PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ■. Abb. postale I gruppo " LiCDS "U IlF Leto XXK. Št. 245 (8647) TRST, petek, 19. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POTRJENO POTOVANJE SOVJETSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA KOSIGINfl V KAIRO Na Sinaju še vedno v teku velika tankovska bitka Arabske pobude za dosego miru na Bližnjem vzhodu Saudova Arabija skrčila proizvodnjo petroleja za 10 odst. - Atentat na mednarodni telefonski kabel v Libanonu DAMÀSK, KAIRO, TÈI AVIV, 18..— Na Sinajskem polotoku je že vedno v teku velika tankovska bitka, ki traja praktično že od nedelje. Egipt in Izrael sta vrgla v borbo velike oklopne sile, ki jih z ene strani ščitijo izraelska letala, z druge, pa egiptovske rakete. Poročila z izraelske strani govorijo o nadmoči izraelskih tankov in težkih topov, ki naj bi prizadeja--------:— li Egipčanom mnogo škode. Prav zn,a, sam<>' ce obe st™m dosežeta^ v» ' ' - ' * ; " ' nasprotna so poročila iz Kaira, kjer zagotavlja glasnik egiptovske vojske, da so njihove rakete in tanki povzročili občutne izgube v izraelskih vrstah. Zelo verjetno sta obe poročili točni, saj so zgube z Izraelske kot z egiptovske strani zelo vejike. Izraelski napadi so o-sredotočeni na osrednji del ' egiptovskih linij vzdolž obale Sueškega prekopa. Kaže pa, da še vedno deluje izraelska taktična enota, ki je pred dnevi prekoračila prekop in zašla na egiptovsko o-zemlje. V zadnjih urah so jo egiptovske čete baje obkolile in jo pozvale naj se preda, v nasprotnem primeru jo bodo popolnoma uničile. Izraelci so danes poročali, da so pred kratkim dostavili tej enoti druge tanke in topove, kar naj bi dalo domnevati, da gre za samostojno, še kar močno kolono. Položaj na sirskem bojišču je že nekaj dni skoraj popolnoma miren, razen manjših spopadov med nasprotujočimi si oklepnimi silami. Iz Egipta poročajo, da so potopili izraelsko vojno ladjo, ki je skušala obstreljevati civilne objekte v Port Saldu. Izraelski potapljači pa naj bi preteklo noč minirali nekaj ladij v egiptovskih pristaniščih. V Libanonu obtožujejo izraelske potapljače, da so minirali podvodni telefonski kabel, ki povezuje Libanon in vse ostale arabske države Bližnjega vzhoda s Fran cijo in z Evropo. Kabel je pretrgalo pet močnih eksplozij. Glasnik izraelske vlade je odločno zanikal vsa ko odgovornost svojih oboroženih sil v zvezi s to akcijo. Iz diplomatskih krogov v Moskvi sc potrdili, da je sovjetski ministrski predsednik Kosigin odpotoval v torek v Kairo. O poteku pogovorov med Kosiginom in arabskimi voditelji ni nobenih vesti. Prav tako niso potrdili obstoja sovjetskega načrta za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. U-gotavljajo pa, da se domnevni mirovni načrt ne razlikuje mnogo od prejšnjih načrtov, ki so jih obe strani že pred časom zavrnile. O včerajšnjem sestanku med štirimi arabskimi zunanjimi ministri in predsednikom Nixonom ter državnim tajnikom Kissingerjem pravijo, da so Arabci predložili nov mirovni načrt, ki naj bi bil kompromis med sovjetskim načrtom, ki zahteva umik izraelskih čet v meje izpred leta 1967 in ameriškim, ki pa predvideva ustavitev ognja in zamrznitev sedanjih pozicij. V svoji današnji izjavi je zunanji minister Kissinger dejal, da je rešitev krize na Bližnjem vzhodu mo-1 stični teror v Čilu. jaško ravnovesje. ZDA so se baje zato odločile organizirati letalski most za dobavo orožja Izraelu, kar naj bi predstavljajo protiutež za sovjetske pošiljke Vojaškega materiala Siriji in Egiptu. ■ ' - V Združenih državah še ni bilo uradnih reakcij na odločitev konference v Kuvaitu o skrčenju izvoza petroleja v ZDA in v države, ki pomagajo Izraelu. Praktično zadeva to skrčenje predvsem ZDA, ki pa so odvisne le v 'majhni meri od arabskega petroleja. V zVezi s to odločitvijo poročajo Iz Saudove Arabije, da so sklenili skrčiti proizvodnjo petroleja za 10 odst. Obenem so zagrozili Združenim državam, da bodo u-kinili izvoz surove nafte v ZDA. če ne bodo prenehale nuditi Izraelu vojaško pomoč. Skrčenje proizvodnje je stopilo takoj v veljavo in bo trajalo do konca novembra nakar bodo proizvodnjo še skrčili in sicer za 5 ost., vsak mesec, dokier se ne bo Izrael umaknil z zasedenega ozemlja. še bolj drastično odločitev je spre jel emirat Abu Dabi, ki ne bo sploh več izvažal surove nafte v Združene | države. ’ Abu Dabi proizvaja približn i poldrugi milijon sodov petroleja na I dan, od katerih gre 12 odst. v ZLVi. j skoraj vse ostalo pa na Japonsko | V Ženevi je glasnik Mednarodnega r rdečega križa sporočil, dr so mu iz-1 raelske oblasti izročile seznam 7C7 a- ( rabsiuh ujetnikov, k' so v izraelskih j rokah. Gre predvsem za Egipčane ! (dve tretjini) in za Sirce (ena tretji- j na), med njimi pa je tudi nekaj Jor dancev, Iračanov in Maročanov. Obenem so Izraelci izročili tudi seznam 30& imen ovojih vojakov, ki jih pogrešajo ali za katere domnevajo, da so v arabskem ujetništvu. Egipt je do seda.) sporočil imena 47 izraelskih ujetnikov, od katerih je šest hudo ranjenih. Sirija še :;i predložila nobenega seznama izraelskih ujetnikov. Protestni shod v ljubljani proti izraelski agresiji LJUBLJANA, 18. — Odbor visokošolskih zavodov, predsedstvo republiške konference Zveze mladine Slovenije in predsedstvo ljubljanske mestne konference Zveze mladine so danes organizsali v Ljubljani protestno zborovanje zoper izraelsko agresijo na Bližnjem vzhodu. Obsodili so tudi nepriznavanje zakonitih pravic Slovencev na avstrijskem Koroškem in faši- m “ im» Izraelski tanki se pomikajo po Sinaju. Nad njimi kroži phantom VČERAJ JE UMRL DR. ULIKS ŠTANCER Umrl je v visoki starosti 91 let v Opatiji poslanec jugoslovanske narodne manjšine med dvema vojnama v rimskem parlamentu dr. Uiiks Štangar. Dr. štanger je bil edini hrvaški poslanec 250.000 Hrvatov v Italiji, še dobro, da so v Istri pri prvi parlamentarnih volitvah dne 15. maja 1921 zbrali Hrvat; in Slovenci toliko glasov, da so dobili enega poslanca, ker je mesec dni pred volitvami odmevala cela Istra od divjih napadov fašističnih škva-der. Goreij so kulturni domovi in po vsaj Istn so italijanski nacionalist; streljali v vami zaščit! karabinjerjev in italijanske vojske na Hrvate, pretepali so na stotine ljudi. Podoba nasilja je bila tako strašna, da je tedanji papež Benedikt XV. pisal osebno pismo polno ogorčenja bivšemu voiaškemu tržaškemu škofu Angelu Bartolomasiju. Tesno prijateljstvo je dolga leta vezalo dr. štangerja z dr. Jo-sioom Vilfanom. Dr. Štanger je odrasel v Trstu, tu študiral na srednjih šolah, v Trstu je bil za koncipienta kot Vilfan v isti veliki odvetniški pisarni Ubalda Filmica s Cresa. V Trstu je živelo mimo 60.000 Slovencev še nekaj tisoč Hrvatov. Najprej se je dr. štanger uveljavil v javnem življenju v Trstu v množični organizaciji Dalmatincev v «Dalmatinskem skuou», kjer je bil tajnik in je izdajal leta 1911 hrvaški list «Hrvatsko slogo». Prvo vojno je prestradal štanger v Trstu in se je nato podal v Istro, niiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiinpiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiumiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiniiii IZ J A VE GLASNIKA ZVEZNEGA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE Vsestranska pomoč SFRJ osvobodilni borbi Arabcev Kriza na Bližnjem vzhodu ogroža mir in varnost vseh držav, ne samo v Evropi temveč tudi v svetu - Uveljaviti resolucijo OZN iz leta 1967 lopisnika) | cenjuje zadnje predloge predsednika ; Bližnjem vzhodu je Zupan odgovori! Na vabilo pred-1 Egipta El Sadata, je Zupan dejal, da se Jugoslavija in ZDA prek.; nor- (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 18. sednika Jugoslavije in predsednika Zveze komunistov Tita, bo generalni tajnik CK KP Češkoslovaške Gustav Husak od 23. do 26. t.m. uradno obiskal Jugoslavijo. Obisk Hu-saka bo po izjavi predstavnika zveznega tajništva za zunanje zadeve Zupana na današnji tiskovni konferenci korak naprej v nadaljnjem ustvarjanju osnove za vsestransko in dolgoročno sodelovanje obeh socialističnih držav in partij ob spoštovanju posebnega notranjega razvoja in mednarodnega položaja Jugoslavije in Češkoslovaške. Največji del današnje tiskovne konference glasnika zunanjega ministrstva je bil posvečen vprašanjem v zvezi s stanjem in vojno na Bližnjem vzhodu. Na vprašanje kako o- da Jugoslavija podpira te,-pozitivne in konstruktivne napore Egipta, ki so realni poziv Izraelu in vsem nialpega dvosiransi-ega sodelt,a.'.ja ui stikov razgovarjata tako u vprašanjih, o katerih soglašata, kakor' drugim zainteresiranim dejavnikom, ! vprašanjih, o katerih ne -oglašata, da konstruktivno prispevajo k vzpostavitvi miru na Bližnjem vzhodu. Istočasno moramo ugotoviti, je dejal Zupan, da govor predsednice izraelske vlade Golde Meir ponovno potrjuje odsotnost vsake pripravljenosti izraelske vlade, da se odpove svoji napadalni osvajalni politiki do sosednih arabskih držav in da vidi rešitev v sili orožja. Naprosen, da pojasni kaj pomeni vsestransko pomoč osvobodilni borbi arabskih držav, o kateri se govori v sporočilu o nedavnem obisku pred sednika Alžirije Bumediena v Beogradu, je Zupan odgovoril, da Jugoslavija daje vsestransko pomoč in podporo osvobodilni borbi arabskim na-! rodom žrtvam izraelskega napada že Jok žensk na ruševinah lastnega doma. Slika je bila posneta v neki vasi blizu Damaska, ki je bila skoraj povsem porušena med izraelskim letalskim napadom ................................................................................. mah konference, ki bo maja v Medtem ko je na Sinajskem polotoku v teku največja tankovska bitka v zgodovini človeštva, so v moskovskih diplomatskih krogih potrdili, da je ministrai predsednik Kosigin v torek odpotoval v Egipt. O poteku pogovorov med njim in predstavniki arabskih držav ni nobene vesti. Izraelske in egiptovske zgube v sedanji tankovski bitki so zelo velike, nobena stran pa si ni zagotovila bistvene prednosti. V okviru skrčenja izvoza petroleja v ZDA, je Saudova Arabija odlp-Ma skrčiti proizvodnjo surove ■ ' .......................................... " ' ;; DANES __ nafte za 10 odst. Odločitev je stopila takoj v veljavo. Predsednik pokrajine Zanetti je sinoči na seji tržaškega pokrajinskega sveta poročal o pripravah mednarodne konference o zaščiti manjšin. Povedal je, da se bodo novembra sestali znanstveniki, ki se bodo dogovorili o te- Trstu. Odbornik za finance in 7-splošna vprašanja (ter za vprašanja slovenske manjšine) dež. u-prave Sergio Coloni je včeraj sprejel člane izvršnega odbora Stalnega slovenskega gledališča. Predsednik prof. Josip Tavčar je obrazložil kritično finančno stanje gledališke ustanove in zahtevo po popolni publicizaciji Danes bo tržaški občinski svet ponovno razpravljal o občinski komisiji, ki bo upravljala osnovne šole s celodnevnim poukom. 1 več let posebno pa od junija 1967. leta. To jugoslovansko stališče izhaja iz načelne podpore, ki jo Jugoslavija daje osvobodilni borbi vseh narodov na svetu. Poleg tega Jugoslavija s tem izpolnjuje sklepe 4. konference neuvrščenih na vrhu. Zupan je pripomnil, da sta Jugoslavija in posebno predsednik Tito zadnja leta stalno opozarjala na nevarnost krize na Bližnjem vzhodu za svetovni mir posebno za varnost držav Evrope in Sredozemlja in zahtevala od vseh zainteresiranih dejavnikov na svetu, predvsem pa velikih sil članic varnostnega sveta, da bi si prizadevali, da se kriza reši na miren način, s politično rešitvijo. Jugoslavija sodi, da je rešitev mogoča le na osnovi umika Izraela z vseh zasedenih področij, z uresničenjem vseh zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine in pogojev, da vse države tega področja uresničijo svojo suverenost v miru in polni varnosti. Sedanje stanje na Bližnjem vzhodu je posledica trajne in premišljene napadalnosti, okupacije in aneksije, ki jo izraelska vlada s pomočjo od zunaj skuša vsiliti arabskim državam. Zato nosi odgovornost za nastalo stanje Izrael in tisti, ki ga podpirajo. Zupan je dodal, da bo Jugoslavija vse dokler bodo arabske države vzpostavljene napadalnosti, v okviru svojih možnosti, nudila politično in materialno pomoč vševši tudi olajšave, ki so jo arabske države zahtevale glede uporabe jugoslovanskega zračnega prostora za prevoz pomoči, ki jim je potrebna. Jugoslavija, je poudaril Zupan, smatra to za svojo dolžnost vedno ko gre za napad in ogroženje neodvisnosti, suverenosti, te-i .u -ialne celovitosti neuvrščenih ali i.: ligih miroljubnih držav. Zupan se je spretno izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje tujih novinarjev, ki so se zanimali kakšna pomoč se pošilja arabskim državam preko Jugoslavije, ali so posadke letal arabske ali drugih držav ali letala samo preletajo Jugoslavijo oziro-r.ia se spuščajo in ponovil, da gre za pomoč, ki so jo zaprosile arabske države. Na vprašanje o stikih med Jugoslavijo in ZDA v zvezi s krizo na Fri tem se mi trudimo, je deja; Zu pan, da prispevamo k vzdrževanju dobrih odnosov na osnovah, ki sta jih postavila Tito in Nixon. S s’-oje strani Jugoslavija sodi, da razlike stališč o mednarodnih vprašanjih ne bi smele ovirati sodelovanja in razvoja dobrih odnosov med ZDA in Jugoslavijo in pričakuje, da tako tudi druge države pristopajo k odnosom z Jugoslavijo, je zaključil Zupan. B. BOŽIC Solidarnost z arabskimi državami BEOGRAD, 18. — V zvezi z najnovejšim razvojem stanja na Bližnjem vzhodu je bil danes v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije sesta nek komisije za mednarodno sodelovanje in stike in za pomoč žrtvam napadalnosti in kolonialne dominacije, katerega so se udeležili zastopniki Rdečega križa, drugih družbeno - političnih organizacij ter zastopniki koordinacijskih odborov za pomoč žrtvam napadalnosti republiških in pokrajinskih konferenc SZDL. Udeleženci sestanka so izrazili popolno solidarnost z osvobodilno borbo arabskih narodov in ugotovili, da je bitka, ki jo vodijo sedaj arabske države bitka vseh neuvrščenih proti napadalcu. PO OSTRIH POLEMIKAH S STRANKINIM VODSTVOM Saragat ustanovil levo strujo v PSDI Razprava o poročilu sen. Chiaromonteja na seji CK KPI Priprave za CK PSI - Poslanska zbornica o Bližnjem vzhodu RIM, 18. — Člani PSDI, ki se V pričakovanju zasedanja CK sklicujejo na stališča senatorja Sa-1 PSI se je predstavnik leve struje regata, so ustanovil! svojo strujo, * Lombardi sestal s senator jem Nen Nov jugoslovanski veleposlanik v Avstriji BEOGRAD, 18. — Z ukazom predsednika republik« Tita je bil za novega veleposlanika v Avstriji imenovan Gustav Vlahov, dosedanji podpredsednik zvezne skup-1 Scheda, Galluzzi, Ingrao in Pajet-ščine. j ta. Razprava se bo zaključila jutri. Ustanovnega sest ari k;1 v nekem rim-sKem hotelu se je udeležilo kakih 15C oseb, med njimi bivši predsednik republike, šest senatorjev in štirje poslanci, štirje člani strankinega vodstva, trije deželni tajniki PSDI in druge osebnosti socialdemokratske stranke. Politično linijo nove struje so podprli tudi številni sindikalisti UIL, med njimi zvezni tajnik Ravecca. Na sestanku so govorniki poudarili, da gre bolj za «skupino oseb», ne pa za strujo, vendar pa so že napovedali vrsto pobud, kot na primer ustanovitev tiskovne agencije, sestanke na različnih ravneh in druge iniciative, zaradi katerih lahko govorimo o pravi struji. Predstavniki struje so tudi napovedali sestanek s skupino bivšega strankinega tajnika Maura Ferrija, ki se prav tako sklicuje na Saragatova stališča. V posegih vseh govornikov je bilo poudarjeno, da je struja nastala iz potrebe, da se obnovi v stranki notranja demokracija in da se zagotovi akciji PSDI nov zagon, predvsem v smislu uresničevanja reform in bolj napredne akcije vlade levega centra. V svojem govoru pa je Saragat izrazil željo, da bi stališča struje v kratkem postala tudi stališča strankine večine, nato pa je še dejal, da noče biti voditelj struje, ker morajo to nalogo prevzeti mlajši. Na koncu so še objavili dokument, v katerem je med drugim rečeno, da mora PSDI prevzeti vlogo voditelja delavskega razreda in naprednega srednjega sloja ter da mora biti protagonist bojev za gospodarski in politični napredek države. Na zasedanju CK KPI je bila danes na vrsti razprava o včerajšnjem uvodnem referatu senatorja Chiaromonteja. Med drugim so govorili Macaiuso, Reichlin, Barca nijem. Kot se je zvedelo, bo Lom-bardijeva levica podprla Nennijevo kandidaturo za predsednika CK. Lombardi se je danes sestal tudi s tajnikom PSI De Martinom. Jutri se bo sestalo vodstvo KD, ki bo razpravljalo predvsem o kandidatnih listah za novembrske u-pravne volitve ter poslušalo poročilo zunanjega ministra Mora o položaju na Bližnjem vzhodu. O tem vprašanju so razpravljali tudi na današnji seji vodstva PLI. Bližnji vzhod je bil tudi predmet razprave v poslanski zbornici, kjer je minister Moro ponovil izjave, ki jih je dal včeraj v senatu, nakar se je razvila diskusija. Poslanska zbornica je tudi odobrila zakon o skladu za svečenike nekatoliških verstev. V senatu pa se je zaključila razprava o zakonskem osnutku. ki urejuje vprašanje telefonskega prisluškovanja. Glasovanja pa ni bilo, ker je zmanjkalo legalno število, zaradi česar so sejo preložili na jutri popoldne. Ribičič v Mehiki MEHIKA, 18. — Podpredsednik SF RJ Mitja Ribičič in zunanji mims'er Mehike Emilio Rabas sta v dveur-nem razgovoru proučila vprašanja s področja dvostranskih odnosov in aktualna mednarodna vprašanja, posebno krizo na Bližnjem vzhodu in stanje v Latinski Ameriki. Glede medsebojnih odnosov je oilo ugotovljeno, da so vsi pogoji za razvoj gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja. Po razgovorih je Emilio Rabas priredil v čast jugoslovanskega gosta kosilo na katerem so bui zastopniki parlamenta. senata, mnogi visoki funkcionarji zunanjega ministrstva in številni veleposlaniki neuvrščenih držav Latinske Amerike, Azije in Afrike. v Opatijo, v svoj rojstni kraj. Takoj z zasedbo italijanske vojske v novembru 1918 je začelo v Istri že nekaj let pred fašizmom strahovito preganjanje Hrvatov in Slovencev, ki je bilo zelo podobno kasnejšemu fašističnemu nasilju. Italijani so pregnali vse hrvatske intelektualce. Nato je Štanger odprl odvetniško pisarno v Opatiji in pomagal hrvaškim domačinom v težkih bitkah. Voditeljem italijanskih nacionalističnih krogov v Istri je že ime Štanger izzivalo bes. Njegov stric dr. Andrija Štanger je namreč kot župan Volovskega pozdravil aprila 1914 italijanskega zunanjega ministra Di Sangiuliana v hrvaškem jeziku. Italijanski nvnister je imel takrat prijateljske razgovore z avstrijskim zunanjim ministrom Berch-toldom. Njegovega strica so Italijani takrat napadli v celotnem nacionalističnem italijanskem tisku, ker jim je s svojim hrvaškim pozdravom razdrl mrežo njihovih trditev, da je «Liburnija» s celo Istro italijanska. Težje pa je bilo njegovemu nečaku dr. Uliksu, ko se je po vojni pojavil v Opatiji kot voditelj preganjanih Hrvatov. Dr. Vilfan je vzel s seboj dr. Uliksa Štangerja, ko je aprila 1920 šel v Sanremo, kjer je zasedal vrhovni svet mirovne pariške konference. Ta vrhovni svet je trenutno vodil italijanski predsednik Nitti. Namen tega poslanstva je bil razkrinkati laži italijanskih meščanskih strank, ki so hotele s pomočjo nekaterih občinskih komisarjev vplivati na zaveznike pri določanju meje z Italijo. Mimo tega pa je ta slovensko • hrvaška delegacija poskušala pridobiti zaveznike za neko vrsto «tampon - države» med Italijo in Jugoslavijo. Tesno sodelovanje je vezalo dr. Vilfana s Štangerjem tudi ves čas parlamentarnega sodelovanja, ko so vse meščanske italijanske stranke bile ogorčene na dr. Vilfana, ko je pred parlamentom odkril nasilja italijanske vojske nad Slovenci in Hrvati. Italijanski socialistični poslanci Turati, Treves in Romita so izrazili dr. štangerju sožalje, da so Slovenci in Hrvati padli v tako brezpravno nacionalistično državo kot je bila takrat Italija, vsa pijana od zmage nad Avstrijo. Na volitvah leta 1924 niso mogli istrski Hrvati dobiti nobenega svojega zastopnika, ker je fašistični volilni zakon dajal dve tretjini mandatov fašistični stranki. Dr. Štanger pa je še vztrajal v Opatiji, pa čeprav je moral prestati dosti preganjanja in ponižanja. Kot dober planinec se je še sestajal z mladimi Istrani na hribih skrivaj na Učki gori in jih bodril v njihovi narodni zavesti. Ko mu je bilo življenje onemogočeno v Opatiji, je odšel v Split, kjer je dočakal po nekaj letih polom stare Jugoslavije. Pridružil se je navdušenemu dalmatinskemu ljudskemu valu za na roano osvoboditev. Italijani so ga hoteli odpeljati iz Dalmacije, toda se je temu ognil. Dočakaj je osvoboditev v Splitu, a že v prvi hrvaški osvobodilni vladi so mu ljudske oblasti dale ministrstvo za pomorstvo, čez nekaj let delovanja se je vrnil v Opatijo, kjer je vse doslej užival pokoj na delu v vrtu ob morju in vedno skozi dolga desetletja na izletih po slovenskih Alpah, po Gorskem Kotaru in Dinarskih Alpah. Ostal je svež in delal do konca. Pred nekaj dnevi pa ga je občina Reke nagradila z visoko nagrado za njegovo življenjsko delo. Zdaj počiva v svoji Istri, ki je zanjo dal vse svoje moči svojega prodornega razuma v boju proti nasilni fašistični hidri. A. R. ................................................ PRAVICA, KI JO IMAMO ŽE TRI MESECE NARODNOSTNE MANJŠINE SE LAHKO PRITOŽIJO V STRASBOURGU Že v mesecu juniju letos je tudi Italija pristala na izvajanje členov 25 in 46 konvencije o sodišču za človečanske pravice v Strasbourgu, ki so jo sklenile članice Evropskega sveta. Konvencija določa namreč možnost pritožbe pri sodišču v Strasbourgu za vsakega državljana držav, članic Evropskega sveta. Med temi državami pa je tudi Italija, kar pomeni, da se tudi vsak njen državljan lahko pritoži pri stras-burskem evropskem sodišču, tj. vključno tudi vsak italijanski državljan slovenske narodnosti. Vest je dejansko stara že tri mesece, toda nanjo je opozoril v svoji včerajšnji številki šel» rimski tednik «Panorama», ki poudarja, da je doslej samo dnevnik «II Globo» objavil novico, da je pristanek Italije na izvajanje omenjenih členov konvencije prispel iz Rima v Strasbourg šele 27. junija 1973, čeprav je Italija konvencijo podpisala že 4. novembra 1950, tj. pred skoraj 23 leti! (Pristanek je poslala tedanja vlada.) Rimski tednik našteva med vzroki pritožb pri tem evropskem sodišču na prvem mestu kršitev pravic pripadnikov jezikovnih manjšin, dalje kršitev pravice oddajanja radiotelevizijskih programov itd. Tednik dodaja, da je sodišče doslej ugodilo poprečno vsaki peti individualni pritožbi čemer pa naj bi vendarle ohranil na sebi nujno potrebno prusovsko vzdušje in satirični pečat na vrojeni nemški militarizem, kakor mu ga je zavestno vtisnil Zuckmayer in se s tem, kakor tudi s celotnim svojim rim- začel svojo matskim in pisateljskim opusom izpostavil nacističnemu preganjanju. Kako sta Carpinteri in Faragu-na v tem uspela? To je vsekakor vprašanje prvenstvenega pomena za uspeh celotne predstave, ne da bi s tem hoteli kakorkoli zmanjševati delež, ki so ga imeli vsi ostali soustvarjalci od režiserja do scenografa, kostumografa in igralcev z Rascelom na čelu. Občutek smo imeli, da sta čisto po strokovni, dramaturški plati, uspešno o-pravila nalogo, ki sta si jo zastavila. Spretno sta izluščila poante in ohranila čevljarju - kapetanu vse možnosti za njegovo polno življenje na odru skozi vse prizore, kar pomeni, da njuni pozornosti niso ušle niti vse tiste komične (po svojem bistvu pa. globoko tragične) situacije, v katerih si je Viljem Vnigt Iskal svojo človeško pravico do dela v kolesju prusovsko togega državna - birokratskega aparata. Manj sreče sta imela — Odbornik Coloni zagotovil polno podporo za rešitev težav in publirizacijo SSG Predsednik prof. Tavčar je orisal položaj slovenskega gledališča in poudaril osnovno zahtevo, da mu tudi ministrstvo prizna status stalnosti Miimiintiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiini Danes odločitev o občinski komisiji za celodnevni pouk Danes bodo načelniki svetovalskih skupin tržaškega občinskega sveta ponovno razpravljali o ustanovitvi občinske koordinacijske komisije, ki bo usmerjala celodnevni pouk na tržaških osnovnih šolah. Nato bo po vsej verjetnosti to važno vprašanje ponovno že danes na dnevnem redu občinskega sveta. Glede sestave omenjene komisije je prišlo že na petkovi seji tržaškega občinskega sveta do izredno ostrih polemik. Komisija je bila najprej tako sestavljena, da v njej sploh ni bilo predstavnika slovenskih šolnikov, kar sta odločno in argumentirano kritizirala svetovalca KPI: odbovorna za šolska vprašanja Zorzinijeva in načelnik skupine Rossetti. Med sejo samo je prišlo do čudnih zakulisnih razgovorov, katerih rezultat je bil, da so vključili v komisijo slovensko učiteljico na o-snovi predloga KPI, vključili pa so istočasno tudi predstavnika neofašistične desnice kljub temu, da je MSI proti reformi šolstva. Povsem naravno se zaradi tega zastavljata dve osnovni vprašanji: 1. Kako je lahko prišlo do predložitve komisije, v kateri prvotno sploh ni bilo niti enega slovenskega strokovnjaka, pa čeprav bo ta komisija upravljala celodnevni pouk tudi na slovenskih šolah, kadar bo seveda ta pouk uveden? Gre za očitno kršitev osnovnih načel o pravičnem zastopstvu Slovencev in za kršitev duha sporazuma večinskih stran leve sredine. 2. Kako je bilo možno, da so predlagali vključitev v komisijo neofašističnega predstavnika in so iz komisije izključili predstavnika liberalne desne opozicije? Ali se je menjal osnovni politični kurz sedanje občinske uprave, ki temelji na načelih antifašizma, ki jih iupan Spaccini dosledno izvaja? Danes bo občinski svet z glasovanjem na nekatera od teh vprašanj odgovoril. Mi moramo samo ugotoviti, da Slovenci ne morejo biti zadovoljni niti z rešitvijo, o kateri je bil glede slovenskega predstavnika govor na zadnji seji občinskega sveta, saj je razmerje 9 predstavnikov italijanske narodnosti in samo 1 predstavnik slovenske narodnosti očitno krivično in nezadostno. Prav tako moramo tudi pribiti, da je nesprejemljivo, da bi o vzgoji naših otrok soodločal neofašist. B. S. Semafore na križišča priSv.JakobuinnaPončani Včeraj zvečer se je na svojem sedežu sestala rajonska konzulta za področje Sv. Jakoba, Magdalene in Pončane. Razpravljali so o več važnih problemih, med katere spadata predvsem gradnja avtoceste skozi rajon in pa pobude rajonske konzulte za boj proti naraščajoči draginji. Skladno z načelno politiko povezovanje rajonske konzulte z povezovanja rajonske konzulte z nosti, je predsednik Vascotto predlagal, naj bi se člani konzulte sestali tudi s trgovci in drugimi gospodarskimi operaterji, ki delajo na tem področju. Medtem pa nas je predsednik konzulte seznanil s stališčem, ki ga je ustrezna komisija konzulte poslala občinski upravi in ki zadeva avtobusne zveze skozi to mestno četrt. Komisija je namreč razpravljala o predlogu občinskega sveta o celoviti preosnovi prevozne mreže in smeri posameznih avtobusnih prog HtmiifiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiitimiiMiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiininiMimiiiii'imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiil | tdkO se nam zdi — V jezikovni SESTANEK PREDSTAVNIKOV SSG l DEŽELNIM ODBORNIKOM ZA PRORAČUN ^Sane^SU'o z'Zm mi izrazi, ne toliko zaradi objektivnih težav. H izvirajo iz jezikovnih posebnosti samih, kot predvsem zaradi dejstva, da niso' mogle priti do ustreznega izraza določene izrazne trdote in da se je zato v veliki meri razblinilo tisto prusovsko vzdušje, ki bi moralo v znatno večji meri poudarjati kontraste med Voigtovo pravico in birokratsko - militaristično togostjo. Morda je prav zaradi tega čista komičnost prevladovala nad satiro, kot je zopet po drugi strani res, da je izpod te zunanje komičnosti vendarle va nekak način puhtela ironično - satirična proli-militaristična ost. Toda ob tem prehajamo že k režiji. s katero se je spoprijel Sandro Bolchi. človek velikih gledaHških izkušenj. Nobenega dvoma ni, da je vložil v svojo postavitev veliko truda, kar velja v ostalem za celotni gledališki kolektiv, in da je ustvaril delo, ki mu v mirmseenskem oziru skoraj ni kaj očitati. Spoprijel se je z veliko tehnično in igralsko mašinerijo, in spektakel ni izostal. Posamezne scene in osebe je nizal in oblikoval skrbno, podrobno se je ukvarjal z detajli, pri tem pa jp glavna pozornost vendarle vosve-til glavnemu junaku Voigtu in njegovi življenjski, zgodbi: A kar smo dejali za priredbo besedila v jezikovnem smislu, velja v določeni meri tudi za režijo: v omiljenosti prusovskih značajev je prihajala bolj do izraza njihova komična stran in satira se je le posredno uveljavljala kot vodilna ideja komedije. Toda to ne zmanjšuje bistveno pomembnega režiserskega dosežka, za katerega zasluži Balchi vse priznanje. Ob njem pa zasluži priznanje tudi scenograf Luciano Damiani, ki je svojo scelto morda še najbolj ustrezno uskladil s časom in okoljem viljemov-ske Nemčije. je bil tokrat njegov Voigt, zlasti v prvem delu, ko se zdi tako človeško nebogljeno stisnjen med dilemo vseh birokracij tega sveta (ne moreš dobiti dela, če nimaš rezidence, ne moreš dobiti rezidence, če nimaš dela). Tu je dosegel svoj igralski višek, svojo življenjsko prepričljivost. Manj prepričljiv je bil kot namišljeni kapetan, ko ga je kljub hoteni zadržanosti in poudarjenemu ironiziranju vendarle preveč zaneslo v zanj značilno žanrsko komično figuro. Prav na koncu, ko odloži kavetanski plašč in ko se farsa neha, je zopet Voigt, nesrečni človeček, ki ga domovina pohodi, ker v svetu uniformiranega birokratizma, ki nujno vodi v militaristično megalomanijo, ni prostora zanj. V ostalih vlogah so v glavnem uspešno nastopali Lino Savorani kot Hoprecht in general, župan Obermueller Elio Croveto. direktor zaporov in šef policije Nino Pavese, Ariella Reggio kot njegova žena, Cesare Polacco kot starinar Krakauer in minister, Giorgio Va-letta kot krojaški mojster in še cela vrsta drugih. Občinstvo, ki je do poslednjega kotička napolnilo prostorno gledališče Rossetti, se je imenitno zabavalo in nagradilo vse nastopajoče, predvsem pa simpatičnega Renata Rascela, z dolgimi in tudi vmesnimi aplavzi. j. k. Predstavniki SSG z odbornikom Coloni]em Odbornik za proračun in za sploš-, mu slovenskemu gledališču in iz- _ sprejeli v nevrokirurški oddelek 's pridržano prognozo. Toda vsa zdravniška nega je bila zaman in včeraj dopoldne je ženska izdihnila. ne zadeve deželne uprave Sergio ■ javil, da se strinja s predlogi, ki Coloni je včeraj popoldne sprejel člsne izvršnega odbora in upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča: predsednika prof. Josipa Tavčarja, podpredsednika Jurija Slamo in Dušana Hreščaka ter blagajnika Bogumila Samso. Predsednik prof. Tavčar je od bornikom razložil umetniške tradi cije slovenske gledališke dejavnosti na Tržaškem, veliko navezanost na gledališko ustvarjanje in stvarni položaj gledališča. Podčrtal je osnovno zahtevo po popolni publicizaciji Stalnega slovenskega gledališča in zaprosil za posredovanje deželne u-prave pri vladi in ministrstvu, da prizna gledališču dejanski status stalnosti. Prof. Tavčar je nato go voril tudi o trenutnem kritičnem finančnem stanju ustanove in predlagal ustrezne rešitve. Odbornik Coloni je zagotovil posredovanje deželne uprave pri vlad- jih je v tej zvezi izdelalo vodstvo gledališke ustanove. Odbornik je nato tudi pojasnil nekatera vprašanja. v zvezi s trenutnimi težavami in nakazal možnosti za učinkovito rešitev. V tem okviru je komisija konzulte nih krogih, da se doseže pravno in odobrila občinski predlog glede no- ' z njim finančno priznanje Stalne- MniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiinfiii PO VLADNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE KOLERE Vrsta ukrepov deželnega odbora za pomoč gojiteljem klapavic Naloge pri pomoči gojiteljem so si razdelila odborništva za delo, higieno in zdravstvo ter industrijo in trgovino Deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper je na včerajšnji seji deželnega odbora poročal o stanju ribičev in gojiteljev klapavic po zadnjih vladnih ukrepih za zajezitev epidemije kolere. Odbornik se je o tem vprašanju posvetoval s predstavniki zadrug gojiteljev klapavic, ki združujejo skoraj vse gojitelje v naši deželi. Deželni odbor je po poročilu odb. Stopperja razdelil naloge, ki jih imajo pri pomoči gojiteljem klapavic posamezna odborništva. Deželni posegi imajo dvojni namen: da takoj pomagajo prizadetim družinam, obenem pa da poskrbijo, da se bo delo na gojiščih čimprej redno začelo. Odborništvo za delo si je prevzelo odgovornost, da bo na podlagi deželnega zakona št. 27 iz leta 1969 nudilo pomoč gojiteljem, ki so morali sredi poletne sezone prekiniti delo in niso imeli nobene možnosti, da prodajo klapavice. Odborništvo bo tudi proučilo možnost, da pomaga tistim gojiteljem školjk, ki oskrbujejo trg z morskimi sadeži v zimski sezoni in imajo gojišča v laguni. Prodaja školjk je edini vir dobička za te gojitelje od srede oktobra do srede marca. Deželno odborništvo za higieno in zdravstvo bo moralo posredovati pri vladi, da ob sestavljanju novih pravilnikov za gojitelje in trgovce s školjkami upošteva tudi krajevne razmere. V nekaterih krajih bi bile namreč očiščevalne naprave odveč, kar se da z lahkoto ugotoviti z natančnim pregledom morske vode. Zato naj bi vlada pustila deželnim upravam avtonomijo na tem področju. Odborništvo za higieno in zdravstvo bo tudi skrbelo za periodične analize vzorcev morske vode, kar bodo tehnično izvedli s pomočjo pokrajinskih laboratorijev za higieno in profilakso. Treba bo tudi ponovno vzeti v pretres prepoved ribarjenja v Panzanu in ob obali Milj ter Tankega rtiča. Deželno odborništvo za industrijo in trgovino pa bo poskrbelo za ponovno finansiranje deželnega zakona, ki predvideva prispevke za ribiče in gojitelje školjk. Za to postavko so nakazali vsoto 170 milijonov lir, s katero bodo lahko nudili prispevke v najvišji možni meri. Prav tako predvideva odborništvo možnost prispevka pri nameščanju očiščevalnih naprav. Odborništvo za industrijo in trgovino bo tudi upoštevalo širšo interpretacijo zakona št. 33 jz leta 1965 o solidarnostnem deželnem skladu: na podlagi tega zakona bodo lahko prejeli podporo tudi gojitelji klapavic, katerih naprave so bile poškodovane zaradi izvajanja ministrskega odloka z dne 4. septembra letos. Tajništvo PSI o sporazumu v občini Devin-Nabrežina Pokrajinsko tajništvo PSI nam je poslalo poročilo, v katerem ugodno ocenjuje doseženi sporazum v devinsko - nabrežinski občini, s katerim so stranke leve sredine odpravile nevarnost gradbenih špekulacij, ki so jih nameravale izvesti skupine zasebnikov na področju med Sesljanom in Štivanom. Poročilo poudarja, da je ukrep za dve leti odpravil nevarnost vsake gradnje na omenjenem področju, medtem pa bo izdelan regulacijski načrt, ki ga pripravljata tudi arhitekta Jagodic in Semerani. To je bil prvi in obenem nujno potreben korak k politiki, ki bo upoštevala potrebe in pričakovanja italijanskega in slovenskega prebivalstva devinsko - nabrežinske občine. Poročilo se nadaljuje: «Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke izraža tudi začudenje nad zadržanjem komunistične partije, ki zavrača tudi na socialiste odgovornost, da je bil predstavnik KPI izključen iz občinske gradbene komisije, ko pa je iz zapisnikov seje jasno razvidno, da sta se tovariša socialista vzdržala glasovanja za petega člana. Mimo tega, da glas socialistov ni bil odločilnega pomena, je bilo tako zadržanje edino možno v ozračju nasprotstva med 12 predstavniki KD in SS in šestimi predstavniki KPI, da bi se ne izneverili sporazumu v okviru leve sredine in bi izglasovali varnostni ukrep.» V zadnjem delu poročila izraža tajništvo ogorčen protest zaradi članka v glasilu KPI, v katerem je nepodpisani pisec označil socialiste za odgovorne za gradbene špekulacije in poziva KPI, naj ne spreminja konstruktivne dialektike obeh strank v nepotrebno polemiko. Smrtni epilog nesreče na povratku s pašnika Včeraj zjutraj malo po 8. uri je umrla 77-letna Josipina Hrvat vd. čač z Jezera 10. Priletna ženska se je hudo ranila pred enim tednom, ko sta njeni kravi zbezljali na povratku s pašnika in sta jo s silo podrli na tla. Pri padcu je močno udarila z glavo ob tla, tako da je utrpela hude lobanjske poškodbe in je celo začela krvaveti iz ušes. Sosedje so slišali njen» klice na pomoč in so poklicali rešilni avto Rdečega križa, s katerim so jo prepeljali v bolnišnico. Tu so jo Škvadrist Eugenio Vetrini za koronejskimi rešetkami Prejšnji večer so agenti političnega oddelka tržaške kvesture aretirali znanega pripadnika «Avanguardie Nazionale» 21-letnega Eugenia Vettinija iz Ul. Madonnina. Vettini bi se moral že pred dnevi odzvati vpoklicu pod orožje. Zato se je načelnik političnega oddelka dr. Volpe dokaj začudil, ko ga je opazil v nekem baru na Borznem trgu. Znani škvadrist je mirno pil s prav tako znanim tatičem Luigi-jem Dagnolom in nekim drugim mladeničem. Ko ga je dr. Volpe povabil na kvesturo, mu je Vettini najprej sledil, nato pa je zaman skušal pobegniti. Za glavnega junaka bi v Italiji težko našli primernejšega igralca, kot. je Renato Rascel in to prav gotovo niti najmanj ne samo zaradi njegove ustrezajoče fizične zunanjosti. Ta je bila sicer dobrodošla, kajti Zuckmayer ga je videl takega, toda ne odločilna. Odločilna je bila prav gotovo Rasce lova intimna humanost, s katero se loteva tudi izrazito komičnih vlog. Njegova komika skriva pod zunanjim videzom vedno nekaj pristno človeškega, njegove klovnovske kreacije imajo skoraj vedno grenak priokus. In prav takšen STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun Danes, 19. oktobra ob 20. uri (Red G mladinski) Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih. Danes, 19. oktobra ob 20. uri (Red G mladinski). Jutri, 20. oktobra ob 21. uri (izven abonmaja). V nedeljo, 21. oktobra ob 16. uri (Red F — o-koUški). Uprava Stalnega slovenskega gledališča sporoča cenjenim abonentom reda F (okoliški), da bo v nedeljo 21. t. m., ko je na sporedu predstava «češnjev vrt» za omenjeni abonma, stavka avtobusov za vse izredne proge. Lepo prosimo abonente, da pridejo v nedeljo z rednimi avtobusi. Vsem abonentom bodo pri blagajni Kulturnega doma povrnjeni stroški za avtobus. Lepo prosimo za razumevanje. Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. VERDI Danes, 19. oktobra ob 21. ari bo v gledališču Verdi nastopil filharmonični orkester iz Moskve. Orkester bo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Lazareva izvajal skladbe Prokofjeva, Čajkovskega in drugih ruskih skladateljev. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Pri gledališki blagajni Verdija sprejemajo potrditev abonmajev za letošnjo sezono. Rok za potrditev zapade 21. oktobra. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev Zuck-mayerjevega dela «D capitano di Koe-penick». V glavni vlogi R. Rascel, režiser S. Bolchi. Prva abonmajska predstava v novi sezoni Stalnega gledališča. Vstopnice v Pasaži Protti. Kino Razstave niimiiiirtiimiiiiiiumiiiiiiMiiiiHiiiiiiiMiiijiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE NA REPENTABRU Sprejet nov pravilnik konzorcija za postajališče Razprava o «Dečkovi hiši» Na svoji sinočnji seji je repen-tabrski občinski svet delno spremenil občinski gradbeni pravilnik, tako da bo v gradbeni komisiji odslej še eno mesto za tehnika. Z večino glasov (vzdržala se je opozicija) je občinski svet odobril novi pravilnik konzorcija za avtoport, toda s popravkom, da mora biti v upravnem odboru zastopana tudi repen-tabrska občina. Za ta popravek so glasovali tudi svetovalci opozicije. Občinski svetovalec dr. Pavel Colja je tudi tokrat poudaril, da je treba konzorcij demokratizirati in zagotoviti v njem večjo vlogo krajevnim ustanovam. Občinski svetovalci sc nato izvolili nov odbor občinske podporne ustanove, odobrili so obračun za leto 1972 in razne upravne sklepe občinskega odbora. Prav tako so odobrili predlog, da se arhitektu Kokorovcu poveri izdelava načrta za razširitev pokopališča. Pri tem so občinski svetovalci kritizirali medobčinski tehnični konzorcij, saj se morajo občinske uprave za razne načrte obračati na druge arhitekte in izvedence, ker medobčinski tehnični urad odklanja razna dela. Svetovalec Colja je na seji obvestil župana, da je zadruga «Naš Kras» prijavila sodišču nedovoljeno porušenje starinske hiše na Colu, in je pozval župana, naj tudi on vloži prijavo na sodišču kot to določa zakon v takih primerih. Župan je zagotovil, da se dobro zaveda svoje odgovornosti in da bo stvar preučil ter primerno ukrepal. BANCA Dl CREDITO Dl JRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 », 36-101, 36-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 594,— Funt Iterling 1453— Švicarski frank 198.— Francoski frank 140,25 Nemška marka 247,90 Avstrijski šiling 33,35 Dinar: debali 39— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) AU’Esculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4: Alla Maddalena. Istrska ulica 35; Chiari • Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz zul Cignola. Korzo Italija 14: Pren dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravano Trg Cavana 1. Futoama terski odsek kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori CRAL Ente Porto) bo začel novo sezono svoje dejavnosti z razstavo ter s proiciranjem diapozitivov, ki so jih pripravili člani Foto kino kluba «Nova Gorica». Razstava se bo začela danes, 19. t. m. ob 18.30, ko bo predsednik FKK «Nova Gorica» Milenko Pegan prikazal nekaj diapozitivov, na stenah in panojih v pristaniški postaji pa bodo na ogled občinstvu fotografski posnetki, ki so jih pripravili že omenjeni Milenko Pegan, nadalje Marko Mladovan, Branko Lozar, Rafael Podobnik in Ante Škrobonja. Razstava bo odprta sleherni dan do 27. oktobra in sicer z urnikom od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih. V Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra. V galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra. V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški likovnik Vittorio Cossutta, ki spada med starejšo generacijo. Za sedanjo razstavo je Cossutta pripravil obilna dva ducata olj, na katerih prikazuje v glavnem pokrajine in cvetje. Razstava bo trajala do 25. L m. V galeriji «La Lanterna» bo 20. t. m. odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra. V soboto, 20. oktobra ob 18. uri bo v umetnostni dvorani «Cesare Sofianopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 otvoritev slikarske razstave. Razstavljala bosta nagrajenca mednarodnega slikarskega natečaja «Italia 2000» Alfa Garati iz Bologne in Michele Buduli iz Milana. Razstava bo odprta do 30. oktobra in sicer ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure. Včeraj-danes Danes, PETEK, 19. oktobra ETBIN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.13 — Dolžina dneva 10.46 — Luna vzide ob 23.54 in zatone ob 13.45. Jutri, SOBOTA, 20. oktobra FELICIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,5 stopinje, najnižja 15,5, ob 19. uri 17,2, zračni pritisk 1015,7 narašča, veter 7 km vzhodnik-jugovzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo 1 desetinsko po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. oktobra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb. Umrli so: 74-letni Michele Pellicciali, 62-letni Vittorio Menduzzi, 75-letna Maria Siega vd. Sabadini, 76-lelna Anna Moretto vd. Chelli, 77-letna Josipina Hrvat vd. čač’ 83-letni Martino Pogliani, 64-letni Giorgio Poliaghi in 71-letni Antonio Giannini. Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek. Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furio». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Contratto carnale — contact». George Hilton, E. M. Salerno in Franco Gionelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film. Eden 16.00 «Cinque matti allo stadio». Igrajo Charlots. Barvni film. Ritz 16.00 «Io e lui». Barvni film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Crescete e moltiplica-j levi». Barvni film. Igrata R. Pel-legrin in L. Stander. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.00 «Ludwig». Barvni film. i Igra. Helmut. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «R grande valzer». Barvni film za vsakogar. Impero 16.30 «La cosa buffa». Igrat« Gianni Morandi in Ottavia Piccolo. Barvni film. Prepovedano pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Violenze eroti che in un carcere femminile». Den-nis Price in Genevieve Deloir. Barvni film. Prepovedano mladini nod 18. letom. Moderno 16.00 «Il Padrino». Igra Marion Brando. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Permette... Roco Papaleo». Barvni film z Mar-cellom Mastroiannijem. Ideale 16.15 «Continuavano a mettere lo diavolo nello inferno». Antonio Canfora in Mimo Baldi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Uomini e cobra». Igrata Kirk Douglas in Henry Fonda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Più forte ragazzi». Igrata Bud Spencer in Terence Hill. Barvna kavbojka. Radio 16.00 «Agente spaziale K 1». I-grata George Nader in Barbara Ni-chols. Barvni film. Izleti PD Prešeren obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo, 21. t. m. ob 6. uri na Gorici v Boljuncu. Priporočamo točnost. SPDT priredi 3. in 4. novembra 1973 avtobusni izlet na otok Krk i ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejema gosp. Norči v Ul. Ceppa, 9. Vpisovanje nepreklicno do ponedeljka, dne 22. t. m. Cena izleta: za člane 8.000, za nečlane 8.500. V to ceno je vključena vožnja tja in nazaj ter vožnja s trajektom od Čris-njeve pri Kraljeviči na otok Krk, celotni penzion (kosilo, večerja, prenočišče in zajtrk). Po kosilu, dne 4. novembra (ki ni vključeno v navedeno ceno), bo v popoldanskih urah odhod. Razna obvestila Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cah, ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk». Prosveta Prosvetno društvo Primorec obvešča, da bodo danes ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah na sporedu filmi iz serije VOS. Vljudno vabljeni! Mali oglasi Iščemo zares vešče šivilje za ročno šivanje krzen. Najvišja plača. Javiti se v trgovini za krzno Z1LIOTTO — Ul. Milano 16-1. nadstr. GORIŠKI DNEVNIK VANDALSKI ODNOS DO KRASA Primer «Deškove hiše» na Colu okrnitev naše kulturne imovine Zadruga «Naš Kras» prijavila rušitelje tožilcu . Dežela naj prispeva za ohranitev tipične kraške arhitekture Vse ljubitelje Krasa in še posebej kraške arhitekture je močno prizadela vest, da je bila porušena znana «Deškova hiša» na Colu. Vest je toliko bolj boleča, ker je bila o-menjena hiša eden redkih še preostalih primerkov značilne arhitekture na Krasu, hiša, ki je bila predmet občudovanja domačinov in tujcev, hiša, ki jo je upodobil marsikateri umetnik in ki je bila obvezen objekt slikanja neštetih fotografov. Skoraj 300 let stara hiša je bila v pičlih 36 urah porušena in material z vso naglico odpeljan. Namesto nje zeva danes praznina, ki boleče vpliva na oko, vajeno majhnih oken, «baladurja» in skrljate strehe, ki je pozdravljala vsakogar, ki je prišel na Col. Stare kraške hiše ni več. Tako, kot ni več tolikih drugih kraških hiš, ki jih je uničil zob časa ali želja po modernizaciji. In vse manj jih je in vse manj jih bo. navkljub zakonskim določilom o zaščiti naravnih lepot in čeprav skušamo doseči, da bi o-hranili vsaj delček sveta, ki so nam ga zapustili naši predniki. Ne moremo kar tako mimo tega dejanja. Ne moremo, ker smo se v našem statutu obvezali, da bomo tudi mi po svojih močeh ščitili Kras in Kraševca. Zaradi tega smo včeraj vložili prijavo na javnega tožilca, da ukrepa v smislu obstoječih zakonov, saj so lastniki hiše imeli dovoljenje le za restavriranje in nikakor ne za rušenje hiše. Prijavo smo vložili ne toliko zaradi tega, da bi bil lastnik poklican na odgovornost, temveč zato, da prikličemo pozornost oblasti in javnega mnenja na taka in podobna dejanja, da se enkrat za vselej napravi red. da se spoštuje zakon. V nasprotnem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi bilo primerov «Deškove hiše» vse več. Toda primer «Deškove hiše» na Colu nas sili. da ponovno načnemo vprašanje značilnih kraških hiš, kolikor jih je pač še ostalo. Nujno je namreč, da se pri obravnavi o globalni zaščiti Krasa zaustavimo še posebej pri kraški arhitekturi. Premalo je, če se z zakonom zaščitijo določena naselja ali deli naselij, potem pa prepustimo zobu časa, da o-pravi svoje! Potrebna je konkretna pomoč vsem tistim lastnikom značilnih kraških hiš, da jih lahko strokovno popravijo tako, da bodo ohranile svojo zunanjost, a istočasno tudi uredijo tako, da bodo primerne za današnje življenje. Popravilo skrljate strehe, ki pušča. stane danes več, kot popraviti novo, pokrito s korci. V takih in podobnih primerih je torej nujno potrebna intervencija deželne uprave, saj je kraška hiša sestavni del našega ambientalnega in kulturnega premoženja. Medtem ko obsojamo lahkomiselnost, ki je privedla do uničenja spomenika naše kraške preteklosti pa istočasno pozivamo pristojne oblasti, da z izdatno podporo omogočijo reševanje tistih — na žalost redkih objektov — ki se še dajo rešiti. Repentabor, 18. 10 1373 ODBOR zadruge «Naš Kras» S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Soočenje s težavami pri preskrbi z vodo in z gradnjo osnovne šole za celodnevni pouk Devet milijonov lir za asfaltiranje ceste v Breg - Odobrenih 10 milijonov za sodobno razsvetljavo • Zaradi hiše IACP spremenili zazidalni načrt 300 let stara «Deškova hiša» pred «restavracijo» llllliiilliimiiiiHiiniiiltiiHiilllillliiiiiiiiHiiimminaruiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiii PREDSTAVNIKI SGZ PRI DR. ZANETTIJU Stališče slovenske organizacije glede postajališča pri Fernetičih Upoštevati bodoči razvoj vasi in priznati lastnikom pravično odškodnino za zemljo Včeraj je predsednik tržaške po-1 konstruktivno mnenje je dobrodo-krajine, ki je obenem tudi pred- ! šlo in koristno, sednik Konzorcija za zgraditev av 1 Beneška kulturna srečanja Danes v Škrutovem prvo predavanje študijski center «Nediža» iz špe-tra Slovenov priredi danes, 19. t. m., ob 20. uri prvo predavanje letošnjih «Beneških kulturnih srečanj», katerih tema je «Govor jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji». Srečanja bodo potekala v dvorani hotela «Centrale» v škrutovem (občina Sv. Lenart). Danes bo predaval dr. Tine Logar, redni profesor za historično gramatiko in dialektologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, o temi «Slovenska in beneška narečja». Deželna podpora za kmetijske obrate Deželni odbor je na predlog od-Domika za kmetijstvo Tripanija jdobril izdatek 150 milijonov lir, ci ga bo deželna uprava razdeli-a kmetijskim obratom, kmetijskim «drugam in zadružnim hlevom «>t delno povračilo za škodo, ki to jo povzročile naravne nesreče. • Na predlog odbornika Miz-aua je deželni odbor na svoji "čerajšnjd seji imenoval člane no--e komisije za proučevanje vpra-anja talnih voda. Komisiji bo «retbedoval odbornik Mizzau, se-itavljali pa jo bodo funkcionarji »ekaterih deželnih uradov. Komi-ija bo koordinirala deželne poseje na področju furlanskih občin ned Palmanovo in Codroipom. I Ustanova «Instituta dirigenti ita-inni» bo v sodelovanju z «Junior Ihamber Italiana» pripravila v Triu 2. tečaj upravljanja za vodilne :adre. Tečaj se bo pričel 23. novem->ra letos, zaključil pa 23. februarja 974. Program je nekoliko drugačen :ot prejšnja leta. saj predvideva tuli predavanja iz bančnega in zava-•ovalniškega marketinga, s čimer io prireditelji hoteli poudariti sono - ekonomsko sestavo naše dežele. Pečaj bo v prostorih tržaške uni- verze. toporta na Fernetičih, sprejel odposlanstvo Slovenskega gospodarskega združenja, ki so ga sestavljali predsednik Stanko Bole, direktor Jurij Kufersin in strokovnjak Darij Jagodic. Srečanju je prisostvoval tudi slovenski pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Predstavniki naše gospodarske u-stanove so dr. Zanettiju predočili stališče SGZ do velike realizacije, ki jo predstavlja zgraditev Avto-porta na Fernetičih. V glavnem lahko strnemo to stališče v naslednje točke: 1. avtoporto bo moral ustrezati sodobnim tehnološkim zahtevam in predvsem potrebam neposredno zainteresiranih gospodarskih kategorij, kot so uvozno - izvozna podjetja ter špediterji, ki bi morali biti pritegnjeni k tesnemu sodelovanju tako v sedanji začetni fazi kot tudi pozneje pri vodenju samega objekta; 2. avtoporto ne bo smel v nobenem primeru omejevati naravnega urbanističnega in gospodarskega razvoja Fernetičev; 3. nujno je treba pospešiti : ode-lovanje in preverjanje načrtovanja s predstavniki z onstran meje;' 4. lastnikom zemljišč je treba izplačati pravično odškodnino; 5. že obstoječim gospodarskim dejavnostim na Fernetičih je treba zagotoviti obstoj in razvoj; 6. nujno je potrebno vključiti v tehnične organizme konzorcija tudi strokovnjaka Slovenskega gospodarskega združenja. Dr. Zanetti je vzel na znanje mnenje SGZ, ki vsaj v glavnih o-brisih soglaša tudi z nameni samega konzorcija. Podčrtano je bilo tudi, da tržaški gospodarski krogi in predvsem operaterji v zunanji trgovini čutijo potrebo po takem objektu, ki bo, če bo pravilno strukturiran, omejil na minimum tempo potrebnih carinskih operacij in zmanjšal za to potrebne stroške. Pri tem pa je tudi jasno, da bo potrebno izvesti načrt tako, da bo čim manj prizadel avtohtono prebivalstvo in že obstoječe gospodarske dejavnosti. S tem v zvezi je bilo tudi precej govora o perečem problemu odškodnin. Formalnosti so pri tem že v teku in se strogo držijo obstoječih zakonskih predpisov. Pri tem so slovenski predstavniki tudi podčrtali, da to še ne zadostuje — in to predvsem kar se tiče domačih lastnikov — saj so cenitve o vrednosti zemljišč prenizke in daleč od stvarnosti. V nadaljevanju diskusije je bilo tudi ugotovljeno, da je sodelovanje zainteresiranih kategorij pozitivno in to velja tudi za Slovensko gospodarsko združenje, ki bi se lahko še bolj angažiralo in pripomoglo s svojimi izkušnjami k boljši realizaciji objekta. Zato je bilo sklenjeno, naj se stiki nadaljujejo in to predvsem na ravni strokovnjakov, ki igrajo v tem trenutku glavno vlogo. Sestavlja se namreč dokončni podrobni načrt in vsako Ob koncu srečanja so predstavniki SGZ predočili predsedniku pokrajine tudi nujnost odprtja slfc venskega Industrijsko tehničnega zavoda, za katerega so bile baje že izpolnjene vse potrebne birokratske formalnosti. Vprašanje pa je bilo prenešeno na kasnejši čas. K. J. Številna zasedanja rajonskih konzult Nocoj se bo sestalo več rajonskih konzult: ob 29. uri se bosta sestali konzulta za Sv. Ivan (v sedežu v Rotonda del Boschetto 3/F) ter konzulta za Valmauro in naselje S. Sergio (na Stari istrski cesti 43). Ob 20.30 pa se bodo sestale konzulte za Novo mesto-No-vo mitnico (v anagrafski palači, soba 217), za Skedenj in Čarbolo (v Ul. Roncheto 77) ter za Vzhodni Kras (v Proseški ulici 28). Na vseh sestankih bodo razpravljali o občinskem petletnem načrtu za obdobje 1973-1977. Vrsta neobičajnih nesreč na delu Claudio Stagnetti, 25-letni delavec iz Vidma, je včeraj popoldne postal žrtev dokaj neobičaje nesreče na železniški postaji pri Proseku. Z železniškega voza je raztovarjal pošiljko bikov in prav pri zadnjem je nastala nesreča: velika in močna žival ga je stisnila k železni ograji in ga nato nabodla z rogovi v levo roko. Ko so ostali delavci p-evoznega podjetja «Goliardi - Ruffinii» ukrotili bika, so ranjenega Stagnettija prepeljali v bolnišnico. Na srečo se ni prav hudo poškodoval: zlomilo mu je levo roko in bo ozdravel v največ 30 dneh. Angelo Nibbio, 49-letni mehanik iz Ul. Riccardi 44 pa je padel s strehe tovarne SNIA v industrijski cona, kjer je popravljal dimnik. Padel je le nekaj metrov niže, «pristal» pa je na stekleni strešica, ki se je udrla pod njegovo težo. Drobci stekla So ga ranili po obrazu, zaradi česar so ga prepeljali v bolnišnico. Ozdravel bo v 20 dneh. V prvih popoldanskih urah se je med delom poškodoval 33-letni pri-staniščnik Renato Milanese iz Ul-S. Patrizio 1. Razkladal je vreče kave v Novem pristanišču, ko je stopil prav med dve vreči, izgubil ravnotežje in padel s precejšnje višine na tla. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa, so mu ugotovili zlom desnega gležnja in so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Med delom se je včeraj ranil tudi 44-letni zidar Gioacchino Visin-tin iz Ul. Levitz 3. Med razkladanjem opek v gradbišču «Adriatico» v Rocolu mu je padla na nogo opeka in mu zlomila desno stopalo, zaradi česar se bo moral zdraviti v ortopedskem oddelku bolnišnice vsaj dva tedna. Oskrba Števerjana z vodo je razvnela duhove briških občinskih svetovalcev. Na seji v sredo zvečer se je pokazalo, da niso še pozabili na težave, ki jim jih je povzročilo pomanjkanje vode med poletnimi sušnimi mesen'. Nanje so se spomnili v sredo tudi zato, ker na Valerišču, na primer, za kakšno uro spet niso imeli vode. Razpravo o vodnih težavah je odpri občinski svetovalec Slavko Steka r, ker se je prejšnji dan ta nevšečnost pripetila prav njemu. V tej razpravi, v kateri so po malem sodelovali vsi svetovalci in župan (svoje izsledke pa je povedal tudi poveljnik domačih karabinjerjev), je prišlo do izraza dvojno stališče, odnosno dvojna razlaga, zakaj ni vode v števerjanu. Predstavniki mestnega vodovoda iz Gorice zatrjujejo, da «non stop» dobavljajo v števerjan po 110, odnosno celo 140 litrov vode na sekundo, medtem ko so predstavniki števerjanske občinske uprave ugotovili, da voda ni dotekala zaradi o-kvar na črpalkah v Pevmi, morda pa še zaradi drugih tehničnih pomanjkljivosti. «Če voda priteče v naš rezervoar na Oslavju, potem jo z dvema črpalkama sproti pretočimo v naše vodovodno omrežje — je dejal župan Klanjšček. — če pa ne priteče, da se ponavljajo te nevšečnosti, ki pa ne morejo zmanjšati velikih ugodnosti. odkar imajo v Brdih tekočo vodo. Kadar so se odločali za gradnjo vodovoda, je bilo na voljo samo 60 milijonov lir, s katerimi so morali dostaviti tekočo vodo v vse hiše. Drugo pomembno vprašanje, ki pa so ga obravnavali na tajni seji, se je pojavilo v zvezi s prvo fazo priprav za gradnjo šole za celodnevni pouk: kaže, da se bo gradnja podaljšala bolj kot so svetovalci pričakovali. Občinska seja se je pričela z odobritvijo sklepov občinskega odbora, ki se nanašajo na nakup šolske opreme za 60 milijonov lir in na namestitev devetih oken v staro šolo za nekaj nad en milijon lir. Ko se bodo otroci preselili v novo šolo, bodo to občinsko poslopje primemo preuredili in ga spremenili v stanovanjsko zgradbo za tiste Občinarje, ki niso dovolj preskrbljeni in živijo v neprimernih bivališčih. Potreba po takšni rešitvi nekaterih primerov je že sedaj zelo nujna in se je bodo načrtno lotili, kakor hitro bodo začeli s poukom v novi šoli. Deželo so sklenili zaprositi za posojilo v višini 600.000 lir (lanskih 400.000 je bilo premalo) za nakup šolskih knjig za dijake nižje srednje šole. Okoli 70 odstotkov zne--ska bo šlo v breme občinske uprave. Imena upravičencev bodo določili naknadno. Odobrili so nadalje seznam 16 dijakov višjih srednjih šol (od teh jih 5 obiskuje italijanske tehnične zavode), ki imajo po deželnem zakonu iz leta 1965 pravico do štipendije v višini 40.000 lir. Občinski urad je prejel 17 prošenj, vendar ena prosilka ni izpolnila pogojev, po katerih je določena višina obdavčljivega dohodka za družinski davek. Seznam bo občinska uprava poslala na deželo, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta poslala občinski denar za razdelitev Svetovalci so odobrili strošek 300.000 lir za namestitev novega poda v o-troškem vrtcu ter imenovali dva občana v okrožno davčno komisijo. Izbrali so Antona Pintarja za kmetijstvo in Alojza Maraža za gradbeništvo. Odborniki so v skladu s pooblastili že poslali imena naslednjih štirih kandidatov: Josip Gravnar, Franc Kovic, Alojz Hlede in Alojz Juretič. PRIHODNJI MESEC V TRSTU Zasedanje o vzdrževanju industrijskih naprav Tržaško pokrajinsko središče za produktivnost bo v sodelovanju z združenjem AIMAN in z inženirsko fakulteto tržaške univerze priredilo prihodnji mesec 6. zasedanje o vzdrževanju in strukturi industrijskih naprav. Za organizacijsko plat zasedanja skrbi delniška družba «Trieste Consulto. Zasedanje se bo pričelo 11. novembra, ko bo sestanek evropskega združenja državnih vzdrževalnih ustanov EFNMS; združenje šteje 13 članic, med katerimi sta tudi Italija in Jugoslavija. Naslednjega dne pa bo na sporedu državno zasedanje, na katerem bo imel prvo poročilo ravnatelj tovarne Grandi motori inž. Alberto Guglielmotti. Deželno upravo bo zastopal odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper. Zasedanje, ki se bo odvijalo v mali dvorani gledališča Rossetti, se bo zaključilo 14. novembra. Sklep o ureditvi in asfaltiranju ceste v Breg je nudil priložnost za razpravo o že zgrajenih cestah. Svetovalec štekar je pripomnil, da so ceste preozke in zato nevarne za promet. Hadrijan Koršič je pripomnil, da jih po zakonu niso mogli napraviti širših kot so bile v makadamskem stanju. Svetovalci so nato odobrili strošek devet milijonov lir, ki jih je dežela prispevala za ureditev okoli 700 metrov dolge ceste v Breg. Projektiranje in izvedbo dela so zaupali ustanovi za gorsko gospodarstvo. U-poštevati bo morala, da se en del ceste udira in ga bo morala primemo utrditi. Občinski svet je nato sprejel odločitev v zvezi z izgradnjo ljudske hiše IACP. Dokler v občini niso imeli zazidalnega načrta, so se ravnali po starem pravilniku in je župan izdal gradbeno dovoljenje za šeststano-vanjsko hišo. Ker pa so strokovnjaki IACP ugotovili, da bi se pod preveliko težo hiše en del temeljev pogrezal, se je ustanova odločila za manjšo kubaturo. Potrebna sta bila nov načrt in novo gradbeno dovoljenje. Ker je medtem pričel veljati novi zazidalni načrt, so morali pri izdaji novega gradbenega dovoljenja u-poštevati njegove omejitve, ki so jih obšli tako. da so s spremembo zazidalnega načrta povečali zazidalno površino in s tem dejansko povečali tudi kubaturo stavbe. župan Klanjšček je sejo zaključil z navedbo sporočila Računskega dvora, ki je odobri! načrt za okrepitev in modernizacijo javne razsvetljave v občini v znesku 10 milijonov lir; delo bodo dali na dražbo v kratkem. je udeležil tudi deželni odbornik Mizzau, so govorili o zadnjih pobudah odbo-a. Med temi je najvažnejša skorajšnja izdaja zemljevida oglejskih arheoloških znamenitosti. Razpravljali so tudi o načrtih za ustanovitev muzeja bazilike, ki bi se tako pridružil obema muzejema v Ogleju. Deklica užila naftalin namesto sladkorčkov Misleč, da gre za sladkorčke, je 3-letna Elena Spon,za iz Tržiča, Ul. Toti 4, užila nekaj kroglic naftalina. Takoj potem je deklica čutila hude želodčne krče. Odpeljali so jo takoj v tržiško bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Zdravniki so popoldne zagotovili, da je deklica izven nevarnosti. Pevovodja Ciril Silič umrl v sredo v Ljubljani Včeraj prodali strupeno gobo v Novi tlorici Notranja uprava v Novi Gorici je včeraj popoldne sporočila, da je neznana ženska včeraj na tržnici v Novi Gorici prodala z drugimi gobami tudi strupeno zeleno mušnico. Oseba, ki je to gobo kupila, je dala gobe pregledati in ugotovili so, da je bila med njimi ena goba strupena. Ker obstaja možnost, da so tudi drugi ljudje včeraj na tržnici v Novi Gorici kupili gobe, so vabljeni, da tam kupljenih gob ne uživajo. siS Cirila Siliča ni več med nami. Včeraj zjutraj se je v Gorici, v Novi Gorici, v domači Vrtojbi in v štandrežu z neobičajno hitrico razširila žalostna vest, da je Ciril Silič umrl v sredo v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga prepeljali iz šempetrske v nedeljo. Ciril Silič se je rodil 28.7.1925 v Vrtojbi v zavedni slovenski družini ljubiteljev glasbe. Nič čudnega torej, če je tudi on sledil tej družinski tradiciji in se kot zaveden slovenski mladenič v tistih hudih letih fašističnega zatiranja vključil v odporniško gibanje. Mo- ghizzi» v Gorici. Vodil je tudi šolske zbore v Mirnu, Šempetru, Kanalu. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije mu je za njegovo neumorno delo darovala zlato Gallusovo značko, za zasluge na kulturnem področju je dobil Red dela s srebrnim vencem, lani mu je Občinska skupščina v Novi Gorici dala Bevkovo nagrado. Ciril Silič je tudi skladal zborovske pesmi in tudi tu dosegel precejšnje uspehe. Goriški Slovenci v zamejstvu se ga bomo lepo spominjali, ker je pred nekaj leti, na prošnjo Slovenske prosvetne zveze, prevzel vodstvo moškega zbora «Oton Župančič-» v štandrežu. Pod njegovim vodstvom se je zbor številčno pomnožil, nekateri novi pevci so v zbor stopili pred nekaj tedni, ko so pričeli z vajami za letošnjo sezono. Pevce je znal voditi, bil je z njimi prijateljski, prizanesljiv in strog in prav zaradi tega so ga pevci vzljubili. Njegova želja je bila, da bi postal ta zbor kvaliteten. Hotel je, da bi že lani zbor nastopil s samostojnim koncertom, pa mu je bolezen to preprečila. Zbor «Oton Župančič», v katerem niso peli le pevci iz štandreža, marveč tudi iz bilizirali so ga v posebni delovni ... , . . bataljon, po 8. septembru 1943 pa drugih naših krajev, je pod nje-se je vključil v partizansko gibanje Qovim vodstvom z uspehom nasto- • Včeraj se je sestal «Držami odbor za Oglej», ki mu predseduje senator Burtolo. Na seji, ki se je ................................................................................................ in dobil po vojni tudi za svoje medvojno delo Red za hrabrost. Glasbena žilica mu ni dajala mi- ( ru in je pričel vaditi takoj po vojni zbore, najprej v Mirnu in v Biljah ter v domači Vrtojbi. Vodil je nekaj časa tudi pevski zbor v Dornberku, ki je zaslovel daleč naokoli, nato je leta 1952 ustanovil pevski zbor v Anhovem, kasneje pa še zbor v tovarni Meblo. Njegov delovni poklic je bilo učenje petja na osnovnih šolah. V zadnjem času je bil zaposlen na osemletki v Solkanu in mladinski zbor te šole je dosegel pod njegovim vodstvom precej uspehov, med zad-I njimi tudi na lanskem koncertu «Se- V ČASU, KO SE ZAKLJUČUJE OBDOBJE ZAMRZNJENIH CEN Sindikati se pripravljajo na akcijo ki naj prepreči naraščanje draginje Z javnim in zasebnim sektorjem hočejo doseči predvsem izvajanje nekaterih nujnih preosnov Bolj kot se približuje konec obdobja, med katerim je vlada zamrznila cene osnovnih življenjskih potrebščin, bolj prevladuje med delovnimi ljudmi zaskrbljenost, kaj se bo zgodilo po poteku tega roka. Sprašujejo se, ali bodo cene ostale nespremenjene ali pa bodo poskočile, kolikšna bo kupna moč delavskih plač, kakšna bo življenjska raven širokih ljudskih množic. Da bi inflacijske težnje tudi kot rezultat špekulacij, bile čimmanj prisotne v naših gospodarskih gibanjih, se zlasti sindikalne organizacije živo zanimajo za to vprašanje, ker se je izkazalo, da so najbolj poklicana sila za urejevanje tega vprašanja. Sindikati so spoznali, da je poslabšanje splošnega gospodarskega položaja pri nas mogoče preprečiti s trdnim nadaljevanjem politike reform na vseh področjih, ki so pomembna za splošni družbeni napredek. Pri tem mislijo na stanovanjsko reformo, reformo prevozov, zdravstveno, šolsko in kmetijsko reformo. Sindikalne organizacije, ki imajo izdelano politiko glede teh vprašanj hočejo postati eden izmed poglavitnih nosilcev te politike. Da bi opravile to vlogo, hočejo vzpostaviti stike s silami, ki bi jim pomagale pri opravljanju te vloge. KRIZA V KR M INSKI OBČINI Prvenstveno gre pri tem za javne ustanove kot so dežela, pokrajine in občinske uprave, pa tudi za ustanove zasebnega značaja (tovarne in zveze delodajalcev). Od samega začetka se sindikati zavedajo, da jim more v tem boju pomagati zlasti zadružno gibanje. Goriške sindikalne organizacije, združene v pokrajinski federaciji, težijo k razvijanju te svoje politike v dveh smereh: na pogovorih z javnim in z zasebnim sektorjem hočejo doseči čimvečje soglasje okoli že omenjenih zahtev po politiki reform, delavce pa usposobiti, da bodo podprli uresničevanje te politike, ki je zanje življenjskega pomena. Gre za izvajanje enotne sindikalne politične linije, ki izhaja iz ugotovitev, da bi inflacijske težnje, če bi se razbohotile, udarile predvsem po delavskem razredu. V tem okviru bo tekla razprava med sindikalnimi aktivisti na današnjem shpdu,v Gorici, , , V tovarni LaCeGo se je v sredo zvečer precej hudo ponesrečil 21-letni delavec Claudio Fiore iz Gorice. Mladenič je z električno žago rezal zavoje papirja, ko mu je leva roka zdrsnila med zobe žoge. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi resne poškodbe na roki. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Ver di 13, telovadba za predšolske o-troke vsak torek in petek od 16. do 17. ure s pričetkom v torek, 23. ck tebra. Vpisovanje bo danes, 19. V tem okviru sindikalne organiza- | oktobra ob 16. uri. Isti dan ob 15. cije že sedaj izvajajo pritisk, da bi tako organizirali distribucijsko mrežo, da bo sposobna čimbolj zmanjšati režijske stroške in nuditi blago po dosegljivih cenah, cilj, ki ga je mogoče doseči s pomočjo zadružniš-stva. Potrebno je nadalje nadzorovati cene v trgovini na debelo, povezati kmetijstvo s prodajno mrežo in s tem odpraviti posrednike, ki navijajo cene itd. Deželni prispevek za utrditev eest v tipanski občini Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji potrdil odlok odbornika za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo Tripanija, ki je odredil izdatek 3 milijonov 500 tisoč lir za utrditev dela cestnega omrežja v tipanski občini, kjer je obstajala resna nevarnost usada. Zemeljski usadi so ogrožali prebi valstvo Brezij in kmetijsko de ja v nost v tej vasi. Ker so bila ta dela nujna, je odbornik Tripani že pred časom izdal odlok po posvetu z gozdnimi nadzomištvi iz Tolme-ča in Vidma. Včeraj je deželni odbor le potrdil sklep. Po ostavki Luciana Stecchine začasni župan Cmdimir Gradnik KD bo za župana predlagala dr. Jacuza Krminski župan cav. Luciano i moten razvoj tega mesta Ostal pa Stecchina je torej podal ostavko. ! bo v občinskem svetu kot sveto- bo, vedno v prosvetni dvorani, vpisovanje za pouk ritmične telovad be in folklore za dekleta. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zak ljučni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun. Pazin, Bale, Pulj. Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj na sedež veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu v Ulici Malta do konca oktobra. pil v več krajih v zamejstvu, v Sloveniji, na Koroškem in tudi v Sovjetski zvezi. Siliča ni več med nami. Z njegovo prerano smrtjo je nastala v naših prosvetnih vrstah vrzel, ki jo bo težko odpraviti. Njegovi družini, izrekamo naše globoko sožalje. Pogreb bo danes v Vrtojbi ob 15.30. JCino Gorica VERDI 17.15—22.00 «La ragazza fuori strada». J. Araya in T. Kendah. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. KORZO 16.45—22.00 «Un ufficiale non si arrende mai, nemmeno di fronte all’evidenza. Firmato colonnello But-tiglione». J Dufilho. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Oggi sposi: sentite condoglianze». J. Le-monn in B, Harris. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Jutri ob 17.15—22.00 «Mondo erotico». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 16.30—21.30 «Fratello coniglio, compare orso e comare volpe». Barvna risanka. Tržič AZZURRO 17.30—22.00: «La ragazza di via Condotti». Barvni film. EXCELSIOR 16 00—22.00 «La mia legge». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «La ragazza fuori strada». Barvni film. Aovu Gorica SOČA «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zvezda z juga», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. PRVAČINA Prosto. RENČE Prosto. KANAL «Ni rož za agenta OSS 117», francoski barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V 1RŽIČU Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto. Korzo Italija 244, tel. 83538. Iz goriškeja matičnega urada ROJSTVA- Pamela Tognon, Pamela Morgia, Emanuele Lenardi, Stefano Calabrese, Giovanna Caputo, Edoardo Toffolo, Alessio Secchi, Marco Prijon, Federica Mola, Marco Bressan, Marco Lopresti. SMRTI: 63-letni upokojenec Antonio Morsan, 55-letni delavec Carlo Bui-fon in 65-letna gospodinja Eìsabetta Petterin, vd. Temon športno društvu «Juventina» se pridružuje izrazom sožalja ob smrti pevovodje Cirila Siliča. To je prišlo nenadoma, saj mu je celotno pokrajinsko vodstvo krščan-skodemokratske stranke, kateri Stecchina pripada, pred nekaj dnevi, kot smo pred dvema dnevoma poročali, izrazilo popolno zaupanje, potem ko je bil pred desetimi dnevi obsojen na Krminskem sodišču. Stecchina je namreč lani izdal, v nasprotju z določili regulacijskega načrta in proti volji občinske gradbene komisije, deset gradbenih dovoljenj. Kaj je privedlo krminskega župana, da je tako nenadoma napisal pismo ostalim devetnajstim občinskim svetovalcem, prefektu in predsedniku pokrajinskega nadzornega odbora in dal ostavko na svoj položaj? Ali je bil to pritisk javnosti, ali pritisk njegove stranke, ali ga je k temu prisilil kak zakon, ki je v zvezi z obsodbo na sodišču? V pismu, kjer občinske svetovalce obvešča o svoji ostavki, piše cav. Stecchina, da je omenjena gradbena dovoljenja izdal s popolnim soglasjem celotnega občinskega sveta in da je ta. kljub morebitnim drugim določilom, kot demokratično izvoljeni organ naj višji organ v Krminu. Stecchina se ne čuti krivega, vendarle daje ostavko na župansko mesto, ker noče, da bi njegova oseba ovirala ne- valec. Kakšne so politične posledice? j Posle župana je avtomatično prev- ! zel podžupan Gradimir Gradnik, ki1 zastopa v ožjem odboru socialdemokratsko stranko. Vsaj nekaj časa, do prihodnjega občinskega sveta, bo imel Krmin Slovenca za začasnega župana. V krminskih j političnih krogih govorijo, da bodo za župana demokristjani predlagali dr. Jacuza, ki je bil na zadnji seji izvoljen za odbornika. Govorilo se je tudi, da je hotel Stecchina odstopiti tudi kot svetovalec, vendarle je prvi neizvoljeni na demo-kristjanski listi sedaj precej navzkriž z vodstvom KD in tako sedanja večina KD-PSDI ne bi imela v občinskem svetu več 11 svetovalcev, t. j. minimalne večine. V nedeljo bo KD priredila v občinskem gledališču javni shod, na katerem bodo, predstavniki stranke občinstvu prikazali svoje stališče o tem vprašanju. V Krminu nima Krščanska demokracija sreče z izbiro županov. Leta 1965 izvoljeni župan geom. Be-netti je moral leta 1967 odstopiti zaradi sporov s socialisti in komu nisti, sledil mu je takrat Stecchina, ki je sedaj odstopil zaradi drugi I' razlogov. Ob nenadni smrti pevovodje štandreškega prosvetnega društva «Oton Župančič» CIRILA SILIČA izrekajo svoje sožalje včlanjena društva in odbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Gorica, Trst, 19. oktobra 1973 Vodstvo zbora prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu naznanja, da je nenadoma umrl pevovodja CIRIL SILIČ Ob tej bridki izgubi izreka družim in svojcem globoko sožalje. Pridružujejo se člani in prijatelji prosvetnega društva «Oton Župančič». štandrež, 19. oktobra 1973 19. oktobra 1973 V JUŽNI AMERIKI SE UVEUAVUA FAŠIZEM Allendeju naj sedaj sledi Echeverrija? Mehiški državnik ni marksist, je pa nudil pomoč umorjenemu čilskemu predsedniku - Sicer pa se domače in tuje konserv ativne sile oglašajo tudi v Argentini, Kolumbiji, Venezueli in drugod Mesec dni potem, ko je v Čilu prišlo do generalskega udara, so vsi poznavalci latinsko - ameriških prilik enotni v tem, da na «zelenem kontinentu» začenja dvigati glavo fašizem. Fašizem se ni ustoličil samo v Čilu, marveč obstajajo sile, ki ga sku-šajo uveljaviti tudi drugje: v Argentini, Peruju, Kolumbiji, Venezueli. celo v Mehiki ter še marsikje v Latinski Ameriki. Do premikov sil prihaja na treh frontah: s pritiskom domače reakcije na ustavno izvoljene vlade, s provokacijami improvizirane in reorganizirane «levice», v katero se najpogosteje vrinjajo plačanci in agenti skrajne desnice, ter z grožnjami in pritiskom iz inozemstva. Akcija čilskih generalov je zagotovo nekaj, kar nima primere v zgodovini južne Amerike. Odkar so dežele Latinske Amerike postale r.eod usne, je v zadnjih 160 letih bilo v njih več kot 130 državnih udarov, 75 v zadnjih treh desetletjih. Vendar je med temi udar čilskih generalov nekaj svojevrstnega. Kot je zapisal neki ugledni mehiški časopis, se to, kar se je zgodilo v Čilu, more primerjati samo s padcem španske republike in z začetkom frankistične vladavine. Do o-živitve fašizma v latinski Ameriki, tiideset let po njegovi likvidaciji v Evropi, je lahko prišlo samo s pnd-p; ro in vplivi iz inozemstva. Da so bile ZDA posredno ali nnx>-s.r.čno vpletene v zadevo, je vsakomur jasno, čeprav uradni predstavniki zelo pazijo, da bi kaj takega ne priznali javno oziroma pred časnikarji ali pred drugimi morebitnimi «neprijetnimi pričami». Le argentinski predsednik Peron je izjavil, kako da sicer «ni konkretnih dokazov», da pa mu je «povsem jasno», da so «v vsem, kar se je zgodilo v Čilu, prsti ZDA». Po A (po Allendeju), pravi mehiška desnica je treba končati tudi z E (z Echeverrijo, predsednikom Mehike). Redkokateri mehiški pred- Weiss ponovno na odru MILAN, 18. — Od jutri do 4. novembra bo florentinska gledališka skupina «La compagnia del teatro della convenzione» uprizarjala tu Petra Weissa delo, ki nosi v italijanskem prevodu naslov «Come il signor Mickinpott fu liberato dai suoi tormenti». Kakor je znano, je Peter Weiss eden najbolj ostrih in pronicljivih polemikov proti kapitalistični in potrošniški družbi, kar se posredno odraža tudi v tem delu. Delo obravnava življenje človeka, ki so ga zaradi sodne napake po krivem obsodili na dolgo ječo in mora povrh tega zapustiti vse svoje prihranke, da bi se rešil ječe. Kot bi to ne bilo dovolj, ga žena vara in ga celo spodi z doma, mož izgubi tudi službo in konča na operacijski mizi, kjer mu spretni kirurgi vrtajo po možganih. Mož se obrača nato za pomoč ali vsaj razumevanje na vse strani, toda nihče mu ne ugodi, niti vlada, torej posvetna oblast, pa tudi «dobri bog» ne. V delu ki ga režira Valerio Valo-riani, igrajo Luca Biagini. Eleonora Cosmo, Alessandro De Paoli, Maurizio Manetti in Massimo Palazzina. sednik je bil vsakodnevno pod tako silnim pritiskom kot on. Predsednik Echeverrija ni marksist. Nasprotno, kot sam pravi, je prepri čan antikomunist. Vendar ga desnica, se zdi, ne trpi: preveč se je družil z AUendejem, mu pomagal v težkih dneh gospodarske krize, v Mehiki pa nudil zatočišče ne samo njegovi vdovi, marveč tudi stotinam čilskih beguncev. Skrb za «pravičnejšo porazdelitev narodnega dohodka» je drugi «greh» mehiškega predsednika. Vsaj v očeh skrajne desnice. Polnih 20 dni po čilski tragediji je desnica v Mehiki vodila pravcato «malo vojno», odbijajoč sindikalne zahteve za povišanje delavskih mezd in plač. V tem preverjanju sil je viada trenutno dobila prvo rundo. Spričo grožnje s splošno stavko so delodajalci morali sprejeti delavske zahteve, oziroma politiko vlade, ki ne želi «ostati na pol poti glede vprašanja porazdelitve narodnega dohodka». Pogledi opazovalcev pa so se zato obrnili proti jugu. Tu je Peronova Argentina, ki jo pretresajo silni notranji nemiri; vkle-ščena med diktatorskimi režimi Urugvaja, Paragvaja, Brazilije, Bolivije in Čila, je praktično izolirana. Spričo tega se vse pogosteje zastavlja vprašanje, če ni zdaj na vrsti tudi Argentina, dežela, ki je s povrat-kcm peronizma začela z obnavljanjem pozitivnega latinskoameriškega nacionalizma, s čimer naj bi se postavila po robu tujemu vmešavanju in gospodarskemu pritisku. Tudi v Argentini skuša desnica provocirati in se vse bolj trudi, da bi menjala režim oziroma vsaj spremenila njegov kurz. Umore vidnih argentinskih sindikalnih ter mladinskih peronističnih osebnosti skuša reakcija pripisati «marksistični levici», čeprav je vsem znano, da so KP Argentine in vse vodilne revolucionarne sile v tej deželi obsodile individualni teror ter prispevale k zmagi peronistov na volitvah. S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Motiv iz središča mesta Skok v Momjan kjer po kleteh zori novo vino Momjansko «martinovanje» ima svoje razloge Tako danes kot v davni preteklosti je «martinovanje» še vedno dogodek za vso Momjanščino, posebno še za Momjan. To pa iz določenih razlogov, ki se dajo podkrepiti celo s statističnimi podatki. Na Momjanščini to se pravi v Momja-nu, v Brdih, v Briču, Kučibregu, Skorušici, Merišču in drugih okoliških zaselkih je ostalo razmeroma malo ljudi, in vsi oziroma skoraj vsi se ukvarjajo s kmetijstvom, kajti le malo ljudi odhaja na delo v Buje ali kam drugam. Na tem področju pa se more kmetijstvo razvijati v glavnem v eni panogi, v vinogradništvu, ker je to najbolj rentabilna kultura. In v dneh, ko je bila tod trgatev, je bilo to zelo očitno. Na eni strani je bilo vreme «kot naročeno», na drugi strani pa je po dolgi dolgi suši prišel tudi dež «kot naročal». Prišel je namreč v času, da je ne- (Foto M. Magajna) .................................................................m.»... TURISTIČNA «BERA» V PRVIH DEVETIH MESECIH V Istri in na Kvarnem že 20 miiijonov nočitev Tipični turistični kraji Opatija in Crikvenica krepko zaostali za novimi turističnimi središči - Makarska riviera dela obračun REKA, 18. — O letošnji turistični sezoni se lahko delajo že več ali manj dokončni računi. Res je, da nas ločita do konca leta še skoraj dva meseca in pol, toda v tem olitvah. raJ ava meseca in poi, ioua v tem Kubanski premier Castro je nedav- | času veUkih sprememb ne bo in če no opozoril «vse latinskoameriške patriote» na «novo zaretniško nevarnost». Po njegovem mnenju je ogrožen tudi Perù, kjer skuša revolucionarna vojna vlada z mrzlično naglico razširiti svojo nacionabo bazo, ki je pod pritiskom buržoazije in desnice. Podobno je tudi v Kolumbiji m Venezueli, kjer bodo decembra volili novega predsednika. Nekateri trde, da je v gorah Venezuele znova o-živela gverila, čeprav so se podobnim akcijam v tej deželi, kot «čistemu avanturizmu», odrekli vsi odgovorni Ijudfje celokupne levice. «Nova gverila je danes potrebna samo pristašem čvrste roke m pučističnim generalom», opozarja ugledni mehiški «Excelsior». Hitler je pred štirimi desetletji s požigom Reichstaga dokončno prepričal desnico m jo pridobil za svoj nacistični režim. Porajajoči se latinskoameriški fašizem pa bi rad obračunal z nacionabo buržoazijo Latinske A-merike, zakaj njegovi zavezniki so pretežno izven njenih meja, v inozemstvu. je bila «bera» dobra doslej, se je turistično leto dobro končalo, v nasprotnem primeru ne moremo več računati z izboljšanji, če bi hoteli oceniti turistično «bero» na področju Istre, Kvarnera m primorskega zaledja Kvarnera, bi mogli ugotoviti, da je to področje doseglo letos nove rekorde, ker je v prvih deve-tih mesecih letošnjega leta, torej brez oktobra naštelo dva milijona 440 tisoč turistov s skupno malo manj kot 20 milijoni prenočitev. To so velike številke, ki pa še ne pomenijo velikega finančnega uspeha, kajti znano je. da sž> letos jugoslovanski in tudi drugi gostinci doživljali precejšnje težave predvsem s tujimi gosti, kajti držati so se morali cen, ki so jih bili preko svojih agencij sklenili, pa čeprav je medtem prišlo do devalvacije dolarja, pogodbe pa so bile sklenjene v glavnem v dolarju. Toda pustimo to plat ob strani b se vrnimo k številkam, ki nam povedo nasledi, je: Od 2 milijonov 440 tisoč turistov, koUkor jih je bilo na področju Kaj je vse povedala «svečenica» DELAND (Florida), 18. — Skupina mladih Američanov, članov «Satanske sekte» je «praktično izvedla nauke» svoje sekte b žrtvovala enega člana svoje skupine, 17-letnega Rossa Cochrana. Zgodilo se je to letos v aprilu na Floridi med neko «črno mašo», ki jo je «maševal» «veliki hudoven» skupbe, ki je bil prav tako kot žrtev star komaj 17 let. Podrobnosti o tem nesrečnem dogodku so prišle na dan danes pred sodiščem v Delandu, kjer je 22-let-na Deborah Shock, ki se je predstavila pred sodiščem kot «svečenica» te verske sekte, pripovedovala v podrobnostih, kako se je vse to dogajalo. Najprej so Rossa Cochrana bičali z verigami m rezljali po njegovi koži z drobci stekla, nato pa so ga z mečem pobili, da bi s tem pridobili naklonjenost boga - satana. Jrtev bi bili morali po naukih sekte umoriti s posebnim nožem, toda nož ni bil dovolj oster ta zato je veliki duhoven, 17-letai David Hester, sklenil, da bi bilo bolje uporabiti pravzaprav meč, ker bo s tem žrtvi prihranjeno trpljenje. Skupina, ki je počela to, je bila razmeroma majhna, saj so jo v zadetku sestavljali le trije člani. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je ugoden za rešitev manjših vprašanj. Izredno razgibano čustveno življenje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjše težave vam bodo preprečile takojšnjo uresničitev nekega programa. Imejte več zaupanja vase. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekoliko napeti odnosi s predstojniki. Odpravite vse, kar bi vas utegnilo pripeljati v povr-inost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odličen dan za uveljavitev svojih poklic- pod gornjim psevdonimom nekaj let živel in delal v filmski prestolnici Držite se programa, ki ste ga pripravili. Rešite neko prijateljstvo in pozabite na spore. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Našli boste sijajno rešitev za neko težko vprašanje. Ne prepuščajte se preplahu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bolje bo, da ne pristanete na preveč tvegane kompromise. Novo prijateljstvo se bo poglobilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobro kaže za vse, ki nameravajo na potovanje. Brzdajte svojo domišljijo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokazali boste svoje sposobnosti ter si ustvarili dober položaj. Otresite se zagrenjenosti. nih uspehov. Priznajte svoje napake. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopil je trenutek, da dokažete svoje poklicne izkušnje. Prijeten večer z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V svojih razgovorih bodite diploma-tični. V teku popoldneva vas bo razveselila prijetna novica. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Odpravite svoj pesimizen in poslovni uspeh vam bo zagotovljen. Posvetite večer dobremu branju. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Istre ta širšega Kvarnera v prvih devetih mesecih, jih je 1 milijon 760 tisoč odpadlo na tuje goste. To pa je za 300 tisoč več kot lani. Tuji turisti pa so prebili na tem področju skoraj 15 milijonov dm, tako da so na tem turističnem področju zabeležili kar tri milijone prenočitev več kot v istem razdobju lanskega leta. Pri tem je zanimivo zabeležiti tudi nekaj rezultatov, ki bi si jih pred nekaj leti ne bili mogli niti zamisliti. Crikvenica je tipičen turistični kraj, ki že dolga, dolga desetletja živi od turizma. Opatija pa je že nekakšen sinonim turizma za širše zemljepisno področje. In vendar so razmeroma nova turistična imena kot sta Poreč in Rovinj daleč potolkla stare turistične kraje. Občina Poreč je v prvih devetih mesecih zabeležila skoraj 3 milijone 900 tisoč nočitev. Rovinj pa je zabeležil nad 7 milijonov ta pol nočitev, že omenjena Crikvenica pa ni prilezla niti do 2 milijonov 400 tisoč. Opatija pa je imela le milijon 760 tisoč nočitev. Pulj je letos prekoračil 2 milijona nočitev, Umag se je tesno približal dvema milijonoma, Krk je zabeležil milijon 325 tisoč, Mali Lošinj milijon 205 tisoč, Rab pa je komaj komaj prekoračil milijon nočitev. Tudi v septembru je bilo na tem področju veliko tujih in domačih gostov. V celoti so zabeležili nad dva milijona prenočitev, od česar pa je komaj 63 tisoč nočitev odpadlo na domače goste, vse ostalo pa na tuje turiste. In ko govorimo o turistični sezoni na bližnjem istrsko - kvarnerskem področju, stopimo še nekoliko na jug, na Makarsko riviero. Glavna turistična sezona je tudi tam mimo, gostinski ta turistični delavci Makarske riviere pa zato še ne nameravajo prenehati z delom, ker so se brž po končani letošnji sezoni lotili že priprav za prihodnjo sezono. Pred dnevi so se sestali v Makarski, da bi se pomenili o letošnjih dosežkih ta o pripravah za prihodnjo sezono. Predsednik turistične zveze Makarske Lovro Kovačevič je v zvezi s tem rekel tudi naslednje: «Na področju Makarske riviere v prihodnjih letih ne bomo gradili novih hotelov, pač pa se bomo potrudili, da odstranimo dosedanje pomanjkljivosti.» O tem se je obširno razpravljalo na konferenci, ki so ji prisostvovali predstavniki turističnih organizacij z vse Makarske riviere. Tu so ugotovili, da primanjkuje delovnih moči ta to višje ta tudi nižje kvalificiranih, tako da so morali letos predstavniki posameznih gostinskih podjetij tako rekoč loviU delovne moči na obalnem področju, pa tudi v notranjosti dežele. Na Makarski rivieri so v prvih devetih mesecih letos zabeležili malo manj kot tri milijone prenočitev, kar je za 10 odst. več kot lani, toda z zaključnim računom ali bolje z obračunom niso povsem zadovoljni, kajti povišani stroški ta zmanjšani dohodki niso mogli biti v skladu s predvidenimi načrti. Na Makarski rivieri bodo imeli tudi čez zimo odprte štiri hotele ta sicer hotele «Dalmacija» ta «Park» v Makarski, hotel «Nimfa» v Žigovošču ter hotel «Minerva» v Podgori. Ob koncu še nekaj splošnih podatkov: Turistična zveza Hrvaške je pred dnevi objavila nekaj številk o prvih devetih mesecih letošnjega leta. Odtod izhaja, da so do konca septembra zabeležili na hrvaških obalah le malo manj kot 39 milijonov nočitev, kar je za 16 odst. več kot je bilo v istem razdobju lani. Nadalje zvemo, da računajo z deviznim dohodkom 600 milijonov dolarjev, kar je tudi bilo predvideno v začetku sezone, iz česar posredno izhaja, da turistična sezona, kljub že v začetku omenjeni devalvaciji dolarja, obeta razmeroma dobro. Za Zadar ta okolico turistični gostinci pravijo, da so z letošnjo «bero» zadovoljni, ker so imeli v prvih devetih mesecih letošnjega leta nad 260 tisoč turistov, kar je za četrtino več kot lani, glede nočitev pa so prav tako prekoračili milijon 750 tisoč, kar je za 38 odst. več kot v istem razdobju lanskega leta. Nove francoske pričeske PARIZ, 18. - Francoski lasuljarji so ustvarili nove pričeske za letošnjo jesen in za bližajočo se zimo. Ponovno so se vrinili k tako imenovanim «majhnim glavam», to se pravi, kratkim lasem, ki se bodo strigli «do kratkega» v zatilju. Vendar ne bo glede tega veljalo neko splošno pravilo, pač pa bo do skrajnosti «osebno», to se pravi, da bo moral lasulj ar sam odločati o tem, kateri ženski bo krajše, kateri daljše pristrigel lase, Vendar pa velja za vse eno pravilo. ki naj bi ga upoštevali pri naravnih laseh, kot tudi pri lasuljah ta sicer, da bodo vsi lasje za en ton temnejše barve na vrhu glave, seveda v primerjavi z barvo las «ob vznožju» pričeske. koliko popravil letino, hkrati pa na-napolnil vodnjake ta oživit izvirke, da je vinogradnik imel dovolj vode za pranje posode ta druge potrebe ob trgatvi. Da to ni stranskega pomena, nam povedo tudi nekateri podatki, ki govore, da so tod kmetje, ki pridelajo do 50 pa tudi do 100 hi vina ta to odličnega pravega vina, iz «same jagode», torej brez raznih «sodobnih» pripomočkov, to se pravi sladkorja ta kemikalij. Momjanske kleti so torej polne. Polne so tudi kleti okoliških vasi. In ko že govorimo o momjanskih kleteh, se ustavimo za trenutek pri Momjanu kot naselju v zgodovini s celo vrsto tradicij ta navad, ki so stare tudi stoletja. Gornji, stanovanjski del hiše v Momjanu je v drugi polovici preteklega stoletja in na prehodu v naše stoletje doživel marsikatero spremembo. Pravzaprav se je ta del «pomladil» ta tako se marsikatera dobro ohranjena hiša zdi razmeroma nova ali novejša, ker nosijo hiše značilnosti skoroda meščanske arhitekture s konca zadnjega stoletja. In vendar je Momjan srednjeveško naselje, kar nam je očitno, kadar si ogledamo tako imenovani gornji ta spodnji del Momjana, ki ga omenjajo zgodovinski viri že v 13. stoletju. In ti elementi srednjeveškega naselja so se v glavnem chranili v kleteh, kjer lahko srečamo kako okno, ki je danes že zazidano ali kakorkoli zaprto, ki pa priča o srednjeveški konstrukciji. I-ste elemente srečujemo v podbojih iz grobega počrnelega kamna, ki nam v svoji konstrukciji ta obdelavi pričajo, da so tukaj že od časov, ko so devinski ta goriški grofi gospodarili tudi nad momjanskim gradom, katerega ruševine se še danes vidijo. Sledovi davnega Momjana, katere ga ime zasledimo že v 11. stoletju, pa niso očitni le v razvalinah kaštela ta na nekaterih danes že težko spoznavnih arhitektonskih detajlih cerkve sv. Martina, pač pa jih srečamo tudi v nekaterih kleteh, za katere pravijo, da niso nič mlajše od starega gradu. Razvaline starega gradu so težko dostopne, cerkev sv. Martina je bila večkrat obnovljena. Zato si težko ustvarimo podobo, kakšna je bila v davni pre teklosti. Vzdušje srednjega veka pa lahko srečamo v nekaterih momjanskih kleteh, kjer sedaj vino zori, da bi se izbistrilo do sv. Martina, do momjanskega «patrona», ko bodo v Momjan prihiteli ljudje iz vseh loncev, tudi iz Trsta. Ce smo prej rekli, da so v Momjanu in okolici vinogradniki, ki pridelajo tudi do 50 ali celo 100 hi vina, bomo tu dodali, da to področje danes pridela manj vina kot ga je nekoč, hkrati, da ga tudi več popije ta ga je manj za izvoz. Ne koč pa so z voli vozili s tega pod roč ja veliko vina čez Kaštel v Sečovlje, odtod pa so ga na bar kah vozili v Trst. Danes odvažajo vino po asfaltni cesti ta to deloma v Trst, deloma v Slovenijo, kjer povsod pristno momjansko ali če hočemo istrsko kapljico visoko ce- nijo. „ m F. T. PETEK, 19. OKTOBRA 1973 12.30 13.00 13.25 13.30 14.00 17.00 17.30 17.45 18.15 18.45 19.15 19.45 20.30 21.00 22.00 V FILMSKIH KROŽKIH Letošnji spored krožka «Barbaro Ljudski filmski krožek «Umberto Barbaro» je prijavil spored za sezono 1973/74. Tudi letos bodo predvajanja v kinu Ariston, toda ne več v ponedeljkih temveč ob sredah, začenši s 24. oktobrom ob 20.30. Filmov na sporedu je 20, cena izkaznice pa se je zvišala na 3000 lir. Krožek je izdal poročilo, v katerem dokaj drzno zatrjuje: «Filmski krožek U. Barbaro otvarja letos svojo 12. sezono s sporedom, ki se navezuje na tradicijo resnosti in jasne angažiranosti na filmskem torišču in se predstavlja zaradi aktualnosti predlaganih tem kot živahna spodbuda za resno in koristno izmenjavo stališč, za pikolovsko in korektno študijo kompleksnega filmskega pojava. Program nudi članom, kar je bilo najbolj pomembnega in učinkovitega v najbolj recen-tni filmski proizvodnji, z izborom, ki je privilegiral filme z resnimi kvalitetnimi jamstvi. Napor krožka Barbaro, ki je letos obnovljen v zasmeh tolikšni vulgarni filmski proizvodnji, se je usmeril v poskus, da zagotovi s filmi o-bjektiven in kolikor mogoče razčlenjen pregled na politične, socialne, ekonomske strukture, na zgodovinske in kulturne postopke, ki so pogojevali in pogojujejo še danes zgodovino človeka. (...) Gre torej za resna in kvalificirana srečanja, s katerimi namerava filmski krožek U. Barbaro letos obnoviti svojo angažiranost za korektno uporabo filmskega pojava, za kritični premislek nad filmom, nad vsebino del, nad mehanizmi, ki urejajo njihovo distribucijo». in kakšen je resni spored? Najavljeni so štirje ciklusi. Prvi ima naslov «Film in institucije « Italiji» ter vsebuje filme: Bel- in Vremenska slika locchiov «Nel nome del padre» (ki predstavlja zavod), Liliane Cavani «L’ospite» (psihiatrična bolnišnica). Ettora Scole «Trevi-co- Torino viaggio nel Fiat-nam» (tovarna) in Vina Risija «In nome del popolo italiano» (sodišče). Drugi ciklus, «Zgodovina Italije v filmu», je predvsem značilen po naključnem izboru filmov in historičnih momentov ter po dolgih zgodovinskih premorih med temi momenti. Liliane Cavani «Galileo» predstavlja leta 1564-1642 (od rojstva do smrti znanstvenika). Nela Risija «La colonna infame», ki je posnet po Man-zoniju in je postavljen v leto 1630, vsekakor ni premiera, kot zatrjuje poročilo krožka. Lizzani-jev «L’amante di Gramigna» pri kazuje leto 1860, Rosijev «Uomini contro» leto 1917. Gregorettijev antološki dokumentarec «La conquista dell’impero», ki pa je premiera, sintetizira leta 1922-1940. Marca Seta «La villeggiatura» je postavljen v 1.1929. Končno premiera Trettijevega filma «Il potere» naj bi ponazarjala Italijo od prazgodovine do imperializma; gre vendar v glavnem za grotesken, zabaven film, brez večjih pretenzij. Še bolj površen v izboru del se nam zdi tretji ciklus, z naslovom «problemi mednarodnega socializma». «Intervista od Allen-de» in «Cile: il rame in mano al popolo» bosta začela sezono 24. oktobra; sledila bo seveda kot vedno diskusija; krožek tudi najavlja, da bo na diskusije povabil razne kulturne osebnosti. Argentino predstavlja v ciklusu Solanasov in Cetinov film «L’ora dei forni», Zahodno Nemčijo pa Fleischmannov «Scene di caccia S. G. 23.00 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost MONOGRAFIJA: AVENTEN TO JE MOJ SVET Šesta epizoda: DOBER DAN DINOZAVER Vremenska slika DNEVNIK Otvoritev navtičnega salona v Genovi Program za najmlajše Kratki filmi DNEVNIK Program za mladino DANAŠNJI IN BODOČI LET Libellule da 320 tonnellate DED PRIPOVEDUJE GLASBENI SPORED Na sporedu Rossini, Beethoven, Chopin ZNANSTVENA ANTOLOGIJA Arhitektura ŠPORTNE VESTI Ital. kronike. Danes v parlamentu DNEVNIK Posebne reportaže KAJ MENIŠ TI? Drugo nadaljevanje prog-ama, ki ga je pripravil Giorgio Calabrese vodi pa Donatella Moretti, nadaljuje z razpravo med pevci - avtorji, eksperti in občinstvom, ki ga vsaj de loma sestavljajo gojenci turinskega konservatorija G.useppe Verdi. Med glasbeniki, ki nocoj sodelujejo v programu, sta tudi Gino Negri in Gianni Vattimo. Po zgledu treh tujih avtorjev, Donovama, Geesa in Johna, se preučujejo odnosi med kulturo in lahko glasbo in pri tem pride do izraza dejstvo, da je ponekod v svetu precejšnje soglasje med poezijo in melodijo, med poezijo in pesmijo. V Italiji pa so pesniki, ki so se nekoliko približali lahki glasbi, izbral' kot svoje izrazilo — narečje. Nocoj bomo prisostvovali tudi razpravi o važnosti, ki jo mladi pevci in avtorji pripisujejo besedilu, to se pravi tekstvu, pa tudi vplivu tuje glasbe, kar posredno govori o pomanjkanju glasbene vzgoje v Italiji, kar je že več kot znano in ugotovljeno. Pevci, ki se bodo nocoj predstavili v p~ogramu, so Fausto Amedei, Franco S’rnoni, Fabio, Andrea Lo Vecchio, Mauro Pelosi ter an sambel «Circus 2000». DNEVNIK Danes v parlamentu. Vremenska slika in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 Sodobno ameriško gledališče Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Prevod Raf Vallone, za televizijo priredil Claudio Fino. V glavnih vlogah: odvetnik Alfieri — Mario Scaccia; Eddie Carbone — Raf Vallone, Louis — Bob Marchese; Mike — Pino Sansotta; Caterina — Micaela Esdra : Beatrice — Anna Miserocchi; Rodolfo — Aldo Reggiani; Marco — Osvaldo Ruggieri; policaia — Roberto De Carolis in Mario Brusa, režija Claudio Fino. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.25 in 14.35 TV ŠOLA Vrtec, Obdelava lesa, Ali veste, Molekularne sile, Litine. Celica 11.00 in 16.10 Angleščina 17.40 Mladinska oddaja PISANI SVET 18.25 OBZORNIK 18.40 ^Rekreacija Slovenci smo znani tako doma kot v svetu kot dobri pia nind. Slovenija, ki je sicer majhna dežela, je izrazito planinska. Zna slovenski človek te naravne lepote in bogastva ppvilno izrabiti. Res je, da je planinstvo ena značilnih športno - rekreativnih dejavnosti Slovencev, vendar ne v vseh predelih, prav tako tudi ne v vseh krogih oziroma plasteh. Tokrat se bomo spoznali s planinstvom kot obliko rekreacije. Za boljši jezik Dve odločitvi Naš ekran Risanka DNEVNIK Potovanje na dno morja Celovečerni film Zvrst znanstvene fantastike se zadnje čase uveljavlja pred vsem v TV serijah, ker ustrezajo željam tistih, ki jim je tovstni film pri srcu. Potovanje na dno morja sicer n; veliko delo, vendar zasluži našo pozornost, saj se film do gaja v morskih globinah, kjer skupina znanstvenikov v atomski podmornici skuša rešiti Zemljo pred grozečo ne varnostjo vročinskega sija, kj ogroža življenje na Zemlji 22.15 XXI. STOLETJE 22.40 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.30 KOŠARKA Mednarodni turnir (prenos iz Sarajeva) 20.00 Risanka 20.15 POROČILA 20.35 VOJNA IN MIR Tretji del dramatiziranega romana 21.25 VELIKA SENCA Film iz serije «Zakon divjega zahoda» 18.50 19.05 19.45 20.00 20.35 (Nadaljevanje na 6. strani) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni skladatelji; 18.50 Poje Zvonko špišič; 19.10 Liki iz naše preteklosti; Just Košuta; 19.20 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.40 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Srečanje z avtorjem; 15.40 Mali koncert; 16.10 «Slavko Osterc» iz Ljubljane; 16.30 Nove popevke; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 in 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 10.15 Orkester; 11.15 Melodije; 11.30 V diskoteki; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.40 Mini juke box; 15.00 Tretja stran; 16.00 štiri korake z.„; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Ital. pevski zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.30 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža ; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Poseben spored Gigliolo Cinquetti; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.55 Radijska nadaljevanka; 18.40 Program za mladino: Ana Frank danes; 19.10 Sindikalno-ekonom ska panorama ; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Tristan in Izol da; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakgj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.45 V diskoteki. III. PROGRAM 9.30 Stara glasba; 10.00 Koncert; 11.40 Faurejeve skladbe; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Mahlerjeve skladbe; 15.25 Poli fonija; 14.45 Portret avtorja; 17.10 Mozartove skladbe; 17.30 Lahka glasba; 17.45 Klavirske skladbe; 19.15 Koncert; 20.15 Psi hoterapija v Italiji; 21.30 Mali-pierovo življenje in delo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ptice — naše prijateljice jeseni; 9.35 Slov. narodne; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma; 12.10 Zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz mladih grl; 15.40 Dve partituri Sama Vremšaka; 16.00 «Vrti Ijak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Fritz Maldener; 20.00 «Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORI NOGOMET V RIMU IN ZAGREBU Ta teden odločilni tekmi za Italijo in Jugoslavijo Švicarji dobro pripravljeni - Španci do-slej še neporaženi v tekmah s «plavimi» Ta teden bo odločilnega pomena Amanciom, nato je za Jugoslavijo o ■ìr-vt'/ii »»/-»rwi’7iT»a 1 tvo+w v»Q rwVoHol za marsikatero državno nogometno reprezentanco, ki se bori za vstop v finale svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo junija in julija prihodnje leto v Munchnu. Potem ko so si svojo udeležbo že zago-tovile ekipe Zah. Nemčije (gostitelj prvenstva), Brazilije (svetovni prvak), Urugvaja, Škotske, Poljske, Argentine ter praktično tudi Bolgarija in Švedska, bo do odločilnih srečanj prišlo v teh dneh. Prav gotovo bo ostra borba za vstop v finale tudi med Jugoslavijo in Španijo ter Italijo in Švico. Tu bi si italijanski nogometaši z zmago že zagotovili vstop v finale, v nasprotnem primeru pa bi bil njihov položaj nekoliko bolj kritičen. * * • Konec tedna bomo tako lahko prisostvovali dvema dogodkoma, ki nas neposredno zanimata. V soboto bo Italija igrala v Rimu proti Švicarjem, ki imajo v svojih vrstah samo nepoklicne nogometaše (z izjemo enega). Delo italijanskih i-gralcev ne bo prav lahko, čeprav ima Valcareggi izredno homogeno in uigrano ekipo, ki je pod njegovim vodstvom požela kup uspehov In je le petkrat zgubila. Res je, da je trenutno švicarska reprezentanca v odlični formi in je dobro pripravljena, kar dokazuje tudi njen remi proti Angliji, vendar pa je treba računati, da se italijanski izvedenci lahko poslužijo profesionalnih igralcev, ki ne delajo drugega, kot le trenirajo in se pripravljajo za razna srečanja. Vsekakor pa je treba tudi upoštevati, da je italijanski nogomet v zadnjem času v precejšnji krizi, kar dokazujejo tudi rezultati zadnjih nastopov za razne evropske nogometne pokale, kjer je bila večina italijansk h klubov izločena. * # # V nedeljo bo na vrsti druga nevarna tekma, ko bo Jugoslavija v Zagrebu igrala povratno tekmo pro ti Španiji, svojemu najresnejšemu tekmecu za vstop v finale. Jugoslovanski reprezentanti trenirajo v gradu Podvin pri Kranju in so vsi v odlični formi, posebno pa še -spe nesrečenci» iz raznih prvenstvenih srečanj. Vzdušje je pri vseh več kot optimistično in med igralci ne obstaja noben dvom, kdo bo zmagovalec na zagrebškem pravokotniku. Največjo nevarnost za jugo slovansko mrežo bi morala predstavljati španska napadale^ Valdez in Garate, ki bosta v celotnem srečanju pod nadzorstvom. Pavlovca in Katalinskega. Kljub, tem negar-, nim napadalcem pa jé sestavlja1 vec jugoslovanske izbrane nogometne vrste prepričan, da bo Španija predvajala zgolj obrambno igro, kar naj bi dokazoval tudi seznam igralcev, ki ga je objavil trener španske reprezentanc11 Kuhala. Ta bo povedel s sabo v Zagreb naslednjo ekipo: Irribar, Sol. Benho. J. Martinez, Cappon. Pirri, Clara-mund L., Asensi. Besera (R. Martinez), Garate, Valdez. Jugoslovanski nogometaši so se doslej srečali s Šoanijo petkrat, vendar pa jim ni še nikdar usoelo zmagati. Trikrat so remizirali, dvakrat pa so se morali odprav ti do mov poraženi. Zadnjič so se sreča li v Las Palmasn v prvi kvaiif'ka-ciiski tekmi za SP, ki se je zaključila neodločeno z 2:2. Takrat so prvi prišli v vodstvo Španci z _________________________- _0-----IV1JO najprej remiziral, nato pa povedel Bajevič, le malo pred koncem pa so domačini izenačili z Asensijem. V Zagrebu bi moral Boškov poslati na igrišče naslednjo postavo: Marič, Krivokuča, Bogičevič, Pavlovič, Katalinski, Oblak, Petrovič, Jerkovič, Bajevič, Ačimovič in Bje-kovič. V hrvaškem glavnem mestu se medtem nadaljujejo priprave za sprejem gledalcev. Odgovorni organi zatrjujejo, da ne bo po zagrebških ulicah prišlo do gneče in bo tudi prevoz od letališča do stadiona izredno hiter. Sporočili pa so že, da ne bodo mogli zasebni avtomobili po mili volji voziti proti stadionu in bodo morali za to imeti posebno dovoljenje. Radi BEOGRAD, 18. — V nogometnem tekmovanju mladih reprezentanc za evropski pokal je v 8. skupini Jugoslavija premagala Grčijo z 2:0. # * # Med sklicanimi igralci za italijansko državno mladinsko nogometno reprezentanco je tudi član Udi-neseja Comisso. KOŠARKA MADRID, 18. — Španija se je prijavila kot kandidat za organizacijo svetovnega moškega košarkarskega prvenstva leta 1978. Prihodnje leto bo to prvenstvo v Portoriku. ZIMSKI SPORT LAKE PLACID, 18. - Prebival ci Lake Placida v ZDA so z referendumom sklenili predložiti svojo kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1980. KOŠARKA Drevi ob 19. uri bo v Škednju prijateljska trening tekma mladincev med Servolano in Poletom. Tekma bo za Poletove košarkarje dober preskus pred prvenstvom, ki se bo začelo v nedeljo, 28. oktobra. Uspel balinarski turnir v Ricmanjih Prejšnji teden se je v Ricmanjih zaključil 2. balinarski turnir, ki ga je organiziralo domače prosvetno društvo Slavec. Turnirja se je udeležilo 16 parov, med katere so razdelili 4, oziroma 8 pokalov. Obenem je bil turnir posameznikov, in sicer mladincev, ki so se potegovali za prva tri mesta. Skupno se je obeh turnirjev udeležilo 44 tekmovalcev. Igra je bila zadovoljiva, le vreme je večkrat nagajalo organizatorjem in seveda tudi tekmovalcem. Končni vrstni red. Tekmovanje parov: 1. Bernetič Aldo — Zuljah Stelij, 2. Kuret Zdravko — Kuret Oskar, 3. Švara Milan — Burlon Federico, 4. Maver Stojan — Žerjal Rudolf. Tekmovanje posameznikov: 1. Kuret Boris, 2. Bet Valter, 3. Dussi Fabio. B. K. NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG Breg bi lahko v nedeljo zmagal z višjim izidom Zaradi slabega vremena je bilo mnogo tekem odgodenih Mladinci B SKUPINA Nedeljska srečanja je oviralo slabo vreme in večine tekem sploh niso odigrali. Breg je sprejel v goste Li-bertas Sv. Marko. «Plavi» so zaigrali precej dobro, a so zapravili po nemarnem ničkoliko priložnosti za gol. Gaja je zaigrala na igrišču krepkega Ubertasa od Sv. Sergija, ki trenutno zaseda prvo mesto. Gajevci so vodili že z 2:0, ko so se po nepotrebnem pustili dohiteti. S to tekmo je Gaja potrdila, da je trenutno zelo dobro razpoložena. Najbolj pričakovane tekme med Primorjem in CGS niso odigrali zaradi slabega stanja i-grišča. Na lestvici je prišlo do vidnih sprememb. Brežani so se povzpeli na vrh skupno z Aurisino in Libertasom Sv. Sergija, vendar so «plavi» odigrali tekmo več. V nedeljo se bodo Pro-sečani pomerili z vodečo Aurisino. Naloga «rdečerumenih» ni lahka, vendar mislimo, da se bodo naši zastopniki dobro odrezali, saj v vrstah Na-brežincev ne bo nastopil izključeni Dobrila. Breg bo šel v goste h Gaji. Tekma bo zanimiva in odprta vsem izidom. Zanimivo srečanje bo tudi med CGS in Libertasom od Sv. Sergija. Izidi: Primorje - CGS n. o.: Liber-tas Sv. Sergij - Gaja 2:2; Breg - U-bertas Sv. Marko 2:0; Costalunga -Esperia Sv. Alojzij 5:0; Aurisina -Campanelle n.o. Lestvica: Costalunga 8, Aurisina Breg, Libertas Sv. Sergij 7, CGS 6, Primorje 5, Gaja 4, Libertas Sv. Marko 2, Campanelle in Esperia Sv. A-lojzij 0. Aurisina, Primorje, CGS, Campanelle so odigrali tekmo manj. Prihodnje kolo: Esperia Sv. Aloj- Radi se bo začelo v nedeljo, 28. oktobra, igra je bila zadovoljiva, le vreme fatuo. xv. fisija, - = y_______ ________ NOGOMET V POLFINALU 13. SŠI NA PROSEKU ZARJA IN JUVENTINA FINALISTA BREG IN KONTOVEL ZA 3. MESTO Tekmo med Štandrežci in Kontovelci so odločile šele enajstmetrovke Za tekmo Jugoslavija v Španija ima potovalni urad AURORA še nekaj prostorov (7) v drugem avtobusu, ki bo odpeljal v Zagreb v nedeljo, 21. t.m. izpred «Aurore» v Trstu. Na razpolago je tudi še nekaj vstopnic (tribuna, oštevilčeni sedeži) za navijače, ki potujejo s svojimi avtomobili. Informacije pri «Aurori» v Ulici Cicerone 4, tel. 29-243. V sredo zvečer so odigrali na Proseku polfinalni tekmi članskega nogometnega turnirja 13. športnih iger med Zarjo in Bregom ter Juventino in Kontovelom. Zarja — Breg 2:1 ZARJA: Turco, Križmančič S., Komar, Primožič, Marc D., Križmančič V., Čok, Ražem, Metlika S., Žagar, Kalc, 13. Metlika D. BREG: Favento, Krmec, Slavec, Žafran, Strnad, Race, Brzan (46. min. Lovriha P.), Šovic (46. min. Lovriha M.), Samec, Grahonja, Pe- STRELCI: 12. min. Metlika S., 32. min. Grahonja, 81. min. Favento avtogol. SODNIK: Brcin STRANSKA SODNIKA: Tišler in Žagar. Že v začetnih udarcih je Zarja prevzela pobudo. Brežani, ki so stopili na igrišče v precej pomlajeni postavi se niso takoj znašli. Trener Kozina je moral precej improvizirati in preden so se mladi Brežani zbrali je Stojan Metlika z diagonalnim strelom presenetil-'vratarja Paventa. Po tem zadetku so Brežani odločne reagirali s hitrimi protinapadi. Samca, ki je bil stalno trn v peti obrambe Zarje, katero je vodil Vojko Križmančič v vlogi prostega branilca. Po večkratnih poskusih je Primožič v 18. min. rešil na sami gol črti strel Samca, kateremu je končno le uspelo ukaniti obrambo Zarje. Samec je izvabil iz vrat vratarja ter nato podal popolnoma prostemu Gra-honji, ki je brez težkoč potisnil usnje v mrežo. Po izenačenju smo prisostvovali borbeni, napeti in enakovredni igri. Zarja je morda tehnično boljša. Primožič je odlično vodil igro na sredini igrišča, škoda, da je odpovedal Žagar, ki je imel slab dan saj ni bil kos razigranemu Racetu, ki je bil praktično glavna os brežanske enaj-sterice. V drugem delu igre se stanje v bistvu ni spremenilo. Trener Brega je poslal na igrišče hladnokrvna brata Lovriha, ki sta se zelo dobro izkazala. V vrstah Zarje pa ni prišlo do zamenjav. Tudi v drugem polčasu je bila igra precej živa in dinamična. Čeprav tehnično slabši, so bili Brežani v prodornosti boljši in spretnejši. Vratar Turco je imel več dela od Faventa. Napadalci Zarje so namreč preveč preigravali in to velja predvsem za Kaka. Zarji očitno manjka spreten strelec, saj so se skoraj vse njene akcije končale izven kazenskega prostora. Ob koncu so vsi računali na remi. ko se je Favento slabo pognal na strel iz kota in je zakrivil avtogol, ki je zagotovil Zarji vstop v finale. Brežanom pa ostane v tolažbo dejstvo, da imajo o-betajoč naraščaj. Juventina — Kontovel 5:3 JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Covra, Nanut. Tomažič, Tabaj E. (Paškulin), Culot (Ferfolja), Marvin, Ferletič, Makuc, Tabaj M. KONTOVEL: Kafol, Husu, Soave, Puntar, žužič, Blažina, Daneu, Milič, Štoka, Starc (Vodopivec), Per-tot (Kante). STRELCI: 17. min. Štoka, 39. min. Nanut. SODNIK: Tišler STRANSKA SODNIKA: Brcin in Žagar. Tekma, ki je na prvi pogled kazala, da bo postala samogovor Ju-ventine je precej razočarala štan-drežke navijače. Juventina, ki je stopila na igrišče skoraj v enaki postavi nastopa v prvenstvu 2. lige, je odločno začela in je v prvih desetih minutah ustvarila nekaj izrednih priložnosti. Izgledalo je, da bodo morali Kontovelci zapustiti i-grišče s košem golov v mreži. Toda po desetih minutah premoči Juven-tine se je improvizirana ekipa Kon-tovela organizirala. Improvizirana zato, ker so nastopali za Kontovel i-gralci različnih klubov, nekateri celo sploh ne nastopajo na nogometnih igriščih. Odpor Kontovela je nekoliko zmedel Štandrežce, ki so popolnoma popustili. Vratar Kafol, ki je v prvih minutah igre ubranil nekaj nevarnih strelov, se je lahko sedaj oddahnil. Obramba je pod režijo žužiča odbijala vsak napad. Na sredini igrišča so Blažina .Puntar, Milič podali napadalcem več uporabnih žog. Z eno izmed teh je Štoka nepričakovano presenetil obrambo in vratarja Plesničarja ter povedel. Reakcija Juventine je bila precej medla in Kontovelci so brez težkoč nadzorovali nasprotnika. Postopoma pa je igra postala precej ostra. Sodnik je zato moral večkrat odločno poseči, da je pomiril razburjene duhove. šest minut pred koncem polčasa je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Juventine, zaradi prekrška Blažine. Nanut je tako remiziral. V drugem delu tekme so vsi pričakovali napad Juventine, toda zgodilo se je prav obratno, saj so Kontovelci v zadnjem delu igre prevladovali in oblegali vrata Juventine. Toda mladi Plesničar ni klonil in tekma se je končala pri neodločenem izidu. Treba je bilo streljati enajstmetrovke. Štandrežci so enkrat zgrešili in štirikrat pretresli mrežo. Kontovelci pa so le dvakrat ukanili strel Kontovelcev pa se je končal visoko nad prečko. Vstop v finale si je tako zagotovila Juventina. Še mnenje sodniške trojice: «Tekma Zarja — Breg je bila lepa, napeta, izenačena in na dobri tehnični ravni. Obe ekipi sta zaigrali solidno. «Srečanje med Juventino in Kontovelom je morda bilo nekoliko preostro, in obe ekipi sta preveč čutili važnost tega srečanja». B. R. STRELJANJE 13. SŠI NA GORIŠKEM E. Jarc iz Podgore najboljši Zmaga Hrasta med ekipami Tekmovanje je veljalo tudi za «Filejev memorial» V OKVIRU 13. SŠI Drevi streljanje za Trst in Breg Drevi bo na stadionu «1. maj» v Trstu področno strelsko tekmovanje za vzhodni Kras in Tržaško. Ti dve skupini bosta imeli iz tehničnih razlogov iz'očilni del tekmovanja skupaj. Prijavljen h strelcev in strelk je 72. Strelci pripadajo naslednjim društvom: PD Škamperle 18, Barkov-Ije 5, Adria 8, ŠZ Bor 1, RMV 3 in Breg 4, torej skupno 39. Pri članicah bo na tržaško - brežan-skem področju sedem strelk. Levji delež pripada tudi v tej konkurenci PD Škamperle s petimi strel kami. Po eno zastopm co pa imata Adria in Breg. Vzhodni Kras ima skupno 26 strelcev, Adria pa ima prijavljeno edino strelko. Med strelci ima Polet 13 tekmovalcev. Gaja 8 in Primorec 4. Strelci morajo doseči normo 70 točk, če se hočejo uvrstiti v sklepni del tekmovanja. Za strelke pa je norma nižja, in sicer 50 točk. Če ne bi doseglo tega rezultata po deset konkurentov z vsakega pod ročja, ima pravico do nastopa v sklepnem tekmovanju deset strelcev in strelk z vsakega področja, z najboljšimi rezultati. Organizator strelskega tekmovanja z zračno puško za ti dve področji, PD Škamperle, poziva vse tekmovalce, da se zberejo na sta-d;onu «1. maj» pol ure pred pričetkom tekmovanja, ob 20.30. G. F. ATLETIKA V finalu jugoslovanskega mladinskega atletskega ekipnega prvenstva je v Zenici pri fantih zmagala Crvena zvezda (17.931) pred Olimpijo (17.413) in Zenico (17.Ž53), v Senti pa je zmagala med mla-toveici pa so ie uvajat dinkami Senta (13.718) pred Dina- vratarja, ki je dva strela ubranil en mom (13.521) in Olimpijo (12.987). V prostorih male dvorane Katoliškega doma v Gorici je bil turnir v streljanju v okviru 13. SŠI za goriško pokrajino. Turnir je priredilo ŠD Olympia iz Gorice in je istočasno veljal tudi za «Memorial M. Fileja». Prvo mesto v streljanju je zasedel predstavnik iz Podgore Emil Jarc, ki je skupno v šestih strelih zbral 28 točk. Za njim sta se uvrstila na drugo, oziroma na tretje mesto Silvan Bensa z Oslavja s 27 točkami in Ferletič Berto, predstavnik ŠD Hrast iz Doberdoba s 26 točkami. Ekipno je prvo mesto zasedla trojica Hrasta iz Doberdoba s postavo: Ferletič B., Pahor S. in Antonič V., ki so skupno zbrali kar 70 točk. Drugi so bili skavti iz Gorice z 62 točkami. Končna lestvica — posamezniki: 1. Jarc EmT (Podgora) točk 28 2. Bensa Silvan (Oslavje) 27 3. Ferletič Berto (Hrast) 26 4. Lavrenčič Franko (Mladost) 25 5. Antonič Vilko (Hrast) 23 6. Krševan Žarko (Skavti) 22 7. Pahor Silvan (Hrast) 21 8. Špacapan Mirko (Hrast) 20 8. Nanut Lučko (Velox) 20 10. Špacapan Bernard (Skavti) 20 11. Kuštrin Mauro (Podgora) 19 12. Kraner Marko (Skavti) 13. Kraner Martin (Gorica) 17 14. Lavrenčič Karel (Mladost) 16 15. Bagon Franko (Hrast) 15 16. Klanišček Niko (Skavti) 15 17. Vižintin Marij (Hrast) 12 18. Peric Boris (Mladost) 6 18. Podberšček Pavel (Velox) 6 20. Brešan Milan (Velox) 6 Končna lestvica — ekipno: 1. Hrast (Doberdob) 70 (Ferletič B., Pahor S. in Antonič V.) 2. Skavti (Gorica) 62 (Krševan Ž., Špacapan M. in B.) 3. Mladost (Doberdob) 47 (Lavrenčič F., Lavrenčič K. in Peric B.) 4. Velox (Štandrež) 32 (Nanut L., Podberšček P. in Brešan M.) I. K. KOTALKANJE V Prosvetnem domu na Opčinah Jutri in v nedeljo «2. trofeja Poleta» z veliko udeležbo Jutri, v soboto, se bo na ploščadi v Prosvetnem domu na Opčinah začelo veliko tekmovanje kotalkar- jev za «2. trofejo Poleta». V hudi konkurenci se bo pomerilo nad 130 kotalkarjev iz naše dežele, članov Ferroviaria in Jollya iz Trsta, Ital-cantierija iz Tržiča, ANCR iz Palmanove, ENAL Ronchi, Skating cluba in Skating Juniorja iz Por denona ter seveda Poleta z Opčin. Lani je bilo prijavljenih nekaj manj kot 60 tekmovalcev, medtem ko se je letos to število več kot podvojilo. Zato so bili organizatorji prisiljeni razdeliti tekmovanje na dva dni. V soboto popoldne bodo nastopili naraščajniki in naraščaj-nice ter dvojice naraščajnikov, v nedeljo pa ostale kategorije (začetniki, mladinci in mladinske dvojice). V kategoriji začetnikov in začetnic bo nastopilo 30 tekmovajcev, pri naraščajnikih 56, pri mladincih 35, poleg tega pa bodo nastopile še dvojice, in sicer 8 v kategoriji naraščajnikov ter 7 pri mladincih. Vsi tekmovalci bodo imeli najprej obvezne like, potem pa še prosto ko talkanje. Lansko «Trofejo Poleta» so osvojili poletovci sami, medtem ko so prognoze za letos povsem drugačne. Množična prijava kotalkarjev iz Pordenona (nad 30), ki je znan kot najmočnejše in najboljše središče kotalkarjev v naši deželi (vodi jih selektor italijanske reprezentance Sebenico) da slutiti, da bodo ti ko talkarji napeli vse sile za osvojitev letošnje trofeje. Če upoštevamo idealne pogoje, v katerih delajo, tedaj je njihov cilj več kot upravi čen. Toda poletovci se seveda tudi ne bodo pustili kar tako. Zato se obeta zanimiva borba. Spored tekmovanj bo naslednji: V soboto, 20. t.m. ob 15. uri m četek tekmovanj za naraščajnike in naraščajnice v obveznih likih, nakar bo sledilo prosto kotalkanje. Zvečer bodo tekmovanje zaključile dvojice. Sledilo bo nagrajevanje. V nedeljo, 21. t.m. bodo ob 8. uri z obveznimi liki začeli začetniki, takoj za njimi pa mladinci in mia dinke. Prosto kotalkanje bo na spo redu popoldne ob 14.30, zvečer pa bodo nastopile še dvojice. Na kon cu bo nagrajevanje. Nagrade bodo prejeli prvi trije v vsaki kategoriji, vsi udeleženci pa bodo dobili spominske medalje, ki jih je za to priložnost darovala openska Hranilnica in posojilnica. «Trofejo Poleta» bo dobilo društvo, ki bo v vseh kategorijah nabralo največ točk, in sicer po pravilih FIHP. Drugouvrščeno društvo bo prejelo pokal deželnega sveta Fur lanije - Julijske krajine, tretje pa pokal Primorskega dnevnika. V primeru slabega vremena bo celotna ali delna prireditev na kotalkališču Ferroviaria v Miramar-skem drevoredu. E. B. OBVESTILA SPDT priredi v nedeljo, 21. oktobra 1. mladinski jesenski sprehod od Proseka, po Napoleonovi cesti do Obeliska ter nato po gozdu zopet na Prosek. Zbirališče ob 9.30 na Kržadi. # # # SPDT priredi v nedeljo, 28. oktobra 4. jesenski križ - kraž - kros veljaven za podelitev kolajn 3. dneva planincev 1973. Tekmujejo lahko vse starostne kategorije, po že objavljenem pravilniku (23. 8. t.l.). Zbirališče in prijave ob 10. uri ob kontovelski mlaki. # # * SPDT vabi vse zainteresirane za skupni tekaški trening na na-brežinski ploslični progi, naj se prijavijo do torka, 30. oktobra zaradi rezervacije proge (4 ure zjutraj ali popoldne) in sicer telefonsko na št. 211-076 od 8.30 do 9.30, kasneje pa v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9/1, tel. 31-119. « * « SPDT vabi smučarje nadaljevalnih in tekmovalnih razredov, ki bi radi vadili na plas'ični progi v Nabrežini, naj se javijo do torka, 30. t.m. na tel. št. 211-076 od 8.30 do 9.30) ali kasneje na urad ZSŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9/1, tel. 31-119. Treningi bodo v dneh 29., 30. in 31. oktobra ter 5., 6. In 7. novembra od 14. do 15. ure. Učitelj: Luciano Gratti. Cena: 500 lir na uro. # * * Tekmovanje v igri med dvema ognjema za tržaško - brežansko področje bo v nedeljo, 21. t.m. ob 9. url na stadionu «1. maj» v Trstu. Podrobni pravilnik tekmovanja bo objavljen v četrtek. • • • ZSŠDI sporoča, da bo tekmovanje v šaha v okviru 13. SŠI v soboto, 20. t. m. aa Proseku, v Soščevi hiši ob 20. uri. • » • Izločilne tekme v balinanju za vzhodnokraško področje v okviru 13. SŠI bodo v nedeljo, 21. t.m. ob 9. uri na balinarskih stezah v Padričab. Tekmovanje prireja Gaja. Velja pravUnik 13. SŠI in UBI. Vsak tekmovalec mora prinesti s seboj dve kovinski krogli. zij - Campanelle, Libertas Sv. Marko - Costalunga, Gaga - Breg, CGS -Libertas Sv. Sergij, Primorje - Aurisina. A SKUPINA V A skupini niso odigrali nobene tekme zaradi slabih igrišč. Najzanimivejše srečanje prihodnjega kola bo med prvouvrščeno Muggesano in Ro-sandro. Miljčani imajo dobre možnosti za zmago. Cremcaffè bo igral z Giarizzolami. Izid je zelo odprt. Lestvica: Muggesana 8, Rosandra in Cremcaffè 5, Giarizzole, Edera in Roianese 4, De Macori 3, Libertas Trst 2, Inter SS 0. Prihodnje kolo: Libertas Rocol - Libertas Trst. Cremcaffè - Giarizzole. Roianese - Edera, Rosandra - Muggesana, Inter SS - De Macori. Naraščajniki «Pokal Pacco» A SKUPINA Vodeči Fortitudo je odpravil Libertas iz Trsta s tesnim 2:1. Najzanimivejše srečanje tega kola je bilo med CGS in Unionom. Tržačani so imeli sodnika na svoji strani in so prekosili Podlonjerce s tesnim in neprepričljivim 2:1. Za tri nedelje ne bo igral Livio Bencich, ker je po končanem srečanju brcnil žogo proti sodniku in za eno srečanje zaradi izključitve ne bo igral Del Bosco Giorgio. Poleg igralcev je bil izključen tudi Unionov trener Bruno Schil-lani, do vključno 14. novembra zaradi slabega vedenja do sodnika. Breg je v tem kolu zaigral res dobro. Brežani so vodili skoraj do konca srečanja vendar je Tržačanom u-spelo izenačiti. V prihodnjem kolu bodo šli «plavi» v goste k zadnjeuvr-ščenemu Don Boscu in imajo mnogo možnosti, da osvojijo obe točki. U-nion pa bo zaigral na domačih tleh s šibkim De Macorijem. Tudi Podlo-njerci bodo verjetno odnesli z igrišča obe točki. Izidi: Union - CGS 1:2; Giarizzole -Don Bosco n.o.; Breg - Cremcaffè 2:2; Fortitudo - Libertas Trst 2:1; De Macori - Tergeste 0:0. Lestvica: CGS Ì0, Fortitudo 9, U-nion in Giarizzole 6, Libertas Trst in Cremcaffè 4. Breg. Tergeste in De Macori 3, Don Bosco —1. Giarizzole in Don Bosco sta odigrala tekmo manj. Prihodnje kolo: Libertas Trst - Tergeste. Cremcaffè - Fortitudo, Don Bosco - Breg, CGS - Giarizzole, Union ■ De Macori. B SKUPINA Odigrana je bila samo tekmo med Domom ih Rosandro, ki se je končala z zmago Rosandre. Ostalih tekem niso odigrali zaradi blatnih igrišč. V prihodnjem kolu bo vodeča Triestina zaigrala s šibkim San Giacomom. Tržačani bi morali z lahkoto zmagati. Prihodnje kolo: Ponziana - Libertas Rocol, San Giacomo - Triestina, Rosandra - Stock, Zaule - Domio, Inter SS - Opicina Supercaffè. Lestvica: Triestina 8, Zaule in Inter SS 7. Rosandra 5, Ponziana 4, Stock, Opicina Supercaffè 3, Libertas Rocol in San Giacomo 2, Domio 1. Domio in Rosandra sta odigrala tekmo več. Začetniki Najmlajši Brežani so tudi v tem Kolu zapustili igrišče praznih rok. Gostili so prvouvrščeno Esperio Pio XII. «Plavi» so bili nasprotniku enakovredni, klonili so pa zaradi dveh napak vratarja Maurija. V prihodnjem kolu se bodo pomerili s sosednjo Rosandro. Menimo, da bo tekma zelo borbena in čeprav Rosandra zaseda na lestvici višje mesto, bodo Brežani odnesli z igrišča vsaj točko. Izidi: Libertas Rocol - Ponziana 1:1; CGS - Cremcaffè 1:0: Opicina Supercaffè n.o.: Breg - Esperia Pio XII. 0:2; Fortitudo - Tergeste 0:0; Muggesana - Soncini 0:2; Giarizzole - Zaule 5:0. Lestvica: Esperia Pio XII., Giarizzole m Soncini 10, Tergeste 9. Rosandra in Ponziana 6. Fortitudo 5, Libertas Rocol in Zaule 4, Breg 1, CGS 0, Cremcaffè -1. Prihodnje kolo: Soncini - Giarizzole, tergeste - Muggesana, Esperia Pio XII. - Fortitudo, Rosandra Breg. Cremcaffè Opicina Supercaffè, Ponziana - CGS. Zaule - Libertas RocoL Jolo. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Družina Pomaro se je veselila, zlasti mala Luchina, ki je od strica Pasquala iz Amerike pričakovala obljubljeni klavir. Nepotrpežljivo so doma vlekli žeblje iz zaboja, ko pa so dvignili poklopec, je nastalo presenečenje: .... . . ^ zaboju je bila mahagonijeva krsta s kristalnem Pokrovom, sk J katerega je bilo moč videti voščeni obraz strica Pa^cuala, ki je bil emigriral v Amenko leta 1923. ^Prerešetan je bil z brzostrelko, zapakiran In poslan na Sicilijo To je bilo delo gangsterjev, mafije iz Brooklyna v New Yorku. ki so se okrutno maščevali nekemu svojemu kolen, ki je bil izdal mafijo. . . . Vrnimo se za trenutek na tisto, kar pišeta kot svoja kritja Gian Carlo Fusco in Ed Redd. Prvi želi dokazati, da je bil od 1908. leta dalje tn dese letja vrhovni šef celotne mafije (za Sicilijo in ZDA) Raffaelo ^^Drugi, Ed Reid, odkriva in želi dokazati, da je bil okrog 1950 leta šef celotne mafije (za Sicilijo in ZDA) Pasquale Anea. Toda Gian Carlo Fusco odkriva kot velikega šefa med leti 195°Oba pisca ^omenjene osebnosti zavijata v posebno skrivnost To smo tukaj zabeležili tudi zaradi «slikovitosti», ki jo oba avtorja dajeta mafiji, oziroma zato, da iz njunega pri- stopa k stvari vidimo, kako je zares težko raziskovati in ugotoviti resnico. Čeprav sta tako Fusco kot Ed Reid delala resno, bomo iz nadaljnjega, kar bomo tu navedli, videli, da se za obdobja, ki jih obdelujeta, pojavljajo tudi nekatera druga imena šefov mafije. Fusoa in Reida pobijajo novejši zgodovinarji razdobja «vladavine» Al Caponeja, kot tudi novejša odkritja o sodobni ameriški mafiji, ki dobiva ime Cosa nostra. In še nekaj: novejša odkritja, čeprav poudarjajo sorodnost ali povezanost mafije na Siciliji in v Ameriki, ne morejo, kot sta to storila Fusco in Redd, ugotoviti obstoja enotnega vodstva. Naj bo tako aJi drugače — mafija obstaja in deluje v Ameriki. Zanima nas, od kdaj mafija v ZDA deluje in kako se je razvijala. To je zanimalo tudi «Zgodovinsko društvo» v Louisiani, ki je poskušalo preiskati pojav v njegovih začetkih. Sledovi vodijo v minulo stoletje. Tedaj se začenjajo tudi obrisi neke skupnosti, ki se je imenovala Unione Siciliana. Pod tem nazivom se je v Ameriki skrivala mafija. Omenjena Unione Siciliana obstaja tudi danes, čeprav ne legalno In ni registrirana, pa tudi danes je to pravzaprav mafija, toda spremenila je svoje ime, in se danes imenuje Cosa nostra (Naša stvar). Poleg kriminalcev ali gangsterjev zajema tudi precej «poštenih», ki «uživajo ugled», tako pa je tudi na Siciliji. Meje med kriminalom in «vplivom» tudi na Siciliji ni. Prvi pojavi so bili primitivna oblika današnjega poglavitnega bussinessa ameriških gangsterjev, to pa je racket. Iz revnih družin prišlekov Iz Sicilije, še posebej v New Orleansu in državi Louisiani, so nastale prve skupine, ki so izsiljevale tiste svoje sonarodnjake, ki se jim je posrečilo uspeti in obogateti se. Banda je določala: 5 centov za zaboj banan, če je bil izsiljeni trgovec s sadjem ali 1 cent po kilogramu kruha, če je bil izsiiljemi pek itd. To Je bilo kot nekakšna davščina. Banda je na ta način prav tako obogatela, njeni člani pa so prehajali v vrste elegantnih gangsterjev. Takrat je nastala tudi tako imenovana Cma roka (Mano nera J, ki je s smrtjo zadevala tistega, ki se je obotavljal plačevati ta davek, oziroma demuncianta, pa tudi policaje, ki so bili preveč ambiciozni v preiskavi. Iz črne roke se je več desetletij kasneje rodila zloglasna Murder Incorpora-tion, ustanova za naročene umore, nekakšen «sindikat» različnih, med seboj povezanih band, da bi poenostavile problem likvidacij nezaželenih. Se posebej velik priliv sicilijanskih članov mafije najrazličnejših kategorij je bil ob koncu stoletja In neposredno po prvi svetovni vojni. Pretežni del teh emigrantov je odhajal proti Kansas Cityju in Saint Louisu. V teh mestih je prišlo do bojev med novimi bandami članov mafije s starimi bandami in je prišlo do iztrebljanja starih band, oziroma do vključevanja v nove mafijske bande. Tudi drugod so bili podobni procesi, pa celo v New Yorku, ki je sčasoma postal glavno središče. Zaradi mafije je nekoč med Italijo in Združenimi državami Amerike prišlo do velikih napetosti, pa so Američani celo pričakovali vojno z Italijo! Sodili so, da je možno, da bi Italija s svojo floto, ki je bila tedaj mnogo močnejša od ameriške flote, napadla obale ZDA na območju Louisiane, To je bilo leta 1891. INCIDENT V NEW ORLEANSU Kot smo že omenili, je sicilijanska mafija začela delovati najprej v Louisiani, v mestu New Orleans. Člani mafije so formirali svoje prve bande in začeli na veliko izsiljevati. V krf tkem času so bili storjeni trije umori. Trije emigranti s Sicilije so bili umorjeni na skrivnosten način, vendar je bilo očitno, da so bili umori v zvezi z neplačanim racketom. 1. maja 1890. leta se je razvila pravcata bitka s streljanjem med brati Matranga in brati Provenzano. Policija je uspešno posredovala in mrtvih ni bilo. Ugotovili so, da so bili bratje Matranga člani mafije. Bili so aretirani. Postaviti bi jih morali pred sodišče. Bratje Matranga so čakali v zaporu na proces, na katerem bi moral pričati tudi šef policije v New Orleansu Peter Hennessey, Vendar pa ni pričal. 17. oktobra 1890. leta je bil šef policije Hennessey ubit. Bilo je nekaj pred polnočjo, ko je šel proti svojemu domu. Pravkar je vtikal ključ v ključavnico, ko so z okna neke barake na nasprotni strani odprli ogenj nanj. Padel je zadet s kakimi desetimi kroglami. Tisti, ki so streljali iz barake, so potem streljali še v zrak in potem Izginili. Sum je padel na mafijo. 16. februarja leta 1891 Je pred sodiščem v New Orleansu stalo devet Italijanov — članov mafije, obtoženih umora šefa policije Hennesseya. Proces je trajal skoraj mesec dni, do 12. marca 1891. Za proces je vladalo veliko zanimanje med meščani in sodna dvorana je bila vedno polna. Pričakovali so, da bo ta proces s svojo strogo obsodbo vplival tudi na to, da bo konec s terorjem, ki je že nekaj časa vladal v tem velikem mestu. Mnogo se Je govorijo o mafiji in to z velikim ogorčenjem. Porota je morala povedati svojo odločilno besedo. Potek procesa je bil takšen, da so pričakovali devet smrtnih obsodb. Toda ni bilo tako. Porota je po daljšem zasedanju prišla v sodno dvorano in povedala svojo odločitev; Deveterico obtoženih naj spustijo na prostost, ker ni dokazov! Mafija je bila močnejša od ameriškega pravosodja. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir,, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. oktobra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT ■ Trst MONTEDISON IN PETROLCHIMICO NA ZATOŽNI KLOPI Smrtonosni plini v Portu Margheri: štiriindvajseturna protestna stavka V zadnjih dneh je več kot sto ljudi zbolelo zaradi vdihavanja zastrupljenega zraka MARCHERÀ (Benetke), 18. — V podjetju «Montefibre» družbe Mon-tedison v Portu Margheri je prišlo do ponovne nevarnosti zastrupitve. Nekateri delavci so v določenem trenutku občutili zadah po gnilih jajcih, ki je tipičen za zastrupitev ozračja po žveplenih plinih. V nekaj minutah je 1.200 delavcev, ki so bili tedaj navzoči v podjetju, zapustilo svoja delovna mesta ter zbežalo na prosto. Nekaj delavcev (za njihovo število se še ne ve) se je zateklo v bolnišnice. Na kraj, kjer je prišlo do zastruoitve ozračja, so prišli sodnik dr. Di Mauro, karabinjerski kapetan Digati ter načelnik javne varnosti D’Aquino. Pozneje se je zvedelo, da je smrtonosni oblak plina zastrupil osem ljudi. Sedem delavcev so zdravil v ambulanti podjetja, medtem ko so nekega drugega prepeljali v bolnišnico v Mestrah. Delo v podjetju «Montefibre» je bilo prekinjeno in sindikati so sklenili. da ga prekinejo tudi v oddelku žveplene kisline «AS» podjetja Petrolchimico. Dogodki v podjetjih «Montefibre» in «Petrolchimico» so globoko vznemirili delavstvo in vso javnost. Uslužbenci podjetij «Mon-tefib-e» in «Petrolchimico» družbe Montedison so proglasili stavko brez časovne omejitve v znak protesta proti nenehnemu penavi ianju primerov zastrupitve. Uslužbenci in delavci so izjavili, da bodo stavkali dokler ne bodo pristojne oblasti zaprle podjetja za proizvodnjo žveplene kisline. Fodjetie Montedison je sicer že sklenilo, da se naprave, ki služijo proizvodnji žveplene kisline, ponovno pregledajo, toda ni menilo, da bi bilo potreb no, da bi se prekinil proces proizvodnje. Sindikalne organizacije so sklenile, da bo 23. oktobra prišlo do sološne 24-ume stavke, ki bi zadevala vse delavske kategorije. Pozneje je Ma stavka v podjetjih «Petrolchimico» in «Montefibre» začasno odložena. Montedison je namreč sklenila, da pristane na zaporo obrata, ki proizvaja žvepleno kislino. Že danes zvečer ob 22. uri je prišlo v Petrolchimi cu do prenehanja obratovanja. Sindikalne organizacije pa sc potrdile, da bo prišlo na področju podjetij, ki delujejo v Portu Margheri do splošne stavke, in sicer 23. oktobra. Sindikati so namreč sprejeli z zadovoljstvom sklep u-prave družbe Montedison, da pride do prekinitve proizvodnje žveplene kisline, toda niso pa hotele sprejeti sklepa o morebitnem prepisu prizadetih delavcev na spisek inte- pretrpelo večje ali manjše poškodbe zaradi zastrupitve ozračja. Strupeni plini preplavljajo vse območje industrijske cone. Industrijske družbe, ki tam delujejo, se ne zanimajo za namestitev naprav, ki bi preprečevale zastrupljanje. Danes se je minister za delo Luigi Bertoldi srečal v Monteporziu Catone s predstavniki središča za študije in nadzorstvo ustanove ENFI. Na srečanju je minister Corona govoril tudi o razmerah v Portu Margheri. Med drugim je obsodil dejstvo, da se skoraj vsak dan dogaja, da pride do zastrupitev stotin delavcev in prebivalstva na tistem področju. V tej zvezi je minister izrazil svoje zadovoljstvo, ker je bila ustanovljena komisija, v kateri so včlanjeni predstavniki inšpektorata za delo, sodniki in funkcionarji družbe Montedison, ki bi morali poskrbeti za uvajanje novega sistema razčiščevalnih naprav v prizadetih podjetjih. Na kraju naj še omenimo, da so v teku pogajanja in pogovori za ureditev vprašanja odlaganja odpadkov v Scarlinu. Sporočajo, da so v okviru družbe, ki proizvaja te odpadke, preučili nov postopek za kemično kombinacijo odpadkov samih z apnencem, kar naj bi onemogočilo delovanje žveplene kisline. Ves postopek še ni dokončno preverjen. Družba, ki je prizadeta, meni da bo novi postopek preprečil sodnijske posege, do katerih je prišlo v primeru dveh ladij «Scarlino I» in «Scarlino II», to je dveh ladij, ki sta odlagali odpadke prizadete tovarne. CIUDAD MEXICO, 18. — Mehiška policija je danes pri mestu Ciudad Valles našla truplo bogatega živinorejca Francisca G. Padille, ki je bil u-grabljen 12. oktobra. BRUSELJ, 18. — Vse kaže. da se v Belgiji razkraja vladna koalicija med katoličani, socialisti in liberalci. Po govoricah v vladnih krogih, naj bi vlada odstopila ali pa bi jo vsaj korenito preosnovali. DRAMATIČEN POSKUS IZSIUEVANJA V BEJRUTU tv , • 1 •! !• *1 Pet roparjev v bejrutski «Bank of America 0d Kbanonske vlade zahtevajo, naj izroči Siriji in Egiptu deset milijonov dolarjev in naj osvobodi 12 njihovih pajdašev BEJRUT, 18. — Pet oboroženih rimski časnikar Virgilio Crocco, bivši soprog znane italijanske pevke Mine. Crocea, ki je bil na službenem potovanju v ZDA skupaj s kolegom Eugeniom Malgeri-jem, je podrl neki avtomobilist, ki je pobegnil takoj po nesreči. PREUSMERITEV LETALA NA MARSEJSKEM LETALIŠČU NEURAVNOVEŠENA GUSARKA UBITA V OBOROŽENEM SPOPADU Z AGENTI Zahtevala je, naj za 24 ur prekinejo promet na vseh francoskih cestah FILM LETA Ko bodo objavljeni podatki o številu filmskih obiskovalcev na ljubljanskih projekcijah, se bodo razni «Botri» in danske komedije sramežljivo skrili. Daleč jih bo prekosil spektakel, ki ga že dolgo ne umaknejo s sporeda kina Vič in ga po vseh okencih z napovedjo programa reklamirajo z naslovom «Zaprto-zaradi adaptacije». CENZOR Kot nas učijo doživljaji lastnikov časnikarskih kioskov je v Italiji bolje, če si lastiš pravico, da cenzuriraš revijo ali lepak, kot pa da ga vestno izpostaviš pred kiosk ali na oglasno desko. Po tem pravilu se je ravnal tudi uslužbenec palermske občinske uprave, ki je bil zadolžen za lepljenje lepakov po zidovih. Rožnati stegni dekleta, oblečenega le v listje, ki vleče kitajsko rikšo na propagandnem lepaku za film «La schiava», sta ga tako motili, da ju je samovoljno cenzuriral. FRANCOZI IN CENZURA Francozi so vedno veljali za ljudi, ki jih golota ne moti, saj je bil Pariz dolgo let «prestolnica pregrešnosti». dokler mu naslova niso odvzele skandinavske prestolnice. Kaže pa, da so se ljudje v svoji sodbi bridko motili, vsaj sodeč po anketi pariškega tednika «Elle», po kateri naj bi bila večina Francozov naklonjena strožji cenzuri. Francozinje zlasti moti pogled na razgaljene prsi, ki jih turistke poleti tako ra-dovoljno razkazujejo na vseh plažah, moški pa se tej modi ne upirajo, razen seveda, če ne gre za njihove žene ali ljubice. mož je danes zjutraj okrog 11. ure po italijanskem času vdrlo v bejrutsko podružnico banke «Bank of America». Roparji, ki trdijo, da so člani «Libanonske socialistične revolucionarne organizacije» so zahte- _ vali od libanonske vlade 10 milijo- j Tudi Malgeri je moral v bolniš nov dolarjev odkupnine in osvobo- nico za-adi zloma ieve noge. Okrt-ditev dvanajstih pripadnikov iste or- val bo v dveh mesecih, ganizacije, ki so že nekaj časa za- po vesteh iz ZDA kaže, .* * * * v H^^nhvoVwTkrosnv 00 sta ^ Crocco in Malgeri spre- či omenjeno vsoto sirski in egiptov- tel°m ,bl’/u ^ in •„ lzraeu' koj priklicalo pozornost mimoido- Podatki o dramatičnem poskusu ^i so jima priskočili na po-izsiljevanja so zelo skopi. Kaže. da Kljub hitremu kirurškemu imajo roparji v rokah okrog dvajset je nesrečni Crocco podle- bančnih uslužbencev. Zagrozili naj j poškodbam, bi tudi, da bodo ubili talce in raz- ■ • , strelih bančno poslopje, če libanon- Crocco je imel z Mino hčerko ska vlada ne bo ugodila do jutri | Benedetto. Po ločitvi sta-sev de-zjutraj njihovim zahtevam. Kako je točno potekel drzen roparski podvig še ni znano. Vprašanje je, če so se gverilci nenadoma zabarikadiran v banko s talci, ah pa so bili k temu prisiljeni zaradi hitrega posega libanonskih varnostnih sil, kot trdi uradno sporočilo bejrutske vlade. Sprva je ka' zalo, da so roparji člani palestinskega odporniškega gibanja, pozneje pa je organizacija za osvoboditev Palestine poudarila, da je «Libanonska socialistična revolucionarna organizacija» avtonomno libanonsko gverilsko gibanje, ki ni vključeno in ki nima stikov z organizacijo palestinskih odpornikov. Izvedelo se je tudi, da so se pristaši omenjene «revolucionarne» organizacije že nekajkrat «proslavili» z drznimi roparskimi podvigi. MARSEILLE, 18. — Na marsejskem letališču se je tragično končal poskus preusmeritve francoskega linijskega letala. Francoski policisti so v oboroženem spopadu ubili gusarko, 35-letno Danielle Batisse, ki je bila zelo verjetno neuravnovešena. Ženska je okrog poldne z orožjem v roki ukazala pilotu boeinga 727, ki je letel na progi Nica — Pariz, naj pristane na marsejskem letališču. Po pristanku je osvobodila potnike, pridržala pa je za talca dva člana posadke.Pred pristankom je ženska prisilila stevardeso, da je prebrala po radiu njeno sporočilo, v katerem je pojasnjevala, da je u-grabila letalo iz protesta proti politiki francoske vlade. Po nekajurnih brezuspešnih pogajanjih z gusarko se je marsejska policija odločila za oborožen poseg. Nekaj agentov se je preobleklo v stevarde in stopilo v letalo. Ženska je prepozno spoznala, da je v pasti. Kljub temu se ni vdala in je začela streljati proti policistom, ki so jo z nekaj dobro pomerjenimi streh smrtno ranih. Gusarka je namreč umrla med prevozom v bolnišnico kljub hitremu posegu zdravstvenega osebja letališke ambulante. Po tragičnem zaključku gusarskega podviga je uprava letalske družbe «Air France sporočila», da je Batissova zahtevala, naj francoska vlada prekine za 24 ur promet na vseh francoskih cestah. Generalna skupščina OZN bo v kratkem razpravljala o priznanju Sihanukove vlade NEW YORK, 18. — Generalna skupščina OZN je sklenila, da bo na 'e tošnji skupščini razpravljala o predlogu, da se prizna kamboška vlada v izgnanstvu, ki ji predseduje princ Norodom Sihanuk. Skupščina bo morala odločiti, katera od vlad, Nolo-va ali Sihanukova, je zakoniti predstavnik kamboškega ljudstva. jini. Državni pravdnik je prijavil beneškemu sodišču — proces bo v Benetkah, ker so film prvič predvajah v tem mestu — tudi režiserja in i-gralce, ki imajo nosilne vloge: Uga Tognazzija. Flavia Buccija in Dario Nicolodi zaradi nemoralnih dejanj. White in Leontief Nobelova nagrajenca za literaturo in gospodarske vede Fašistični atentat na sedež milanskega študentovskega gibanja MILAN, 18. — V prvih jutranjih urah je na sedežu milanskega študentovskega gibanja izbruhnil požar, kj je povzročil znatno materialno škodo. Pred vhodom v sedež so preiskovalci našli kuverto, na kateri je bil napis «Maščevalci», v kuverti pa je bil listek z napisom «Zob za zob, oko za oko.» Popoldne je študentovsko gibanje objavilo letak, v katerem je naprtilo fašistom odgovornost za atentat. iniiiMiiiiiiniimii iiiiin IIIIIIIM1MIIIMIII1II im ii iiuiiiiiin m iiiiiniuuMn lumi ui Min.... HUD UBAMC ZLOČINSKIM TOLPAM V SEVERNI ITALIJI Orožniki zaplenili milijardo lir v sobi milanskega hotela Hilton Kaže, da je denar izkupiček za vrsto nasilnih dejanj Film «la proprietà non è un furto» zaplenjen v Genovi GENOVA, 18. — Na ukaz genovskega državnega pravdnika je policija danes zjutraj zaplenila film Elia Pe-trija «La proprietà non è un furto», češ da žali moralni čut Italijanov. Zaplemba velja le v genovski pokra- MILAN, 18. — Preiskovalna oddelka karabinjerjev iz Milana in iz Bologne sta danes zadala hud udarec zločinskim tolpam, ki delujejo v severni Italiji. V sobi milanskega hotela Hilton, ki jo je pred nekaj dnevi najel nemški državljan Stanislaus Tax, so zaplenili milijardo lir vrednosti. Od teh je bilo sedemsto milijonov lir v bankovcih po sto tisoč Ur, 300 milijonov pa v tuji valuti. Ko so orožniki vdrli v njegovo sobo, Taxa ni bilo in sedaj ga aktivno iščejo. Aretirali pa so njegovega domnevnega pajdaša, ki- je baje italijanski državljan. Le-ta je sedaj zaprt v Bologni, kjer je na razpolago sodnim oblastem, ki vodijo preiskavo o vsei zadevi. Od kod denar, ki sta ga imela zlikovca v sobi? Poročilo policije je v tej zvezi še zelo skopo, ker je preiskava še v teku. Po nepotrjenih vesteh pa kaže, da je denar izkupi-čefe vrste nasilnih dejanj zločinskih tolp, ki delujejo v severni Italiji. Idetce živi z materjo. ..........................................""m"....... DRAMATIČEN KONEC NASPROTNIKA CASTROVEGA REŽIMA V HAVANI Ugrabitelj De La Paz ubit med spopadom s policijo Francoski in belgijski veleposlanik rešena * Akcijo kubanskih policistov vodil osebne Fidel Castro HAVANA, 18. — Tragičen konec brezupnega poskusa izsiljevanja kubanske vlade: mulat Miguel De La Libanonska policija in vojska sta paz je v torek popoldne ugrabil obkolili poslopje bančnega zavoda. V belgijskega in francoskega velepo-bližnjem poslopju pa neprestano za- sianji{a v Havani in skusal izsiliti sedajo libanonski notranji minister 0(j kubanske vlade dovoljenje za iz-Takieddin, ameriški veleposlanik v se]jteVf je umrl danes ponoči med Bejrutu Buffum, egiptovski velepo- 0peracij0 v zavodu za kardiokirur-slanik Al Metavali in načelnik liba- ^ v {-javanj_ Kubanska policija je nonsko - palestinskega koordinacij- osvobodila diplomata z bliskovito ak-skega odbora, polkovnik Dib Ka- cjj0 ki jQ je v0(b] osebno premier mal. Nekaj minut pred 14. uro je Fidel Castr0. Ugrabitelj naj bi se prišel pred zasedeno banko tudi al- y Sp0pa(ju z agenti ranil z lastnim žirski veleposlanik v spremstvu pa- samoii tuja valuta. Tudi podatki o akciji sami so za sedaj še zelo skopi. Izvedelo se je le, da so od včeraj orožniki v civilni obleki nadzorovali v hotelu Hilton početje sumljivih ljudi. Po nepotrjenih vesteh naj bi bila Tax in pajdaš že stara znanca Interp» la, ki sedaj aktivno išče pobeglega Taxa. Pajdaša so aretirali nekaj trenutkov pred vdorom, Tax pa je izginil kot kafra. Verjetno je zaslutil nevarnost in jo pravočasno pobrisal na varno. Kot smo že dejali so orožniki takoj po aretaciji odpeljali pajdaša v Bologno, kjer je na razpolago sodnim oblastem, ki že dalj časa vodijo preiskavo o del» vanju zločinskih tolp v severni Italiji. Čilska junfa vrača zasebnikom podržavljena podjetja SANTIAGO DE CHILE, 18. — Čilska vlada je sporočila, da se je po državnem udaru 11. septembra okrog 2.300 ljudi zateklo v tuja veleposlaništva v Santiago. Po poročanju desničarskega lista «La Ter-cera» naj bi bil med temi tudi oiv-ši socialist-čni poslanec Adonis Se-pulveda, ki je dobil zatočišče v ko lumbijskem veleposlaništvu. Nobene vesti pa še ni o tajniku socialistične stranke Altamiranu, ki ga vojaška junta aktivno ;šče. Gov» rilo se je, da je dobil zatočišče v venezuelskem veleposlaništvu, kar pa je venezuelski veleposlanik odločno demantiral. Vlada je medtem napovedala n» ve gospodarske ukrepe, s katerimi naj bi zavrla inflacijo. Sporočila je tudi, da bo v kratkem vrnila zasebnikom nekaj podjetij, ki jdh je pokojni predsednik Allende p» državil. MODENA. 18. — V 52. letu starosti je umrl v Modeni časnikar Bruno Storchi, glavni urednik kraievnega lista «Lo Sport» in sodelavec velikih italijanskih športnih revij in listov. Letošnji spored (Nadaljevanje s 4. strani) Nobelova nagrajenca za literaturo Patrick White (levo) in za gospodarske vede prof. Leontief (desno) STOCKHOLM, 18. — švedska akademija znanosti in umetnosti je danes podelila še dve Nobelovi nagradi in sicer za literaturo avstralskemu pisatelju Patricku Whitu in za gospodarske vede ameriškemu profesorju ruskega porekla Wasilyju Leontiefu. Patrick White je prvi avstralski literat, ki je dobil Nobelovo nagrado. Pred njim sta visoko odličje dobila še dva avstralska znanstvenika in sicer za medicino. V utemeljitvi je švedska akademija zapisala, da je nagrada priznanje epski in psihološki Whitovi umetnosti, ter pisatelju, ki je dal avstralskemu kontinentu avtentičen umetniški glas, ki se širi po svetu. Kot se večkrat dogaja, je White bolj znan v svetu kot pa v domovini, kjer so literarni kritiki večkrat zelo ostro napadli njegovo literarno delo. Marsikdo ga je ocenil za pre-napeteža, drugi pa so ga primerjali D. H. Lawrencu in Jamesu Joycu, pisateljema, ki sta močno vplivala na prva Whitova dela. Nagrajenec sam pa je izjavil, da poleg omenjenih velikih pisateljev zelo ceni velikega ruskega umetnika Leva Tolstoja. Nobeiov riagrajenec za gospodarske vede prof. Levutief se je rodil v Rusiji leta 1906. Dvaindvajset let p» zneje je diplomiral iz gospodarskih ved na univerzi v Berlinu, leta 1946 pa je postal profesor na Harvardski univerzi. švedska komisija mu je podelila nagrado za sistem «Input-output» gospodarske analize in načrtovanja. Gre za sistem, ki po besedah prof. Leon-tiefa obravnava gospodarski sistem kot človeški organizem, v katerem je delovanje vseh organov tesno povezano. Nobelovo nagrado za gospodarske vede so ustanovili leta 1968. Kot druge nagrade tudi nagrado za gospodarske vede podeljuje švedski kralj 13. decembra, ob obletnici smrti znanega znanstvenika Nobela, ki je izumil dinamit. V prejšnjih letih so nagrade za gospodarske vede dobili prof. R. Frisch (Norveška), prof. J. Tin-bergen (Nizozemska), prof. P. Sa-muelsson (ZDA), prof. Simon Kuznets (ZDA), prof. K. Arrow (ZDA) in prof. J. Hicks (Velika Britanija). Medtem se še ni polegla polemika o podelitvi Nobelove nagrade za mir Henryju Kissingerju ih Le Due Tho-ju. Zlasti oster je bil danes švedski tisk, ki je skorajda enoglasno obsodil dodelitev nagrade ameriškemu zunanjemu ministru. Polemika pa se je razvnela tudi v švedskem parlamentu — nagrado podeljuje posebna komisija švedskega parlamenta — po odstopu vseh članov omenjene komisije. Gre za predsednika liberalne stranke Helgeja Rognliena in bivšega socialističnega poslanca Einara Hovdaugena, ki nista soglašala s sklepom komisije. Socialistični poslanec Berit Aas pa je zahteval poglobljeno parlamentarno razpravo p sestavi in pristojnosti komisije za podeljevanje Ncbelove nagrade za mir. Kot smo že dejali švedski tisk e-noglasno obsoja zlasti podelitev nagrade Kissingerju spričo ameriške zverinske politike v Vietnamu, «ki jo je Kissinger odobraval». Pisateljica Sara Lidman je na socialdemokratskem večernem listu «Aftonbladet» jedko komentirala: «Gre za sramotno nagrado, saj je bil Kissinger pet let odg» voren za ameriško zunanjo politiko in za genocid vietnamskega ljudstva. Z isto pravico bi lahko podelili nagrado za mir portugalskemu zunanjemu ministru kot priznanje za portugalska grozodejstva v Angoli in v Mozambiku». Moskovski listi so objavili le kratko vest brez komentarja o podelitvi nagrade, neki britanski list, pa je za pisal, da bi z isto pravico leta 1939 lahko podelili Hitlerju in Chamberlainu Nobelovo nagrado za mir. in Bassa Baviera», ki nima veliko opraviti s socialistično tematiko. Najavljena sta še Uga Gregorettija «H bagno» (registracija gledališke uprizoritve Maja-kovskega), italijanski film, ki pa naj bi predstavljal Sovjetsko zve- zo, in madžarski film Andrdsa Kovàcsa «I muri». Zadnji ciklus nosi naslov «avtor v današnjem filmu*. Tu je izbor filmov hudo relativen; upamo, da se bo iz večerov videlo, na podlagi katere koncepcije so izbrali ta dela in te avtorje namesto drugih. Najavljeni so filmi; Go-dardov «Crepa padrone: tutto va bene», Russelov «L’altra faccia dell’amore», Bunuelov «Il fascino discreto della borghesia» in Gian-narellijev «Non ho temno» (premiera). Kar se tiče Godardovega in Buhuelovega filma, je treba nekaj pripomniti. Že prejšnja leta nas je krožek navadil na metodo, da najavi filme, ne da bi se informiral, ali so na razpolago, in da jih potem nadomesti z drugimi. Letos so menda skoraj vsi filmi dosegljivi; videli bomo vsekakor, če bodo ostali na programu ali ne. Glede omenjenih dveh filmov pa je položaj drugačen: BuHuelovega distribucija ne namerava dati filmskim krožkom, dokler ne bo izšel v raznih reprizah (kar v tej sezoni verietno ne bo), Godardovega pa bo lahko dala, vsekakor ne kot premiero, kakršna nai bi bila po najavljenem sporedu. Včeraj se je na sedežu beograjske mednarodne knjižnice začelo zasedanje PEN-kluba, katerega se udeležujejo literati iz 14 držav. Zasedanje je odprl predsednik združenja književnikov Srbije Dragan Jcremic (na g» voraiškeu odru) PARIZ, 18. — Nenavadna nesreča pri vasi Charce v departmaju Maine et Loire: vetrobran nekega avtomobila je dobesedno presekal na dvoje pešca. 54-letnega Henrija Gendrona. Očividci so izjavili, da je Gendron prečkal državno cesto in ni videl avtomobila. ki je privozil z veliko hitrostjo. Nesrečni pešec je s silo padel na razbiti vetroban, ki ga je presekal na dvoje. Glava in trup sta obtičala na zadnjem sedežu avtomobila, boke in noge pa so preiskovalci našli kakih trideset metrov daleč od kraja nesreče.