planila po kosih; toda čim hitreje je žrla, čimbolj se je zdelo, da ji jed tekne, tembolj temno je gledal Wolfrat, tembolj se ga je polaščala divja jeza in mu napenjala žile na sencih. In ko je mačka po-lizala zadnjo drobtino. je zavihtel Wolfrat zviško-
ша kladivo: »Da bi samo ti imela kaj od tega?« Zagnal je kladivo. Žival je ječaje poskočila in obležala mrtva na zemlji.
Tedaj je pritekel okoli vogla Lipče. Hlastno je stegnil VVolfrat roko in skril mrtvo mačko pod jopičem; rad bi jo spet oživil; žival je bila fantova ljubljenka in tovarišica pri igri.
Naglo je zavil proti meji in stopil na cesto. Pogledal je. plašno okoli sebe in vrgel mačko v šumeči potok.
Potem je zabil ob plotu poleg vrat otrokovo nagrobno tablico s kladivom v zemljo, tako da je gledala poslikana stran na cesto. Povedala naj bi vsakemu mimoidočemu: Zinoli očenaš, tu se je mudila smrt in je odšla spet na pot k drugi hiši — moli, moli, morda si na vrsti sedaj ti!«
Prav ko je udaril VVolfrat zadnjikrat s kladivcem, se je prikazala na cesti Cenca. Videla ni ne šolarja ne deske: temno je strmela samo v tla pred seboj.
»Moli, moli,« je klicala nagrobna tabla, »morda si na vrsti sedaj li!«
Wolfrat je zagnal kladivo čez mejo in je bolel oditi v solarno. Kotli so morali biti zakurjeni žc danes, ako so hoteli naslednji delavnik začeti nemoteno z varjenjem.
Tedaj je opazil, da je na obleki, kamor je skril mačko, od prsi do kolen oškropljen s krvjo. »Človek ali mačka — nekaj obvisi vedno na storilcu!« je zamrmral in stopil k potoku, da bi se očistil. Zajel je nekaj prgišč vode in madeži so izginili. »Ali se dobi za ono drugo tudi kje kaka voda?«
Ko se je spenjal spet na cesto, je začni pekel konjskih kopit. Ni hotel srečati sprevoda, ki se je
bližal, in je skočil »s izrniovle.
Glasno krainljaje so šli mimo: nnjprej gospod
Henrik Inzing, samostanski prošt, in gospod Schluttemann, oba na konju; za njima brat Severin z izpodrecano kuto in z okovano gorjačo v roki; na njegovi strani Valti z nabito polnim nahrbtnikom; in potem še štirje sainoetanski hlapci s težko naloženimi krošnjami.
»To bo Hajmo zrijal, ko nas bo zagledali« je menil brat Severin, ko je šel mimo grma, za katerim se je skrival Wolfrat. »Veselim se že nanj; veš, fant, vrtnar ima solnce vedno rad — in to sveti tako milo in toplo v Hajmovih očeh!«
»Rad bi vedel, zakaj ga ni bilo včeraj pri velikonočnem rajanju!« je menil Valti. »Moral bi mu nekaj ]>ovedati in sem čakal...«
Šumenje potoka je zaglušilo besede mimoidočih. Wolfrnt je stopil izza grma in pogledal za odhajajočimi.
»Zdaj se dviga kladivo nad mačko!« je zamrmral in se prijel z obema rokama za glavo.
13.
Goepod Henrik Inzing se je napotil v gore nad pojočega petelina. Duhovniško obleko je bil zamenjal za vitežko lovsko opremo, ob kolkih je nosil lovske potrebščine in samostrel na hrbtu. Prav lako se je oborožil j»ospod Schluttemann; iz njegovih srepih oči pa ni «\alo nič dobre lovske volje; gospa Cecilija, ki je morala hočeš nočeš izpustiti za celi teden z vajeti, mu je bila pripravila slovo, katerega učinki naj bi povsem zadoščali za osem dni.
Knkšne volje je bil gospod Schluttemann, sta občutila takoj »podaj pri jezeru oba ribiška hlapca, ki sta v široko zeralenem čolnu čakala na prošta In njegovo spren stvo. Po valptovem mnenju nista dovolj dobro osnažila dna pri čolnu in tako je udaril izpod mustač gospoda Schlulteman-
na nanju vihar, da sta se potuhnila ko dvoje je-lenjih mladičev, ki jima pade prvi sneg na gobce.
Valtiju in štirim hlapcem je bilo ukazano, naj se napotijo v Rdečino čez planšarije. Brat Severin se jim je hotel pridružiti. »Ljudje nosijo dragocene stvari na grbah,« je menil, »mora biti pri njih nekdo, ki bo nanje pazil.«
»Ne, brat, pojdi le z nami!« se je nasmehnil gospod Henrik. »Ljudje hodijo zate prepočasi. Ti moraš krepko spešiti, da boš zgubil nekaj masti, drugače se ne boš mogel v vrtu pripogibati.«
Brat Severin je vzdihnil in se udal v svojo znojapolno usodo. Čoln je odrinil po jezeru, katerega bleščečo gladino ni buril najmanjši vetre. Kaplje, ki so se usipale z pluskajočih vesel, so se iskrile v solncu ko biseri; hlap je ovijal vse gore v lahno meglo; po sivih, visoko nakopičenih pečeh in skozi vedno zeleni gorski gozd so se vili Sumeči hudourniki, srebrnim žilam podobni.
»Povejte, goepod valpet,« je goepod HenrBt užival z očmi to lepoto vseokrog, »kje na svetu je še samostan, katerega knez se more ponašati s tako stolnico, kakršno imam jaz; stensko slopje zgrajeno za veke, opločje en sam >':agulj in streha nebo z žarečim božjim očesom 1«
Gospod Schluttemann je zamomljal nekaj, kar naj bi pomenjalo njegovo pritrjevanje. Zadaj * čolnu je pa tožil brat Severin: »Božje oko strašno peče — ,božja dobrota' bi hladila ...« Segel je z roko v mrzlo vodo in si oškropil čelo.
Ribiška hlapca eta hotela zaveelati prav po sredi jezera proti ribarnici, odkoder je vodila najkrajša pot v Rdečino. Gospod Henrik jima je pa ukazal: »K samotami, od ta m se bomo povzpeli v hribi«
»Reverendisslme,« Je segel vrne« goepod
Schluttemann, ^to je nri vražH ovinek!«
!l» Ononelovansko tiskamo« v LJubljani: Karel Ce&
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik; Lojie Golebtt