Stev. 181
V Trstu, v petek 4. julija 1919
letnik Xl IV
Izhaj* vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredu«*©: ulica sv. Frančiikt Asiškega Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pofi!)a}o ured. r.Ištvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni uredoik štetan Godina. — Lastnik konsordj Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na tnesec L 3-—, pol leti L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon n-edniStva in uprave Stev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Ogiasi se račmajr* r šlrokosti ene kolone (72 miri). —— Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po '20 stouj osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 siot., oglasi denarnili zavodov mrn po 80 stoL Mali oglasi po 10 stol. beseda, najmanj pa L I—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi. Edinosti. Uprava Ln inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. EraučiJka As
Mirovna Konferenca.
Vrhovni svet.
PARIZ, 3. Včerajšnji seji vrhovnega sveta, ki se ie vršila popoldne, so prisostvovali Baltour, Lan-sing, Mačino, Pichon, Tardieu m Tittoni. Glemen-:>euu ni bil navzoč. Zdi se, da Clemenceau ne bo tako aktivno sodeloval pri izdelovanju mirovnih pogojev z ostalimi sovražnimi državami kot je pri mirovni pogodbi z Nemčijo.
Urejevalni ećbor se bavi sedaj z mirovnimi pogoji za Nemško Avstrijo, kateri se izroče avstrijskemu odposlanstvu najbrž (prihodnji teden. Mi-rona pogodba z Nemčijo bi se mogla potem podpisati prrtf koncu meseca julija. Pogodba z Bolgarsko se izdela kmalu, ker je sve* četvorice že storH več sklepov glede meja sosednih držav.
Tekem popoldanske seje vrhovnega sveta je romunski ministrski predsednik Bratianu zahteval za i?om;:asko posest Besarabije, toda Makiakov je v krenu ruskih zastopnikov, ki se sedaj nahajajo v Parizu, izjavi!, da bo šele bodeča narodna sk* p-šči*>a megia -določiti usodo B^sa-rabije. ki je leta 1D14. tvorila del ruske države.
Iialršasske zahteve v kratkem rešene?
RIM, 2. (»NazioneO Iz Pariza prihajajoče vesti zagr-tnvi'ajo. da ima Tittoni namen, da bi se rcsc-pr-a vijaka italijanska vprašanja v -kar najkrajšem ča~t». Po razi ožit vi itshjanskega položaja, kakor }e nastal v zadnjih ča?;h, bo zahteval giede re-ši-tve vprašanj svoj »ali—a!i=. Ce se mu ne posreči pridobiti pritrdila s\eta petorice, pusti vprašanja. ne da bi >e razpravljalo o njih, opirajoč se na dejanske razmere. Poskrbi že Italija, da reši svojo stvar z Jugoslovani hitro in dobro. Potemtakem ne bo več dolgega čakanja.
Tittoni In amerikanski zastopniki.
PARIZ. 2. Zdi se. da se je v prvem razgovoru med -Ti-ttonijem in Withejem, amerikanskim odposlancem. ki je bil svofečasno amerikanski veleposlanik v Runu, posreiiio italijanskern-u ministru za zunanje stvari prodreti s svojo mislijo, da bi se jadransko vprašanje reševalo neodvisno od vprašanj, tičočih se Avstrije, đoćlm je želelo amerikansko odposlanstvo, da bi se te dve stvari ne ločili. Težko je reči, v koliki meri predstavljata Lan sin g in White na konferenci Wilsonovo mišljenje in namene, toda pomniti je treba, da }e prvi človek zelo majhne veljave in da White, re-puMikanec. kot poHtičen nasprotnik predsednika \VJscna, ne more imeti lastnih zasnov.
Mirovni pogoji z Avstrijo gotovi v soboto ali ponedeljek.
PARIZ, 2. Dozmava se, da se konferenca kon-: v:n>iar bavi resno z mirom z Avstrijo. Po-: -.odo gotovi in izročen! <avsfcrijstk-em<u držav-• u kancelarju dr. Rennerjti v soboto, ali pa naj-i.s v ponedeljek. Velik del klavzul je prl-, SV€t četvorice pred VViAsonovkn in Ltoyd O -crevim odhodom. Vendar pa jih vrhovni od->■ - konference. prouči iznova v današnji s.eji, . -':re se prvikrat udeleži italijanski nriraster za .a -.e stvari, Tittoni. Ko bo dr. Renner imel o v rokah, se pričao dejanska pogajanja z ... s :o vlado. Zagotavlja se, <la se bodo *poga-vršila hitro.
Dodekanes protestira,
"A RIZ, 2. Dr. Skevas Zorvoe, predsednik -c ckaneške delegacije na mirovni konferen-c , je naslovil na francoski senat in zbornico r. -menico, v kateri protestira proti ravnanju i>odekanezom. Enak protest Je bil naslovljen • ji na gornjo in doljnjo zbornico in na ame-i:iki senat.
IZ ANGLIJE.
£a«Mkacfia mirovne pogodba v angleški zbornici.
LONDON. 3. V dolnji zbornici je vpraial posla-
m-c Bot;iiny vlado, kedaj bo izabtevala od zborne* odobritev mirovne pogodbe. Bonar Law je o. 'Z v r i 1, da vlada tu mera va zaprositi zbornico za odobritev obenem s čitan ji zakonske predloge, ki se predloži v stvari. Najbrž LIoyd George iz zdravstvenih ozirov jutri ne bo govoril nad eno uro. njegovemu govoru pa bo sledila kratka razprava. Velika razprava se bo vršila, ko L!oy>d George predloži v drugo čitanje zakon o odobritvi. V gornji zbornici peda tord Curzon izjavo o mirovnih 'pogojih.
Angleški delavci proti mirovnim pogojem Nemčiji.
LONDON, 2. Voditelji »delavske trozveze« objavljajo v >Daily Maii Heraldu« proglas, v katerem trdijo, da je bila Nemčija z gladom prisiljena da obljubi, kar ji je nemogoče izvršiti. 2e sto tisoč nedolžnih žrtev je umrlo vsled blokade po podpisu premirja. Prvi rezultat pogodbe bo smrt otrok, ker se mora, po nekem členu pogodbe, večina krav oddati zaveznikom. Delavska trozveza nima nič skupnega z mirovno pogodbo, ker se leta protivi njenim idealom. Delavska trozveza je celo proti Zvezi narodov, ker je to zveza vlad in ne naredov. Delavci vsega sveta so končno spoznali, da u-porabljajo vladajoče kaste proti njim strašno orožje, glad, že od vekov in da je sedaj čas, da se naredi konec tem zločinom.
PODLISTEK
Čemu ? tl7)
Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—č.
Privolil je — kakor vsikdar. Ni imel več moči, razun v čakanju. A česa je pričakoval od te neizprosne, brezčutne žene? — Onega večera ga je Bianca prijela za glavo in mu pogledala globoko, — globoko v oči. Nje obraz se je smehljal kot sfinga — ali ni izpregovorila niti besede. — V samoti svoje sobe je Ivan razmišljal, da ga hoče ta ženska odstranjati od gledališča, da ne bi spoznal nje prave naravi, njene prave strasti.---Ona in strast
---ne ne---to ni možno. In po trenutku se je umiril.
Ves Dunaj je pričakoval nastopa slavljene umetnice: vedelo se je, da občinstvo pripravlja triumfalen sprejem pevki, ki je bila ostavila neizbrisno sled v zgodovini novega dvornega gledališča. Ali, kar je povečav lo radovednost, kar ^e na neki način dajaio napovedani predstavi znak originalnosti in pikanterije, je bila tista samovoljna odreka gledališke slave,
Protiangleškl izgred na MaltL
LONDON, 3. Angleški gubernator na Malti Je izdal proglas, v katerem obžaluje ton govorov nekaterih poslancev in napoveduje preiskavo zaradi zadnjih izgredov, tekom katerih se je odkrito huj-skalo na vstajo. Včeraj je prišlo pred vojno sodišče 32 maltiških meščanov, Id so bili aretirani tekom izgredov.
IZ RUSIJE. -
LONDON, 2. Listu »Daily Mail« brzojavlja-
jo iz Moskve, da so ruske vojaške oblasti zaprle veliko angleških državljanov, ki jih držijo za talce. Boljševiške oblasti smatrajo, da so zavezniške čete zaprle in postrelile nekaj komunistov, ter groze z represalijami proti zaveznikom.
Bcljseviška ofenziva.
LONDON, 2. Agencija »Reuter« poroča, da boijševiki nadaljujejo svojo ofenzivo na vztoč-nem bojišču ter da so že blizu Perae. Boijševiki so prestopili reko Kamo ter se bojujejo okoli Ufe, zapadno od Gamalogetija. Kolčako-ve čete se umikajo.
Strahovit položsj v Petrograđu.
PARIZ, 2. Brzojavka, ki jo dobiva »Matin« iz Helsingiorsa, opisuje strahoviti pcloaaj v Petro-g-adu, kjer so boijševiki uvedli strahovlado. Preiskave, streljanja, acetacie v velikih množinah se ponavljajo tdanaednem. Moskovski sovjet je izdaJ ukaz, da naj se na postajah pokvarijo stroji in spuste v zrak delavnice, če bi bilo treba zapustiti mesto. Poleg tega napovedujejo bol] še viški voditelji, da -bodo bombardirali mesto in je porušili.
Ruski boljševik! In PottakJ proti Koičaku.
CURI«. 2. Ukrajinski tiskovni urad sporoča, da so Poliaki in ruski boijševiki sklenili politično in vojaško zvezo. Pogajanja je vodi* za boljševike Rakowskri za Poljake pa Sionimski. -Boijševiki odvzemajo čete s poljske fronte in jih pošilja "o proti Kolčaku in Petllnri. Rusko boljševiško ča-so-pis^e odobrava to zveao. — Ta vest je zelo neverjetna-
DenJHdnov volni pleo.
LONDON, 3l Brzojavka iz Novorosijsfcega pravi. fda je vojska generala Derrjikin, ko je zavzeki Karkoš, zaajela ogromen vojni plen in tisoč sovražnikov.
Amerikansko ogorčenje- proti boljševikom.
VVASHINGTON, 2. Državni oddelek Zedmjenih držav je sporočil ruski sovjetski vladi, da nasH-stva proti Amerikancem, ki bivajo v Rusiji, izzivajo ogorčenje in sovražnosti proti sovjetskim vo-dteijem, ki se nahajajo v Zedinjenib državah.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE. NemŠkoavstrijska politika se nagiba k Italiji.
CURIH, 2. Po privatnih vesteh, ki so prišle z Dunaja, je kabinet nemškoavstrijake republike po izročitvi saintgermainske pogodbe razumel, da ne bo našel v Evropi pomoči nikjer nego v Italiji. K Italiji pride tudi v bodočnosti njegova pot, čeravno Francozi skušajo, da bi si zopet priborili izgubljene postojanke.
Za sedaj gospodarijo še francoski zastopniki po Dunaju, čeravno jih vse mrzi.
Avstrijska vlada je dementirala vest, ki je prišla iz Ljubljane, Češ da ste Italija in Avstrija sklenili tajen vojaški dogovor. Ta vest je brez vsake podlage, toda ni izključeno, da skuša Nemška Avstrija, da bi stopila z Italijo v dobre odnošaje. Franccski delegati napenjajo vse sile, da bi to preprečili, toda dunajske simpatije za Pariz so že izginile, in komisar Al-lize je že razumel, da so se stvari izpremenile in da nima kaj iskati na Dunaju. Dunajčanje so po svojem dobrem čutu razumeli, da je francoska politika šla za tem, da loči Avstrijo od Italije. (»Corriere d'Italia«).
IZ GRŠKE.
Boji med Grki ki TurkL
LONDON. 3. liSntiitoo se poroča, da >e 5000 Turkov, opremljenih s težko artiljerijo, napadlo Grke pri Aadinu.
40 tisoč Turkov proti Grkom.
ATENE, 2. Poveljstvo grške vojske v Mali A-ziji poroča naslednjo vest o zbiranju turških čet v Anatoliji: V Belikessiru se sedaj nahaja 10.000 turških prostovoljcev, v Somi 3000, v Salihli 3000, v Lenisliju 10.000, - vzhodno od Aidina 3000. Število turške vojske v Adramy-tiju ni znano.
Skupno štejejo turške čete 40.000 mož z 47 topovi, s številnimi strojnicami in konjico. Turška vojska je, pod poveljstvom častnikov, začela operirati dne 19. junija. Napadla je in zavzela mesto Pergamo. Istega dne so Turki obkolili in zavzeli Nali, a dve koloni, vsaka po 6000 mož, ste prodrli naprej. Prva je obkolila Kazabo, druga pa prodira proti Magneziju
tisto »idilično« življenje koncerta ob spremljanju slovanskih gosli. Odkar je Bianca Rivelli zapustila Rim in gledališče, je svet še vedno nadaljeval s prerekanjem o razlogu njenega odhoda z odra. Ugibalo se je marsikaj in razna šala so se zlobna šepetanja po velemestnih krogih o njenem »begu«. A zakaj? — Nikdo ni vedel tega, ali v občinstvu je bila neka neiz-vestna slutnja, da se tu skriva dramatična e-pizoda, nekako izrcnadjenje.
Tistega znamenitega večera, ko je Ivan sam v svoji sobi bulil v plamen peči in poslušal na-letanje dežja ob okno — je mislil na Bianco z žalostjo v srcu, ali brez jeze. — Zapustila me jel — je opetoval sam sebi —zapustila me je radi gledališčne slave. — Zavidal je množico, ki bo poslušala ta glas, ki je njega preobrazil in uničil, palil in zastrupljal.
Pred njim je ležal razgrnen na mizi oglas dvorne opere. Z debelimi črkami je bilo nati-sneno ime opere: Kraljica Sabe. — To čarobno ime, prepolno poezije vztočnih pripovedk, ta-jinstvenega čara biblijske legende — je zaposlilo za hip pamet samotar ca. Kaka fantastična slika se je razvila pred njegovimi očrnil Niso bile sanje in ne resničnost.--Skozi šumo
Grško-turški konflikt v Mali AzijL
LONDON, 2. »Timesu« poročajo iz Carigrada: »Kakor pravijo turške službene vesti, je oddelek grških čet zavzel dne 13. junija Pergamo, čeravno se to mesto ne nahaja v smi-renskem sandžaku in v aivalskem okraju, ki ga imajo Crki pravico zasesti.
Porta, ki je protestirala pri zavezniških komisijah, je tudi sprejela vest, da so Italijani izkrcali v Adaliji veliko množino vojnega materijala. Bližina Italijanov in Grkov v Mali A-ziji ustvarja veliko nevarnost, in zato zahtevamo, naj velevlasti obrnejo na to svojo pozornost, tem bolj, ker Turčiji, ki bi v svojem interesu mogla zasejati spor med Italijo in Grško, ne mankajo viri za izgovor.
Ves Orijent vre. V Grški Macedoniji razvijajo pristaši bivšega kralja Konstantina živahno propagando. *.i obrača nase vso pozornost policije. Leta je nedavno* kakor poročajo iz Soluna, zaplenila na stotine slik bivšega kralja, ki so bile poslane iz Italije v zaboju za pomaranče.
Proti prehodu francoskega vojaštva skozi Reko.
REKA, 1. (»Era Nuova«.) S pretvezo, da je reško pristanišče pomorsko oporišče za oskrbo francoskih čet na vzhodu, prihajajo v mesto nepre-iK-homa oddelki francoskih čet, ne da bi imele reške vojaške in civilne oblasti najmanjšo možnost noiizorstva. Vzhod « gnezdo vseh mogočih nalezljivih bdezni, in nesto ie vsled te pretirane in neprevidne popns Ijivostl francoskih vojaških oblasti v trajni ne/arnostL Smatrati le. da italijanske oblasti store vse. da se ukrenejo strogo nadzorstvo in vsi ; otrebni zdravstveni ukrepi.
Poizkus izkrcanja iugoslovaasklk čet prt Reki?
REKA, 2. Poročevalec tržaške »Ere Nuove« poroda svojemu tista; »Metka resna oseba mi zatrjuje, prevzemajoč vso odgovornost, da se je v resnici dogodil naslednji preresni dogodek, ki presega daleč poulično dogodke in kaže, kako Francoska praktično izvaja svoje tepe besedo o zvezi in bratstvu z nami kaKjani.
Nekega dne prostega tedna M bil moral velik pamrk Ggrsko-hrvafske paroptovne družbe (»Un-garo-Groata«), katerega so zasegli Francozi, izkrcati v Martinščid (Martin Sčica ie majhen zaton vzhodno Reke, kjer je bš-io svolečasno karantensko pristanišče za okužene ladje, pripadajoč Hrvatski, prip. nred.), za hrbtom italijanskih čet, ki drže zasedeno demarkacijsko črt<* <srbske ali jugoslovanske čete.
Ko je pove+iiuk rrredzavezniških 6et, generalski T*oročrrk GrazioH, dasnal za ta naklep Jugoslovanov, je obvestil francoskega .generala Savyja in ga opozoril, da se todi v smislu dogovora med zavezniki ne more trpeti navzočnost jugoslovanskih čet enostran demarkacijske črte, in ga je prosil, da prepreči prevoz in »da ne bi bilo obžalovanja vrednih dogodkov.
Francoski geiveral ie odgovoril, da ni pooblaščen za ukrepe v tej stvari in da povpraša za navodila vrhovno poveljništvo vzhodne armade. F'kscelenca GraaioH ga je crbvesttt nato, da ukrene sam potrebno. Za»povedai je torpedo!ovcu »St-x> co«, dat križari pred Martinščico in napoti oni par-iilk. da se vrne v svoje izhodno pristanišče, v sht-da bd se upiral, pa da ga torpedira.
Parnik je v resnici dospel, toda ko je op^zJ! vojno ladjo, je spoznaU da stvar ni varna, ter se je obrnil in izginil.«
Jugoslovansko zarotnJštvo v Bartfu?
BARI, L »U Giornafc dellc Pugile« Je objavil v svrho poučttve oblasti dolgo vest, da se v Bariju (v iužni Italiji) nekaj 6asa sem vbilevajo a^gentjo nove -države SHS z vse »pre;-e kcfc ItaHjl dobro hotečhni nameni. List pravi, da se v neki kavarni v Bariju shajajo prijatelji Srbov, ki so soudeležena na stv>ari aH pa ji naklonjeni. Dodaja, da srbski agentke, večkrat preoblečeni v Albance in Orite, ostajajo v nekem znanem hotelu, d oči in pa se glavni stan balkanske bande in tovarišev nahaja v neki penziji v bLižini zgoraj imenovane kavarne. Ust fcrdi, da se cela reka avstrijskih kron pretaka po žepih teh uslužnih prijateljev Jugoslavije, meni, da množina tega denarja idoseza eno milijardo in (zaključuje: Za krone se zamenjava pravi in najboljši italijanski pajpirnati denar, s katerim imajo nabasane listnice ti potniki, 4ci prihajajo z onosfrranske obali. Kam gre potem ta denar? N«enadna obogatba ljudi, ki niso nepoznani v italijanskih iečah, bi mog-el biti odgovor na to vprašanje. Tudi nekatere čudne zmešnjave med ljudstvom tekom zadnjih dni bi biio treba preiskati natančno. Moralo bi se natančno pojasniti, čemu prih-a^ajo in se mude v Bta-rtjn nekatere osebe. Id so splošno znane kot srbofifckl agentje.
J^ipomba ifredništva: Kakor se nam zdi, je barijski list napravil tu velikansko neumnost, ki >e predvsem v škodo Italiji. Kakor hitro imenuje bivši avstrijski denar v zvezi e italijanskim, >e pač stvaT takoj jasna, ca kakimi smotri streme >sr-borilski zarotniki« v Bariju. Stvar je vendar -tako lahko razumljiva, da bi Jo moral razumeti vsak otrok, kaj šele uredniki imenovanega lista. Gre pač za kupovanje italijanskih lir, ki li-ti odredbe iuffoslovanskah finančnih oblasti kršeči ljudje potrebujejo za to, da kupujejo žnjJmi italijansko
ki so šumeli kot ogromne pahljače v temni modrini vzduha, se je raztezala pot, hladna in vonjava. Rože in jazmini so pokrivali zlati prah; med vejevjem so se stresale zlate pero ti rajske ptice, na palmah je peval pesem hrepenenja slavec. Hkratu so zaorili božanstveni akordi. Kakor da je tih veter zavel skozi nevidne harfe, kakor da svirajo orgije med vejevjem — se je prelival ta zvok po vonjavem zraku. Množica ljudstva se je ustvarila iznenada na cvetni stezi. Vsi so hiteli naprej, tja, odkoder se je od daleč dvigala ta glasba k nebu. Čim dalje, tem širše, palme tem vile, tem vedreje nebo. Na kolena! — je zaoril iznenada od nekod silen glas, a ljudstvo je popadalo na obraz. Vladarica vladarjev« roža Vztoka, .kraljica Sabe, Sirije, Fenicije« se je približala od daleč. — Sprevod kamel, nojev« cela vojska nepoznanih ljudi, devic in bajader, a povsodi blesk dragulj, odsev zlatih oklopov, in igranje belih kopren. Na dnu svečeniki s kadilnicami, pevajoči svete pesmi, za tem obkrožen od čete belih konjenikov, sužnjev, v dimu sukajočega se kadila, ki je nihalo v zraku s perjem pahljač — na prestolu pod škrlatnim nebo ta se je prikazala kraljica Sabe. Solnca se ie razbijalo ob draefu-
blago, katero potem vtihotapllajo v Jugoslavijo. Italijanski prodajalci lir za krone imajo pri tej kupčiji gotovo lepe dobičke, ker jemljejo gotovo najmanje štiri krone za liro, kakor se navadno zamenjava n. «pr. v Reki, in Ce ne bi imeli lepega dobička pri zopetni tzamenjavi v lire aH franke, bi se gotovo ne bavili s tem poslom. Italija sama pa ima tuda lep dohiček. ker tihotapci za zamenjani denar kupujejo italijansko blago, ki ga potem skrivaj uvažajo v Jugoslavijo. Saj se vendar danes vsa italijanska trgovina z Jugoslavijo vrši edino le po tihotapcih. >11 Giornale delle Puglie« je potemtakem napravil s svojo nerodnostjo zeto slabo uslugo italijanski trgovini, in kakor se zdi. si •gospo-dj.e v njegovem .uredništvu niso prislužili drugega odlikovanja, kot da jih morda trgovinski minister Dante Ferraris pošteno prime za useSa.
Reški apostolski delegat.
RIM, 2. Sveta stolioa je imenovala mons. Valentina Livo za apostolskega delegata Reke in bližnjega ozemlja, ki je izased-eno po medzavez-niikih četah. Val. Liva je zapustil mesto čedad-skega dekana in je odšel na svoje novo mesto. Kakor je znano, spada Reka v senjsko škofijo.
Francosko-Italijanskl spor v RekL
REKA, 2. (»Rcsto del Carlino«): Tukaj se živahno razpravlja o vedenju nekaterih francoskih častnikov in vojakov, ki niso posredovali, ko so se vršile demonstracij« proti ItaUji, temveč so jih s svojim vedenjem skoraj podpiral L
OeneraJ Savy je izročil včeraj na poc.lv .generala Oraziolija, vse čete (?I), ki so pod njegovim poveljstvom kar ie bilo sprejeto z zadoščenjeni-
Francoskl častniki, ki so videli Izgrede, niso posredovali. Vzrok njihovemu neposredovanju se ne sme pripisovati toliko njihovi neprizadetosti pri klicu »dolf z Italijo«, kolikor čudnemu položaju, ki vlada že nekaj mesecev na RekL
'Francosko vedenie je vedenje zmagovalca, ki je zasedel sovražno ozcnrnje. Zdi se, da smatrajo za svoje sovražnike Rečaue in Italijane. Vmešavajo se v urade, v krožke, v privatne hiše in po-ostrn>ejo spore med nami (Italijani) in Jugoslovani, namesto da trt, kakor pravi posredovalci, izravnavah težave dn preprečevali nove spore. Francozi <so postati jugoslovanski zaščitniki, čeravno ni sploh nikakšne »potrebe. (O te uboge, nedolžne ovčice I Op. ur.). Nekateri francoski častniki sodelujejo odkrito pri jugoslovanskem javnem življenju, navzlic ponovnim pritožbam (ns-jbrž tudi proti jugoslovanskemu javnemu življenju. Op. ur.). Tudi neki drugi zavezniški častniki so se tako vedli, teda bili so, po pritožbah italijanskih oblasti, premeščeni. Pri generalu Sa-vyju pa nimajo pritožbe ilaliianskih obk*sti sreče. Reklo bi se skoraj, da imajo Francozi namen, da kolikor mogoče škodijo ugledu Italije in ga ža lijo- Tako so, no primer, začeli siz.daja.ti prehod-nJce vsakomur, ki jo }e zahteval, <z izgovorom, da morajo Italijani vsakemu dovoliti prehod. Italijanske oblasti pa so z ozarom na to, <Sa obstoji me>d-zavezniško povettništvo, hotele vedeti, kdo so tisti, ki hočejo v Italijo, ali kam drin?am, ker ni bilo izključeno, da se prehodnica zlorabi za kovarjenie proti Italijanom. *Zsdcciurc zzZz zagoto* i!o,» Ic odgovorila francoska oblast
Italijansko poveljništvo je ugovarjalo, general Savy so ni vdal; tudi general Grazioli se m vdal, in vsi tisti, ki se javijo samo & francosko prehod nico brez italijanskega potrdila, se redno pošiljajo nazaj.
Lahko bi se naŠteK tudi drugi dogodki. Pred kratkim je pristal pa<rnik z 300 avstrijsknrJ ujetniki, ki so jrh Francozi ujeli v MacedonajL Gene ral Savy je izjavil, da so spadali k razpuščeni frar.coski armada na Krfu ter je zahteval, -da se izkrcala General Grazioli Je protestiral, ker da je treba najprei njega obvestiti in vprašati, kot načelnika mecfoavezniškesia poveljništva. za dovoljenje, ker so hhko zdravstveni, politični aH vojaški vzroki, ki se protivijo izkrcanju. General Savy je iza-gotovil. da ne ipridejo drugi, pa je dosegel, da so se izkrcali. Medtem je jo-vll general Franchet da'Esperey iz Carigrada, da v Reki ukazmje on in da odločuje, ali nal <se izkrca, ali ne, njemu podrejeni poveljnik g-enera! Savy. Dejstvo pa je, da ima Teško ozemlje mejo na vzhodu, on stran katere se začenja ozemlje, kl je pod povelj-ništvom generala Francheta d*EsperyJa, če bi poveljstvo srbske vojske ne bilo dalo nazumeti, da ne namerava biti del orijentske armade. Na ta način začenja »delokrog generala d*Esperyfa še bolj n«- jugu. Na vsak način je tukaj medzavezmško poveljreštvo, kl je dovolilo ustanovitev francoske ga oporišča, in so Francoz! tukaj samo gosti hi nič več. Toda ti vzroki se niso uveljavljali, ker včeraj »prispel drug parnik, raopet z avstrijskimi ujetniki. Do Izkrcanja pa m prišlo.
Nove politične skupine v Belgradn.
REKA, 2. (Po »Secolu«.) Že dolgo vlada spor med belgrajskimi strankami, in listi so, vkljub strogi cenzuri, večkrat poročali o živahnih prizorih, celo med ministri.
Znano je, da ni bilo doslej v novem kraljestvu dovoljeno govoriti o enotni Jugoslaviji, pod žezlom Karadjordjevičev, in da so bili vsi člani kmetske stranke, radi preočitnih separatističnih simpatij, potlačeni, a nje voditelj, Radič, zaprt. »Narodna Politika«, ki je danes prispela, pa prinaša naslednjo vest: V parlamentarnih krogih 6e govori, da je prišlo med
Ijih, ki so se prelivali od glave do belih nog, je obsevalo zlatim odsevom, se žarilo na smaragdih trostroke krone — ali obraz ji je zakrivala koprena.
»Pokaži se ljudstvu svojemu!« — je oril kot grom glas ljudstva, božansten zvok se je prelil po vsemiru, a ona je vstala kot boginja, približala roko k zastrtemu obrazu in ... Ivan se je vzdramil. Tmina je vladala v sobi jn on je drhtel. Veter in dež sta nabijala ob okno. Bil je sam.
Pogledal je okoli sebe kakor da se je vzdramil iz spanja in iz početka ni nič razumel, razum — svoje osamljenosti.
Sam!--dal in nikogar na svetu.
Pozabil je prošlosti, matere, gosli — in stal
je tu strt, brez misli in čutstev. Odkedaj?--
Ena edina misel mu je presekala to somračje duše: ona je odšla! — gosli so visele tam na steni; pogledal jih jef približal se jim, dotaknil se jih — bile so hladne. — Ali naj svira? — ali kaj naj bi še izvlekel iz teh trudnih strun? — Isto hrepenenje« isto obnemoglost.
Zakaj ne bi šel? Obljubil sem — mari pa ?e ona držala svojo obljubo? In ta misel se mu
radikale! in narodnim klubom do kompromisa* ki ga sprejme tudi Radičeva stranka. Pr\a posledica tega sporazuma bo odstranitev ministra notranjih stvari, Pribičeviča, najsovra-ženejšega konservativca radi njegovih pretiranih demokratskih idej in nepopustljivega centralizma. Druga posledica bi bil federalističen načrt, po katerem bi južna Hrvatska in Slavonija, brez Srema (vzhodni del Slavonije, ki sega blizu do Belgrada) tvorila neodvisno federativno državo, medtem ko bi Srem, Bosna in Hercegovina ter Dalmacija tvorile del Velike Srbije.
Drugo decentralistično vest prinaša »Obzor« iz Belgrada, ki javlja izid decentralistič-nega glasila, ki ga izdaja Jaša Prodanovič, ki je zbral okoli sebe cvet srbske inteligence. V belgrajskih političnih krogih se živahno razpravlja o decentralistični ideji.
»Riječ« piše, da je Wilson naročil Lansingu, naj zasleduje z zanimanjem dalmatinsko vprašanje. Izključeno je, da bi Amerika sprejela mir, ki bi pripoznal londosko pogodbo.
»Sloboda« piše, da so vsi jugoslovanski socijalisti na zborovanju v Novemsadu sklenili, da se združijo. Bil je izvoljen upravni odbor devetih članov, od katerih so za vsako deželo določeni po trije. Za direktivo so si vzeli načelo, da ni opustiti nikakšno sredstvo, ki bi moglo ojačiti položaj delavskih slojev v Jugoslaviji.
U Cftaflje.
Vmešavanje inozemstva v I tal dansko notranje stvari.
RiM, 3. Veliko pripomb vzbuja Turatijeva interpelacija, v ka-teri vpraStrje. ali le vlada poučena o delovanju nekega tujega veleposlaništva t "kom mir.: it: sko kric; in c uclc.u^.ju, ki revija to veleposlaništvo, da bi povzročile nove krize, ali je vlada poučena o vsakdanjih posetlh tajnikov dotične ga tujega veieposIaraiStva pri parlamentarcih in tudi pri Ustih, ki v večK meri huj-skajo proti parlamentarnim napravam.
Pred otvoritvijo zbornice.
RIM. 2. (»Lavora-tore«.) V kratkem se zopet odpro vrata parlamenta. Ker bo raspravno gradivo preccj razsežno hi Je pričakovati dolg-o vrsto se], se smatra, da bo predsedništvo predlagalo, da na} se vrše seje od 9 do 13. Glravni predmet razprave bo volilna reforma. Ministrski predsednik 'Ni«tti dela marljivo. Imel Jc d olj; razgovor s poslancema Turatiiem in Tnvinirc. i. ki sta poročevalca, prvi o socijalnodemcrkrrtskem, drugi pa klerikalnem načrtu zaknna o 'z^renembi volilne pravioe. Smatra se pa za gotovo, da ministrski predsednik nam predloži vla<ano predlogo o volilni reformi in tako prehiti parahneiitaruo zasnovo. Gradivo }e že po večini iuio.ano. Vendar pa cenđjo prorok! na Moaitecltoriju rlamentu), da se ne prične takoj razprava o vo'ilni reformi, ker bo več časa (zavzela razprava o :zjavi, ki jo poda vlajJa. Morda da zavzame ta razprava cel teden.
Bo pač boj, najbrž hud boj. Nacijonalisti so razjarjeni zaradi imenovana novega »lavnega ravnatelja javne varnostne oblasti, zaradi raznih odstav-ijenj po tprofekturah in poleg tega tudi zanadJ bunk, kl jih je v nedeljo zvečer delila varnostna straža den>onstramom, kl so pod Nittljevimi okni hoteli nadaljevati svoje zborovanje. Njci^HMlisti, katere je navadil Orlai*Jo, da so se pod dobrohotnim okriljem varnostne straže delali uospodarje vse Italije, se ne znajo prila»goditi potrebi, da postanejo zopet navadni državljani Poleg tega bo treba zahtevati od vlade račun gkde demobilizacije in tudi vprašanje nipaginje živil bo nudilo široko polic <za razprave. Ceni se, da se vp!še najmanje kakih ipc-tdeset poslancev v govorniški seznam.
Veliki izgredi zaradi draginje.
FORLI, 2. Včeraj so se vršili velikanski izgredi. Na trgu Vittorio Emanuele se je vršilo zborovanje proti draginji. Zborovanja se je u-deležila velikanska množica- Ko se je danes neki Margoretti, lastnik prodajalne čevljev, uprl, da bi prodajal po določenih cenah, je
je začela vrteti v praznih možganih, zadrla se mu je kot klin v suho deblo. — Videti jo, odkriti že enkrat njeno kopreno, ki je zakrivala
ta hladni kip!--
Zakaj mi je prepovedala? — Cesa se boji? — Kaj se skriva za to krinko neusmiljenega
ponosa? ---
Malo hipov potem ga je vozil izvošček skozi viharno noč k dvorni operi. Kakor da je pijan se je dovlekel in vkradcl v intendantsko ložo. začelo je bilo drugo dejanje ... Somračje prepolne in polutemne hiše, v kateri je vladala tišina cerkve, je razbistrilo za hip zamegleni spomin Orlovičev. Misli so se razpršile kot jata vran. Glasba Goldmarkova je šepetala kot klici golobov, se je pletla kot dim sionskega kadila skozi temno vejevje cipres in palm, se prelivala v žarek mesečine. — Začudenje Orlovičevo je bilo neizrecno. — Gledal je sanje svoje domišljije! — Isto modro nebo, ista bujna vztočna narav, a v duši isto prazno hrepenenje kot malo poprej v tmini samotne sobe. — Slutil je, da to življenje borbe in boli, hkratu preneha. Došel je usodni trenutek. Bianca je stopila na oder po mramornih stopnicah pMač*v
(IConec prih.)

MTtB U.
'« m?, nt
\ Trstu, dne folij« 1919.
množica napadla njegovo prodajalno ter jo
popolnoma razdejala. Tudi mnoge druge prodajah^ so bile popolnoma razbite. Blago je bilo ali uničeno ali odiifcseno. Samo v Fabbri-jevi prodajalni znaša škoda nad 3 milijone nr.
Ukradli niso ničesar. Blago, kava, sladkor,
milo, sveče itd. se nahaja v občinskih prostorih, kjer ga stražijo.
Komisija je določila, da se cene tkaninam rnižajo na polovico. Ko se prodajalne zopet odpro, bodo člani konrsije nadzorovali prodajanje.
IMOLA, 2. Dogodki v Forliju so na§li odmev tudi v Imoliju. Že na vse zgcdaj so prišle organizirane sindakatske čete pred mestna vrata da nadzorujejo prodajanja mleka in drugega živeža po določenih cenah. Po mestu je množica napadla nekatera skladišča in pro-dajaliie. Posredovalo je vojaštvo, in je prišlo tupaiain do ostrejših spopadov. Ko se je vojaštvo umcknilo, so mu demonstranti nosili flslčice in likerje iz razdejanih proaajalen. Vse prodajalne so zaprte. Na nekaterih so pribiti lističi, na katerih izjavljajo lastniki, da bodo prodajali po določenih cenah. Delavska zbornica, socijalisiična federacija in komuni-tlično-anarhična unija so sklicale danes zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se mora čim prej doseči znižanje cen živeža in drarfih potrebščin. Na stolni cerkvi plapola rdeča zastava.
RAVEN A. 2. Danes zjutraj so se vršile velikanske demonstracije proti draginji. Množic« je napadala trgovine, prisilila lastnikej da prodajajo po zelo nizkih cenah, ali pa je blago poropala. Socialistična konfederacija je izdala proglas, v katerem poziva delavstvo na boj proti kapitalistom, ki so hoteli vojno in ki so s tera povzročili draginjo. Delavstvo naj o-hrani svoje sile za skupni končni izpad. Izgredi se nadaljujejo, vkljub varnostnim odredbam. Oblasti so predlagale ustanovitev komisije, ki naj poda predloge za nove cene,
Scoaino v a vrnitev v Rim.
RLM, 2. Bivši minister za zunanje stvari prihajajoč iz Pariza, sc ie vrnil Usncs v Rim. Na po-©a je pozdravilo majhno števiJo ev-est/h prijateljev.
Proti itai:Iaaski zasc<J2ji v Alfc-jrJfl.
LONDON. 2. Albanci v Soluna poročajo o če-to vanju Esai pašinili pristašev proti italijanski zasedbi. Pripovedujejo o spcgadUi, v katerih je bi!o na italijanski strani mrtvili in ranjenih.
torej je le humbung, če sedaj ogorčeno ogovarja izpolnitvi obveznosti, ki je po Bismar-ckovem izreku umljiva sama po sebi. Sploh je pri dunajskem časopisju vse le narejeno. V sodu mora vreti, ne pa v steklenicah. Tu pa se godi ravno nasprotno, kajti tu se kvasilo prenaša iz uredniških steklenic v sod javnega mnenja. Tudi v tem je ostalo vse pri starem. V resnici se ni izpremenilo čisto nič.
Ce se zato ugovarja1, da bi ^Nemška Avstrija« veljala za pravno naslednico Avstrije, če sc celo zavrača to ime, bi morda bil za to mogoč kompromis, če že na Dunaju kar naravnost odklanjajo označbo »Avstrija« in ker se ententa ne more sprijazniti z izzivajočiin imenom »Nemške Avstrije«, naj se izvoli edina prava označba: »Altneaosterreich« (»Stara nova Avstrija«)!
MALI OGLASI
Ponziana, in Je last g. IVrikla SpiropuhL G. Peri k! o ie včeraj skoraj posiveJ od čuda, ko je tak
■nesramen« vlomilec vdrl s strahovitim treskom, M	■ - .. . . . . __ „ .
v njegovo prodajalno. Kakor bi treščilo, so ležale I Sn^?' EJi £
razbite steklenice in polomljeni stoli in stolice po b,na L 1 DebcIe *ke 20 $tot- bescda" Najuiaalsa
vesii.
Claue pol društva Edinosti vabisa vljudno na zaupea sestanek v svrHo sestave volilnega odreka r~ bližajoči se občni zbor.
Sestanek v sobi v uL sv. Frančiška 20 I., d a n e s, 4. t. m., ob 6 popoldne. — Predsednik.
Izplačevanje stanarine za ča-siaištvo, moštvo Itd.
za mesec juni t. L se bo vršilo na komisarijatu za vojaško na?tanitev in prevoze na trgu Edinosti št. A. I. nadstr., vrata 26 od 9 do 32 opoldne v naslednjem redu: 7. ki 8. t. m. začetnici A, B, 9. in 10. t m. začetnici C, C. D, 11. -t. flt E, F, U. t. m. O, H, M. t. <n. I. J, K. 15. in 16. t. m. L, M. 17. t. m. N. O. 18. in 19. t. m. P, 0, 21. in 22. L m. R. S. S, 23. t. m. T, U. V, 24. t. m. W do 2. Najemodalci se opozarjajo, «da naj prlneso s seboj dokazila o oddanem stanovanju in se stroco ravnajo po zgoraj Ravedenem redu.
Slovenci za žrtve potresa v Italiji. *£ra Nuova-
tleh. Gospod Feriklo se je tako »strašil, da se je že hotel prekrižati, ker mislil je v prvem fripu, da je prišel k njemu pit sam, Boff nas ga, obvaruj, pe-kJeoslci hudič. Kmalu je pa videl, da ima ta »hudič« štiri noge in da je bolj v strahu kot on sam. Prišla ga je namreč obiskat čisto navadna nedolžna — mula, ki se je nekje splašila, ušla svojemu vojaku in se naenkrat našla v elegantni prodajaln; gospoda Pcrikla. Uboga para je bila bržkone zelo prestrašena, kajti, preden je zbežala, nru je zapustila — majhen spomin... Ubogi lastnik mora za tem »nesramnim« vlomilcem pometati, a raztm te?a trpi škodo kakih 300 Kr.
Tatovi na delti. Včeraj je bil aretiran neki Henrik Stinco, ker jc ukradel v prodajalni Rafaela Parucha kos blaga, vreden 160 lir.
— Na Lesnem trgu ie bil aretiran Alojz G., ker je ukradel g. Tomurelliju listnico in 54 lir. — V stanovanje Ehze Cuttin, v ulici Coroneo 5, so včeraj udrli neznani tatovi, ki so ukradli zaboj-ček z 800 lirami. — Tatvina je bila naznanjena karatenjerski postaji.
Pes sa je ugrizni!. Pi5monošo Karla Marink ovi-ča. staroga 36 let, je včeraj ugriznil pes v ulici Pieta. Na »rešilni postaji so mu dali iprvo pomoč.
priStOibina L 2'—.
KONVERZACIJSKI LEKSIKON, najnovejši, Brockhaus ali Meyer, se kupi. Ponudbe uredništvu Edinosti.
PRODASTE se dve molzni kozi. Sv. Ivan št. 621, Kjuder.	3541
I
KOZA švičarske pasme na prodaj. Trgovina Bolle j Operne.	3849
PRODA se mlada koza, 4 1 mleko-. Barkovlje, Riviera 28, I. Ceh.	3842
ODDA sc postelja s hrano. Ul. Fameto 24. 3S44
MAJHNI PRAŠIČKI na prodaj. Sv. M. Madg. Zg. št. 701.	3845
DOMAČI PRAŠIČI na -prodaj. Gostilna M^ntovan na Konkonelu št. 512. Cena po dogovoru. 3846
NAZNANILO.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je iznova odprl
I frsovloo mrtvaSkili predmelov. krst itd. {
~ po primernih cenah. Točna postrežba Se priporoča vdani
JOSIP MERZEK
Opčine štev. 170, Sežanska cesta.
KOZA z mlekom se proda, ugodna cena. Vrdela Sv. Ivan št. 670.	3843
PRODA se radi preselitve dobra kozo. Vetta di Scorcola št 861.	3850
in bolesten vtisk. Doznali smo, da se v Sežaui t .
Starš neus Aisirijs.
*Cecboslowakische Korrespondenz* objavit? v svoji številki od 15. junija t. 1. pod gornjim naslovom naslednjo sliko o položaju v Ke aški Avstriji.
Zastopniki Nemške Avstrije v St, Germainu. dunajski državniki, politiki, časnikarji se vsi enodušno in odločno zavarujejo proti temu, da bi ^Nemška Avstrija« veljala za naslednico »v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela*, katerim se je v vojni z ukazujočo potezo ob radostnem navdušenja istih činite-ljev narirjlo ime ^Avstrijskega ccsarstva« z novimi znaki in grbi. Ta ugovor pa ima le svoj besedni pomen, kajti v resnici se ni izpremenilo nič, kvečjemu le, da se je »tostranska državna polovica- skrčil3 na prvotne * dedne dežele« in da sta Karia Habsburga nadomestila dva Karla, Karel Seitz in Karel Renner. Drugače pa vladajo iste moči in gonilne sile, ista načela in stremljenja, iste strasti in pohlepi, da, celo iste osebe in stranke kot pod staro vladavino.
Iste sile, ki so bile prave nositeljice avstrijskega interesa, visoko denarništvo, birokracija, časopisje delujejo v svoji odreveneli konservativnosti tudi še danes, kar velja zlasti o dunajskem časopisju, mimo katerega so šli mogočni dogodki zadnjih let brez sledu. To časopisje je še ravno tako zašinokano, hujskaško in željno senzacij, kakor je bilo v letih miru. Njegovi voditelji so slej ko prej samo lepoplsci ne pa publicisti, tudi ne politiki, temveč samo talmudovci (talmud je židovsko ustno sporočilo). Predvsem pa so si ostali e-
naki v svoji zagrizeni mržnji proti Cehom (mi čajo, ker so ga ceJo izpusti iz zapera. Misli se,
v prid žrtvam. E.en prvih darov jc bil dar sežanskega župan'»t\a, katero ic po svojem odl;č-n-cm župami. <ospodai Maherčiču, darovalo 200 lir.«
2rcfca*te zAdolžEic tržaškega posojila Iz leta
1879. Izžrebane so bile 1. julija u 1. nasledn:e <se-rdje zadclžnic tržaškega mestnega posojil? iz leta 1879. in vcer: 5, 30, 42, 09, 74. 111, 150, 183, 225, 237. 297, 310, 313, 321, 371. 409. 429. 451, 500. Zastale serije: 4, 8. 16, 28, 45. 46. 52. 57, 61, 68, 71, 79, 81. &2. 86, V), 97, 103, 106, 112, 119 120, 125, 160. 161, 182, 188. 202, 205. 212. 223. 221, 24Z. 257, 258. 266, 295, 304, 308, 322, 325, 350. 355, 375. 377, 382, 385, 407, 447. 487.
Kc&ilama v Lipici. »Nazione« poroča, da je italijansko poslanstvo na Dunaju dobilo vse konje iz kobilarne v Lipici, ki »so bili odpeljani v Oorenjo Avstrijo. V nekaterih dneh da ocide iz Trsta posebna komisija na Gcrnje Avstrijsko, ki prevzame konje in jih zcoet pripelje v Lipico.
Kaznovani izvoščki. Civilni kemisar za Trst n okolico ie kaznoval z globo, ker niso imeli, kakor je p-redpiseno, na razpolago občinstvu cenika, naslednje izveščke: št. 26, 76, 97, 106. 11£, 118, 176, 180. 198, 2.16, 237, 249. 290, 261, 2*2, 277 in 280.
Rok za pisčiio doi^ov v gotovini. »Ossorvatore« objavlja naslednjo naredbo italijanskega vrhovnega poveljništva: Rok. do katerega sme sodišče dovoliti »"clžnticu odlog plačila dolgov v gotovini, določen z naredbo od 27. decemivra 1918., se podaljšuje do 30. septembra 1919.
OtroSka prireditev pri Sv. Ivanu. V nedeljo, 6. t. in„ ho v svetoivanskem Narodnem domu otroška prireditev. Ze Kfar.es vabimo vse otročiče in njih roditelje, da pridejo v nedeljo v velikem številu k tej nedoižni »zabavi. Ztčetck ob 18; vstopnina 40 ste*., sedeži 80 stot.
Godala na lok orkestra Glasbece Matice imajo v petek, 4. t. m., ob 19 vajo. Note so pripravljene! Prosim torej točno in vsi! — Dirigent.
»Zarota« v	ki ni bila tako nevarna.
Včeraj se je raznese! po n?estu glas, da so našli v Skcdn;u cele zaioce orožja. Oovcrilo se ie celo o strojnicah, da celo o — topovih... Tudi večerni Ksti «0 poročali o ogromnih množinah pušek in ročnih granat, ki so jih našli v Skednju p« nekem Marussichu. Stvar sama na sebi ni prav n:č čudna, ker v teh časih je vse mogoče. 10da takrat so bile fantarije o »topovih« popobioma neutemeljena. Našli so, res, veliko vojnega materijala. Pravijo, da velja zaplenjeni materijal 22
milijonov..... toda o puškah, ročnih granatah in
celo o____topovih ni govora. Pri tem *pcd?eiju«
nima Mam-ssich svojih prstov, kakor nam poro-
bi rekli, tudi Jugoslovanom), katero so le še povečali do be?nosti. Ravno tako kakor v o-nem času, ko so se ti službe na fronti oproščeni ali kvečjemu oddelku pisalnih strojnic, uradno: vojnemu tiskovnemu stanu, dodeljeni Junaki poslavljali kot »pristni Avstrijci-, vodi
Porotno so&ilče.
Bo| ca ovco.
Včeraj se je vrŠ3a razprava »proti Simonu An-tcloviću, rojenemu v Bašičih pri Tinjanu, dne 13. oktobra 1896., ki je obtožen, da je ukradel Tomažu Jakušu-Paveti ovco in razun toga tudi nanj streljal.
S<tvar se je zgodila takole: Dne 25. februarja t. t je gnala' Tomaževa hči ovce na pašo. Ko je prišla zvečer domov, je zapazila, da ji ena ovca
piše pod tem naslovom: .Tudi med slovenskim	Povedala je stvar
prebivalstvom so vest! o potresu javile dobok	šel r.a pašmk. Ovce m bilo mktfr. Ze
M	j se ie hotel povnHti domov, ko je zapazil na ce-
; želni cesti pod Bašiči oekega možakarja, ki je prav mirno korakal e ovco ca vratom. Stopil jc hitreje in zaklšcal možakarju: »Hej«, kume! Od-•k<si pa imate <0 ovco?« Možakar pa ni odgovoril, temveč se nagSo obrntt in ustrelil iz samokresa preti Tomažu. Tomaž pa je ustrelil iz puške v zr-ak in mu zopet zakHcaJ, nej se ustavi. Ko pa je \idd, da je možakar začel teči, mu >e pomeril v noge in ustrelil. Možakar se je zgrudil na tla. Tomaž jc prišel bliže in vzd svojo ovco, a drugi dan je naznanil stvar sodnijš. Tatu je dobro pognal, saj sta bila skoraj vaščana.
Simon Antolovič, mJad, močan mladenič, trdi, da ni hotel ovce ukrasti. Maše! jo je na svojem pašniku, jo zvezal in hotel nesti domov, v misli, da se lastnik že javi in pJača škodo, ki jo ie ovca naredba.
Preds.: Zakaj ste pa streljali na Toma Jakusa? Obt: Kako bi bil streljal, ko niti samokresa nisem imel. Tomaž me je srečal in kaT dvakrat ustreiil proti meni. Preds.: Kedaj se je to zgodilo? Obt.: Februarja, ob 7 in gol zvečer. Preden se je j lo z-godik>, sem bii gluhonem. Ko pa- me ie Tomaž obstrehl. mi je bruhnila kri na usta, pa sem naenkrat zopet izprogovoril. Pred.: Kaj ste nameravali e ovco? Obt.: -Mislil sem nekaj dni čakati. Ce bi se medtem lastnik ne Javil, bi jo bil zaklaL
Dr2. pravilnik: Proti Jakušu se je vršila razprava v Roviniu. kaj?
Obt.: Da. BH je obsojen na pet dni zapora in pkičante stroškov.
Zaslišan J« na to Jaku S. Ker gevori samo hrvatski. mera tolmač prevajati njegovo izpoved.
»Na?el sem Antoloviča, prepoveduje Jakuš, kako nosi enojo ovco na vratu. Vprašal sem ga, kam nesi mojo ovco, a on ni odgovoril, temveč ustrelil preti meni iz samokresa. Zgrabil sem puško, Uiir^iil sem v zrak in mu zopet velel, naj pusti mojo ovco. Ko ni hotel ubogati, sem mu pa po-prašil pod noge. Se leže je hotel streljati, toda samokres mu je odrekel.
Priča Matej Oberšič pripoveduje, da je slišal najprej dva močna strela, a ipotem enega, kot bi kdo streljal iz samokrese.
Srečko Antoiovič, deček, star 15 let, pripoveduje, kako je pasel ovce. V-icel ie na bašiškem pašnik« Jakušev« ovco. Proti več*ru, ko je gnal svoje domov, je videl za seboj ob-toženca. Zvečer pa je slžšaJ dva strela iz puške in potem strel iz revolverja. Drugega ne zna. Drugih prič ni. Prečdtajo se pisane izpovedbe. Drž. pravdni'k zahteva, naj se obtožencc kaznuje, a branitelj, dr. Goklschimdt izipodbija njegova izvajanja ter zahteva, naj se obtoženec oprosti. Oproščen.
Porotniki pridejo iz svoje posvetovalnice m njih predsednik pročita pravorek, s katerim se zanikajo vsa vprašanja. Na temelju tega pra\-oreka se soiišče ierazi za obtoženčevo oprostitev.
PRODA se: kavarna-mlekarna, dovoljeno je prodajata t-udi vino v steklenicah in na veliko. — Prostor veiik in skladišče za vino, drva- in drugo. Mize in druga oprema vse iz mramorja, stolice hi drugo vse fino. Ves komfori, jako primemo iza scrstihio. Najemnina čisto majhna, po-gci-ba dolga. UJioa* Bosco št. 10, nekoliko od Stare mitnice.	3S48
PRODA se hiša z vrtom pri Sv. Ivanu tudi na obroke. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 383S
V TOBAKARNI Pcnte della fabbra se prodajajo cigarctne stročnice z bombaževino, znamka \Valdes Antob po L 6.50. 1000 kosov.	3347
MIZARJI! Domači orehovi podstavki, amerikanski bukov, jesenov, mahagonijev, brestov in gradonov les 6e dobi v ul. Bocacoio 16. 3816
PRODAM hišo z dvoriščem in vrtom, dve stanovanji pri Sv. Ivanu 710.	3834
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratnl oddelek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121}
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje. česalnikl, pisemski papir, pipe, radirke, traki za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago.
fiRCMa levi, Trst uiico s. Hicoia št. 19.
da je bila to res izvrstno organizirana, ne zarota, temveč velikanska in dr-ina — tatvina.
Oblasti so imele ka-j spravljati iz tega skrivališča. Naložili so 4 avtomobile z raznim vojnim materijalom. Tu je bila oprema za Marconijev brzojav, tu so l ile ladjice za zrakoplove, celo z-r?.-koolov so izvlekli iz tega bogatega skladišča-
Tato»i v skia&šču. Ko so u-dužbenca tvrdke Caro & J c i T n c k odprli včeraj zjutraj skladišče v ul. Ud i ne (vogal ul. S. Anastesic). so takoj zapazili, da je b.l nekdo ž.e ci*ed njimi v skladišču. Maokalo je namreč bls^o, ki so ga pred kra-rkim spra\ i'i v skladišču. Pckliooli so karabinjerje, ki so <ugoto\ili, da so tatov; vdili v skladišče skoči
okno. ki gleda na dvorišče. B.H so bržkor.« dobro, Nuvisazicne U bera Triestkia
tudi sed/j -Neue Freie Presse« patrijotično j Oblasti prMno preiskujejo. Ali so že kaj zasle-koio, se čuti tudi sedaj njen izdajatelj za papir- 1 dlie, nam ni doslej še eoana. lega benedlktorja (izdajatelj »Neue Freie Prcsse- je zid Moric Benedikt) »Nemške Avstrije in okolice in pokore se mu tudi, proti volji ali nezavestno. Ta list. ki kakor polž prevleče vse s svo*o slino, še sedaj ni izgubil evojega navdajalnega vpliva. Celo taki listi, Li so, kakor Zeit*, bili zamišljeni kot nasprotniki, so polagoma začeli pisati kopirnim črnilom iz Fichtegasse (ulica, kjer se nahaja uredništvo -N. Fr. Pr.*l. V najnovejšem času sc dogaja to zopet tudi s prelevljeniin »Frem-rienUattom-, ki naj bi svoje ime »Der neue T: ^ (»Novi dan j izpremenil v značilnejše *Der lange Ta^ (iDoI^i dan-). Da, celo kr-tčanskosocijalno časopisje, predvsem »Reichs-post in celo socijalnodcmokratska »Arbei-ler Zeitung- razmotavata isto nit v črni ali sclc-či barvi, kakor jo prede vodilno borzno Easopisje v zlatu. Tako se torej na ta način skladajo barvno-sionbolično v črno-rJeče- j dati (nemškonacijcnalni *frs.nkfurtar!ci< ) bar-j
Kdor pozna zlonosni vpliv dunajskega časo-j »is j a, ki je edtn glavnih krivcev svetovne voj- , r.e. laliko u\idi, da se v Nemški Avstriji ni ' f-^la izvršiti nikak temelj polagajoča izpre-j ti«r->iba, ker je ravno to časopisje v neizpre-tsenjeni obliki in s staro vihravostjo ostalo j »erodajno. Najnesramnejie pa je njegovo iz- j zivrtfoče rogoviljenje proti finančni obremenitvi . Nemike Avstrije« po pokoro nalagajoči s&intgercnainski mirovni pogodbi. Bi! je Bis-marek, ki jc izjavil v nemškem državnem cboru: cVsaka dežela je končno vendar nekako odgovori 1 za okna, ki jih razbija njeno časopisje; račun se že predloži nekega dne v nejevolji druge dežele.« Ta dan dospelosti je prišel kedaj in Avstrija mora poravnati račun ca okna, ki jih je razbilo njeno časopisje. Za-
Borzg^a pore£!la.
Trst, dne 3. jvlija 1919. Nekai poslov v »Ubera« in »Cosulkzh«, katere izkazueio nekoliko višje cene, ostalo zanemarjeno. Tečaji:
CosuHch (Austroamericana) Daimatia (Parobr. dr.)
Gerolitrrich Uoyd Lussino Martine lich
opremljeni, ker so odpeljali 22 q blaga. Govori se, da so blago odp-e'ja!: z avtomobilom.
»Nesramen« vfoniilcc. Pri vlomilcih razlikujemo dve vrsti: prvi so »polteni«, ali če hočete, »galantni« vlc:n:lci, a drugi so »nesramni« vlomilci. Prvi človeka, Cotično njegovo prodajalno, oropajo do gelera, a po dokončanem delu zaprejo čedno vrata, eventualno tudi izbrišejo vse sledove vlome. — a drugi sicer tudi ^pospravite« po dotični prodajalni, a pustijo večkrat v kakšnem kotu ne prav najčednejše spomine.
Ta druga vrst »nesramnih* vlomilcev je včeraj obiskala prodajalno likerjev, ki se nahaja v ulici
Oceania Prerr.uda Tripcovich
Assi^urazioiri Oenerah Riunione Adriatlca Ampelea
Cement Didmatia
Cement Spalato
Cstt'nica riža CPHalara riso)
Krka
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) Tržaški Tremway
650— 670 330— 360 1600— 1700 950— 1050 1600— 1700 490— 500 1700— 1750 500— 540 660— 700 6OO— 630 16300—16600 (cx div.)
2950— 3100 450— 480 250- 270 350— 370 380— 400 380—^ 390 330— 350 220— 230
Tržaška tvornica olja tOleiiici Trlest) 77;
825
VABILO
na
ime za nmm
re^introvaae zadrug« z neom. zavezo Traorem
ki bo vršil
v BetkUa, 2P. Mla 1919, oŠ 0treh m. v zadrožnii! prasjorih v Traovcin.
DNEVNI RED:
L Toročilo načelništ a. "L Poročilo in nasveti nad7orništva. 0 iobritev letnega računa za upravno leto 1918,
4.	Pr memba plavil.
5.	S le panje <» predlogih v s nislu § 36 zadr pravil.
6.	Volitev načelništva ia nadzomištva.
7.	Slučajnosti.
Načelništvo.
Opomba. Ako bi ta občni rbor ne bil sklepčen vsled neztadosbjega števila zastopanih deležev, se bo vršil v smislu § 35 zaidružnih pravil čez pol ure ki z istim dnev-n;m redom drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati, ne cciraja se na število prisotnih članov.
se sprejme v trgovino mešanega blaga. Naslov pove inseratni o ideiek" Edinosti pod štev. 773,
ZLAT« G. PINO, TRST
se nahaja na Korzu Si. IS (bivSa zatarnica G. Z^KOVITZ & Flgli^)
Verica izbera srebrnih in slaiih ui, uhanov, veri lic itd.
ZALOGA HIK1 MSI
snno na thbelo, po lojarnlških cc.iai.
Zastopnik najboljših tovaren
ARTUR DE ROSSI
Gorica, Cirso Glus:ppe Ucrdl 1
Pr. FRANZUTTi
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, nI. Glo.ichiao M8 Rossini Stev. 12, vogal ul delle Poste. Tt-liniški vodja Johnscher, dolvioletni asistent Dr. J. Č rmaka - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zo^je
s panji in sa niki vred (18), mera 26X40 (7 sistem Albert-Znider^ič in 3 Znideršič - amerikanski) se prodajo takof. — Pojasnila daje
MntKfl CrnieKa, untelj
Ročko Polje, p šta Ror, Istra.

ZALOGA UR IN ZLATAHiNE =
na veliko izbiro se vdobi pri
A, POVH v Trstu
TRG CARIBALDi »DAURiElvA 3.
JADRA1UKA BANKA
joeln glav. SC 3>. >)). "). Rcur/s K 3.5J » iJ ' Cantfsla: TJ? S T
fia Casn di Risiiraia 5 - i\i J. m\))
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, *"otjr, !-jubr ljana, Metković, Op iti ja Split. Sibenit ZaJa Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v buično stražo spnhje:e p »sle
Spraja.ua vloje
na hranilne knjižice proti .'11/2'Jletni n obre-stim v b.mcogiro-promctu proti :i'/o letni.n o-brestiin. Tla odp ved navezane znos<e sprejema po najugodneje h pogojih, 1 i n.ijo pogoditi od slučaja do slučaja.
Bale ¥ na]8i wna;ta2 praiJiJ ihhi i3;]]iJji).
Blagajna posluje oJ iJ do l J.

1
MSiUKO TROŠT — sodni revizor
TRST — ul ca KSsorta Stav- 5 — Trst,
Izvršuje: vpise izprem^mb v odb-ru v tr ovin-ki register, izprememne pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava
bilanc in revzije računov. — Posluje v slovenskem in itdlijanskem jeziku. —
4
•o.

S
Zakaj se skoraj vsak dan pred skladiščem v ulici Torre blanca II. 20 vidijo ustavljeni veliki vozovi, obloženi z vsako-vrstn mi steklenicami vina, posebno vina CHIANTI, maršale, penečega Astija itd. itd. in se ti vozovi razkladalo v to skladišče, ter se isti dan, ali dan potem na druge vozove ali vozičke naklada to vino in prevaža v Trstu raznim prodajalnam in izven Trsta po okol d, po Krasa, v Istro in v Goriško okolico ?
Zakaj je pred tem skladiščem skoraj ves dan tako Hvatano in obiskuje cela vrsta odjemalcev skladišče ?
Zakaj ? Edino zato, ker se tam prodajajo safboljSa vina in najboljši likerji, po ceni, da je vsaka konkurenca nemogoča.
lo to Skladišče je dobroznano skladišče vina tvrdke
J. PARtlNA v Trstu, ulica Torre blanca St. 20. Telefon St. 29-53.
33x21