Leto I., štev. 62 V LJubljani, torek dne 2. novembra 1920. Posamezna štev. 1 K Izhaja otb 4 zjutraj. Stane celoletno . 180 K mesečno.....1S . n zased, ozemlje 300 . ca inozemstvo . • 40C Oglasi za vsak mm vi Sine stolpca (58 mm) . 3 K mali oglasi do 30 mm ctoipca (58 mml . I . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MjldoHJtavn ceste it 1$C. Telefon it. 72. Upravnlfttvos Sodna tdiea £tS, Telefoo št. K. Rt Jim kr. pošt čsfe. nnšt Ster.ll ML Obrtniki ui volitve. Ljubljana, l.nov. 1920. Gospodarska sestava Slovenstva nam kaže, da je zelo močan del naroda posvetil svoje moči obrtu. Tudi na deželi tvori obrt velik del zaslužka kmetskega prebivalstva. V vsaki cbčini igrajo obrtniki važno vlogo. Oni so navadno bolj bistri in gibčni kakor drugi. Zato skoro povsod oni vodijo. Ni torej čuda. da se politične stran ke zelo zanimajo za obrtni stran. Večina jih dela tako pred volitvami, kjer jih hoče zbegati s praznimi obljubami. Srbski politik, ki si je ogledal pisavo listov in nastop strank pred volitvami v konstituanto, nam je povedal, da se mu Slovenci zde sicer precej izobražen rod, ampak lahkoveren iii naiven. Neverjetno hitro ga novi preroki in cesto nesolidni elementi zapeljejo. Tako je tudi z enim delom obrtnikov. udi eni trpe na vojnih posledicah, sirovin in orodja ne morejo lahko dobiti, med pomočniki in vajenci ni veselja do dela, ampak boljše-viška upornost, in povrh je prišel v srednji in mali obrti še zlorabno razlagani osemarni delavnik. Obrtnik je marsikje izgubil veselje do dela. Stroge predpise o policijskih urah so v premnogih slučajih župani in politični uradniki uporabljali le proti naprednim obrtnikom (gostilničarjem). Tako se je nabralo, kakor povsod, tudi med obrtniki veliko jeze. V kalnem je lažje ribariti: po tem geslu so nastopili razni proroki, ki šuntajo in šuntajo, če pa jih od blizu pogledaš. ne najdeš niti sledu stvarne koristi in dela za obrtni stan. Roko na srce, za obrtnika je resno delala: ..Pokrajinska zveza obrtnih zadrug za Slovenijo" skupaj z društvi, ki se ravnokar organizirajo v „Zvezo obrtnih zadrug*. Celjski naš Ivan Rebek in ljubljanski naš Engelbert Fran-chetli in njihovi ožji tovariši so brusili pete po vseh uradih in dosegli mnogo. Poleg tega so se začeli s pomočjo gospodov pri Trgovski in obrt. iti zbornici obrtniki združevati v siro-vinske zadruge in grade svojo kredit no organizacijo. Za volitve v Trgovsko zbornico iz Štajerske je JDS. predložila naredbo. a Ninčičevi pri iatelji so jo zadrževali od februarja 1920! Pred volitvijo obrtniki razen pri JDS. nikjer niso našli razumevanja. Zdaj pa si poglejmo, kako je danes živo okoli njih, Silno široko se oglašajo takozvani »arodni socijalisti. ki upajo za parlament doseči največ enega ali dva poslanca iz vse države. Dozdaj jih nismo še nikjer videli na delu, z enim ali dvema poslancema pa tudi ne bodo nič opravili v Beogradu. Oni so prvi organizirali mesarske pomočnike proti mesarjem, druge nesreče pa ni bilo. Precej velike obljube daje Samostojna". Vsa čast ji, vetu? r kmečki stanovski program ne more biti program obrtnikov. Za podraženje kmetijskih pridelkov zlasti žita in vina ter masti se obrtniki nič kaj ogreti ne morejo. Oni podpirajo ..Samostojno? le, v kolikor upajo, da bo to škodoval; klerikalizmu. Vendar vedo, da davni in resni stari sovražnik kle-tikclizma JDS.: kar je obrtnikov — stare napredne garde, bodo volili de- mr'-rSi3kp. Socijalisti in komunisti se obrtnikov o-;ir»jjejc. Oni so jih z 8umim de' :ovm skoro uničili, v vrstah pc* i ;»!:ov jim neprestano širijo du-fc" >voiinosti. Pomočniki pa nič n: da bodo sami enkrat h: obrtniki in da pljujejo v 1 '::edo. Le uničujte obrtnike, leliko več proldrrcav. Obče ■ "Hstvo, da je dr. Kukovec na Pogajanja radi Koroške do Drave? Beograd. 1. novembra, (Izvirno. „Politika" javlja: Zdi se, da bo naša vlada povodom končne ureditve mej med našo državo in Avstrijo zahtevala, da pripade nam del Koroškega jnžno od Drave, kjer je večina pre-| bivalstva glasovala za naa Zdi se, da bi bili Avstrijci pripravljeni odstopiti nam ta del Koroške, ako bi jim mi v zameno odstopili apaško kotlino, ki je po večini nemška. Za izvršitev mirovne pogodbe. Beograd, 1, novembra, Vest, da so zavezniki Madžarski podaljšali rok za ratifikacijo mirovne pogodbe, je v tukajšnjih političnih krogih napravila nengoden utis. Ministrski 6vet se je posvetoval o potrebnih korakih, ki bi se naj ukrenili v svrho os;guranja mirovne pogodbe odaosno njene izvedbe od strani Madžarske. V zvezi z dragimi člani -Male entente" hoče naša kraljevina pobrigati za to, da se Madžarski onemogoči odtegniti se od pogodbenih obVez trianon-ske pogodbe. Ako bi Madžarska hotela to pogodbo izigrati, bi naše država skupno s Češkoslovaško in Romunijo morala aktivno nastopiti. Konferenca držav Srednje Evrope. liko naklonjenost napram 200.000 nemškim državljanom, ki jih je do- . . „ bila z aneksijo južne Tirolske Dunaj, 1. nov. (Izv.) Nameravana; konferenca nasledstvenib držav se ManifeStatffe V RilVIll. bo vršila ob udeležbi Nemčije, Polj-j Rlnif L nov (Izv) povodom ob-ske in Italije najkasneje 21. febru- činsIdh volitev se je vršilo veliko arja v Bratislavi. Imcijativa za kon- manifestacijsko zborovanje nacijo- h r j" C! obrt. ferenco Je izšla od Amerike. Princ Pavel in sriki prestol. nalistov, ki se ga je udeležilo okoli 100.000 oseb. Sprevod se ie ustavil pred spomenikom Viktorja Emanu- r n k •) p„- 1 ela, kjer je imel posl. Bergamini Lucern, 1. novembra. (Izv.) Princ __„__ q_„„„ ,„ Pavel grški je po poročilih švicarskih f^T^ ? ' listov izjavil, da bi le v tam slučaju sprejel grško krono, ako bi se grški narod izrekel proti vrnitvi ekskralja Konstantina in odrekel tndi princu Jurju pravico do prestolonasledstva. Obsedno stanje v Moskvi. Hclsingtors, I. novembra. (Izv.). Pariz, 1. novembra. (Izv.) „Petit Nemiri v Moskvi naraščajo od dne Parisien" piše: Sedaj nastaja vpraša- J do dne. Poostreno obsedno stanje se nje, kaj bo poizjavi princa. Pavla sto- .izvaja znaj večjo strogostjo. KWran-rila grška vlada. Ker je princ Pavel glavi armadi je prispelo mnogo fran-od Venizelosa stavljene pogoje za coskih oficirjev. Trockij je izjavil, da prevzetje prestola odklonil, se bo bo imela rdeča armada na južni fron-grška vlada, da napravi konec splet- ti v kratkem težke boje. karijam ekskralja Konštantina, obr- nile najbrže na Belgijo in predlagala UCSJISK« za grškega kralja, grofa Flandrskega. Pariz, I. nov. (Izv.) Časopisi po ki je star 17 let, ,ročajo o incidentu, ki se je dogo- »-J.- lAMncrn u m-- dil pri posvetovanjih glede Gdanska. Tatce jonescu v var« Angleški delegati da so nastopali SaVI. kot zastopniki Gdanskega, dočim Varšava, 1. nov. (Izv.) Rumunski so bili Francozi popolnoma na strani zunanji minister Take Jonescu bo Poljske. Angleški zastopnik lord po uradnih poročilih sprejet z ve- Derby je očital francoskemu dele-likimi častmi in bo gost poljskega gatu, da zagovaija neudejstljiva državnega šefa. Njemu na čast bo- stremljenja Poljakov, nakar mu je do priredili Pi'sudski, zunanj. mi- ta ogorčeno odgovoril, da brani le nister grof Sapieha in rumunski po- versaillsko pogodbo. Kljub vsem slanik Florescu slavnostne priredit- incidentom je pozneje izšel komu-ve, na katere bp povabljen tudi nike, da se konferenca nadaljuje v nemški poslanik. Na posvetovanjih polnem soglasju, se bo razpravljalo o vprašanju vsto- j Gdansk, 1. nov. (Izv.) Velepo-pa Poljske v malo entento. Po pri- slaniška konferenca se je v torek vatnih poročilih se misija Jonesca vnovič bavila z vprašanjem Gdan-v Pragi ni posrečila. jska. Vsa znamenja kažejo, da se ..... . . _hoče podpis pogodbe pospešiti. Italijanska polemika Zastopniki Poljske in Gdanskega proti Nemčiji. j so se glede nekaterih izprememb Milan, 1. nov. (Izv ) .Corriere že sporazumeli, dočim Poljaki osta-della Sera* se obširno bavi z zad- le predloge odklanjajo kot ueizpre-njim govorom nemškega državnega menljive. tajnika Simonsa, posebno z delom, j^s^fc pf0|| ||en. kjer je govoril o južni Tirolski. List vprašuje, ali naj pomeni Simonsov j govor napoved nemškega iredentiz-ma proti Italiji in odreka nemški vladi pravico govoriti o ozemlju, ki ni bilo nikdar nemška last. Naglaša, da je italijanska vlada pokazala ve- cbrtnikih. OS jim je odprla demo-bilizacijska komisija, kjer sta gospoda Remec in Ogrln pridno de>,vala , za obrtnike". Pri obrtnikih je kleri-calcev precej konec. Obrtniki so bili od nekdaj zrno napredne misli v Sloveniji. Oni so voditi boj z duhovščino, oni so aritelji izobrazbe. Sokolstvo obsega velik del obrtnikov. Vsi, ki se trudijo, ta to premene, se trudijo zaman. Celjski obrtniški program je obenem program ____ . JdS. Da pa se ga bo Izvršilo, bo odpravo esemumika za mali 5 skrb obrtniisov-poslancev: v kandidatskih listah JDS. so na sigurnih me- nerju Dunaj, 1. nov. (Izv.) Voditelj krščanskih socijalcev, posl. Kunschak je izjavil, da dr. WeiSkirchner nikakor ni bil poslan v Budimpešto, da se pogaja glede zapadne Ogrske, ker ja to vprašanje rešeno že v mirovni pogodbi. Res pa je, da se gotovi krogi trudijo, da bi se nekateri važni kraji in deli zapadne Ogrske odstopili Madžarski. Še pred kratkim je dr. Renner vprašal de-putacijo iz zapadne Ogrske, ali bi ne bila pripravljena privoliti v odstop nekaterih krajev Madžarski, kar bi Madžarski olajšalo izpraznitev Avstriji priznanega ozemlja. De-putacija pa je ta predlog odločno odklonila. Ugotavljam, da je doktor Renner kot državni tajnik za zunanje stvari z vso resnostjo razmo- Tudi klerikalcem ne £re dobro pri istih preizkušeni zaupnik? obrtnikov, trival b odstopu važnih delov za- eden največjih pruskih industiijal-cev, ki ima velika posestva na za-padnem Ogrske in je intimen prijatelj Stinnesa, ki se je pred volitvami mudil na Dunaju. Avstrija kupuje koruzo na Ogrskem. Dunaj, I. nov. (Izv.) Dr. Weifi-kirehner je izjavil zastopnik(jm časopisja, da je bila njegova misija v Budimpešti le gospodarskega značaja. Informiral se je le o stanji« prehrane na Madžarskem, da omogoči dobave za Avstrijo. Žalibog žetev plemenitega žita na Madžarskem ni bila tako dobra, kakor se je pričakovalo, zato pa je v izobi-lid koruze, ki bo odposlana v Avstrijo že februarja. Razna poročila. Pariz, 1. novembra. (Izv.) Na po-vratku iz Londona je prispel semkaj bolgarski ministrski predsednik Stam-bnliski. Milan, 1. novembra. (Izv.) Po vsej severni Italiji in juži Švici so biti včeraj veliki snežni viharji, kar je v tem letnem času nekaj izrednega. V Milanu je padel sneg 20 cm na debelo; poulični promet je večjidel ustavljen, železniški promet v severni Italiji pa je močno oviran. Dunaj, 1. nov. (Izv.) Včeraj pozno zvečer, je sanatorij v Wienerwaldu. kjer je bilo 50 postelj za bolne na pljučih, popolnoma zgorel. Bolnike so rešili le z največjo težavo. Dnnaj, 1. novembra. (Izv-) Avstrijski zastopnik v Moskvi, Oton Pohl, ki je bil poslan v Rusijo v svrho ureditve ujetniškega vprašanja, je v Moskvi težko obolel za disenterijo. Varšava, 1. novembra. (Izv.) General BalafcoriJ še ni zasedel Minska, marveč samo njegova predmestja. Boljševiške čete so se umaknile čez Berezino. Vitftorio Veneto. — Te dni se Italija pripravlja, da vredno in dostojno proslavi svojo „žmago" nad centralnimi silami pri Vittorio Veneto dne 4. nov. 1918. leta. Da se pridružimo tudi mi ti pro- ti je nismo mogli premagati v trdi letih. Najboljša dokaz te trditve je to, da smo v Trst pripluli s ladjami, a v Trident smo se pripeljali s kamioni. Ako bi nam dala avsiro-ogrska vojska le najmanji odpor, vsega tega nikdar ne bi bilo! Ko se pri nas govori o „vetiki zmagi" pozablja se, da petnajst dni pred tem dogod\om naše vrhovno poveljstvo ni upalo napasti, ker ni bilo na razpolago ameriških divizij, pozabljajo, da so Jugoslovani krajem, septembra razbili bolgarsko fronto, da je premagana Bolgarska že 1. oktobra podpisala premirje, porablja se, da so v tem času avstrijske narodnosti proglasile svojo samostojnost, obrazovale svoje narodne vojske in potegnile svoje trupe iz naše fronte, vi, ki oznanujete našo veliko zmago, pozabljate, da je biLj one dni Avstrija že v razsulu, da je bila monarhija v takem kaosu, da ni mogla misliti na obrambo, a na koncu koncev mi mirne duše pozabljamo, da avstrijske težke in srednje artilierije nismo zajeli na fronti, ampak na koncentracijskih mestih. Avstrijci so nam dajali resen odpor samo na Grapi 24. 25. in 26. oktobra, kjer smo na ozki fronti % trdi dnevih izgubili 19.000 mož, če* sar je bila največ kriva neumnost m neznanje naše komande, pa tudi dob. ro organizirana avstrijska obramba. Grapa je padla, ker avstrijske rezer« ve, ki je v njih prišel že revoluajski duh iz pozadine, niso hotele v borbo, V svetovni vojski smo imeli mi Its> lijani dve vojaški zmagi na fronti Sabotin-Gorica v avgustu 1916. 3a zmago na fronti Grapa-Piava v juniju 1918. Vse druge zmage so afi neznatne, ali so pa izmišljene in pnv glašene kakor zmagonosne ofenzive^ mogoče je bilo tudi par taktičailr zmag, ki pa niso bile izkoriščene« Prave in resnične bitke so popolnoma drugačne; bitko na Vittorio Veneta je vodil naš generalštab brez vojske. Škoda da se te bitke ni udeležil tudi sovražnik, ker bi potem postala kla» sična v letopisih naše strategije Proslava zmage pri Vittoriu Vene. tu popolnoma odgovarja našemu scenografi čn emu značaju, mi znatno ceniti bolj zmage kakor je bila na Vittorio Venetu nego prave zmage. Ita* slavi, prinašamo študijo italijanskega publicista Giuseppa Prezzolinia, iijanski javnosti potrebne so tajinsfc. f • _ t. !1____- 1 _ - 1 _ ___M_____I " _______ • i n-.rt A aavaK*, rt n mpa t - m «. . ki je bil sam kot časnikarski peroče valeč v italijanski vrhovni komandi priča te „zmage". V zadnji številki milanske revije „Rivista di Milano (VII/35) piše Prezzolini: „Zmaga pri Vittorio Veneto je zmaga italijanskega generalnega štaba brez soddovanja italijanske vojske. To ni bila nobena vojs&a ali strategična zmaga, in to iz enostavnega razloga, ker zmage ne more biti brez bitke, a bitse ne more biti tam, kjer ni sovražnika. Pri Vittorio Veneto ni bilo sovražnika, on je bii tu že v otniku. Mi smo s svojim napadom povzročili v ti umikajoči se vojski nered in nemir, ali zmagali nismo in nismo dobili vojne bitke. To resnico moramo povedati našemu svetu, ki mora pa tudi dovoliti, da se. mu pove resnica. Na Vittorio Veneiu torej nismo premagali sovražnika, nismo premagali avstro-ogrske voiske, ker je bila takrat že premagana, mi nismo tu uni-____i__ 1 .'l_______1_"- - •___i • vene, čarobne zmage, ker je vzg*>< jena v šoli tako! Nastane vprašanje: kako so prišli naši na idejo, da se izmislijo zmago na Vittorio Venetu. Dve želji, ki sta se komaj rodili in že srečali: želja vojaške kaste za prestrižom in slavo in želja politično diplomatske kaste, ki je hotela stopiti pred zaveznike z novimi zahtevami, da bi mogla v iera nervoznem času v narodu razpismte-ti nacionalistično oveličavanje. imperialistične zahteve in sovraštvo proti sosedom! Tako je z milkarističnifiii in diplomatskimi lažmi skrita prava zmaga, a Italija je doživela drugi Kobarid, diplomatski Kobarid. Spomnite sesa« mo vi vsi, ki danes proslavljate to zmago, enega smešnega irianvslnc-ga pota. Scnnino in Orlando iz Rima v Pariz in porem one klavrne vrnitve Poslednja topovska granat;; ie bila 4. novembra izstreljena ob ttiriii mo bili strategijske bitke, io je bila samo navadna vojaška vaja na vežbališču. Kdor hoče pa« rehio misliti in trezno gleda razvoj stvari in dogod\ov mora razumeti, da ; ? mogoče v osniodnevni borbi pivirjditi pat od Stelvia do morja s ia.' eznatetai gabitki, kdor hoče Io m.-.trudi prftr-dil mi bo, da je neme;; *e v kratki jorbi zavzeti vse one pr.'. .: ti »no jih toliko napadali, da j t r emogoče J no vojno proti Franciji in jugeslavi. ji! Mnogim ie prišel konec vojne pre-hiter. oni so hoteli uživati blagodat vojne naprej, ugajalo jim je razkošno življenje po vilah v pozadirn. že-te£ ao si pikantnih večerov, bili so zadovoljni z lepimi dohodki, huteli so fc naprej deliti časti odlikovanja. Zato so znali italijansko javnost pri-siliti, da Kleca rui dogo<8» skozi mili turistična očala! To }e zmaga na Vhtorio-Venefai, ves urah rs-siv* gati 005 nfefcajti io proslavlja te dni Italija! PeHt&en teden* Pretekli teden je bil živahen. Dr. Korošec je hotel odstopiti, ako se m sprejme Stoj.m .-vite-vib predlogov glede prem?;: kc proračuna. Korošec je včasih nekoliko komoden in nepoučen. Stojanovit je bil užaljen, da Korošec zahteva isto kot je on sam sporazumno z „Demokratsko zajednico" predlagal. Dr. Korošec proučuje od njegovega kabineta predloženi načrt ponovnega zvišanja tarifov. Koroška debata se vije naprej. Zasukala se je jako neljubo za g. Brejca. Da pa bo ravnotežje izravnano, je čutil g. Deržič potrebo v .-»jugoslovanskem železničarju" obdolžiti „kliko okoli Jutra", da je ona kriva. Jugcslovenski železničarji res veliko prenesejo. V Sloveniji smo dobili kandida. JDS. se je povsem konsolidirala .. pošilja najboljše v boj. Klerikalci so postavili tri duhovnike na sigurna mesta. Radi bi jih bili postavili št troje, pa so se ustrašili Samostojne". Zato je bivši narodni predstavnik Brodar izzjavil, da se duhovščina lahko nazaj potegne, kar je tudi aaše mnenje. Narodni socijalisti imajo vso deželo v žepu. Kandidatov pa še iščejo, med nesocialisti seveda. Po malem pa je opažali tudi tu iztrez-nenje in uvideva se, da ne bo ne en NSSar izvoljen. Samostojni" svoje liste še niso objavili. „Slov. Naroči" poroča, da je na štajerskem nositelj liste zagrizen klerikalec Komunisti, socialni demokratje ir: ,:štajerski uje-dinjeni socialisti" se kregajo. Iz volilnih programov ne moremo poročati posebnih novic. V narodno-socialnem programu z lupo zaman iščeš kako novo idejo. SLS. je izdala finančni program: indirektne davke treba odpraviti. Bog živi SLS.! Pa kako hoče ona pokriti stroške za urade, za šole, za vojsko, za kmetijstvo, trgovino, obrt, za plačilo državnih dolgov. SLS. hoče vreči glavno breme na „zemliiško rento", t. j. ryi čisti dobiček iz zemljišč in poslopij. To jc po njenem mnenju dohodek brez dela, kajti hišni posestnik samo „kasi-ra". Dva dni kesneje pa je bilo finančne"1! strokovnjaku SLS., znanemu g. Gosarju, vendar žal. Umika se, na ne pomaga nič. Revizija esemurnega delavnika za mah obrt ni pogodu klerikalcem, ki so v „Večern5m listu" začeli divjo gonjo proti dr. Žerjavu in dr. Kukov-cu zaradi tega, ker sta odkrito povedala, da treba obrt rešiti pogina. Na klerikalni listi ni nobenega obrtnika tam, kjer bi mogel zmagati. SICS. je dala obrtnikom 10. mesto v osebi zebotehnika g.Vogriča v Novem mestu. JDS. pa je postavila v Ljubljani posebnega zaupnika trgovcev in obrtnikov za kandidata, na de- proglaša to misel leot veleizdajo. Ako je kdo proti Jugoslaviji in jo hoče razbiti v kose in kosce, to ni vele-izdaja. Ako pa kdo iznese resno misel, kako bi življenja in dela zmožne pokrajine organiziral, pa je ogenj ▼ strehi. SLS. zdaj lahko vidi sadove svojega hujskaštva. V celoti čistijo vsi fi dogodki položaj. Malkontenti pridno pomagajo klerikalcem. Vse obglodajo in oplju-jejo iz osebne mržnje. Vendar pojema val zabavljaštva. Slovensko raz-umništvo, poženi vse jezične junake iz svojih vrst! Delaj, da ne izgineš med hlapce — Jerneje. Volilna borba Shodi JDS na Štajerskem« V Celju se je vršil velik volilni shod i JDS pod predsedstvom dr. Kalana. Go-' vorili so naš starina dr. Gustav Gregorin, Ivan Prekorfek in minister dr. Kukovec Dvorana je bila do zadnjega kotička polna pristašev. Zastopani so bili vsi sloji, zlasti številno uradništvo in obrtniki. Uspeh shoda je nad vse sijajen. Govorniki so referirali o uradniškem, obrtniškem in trgovskem vprašanje, o agrarni reformi in socijalno-političnih vprašanjih, grajali Ijc^jen-sko deželno vlado in se izrekli prsti takšni avtonomiji, kakorfno zahteva SLS. Zbrani somišljeniki so se izrekli za samoupravo štajerske. Vrbutcga je dr. Gregorin poročal o svojem delu med vojno v inozemstvu, Ivan Prekoršek pa o strankini organizaciji in taktiki. — S pol tucata ljudi ki jih je pripeljal s seboj, je bil prisoten tudi g. Brandner, menda tajnik liarodno-socijalne zveze, ki je prosil za besedo in jo tudi dobil. Izvajal je v nekoliko nejasnem govoru, da narodno predstavništvo ni vršilo svojih funkcij, da so tega krivi demokrati, ki ne ščitijo malega človeka, in da je zato treba voliti dr. Ryba?a, ki je bil vedno pristaš narodnih socijalcev. Prisotnim je nato dr. Kukovec pojasnil, da je dr. Rybar bil vedno neoprendeljen in da je tudi on bil dve leti član narodnega predstavništva, v katerem pa ni odprl ust. V času, ko je bil v Parizu, pa tudi ni odstopil svojega mandata nikomur drugemu. Ako bi torej narodno predstaništvo vsled svoje nesrečne strankarske sestave kaj zakrivilo, je dr. Rybar v polni meri sokriv. Nato je _ pojasnil, kako so klerikalci in druge j V petek se je vršil pred vsklicnitc reakcionarne stranke storile vse, da sa- j senatom ljubljanskega deželnega so- li katranu so bili pripušceni tudi nekateri pristaši Samostojne fanetske in klerikalne stranke, ki so stavili v diskusiji različna vrpašanja. Referirali so tudi tukaj dr. Kukovec, PrckorSefc, dr. Kal in na vsa vprašanja dali zadovoljiva pojasnila. Prisotni so vzeti njihova izvajanja z odobravanjem na znanje in izjavili, da obsojaj« cepljenje naprednih vrat. Savinjska dolina bo z veliko večino glasovala za demokratsko stranko. v Shodi JDS. se vrče pri1- - 'nje nedelje v Mariboru, Ptuju in Slovenji Bistrici. Referirala bosta nr-ris^-r dr. Kukovec, ki pride v ned:!j'» te Beograda in dr. Gtrtav Gregorin. v = Soeij~!-i d-nota-ati so imeli v nedeljo v Celja kcr!rrcnce zatiprtkov v. Neodkritorrčuost radikalov. Beogradska „Eprha" konstatiri, da se vrši politični, a zlasti volilna borba radšk."!« stranke v znat-t ju skrajne edkrlScerčr.opti. To n vidi posebno iz vrKIr.e agitacije radikal-cev v Bosni in Vojvodini, kakor tudi iz pisanja redikalsldh listov, ki skupno z organom čokorilovcem povsod m dosledno poudarjajo velikosrbske tendence. Pisanje strankinih listov in izjave radikalnih kandidatov in govornikov so v popolnem nasprotju z objavljenim prtgramc~i radikalne strants, kjer so črtali naziv „srpske radikalne stranke" in ss proglasil kakor radikalna stranka za kraljevino Srbov, Hrvatov n Slovencev. „E-poha" ugotavlja, da je taka neodkri-fosrčnoet, sko tudi sa pojavlja v volilni borbi, nedostojna, ker kaj naj narod mis'i o stranki, ki zatajuje v javnosti svoj program! veljal splošno za' najbolj zaupno osebo v klerikalni stranki. Takoj po prevrate, ko je v klerikalni stranki prevladalo trenotno narodno čustvovanje, je vodstvo SLS. Vehovca sicer zatajilo in ga štelo med dr. šusterši-čeve izvrške, pred nekaj tedni — ko je dr. šusteršičev duh v klerikalni stranki zopet nadvladal — pa je SLS. vse svoje sile, da jc prišel Vehovec nazaj do časti in oblasti žu-žemberskega župana. Baš to dejstvo pa je dokaz, da je SLS. vedno smatrala Vehovca za popcinoma svojega. Ne motimo se, ako trdimo, da je bil Vehovec, kateremu pravi sodnik, da je „poln zavisti, maščevalnosti, ško doieljnosti, preganjanja, sebičnosti, semopašnosti, ovaduštva in še dni r^h sJafc^sti", ki jih jim ne moremo najti ozr=čb-, vzor klerikalnega podeželskega trotr*^. Klerik. strank-bi sploh" Pb^cjaJi re mogla, ako bi svoje moči ne upirala na celo vrsto Vehr.-ev, ki jih ima razvrščene po vseh okrajih. Posvetni ljudje Vehov- ki ga je pritisnilo sodišče na četo ži Tomhprilvcn-i VVhnvr« if» is^tr.lSr ZU- žcmberšfccmu Vehovcu je istočasno pritiaijeno vsem klerikalnim Vchov-cem, SLS. pa je s tem žigosana za stranko Vehovcev. Politih belBžlis. -f- Kaj ste v Beograda delali? Tako vprašujejo narodni socialisti. O delovanju kot poslanec jim najložje račun položi dr. Rybar: on jim lahko pove, kakšie nasvete je dajal v Parizu glede kompromisa z Italijo, ko aedaj njegove pristaše skrbi nevarnost, da nas ob-R&zkol med FhnjcTe! in Sokes. • glavijo še v Primorju", On bo tudi polž Subotice javljajo, da j: prišlo v vedal, kako je delal v Beogradu, odkar stranki Bunjevcev m Šokcev do razkola. Voditelji stranke (pop Rajič in drugi) zaveli so v stranko klerikali-zem, kar je izzvalo spor med inteligenco, ki je na zadnjem zaupnem sestanku zahtevala, da bodi stranka samo narodna, ne pa strankarska! Ker njihov predlog ni bil sprejet, je mnogo uglednih Bunjevcev stopilo iz stranke, priobčili so izjavo v kateri razlagajo svoj korak in izjavljajo, da bodo delovali za demokratsko stranko! Ožigosani. želi pa več trgovcev in zaslužnih obrtnikov na prvem mestu po nosilcih Ust. Iz Štajerske prihaja vest, da se tem ogrevajo za posebno pokrajino „Pccravje". Ta pokrajina bi obsegala okrožja Slovenjgradec, Celje, Brežice, Ljutomer, Ptuj, Maribor, Murska Sobota, Čakovec in če mogoče tudi Varaždin. Štela bi 800.000 prebivalcev. Trdi se, da je celotna Slovenija za pravno enoto prevelika in da ravno praksa kaže, da deželna vlada v Ljubljani vsega dela ne more zmagati z zadostno hitrostjo. „Slovenec" fcotirajo delo narodnega predstavništva in zavlečejo volitve, ki so jih demokrati hoteli izvesti že spomladi. Končno je na Brandnerjeva izvajanja, da eventuelni narodno socijalni poslanec ce bo od slučaja koaliran z drugimi strankami, odgovoril, da se iz tega vidi, da imajo narodni sotijalet dogovor z drugo politično grupo, da pa tega volilcem ne povedo.— Shod se je zaključil z navdušenim odobravanjem prisotnih množic. Na Vranskem se je v nedeljo vršil velik shod JDS ob obilni udeležbi iz trga in cele velike okolice. Prišli so tudi številni posestniki z gorovja. Govorili so referenti minister dr. Kukovec, Prekoršek in dr. Kalan. Zborovalci so z velikim odobravanjem sledili izvajanjem govornikov o splonem političnem in go- dišča eden največjih in najbolj zanimivih političnih procesov, v katerem je notar Carfi ponovno doprinesel dokaz za svojo trditev, da je gospod Vehovec v Žužemberka, mora-lilno manj vreden človek ter avstrijski dcnanciajrtt. Deželno sodišče ni le potrdilo za Vehovca uničujoče razsodbe prvega sodnika, marveč jo je Še podkrepilo z novimi, močnejšimi razlogi- Sodišče je dognalo, da ima Vehovec i zven redno kosmato vest. Zato ni dvoma, da je že včerajšnjo noč prav mirno spal in da bo danes nosil po 2užemberku glavo ravno tako pokon-cu kot pred tremi dnevi. Njega sploh ni mogoče justifirirati in tucu ne kaznovati. Hujše kot Vehovca zadene obsod- spodarskem položaju ter ojokalnih »ba SLS. Vehovec je bil njen voditelj. . , .. - 5 i- Užival ni le zaupanje vaškega župana, marveč tudi dostojanstvo deželnega poslanca Na Dolenjskem je Prsss voIHfami predsednika Zjedsn Jenih Severne Amerike. Volitve predsednika republike severnoameriških Zedinjenih držav je eden največjih dogodkov sveta. Vsaka štiri leta se narodove mase Zedinjenih držav vzburkajo do dna, da izbero ..najdostojnejšega državljana republike" za svojega vodjo. V volilnem pogledu je to leto po ameriški meščanski vcini (1864) najintere-santnejše v zgodovini Zedinjenih držav. Osem let je vladala demokratska stranka, ki je dala .Ameriki in svetu moža, kakor je Wilson, ki ga danes nepristranski zgodovinarji stavijo v isto vrsto z Washingtonom in Lincolnom, z „očetom republike" in z »največjo figuro ameriške histerije". ReSla fe dalje vprašanje nančnrn panik", izzvanih od trustov, i tem. da je ustanovila organizacijo vprašanjih in se izjavili sa JDS in njene kandidate. V Žalcu se je vršil velik zaupni federalnih rezervnih bank; izvedla je veliko zakonodajno delo ekonomske in politične prirode, regulirala mnoga vprašanja med delom in kapitalom, med federalnimi državami in centralno vlado, med uradništvom in i državo, mnoga vojaška in pomorska | vprašanja itd. V teh 8 letih je pred vstopom v vojno leta 1017. prinesla zemij: toliko blagostanje in zadolžila Evropo za deset milijard dolarjev, in dosegla je zemlji tolik moralen ugled pred celim svetom. Po takšnih osmih letih je borba med demokratsko stranko in republikanci največjega sodjalnega in političnega pomena za ves svet, kajti tudi republikanci se smatrajo za ustvaritelje Amerike, kakršna je bila pred vojno, in biti so njeni vladarji skoro brez prestanka tri četrtine dobe, odkar obstojajo Združene države. Volilna bitka je pričela že pred vež nego letom dnij. Glavna sporna točka med strankama je vprašanje Zveze narodov. Republi-kanci so našli, da je tu najslabša točka demokratov in nanjo so koncentrirali vse svoje sile. Piri dvoboj je bil se je pomladi vrnil iz Pariza. + Dr- Rybaf In tovariši. Dr. Ry- baf se je na shodu v Mariboru dotaknil tudi slabih lastnosti našega političnega življenja, posebno še, da se v naših političnih bojih tako po nepotrebnem na najgrji način blatijo politični nasprotniki". Tako je govoril voditelj NSS dne 24. oktobra 1920. Šest dni nate — 30. oktobra 1920. pa piše glasilo te stranke med drugim o ^liberalcih" to-le: „Zagovoraiki kapitalistov in svojih lastnih žepov so, in nič drugega. Samo, da »o pri koritih, pa je vse dobro. Toliko časa ti evilijo, dokler jih ne spustiš do vladnih jasli, ko enkrat dosežejo korita, potem je pa mir. S to nič vredno bando bo r«ašc ljudstvo obraču-ral i da so za državo veliki parijoti, to j:m radi verjamemo. Toda samo toliko časa, dokler nemoteno lahko vladajo in izkoriščajo, ker ti ljudje nimajo ne vesti in ne srca". Mesto da daje Rvbar lekcije po jasnih shodih, bi atorila bolje,daekli-če tečaj za tovariše NSS, na katrem jih bo poučevala o temeljnih točkah politične dostojnosti in poštenosti. Ako tega ne stori, ne sme zameriti, da se bo za impartincnco njegovega glasila odgovarjalo na pavšalna sumničenja in podtikanja s fakti in dokazi, ki sicer ne bodo zboljšali naših političnih razmer, bodo pa svaj odkrili čisto in ne-poivorjeno resnico. Radi bi vedeli, če dr. Rybar tudi se danes vzdržuje svojo trditev, da NSS najbolj odgovarja tradicijam predvojne tržaške politike. -f- Zloraba žcieznilcrskih organizacij. Današnji narodni socialisti so svoj-čas krepko napadali socialne demokra te, ker so se polastili strokovnih organizacij za politično borbo. Poudarjali so {v italijanskih vladnih krogih zelo malo Jako umestno in uspešno, naj ni strokovne organizacije bile nepolitične ia bi jim mogel pripadati vsak delavec bodi katere stranke koli. To je bila tudi moralna moč ^Zveze jugoslovanskih železničarjev". Tako je bilo, dokler ni predsednik postal Deržič. Kmalu o svojem nastopu je začel delati hude pogre-ške: mesto stvarnega strokovnega dela je udrihal po vsem in vsakem, ki mu je prišel pod roko: enkrat po enem, enkrat po drugem ministru ali uradnSm ministrstva ali direkcije Povsod je tedaj povdarjal ..nadstrankarstvo" Zveze, ki pa je vsled nepremišljenih skokov predsednika izgubila prav po nepotrebnem simpatije. Nesreča je hotela, da je Deržič postni predsednik NSS. Politika r.-- epila v glavo. Strokovna orga-n. i je postala od tedai agitacijska cciKtala nove strančice. S tem je zaidan Zvezi, smrtni kal. Kar se socialnim demokratom deset let ni posrečilo, je zagrešil g. Deriil, ki ni odložil predsedstva „Zvsze", ko se ga polotila želja, da „pride h koritu" (da se služimo njegovega žargona!). Kakor se nam poroča, izstopijo železniški uradniki iz ,.Zveze", da se osnujejo nepolitično strokovno organizacijo. Mi želo obžalujemo, da je Zveza na rakovem potu. Odgovornost zadene Deržiča. Dne 28. no-vembra bo Zveza v razpadu, Deržič pa bo brez mandata -J- Ilabsburžanska propaganda v Jo goslaviji. Povodom tega, da je zagrebška vlada izgnala iz Zagreba korespon-denta amer. novinarske agencije United Press, ki jc v tesnih zvezah s habs-buržanskimi krogi v Švici, javlja beogradska Politika iz Zagreba, da je imel izgnani novinar dr. Erih Kriines tesne zveze s zagrebškimi frankovskimi krogi in vodil habsburžansko propagando v Hrvatski. Ta habsburžanska propaganda jc danes na Hrvaškem žc dobro organizirana in ima svoje stalne zveze Dunajem in jvico. Ker so se dosedanji habsburžanski agitatorji (Sachs, Frank, Gagliardi in drugi) v Jugoslaviji preveč kompromitirati, hoče habsburžanska propaganda angažirati nove ljudi, ki bi mogli uspešnejše vršiti agitacijo. — Te dni je hotel potovati na Dunaj neki hrvatski politik, ki danes sicer ne deluje ? političnem življenju, a zagrebška policija mu ni hotela izdati potnih listov, češ da je njegova pot po policijskih informaciah sumljiva. Značilno pa je, da so za tega moža intervenirali ugledni elani Hrvatske zajed-nice, a da vlada kljub temu ni hotela izdati potnega lista! — Isti list poroča, da nameravajo habsburžanski agenti poskusiti po volitvah v konstituanto uprizoriti na Hrvatskem nekakšen državni udar, hočeio namreč takoj po volitvah sklicati v Zagrebu hrvatsko konstituanto — kjer naj se proglaša avtonomna Hrvatska in slavi pod zaščito zavezniških držav. Politika opozarja na te agitacije, ki izgledajo sicer na prvi pogled malo fantastične, ali vendar niso izmišljene, ter ic, nekaj rssnicc na njih! -f Giolitti o Dalmaciji. Giolitte i« sprejel dalmatinskega guvernerja admirala Milla. Admiral Mille ie raztol-mačil predsedniku pritožbe vojnega ministra, da je v okupirani Dalmaciji izkoristil vsako možnost, da se izvede italijanski načrt, katerega izvedbo pričakuje ves narod. Giolitti jc pozval Milla, na/ s svojo avtoriteto vpliva, da se pomiri razdraženest prebivalstva, ker se mora mir ra Jadranu vzpostaviti za vsako ceno. Brzojavka pristavlja, da je v senatu. Bil je dolg in je končal z zmago republikancev. Sredi bitke v senatu je izšel pred narod sam predsednik WiIson, da diskutira vprašanje javno pred ljudstvom. Toda imel je samo nekako deset javnih velikih govorov, potem je moral leči v posteljo. Iz nje ni več vstal. Istočasno so pa vstali najbolj nepomirljivi pro-tivniki pakta o Zvezi narodov, senatorja Johnson (DŽonson) in Borah. Bitka je bila strašna. Perje je letelo na vse strani ?n oblak prahu se je dvignil do neba. V senatu in pred narodom se je bitka končala s tako-zvanimi rezervacijami, od katerih je ona, ki se tiče desetega člena pakta o ZVezi narodov, pogodila ta pakt v gredo srca. Senat je ie rezervacije oblikoval, narod pa je v glavnem gledal in molčal. V juniju je prišlo do glavnih strankinih zborov. V Čfega so republikanci dali svojo volilno platformo. Senator Lodge (Lodš), vodja republikancev, je imel glavno besedo. Slišali smo r.cpcrairijive re-zervacioniste in zmerne ali blage re-zervadoniste: Johnsona, Borah, ge- nerala Wooda (Vuda), Lhowdena (Lauden-a), Loodgeja in druge. Hoover (Huver) se osebno ni pojavljal, marveč je govoril javnosti s po-strelja nanj ter cam republikanska šev. Po mnogih diskusijah in silnih manifestacijah za enega ali drugega kandidata je prišla potem takozvana .,mrtva točka": Niti Johnson, ne Wood, ne Lowden, ne Hoover. Po paktiranju in potem ko se je zopet vzpostavilo edinstvo strankinega de-la, je med republikanci dobil večino kandidat, ki je pri prejšnjih nominacijah bil po številu glasov med zadnjimi, namreč Harding iz države Ohio (Ohajo). Herstovo časopisje strelja nanj in sam republikanski .,New--Yorfc Her3ld" piše: ..Senatska kamarila je zmagala". Toda glavna platforma in vodilna ideja ostane vseeno: „Smrt društvu narodov!" Koncem junija so v San Franciscu imeli demokrati svoj strankin zbor in izdati svojo platformo: „Vsi za društvo narodov!" Samo Bryan (Brajen), biva državni tajnik v prvi Wil3onovi vlad? in edta velikih ame- riških intelektualcev, lna neke pridržke. Po velikih govorih, sijajnih manifestacijah za predsednika Wi!-sona, po naštevanju vsega, kar so Ameriki in vsemn svetu dali WiIson in demokrati, in potem, ko je popolno strankino edinstvo manifestiralo na izredno lep način so demokrati pristopili nomtniranju kandidatov: Palmer, minister justice. Ma-cadoo (Makadu), bivši minister financ. ki ie do konca odbijal kandidaturo od sebe; končno Ccx (Kaks). guverner države Ohio. Ohio debi čast, da da oba narodna favorita, ki hočeta v vladno „Be!o hišo" za bo-doča štiri leta. Oba protikandidata sta pravnika, oba novinarja, oba stara politična protivnika. „Progre3ivd", stara garda, po večini iz vrst republikanske stranke, mirujejo, potem ko so objavili svoj program. Ravno tak« druge slične struje. „Tretja stranka", tudi ta izšla iz republikancev in združena z „revtrala", nai samo program se pa ne udeležuje fiktivne volilne borbe. „De!avsfcopoljedelska stranka" optimizma, da bi pri pogajanjah prišlo do povoljne rešitve, akoravno želijo, da se stori vse, da pride do rezultata, posebno pa, da se doseže gospodarski sporazum, aico bi ie bilo mogoče. -f Lcnjin za d?Annunzio. Kakor smo pred nekaj dnevi po glasilu italijanskih socialistov „Avantiu" zabclježili, se je reški d'Anntmzio obmil v Moskvo in to komisarja Cičerina za finančno in moralno pomoč. Stvar je izgledala precej neverjetno in sam „Avanti" je dostavil, da sovjetska vlada na to prošnjo ni ničeesaf odgovorila. Sedaj pa milanski „Secolo" pojasnuje vso to stvar jn izjavla, da je popolnoma resnična. Ko se je namreč vrnil Iz Moskve italijanski socialistični delegat Mario Troz-zi, je soorečil d'Annunziu, da je rekel Lenjin v Moskvi, da je pripravljen podpirati d'Annunzicvo akcije, kakor podpira Enver-pašmo v Aziji, ako bi ta akcija pripomogla do razširjenja boij-seviške ideje. Ko je d'Annunzio izvedel za to Lenjinovo izjavo, ga je takoj „na pumpal", kar je toliko bolj razumljivo, ker je sam reški župan v Rim in izjavil, da morajo Rečani postati morski gusarji, ako, nočejo umreti gladu! -f- Donavsko vprašanje. Predsednik mednarodne podonavske komisije, angleški admiral Troubridge se je izrazil o donavskem vprašanju na tale način: Prva in glavna naloga donavske komisije je, da intemacionalizira izliv reke Etonave; valje mora komisija urediti in zagotoviti n ogočnost lazmene ekonomih in tjuttr.*skJu pioduktov med državami, ki so na Donavi, in >vez'-u porečje Donave z renskim porečjem s pomočjo Ludvikovega kanala. Ko bo ta projekt Icnnrsr M^i franspcrtn: morski parniki iz sp''eraeg~ moija po Kenu in i^n^vi ao <_....0a morja. V ekonomski restavraciji Evrope, ki bo zahtevala najmanj pet let solidnega in smotrenega dela, igrala bo Donava odlično in važno vlogo. Stališče admirala Troubridge je stališče Anglije in Francije, ki žele potom inter-nalizacije Donave priii do Donava in v to svrho podpirata Avstrijo in Madžarsko. — Ko so na zadnji seji mednarodne donavske komisije v Parizu zahtevali Francozi, katerim so se pridružili tudi Madžari, internacionalizacijo Donave od (Jima do Črnega morja, so se ti zahtevi odločno uprli zastopniki Jugoslavije, Cehosiovaške in Rumuni-je. Zlasti je odločno nastopil zastopnik Rumunije, ki je izjavil: Ta donavsko vprašanje je danes ni več mednarodno vprašanje, ampak vprašanje, ki se bo rešilo v delokrogu male entente; a in-ternalizacijo Donave ni v skladu s su-vereniteto male entente. Pariški Temps javlja, da je donavsko vprašanje prvi začetek konflikta med veliko in malo entento in da je v icm vpiašanju mala ententa jasno začrtala svojo smer. ki se v bistvenih točkah protivi gospodarski politiki Francije in Anglije. Prosvda. Narodne giedalJIs. Drama: Torek, 2. nov.: Zapito. Sreda, 3. nov.: Cankar: Pohujšanje v dolini šenillorjanski. C. j Četrtek, 4. nov.: Sbav: PygmaIyon. A. Petek, 5. nov.: Blanmarchais: Figaro se ženi. D. i Sobota, 6.nov.: Schnitzler. Ljubimkanje. B. Nedelja, 7. nov.: Shakespeare- Sen kresne noči. V opernem gledališču. Izv. Ponedeljek, 8.nov.: Figaro se ženi. C Opera: Torek, 2. nov.: Zaprto. Sreda, 3. nov.: Leoncavallo: GlumaČi — Chopin: Gozdne vile. Red B. Četrtek, Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. E. Petek, 5.nov.: Offenbach: HoHmanove pripovedke. A. Sobota, C.nov.: Nedbal: Od bajke do bajke. D. Nedelja, 7. nov.: Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. Izv. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. Domače vesfi • — Za beogradsko narodno pozo-■•ište je acgriirana ruska umetnica .V.ansvrtovc, ki je gostovala v nekaterih vlogah in dosegla velik uspeh. Vse beograjsko časopisje pozdravlja ta sklep uprave beograjske gledališke uprave, ker je pridobila tako veliko umetnico. Priznani literarni kritik Pavlovič pile v »Pravdi": Pozdravljamo umetnico, ki bo prinesla v našo umetnost dolgo zaželjeno in pričakovano pravo in novo umetnost! Mar.svetova nastopi te dni v srbskem ■>7iku v vlogi Desdemone v Otela. Godb? Dravske divizije n.-.ieoi . sredi novembra prvi simfonični koncert. Dan in spored koncerta priobčimo pozneje. Radi te/milne nezgode pri strojih se vsebini gospodarskega dela in dnevnih novic danes ni mogla posvetiti običajna pozornost. Og. naročnike in litatelje prosimo vsled te izjeme potrpljenja. * Bratski dar. Jugoslovanska Matica je prejela od gospoda generalnega konzula češkoslovaške republike sledeče pismo: „£ast mi je naznaniti, da so bili pri slavnostnemu koncertu na dan 28. oktobra 1920. v narodni operi na proslavoslavo osvobojenja češkoslovaškega naroda vse vstopnice razprodane razen nekaj vstopnic na galeriji, katere zaradi kontrole prilagam. Na podlagi priloženega računa so iznesle vstopnice, sporedi in doplačila skupno K 11.175-—, reci enajsttisoč stopetiasedemdeset kron, katero vsoto izročam v Vaše roke, kajti ves dohodek slavnostnega koncerta sem namenil v Vaše dobro. Vse izdatke, ki so bili v zvezi s koncertom, sem poravnal iz svejega, kajti moj namen je bil, da bi bil naš češkoslovaški praznik Vasi Jugosloven-ski Matici v kar n-jvečjo korist, na dokaz, da bratska i.l bežen češkoslovaškega naroda do naroda Jugoslovanov ni le Idealna, marveč, da sloni tudi na materijalni podlagi. Želim živ-1 torej Jugoslovanski Matici, da bi de-Inarno moč podpirali po vseh svojih Na srobeh. Živa slika našega mrtvsga 'jenja... Od groba do groba, od spomenika ] silah vsa slovanska društva tako, da do spomenika hodijo gruče ljudi,: se bo mogla popolnoma posvetiti Gospodarstvo. Državne finance in demokrati. 11 enega ekstrema v drugeda se zaletava naša javnost. Prvo leto našega osvobojenja je bilo leto polno hvale, vse je bilo dobro, nikjer ni bilo pogreškov. Ta optimizem je v drugem letu naše države izginil; na njegovo mesto je stopil najtemnejši pesi-šlaništvah in pridejo nazadnje zelo' mizem. Vse kar obstoji, je slabo, no-pogosto odprta do naslovnika. Da bi bena državna institucija ni dobra, mišljajo, da nas bodo dolgo izzivali z svojimi veleizdajniskimi dejanji! * Kraljevsko poslaništvo r Bernu poroča, da mnoga eblastva, posebno z ozemlja bivše Avsfro-Ogrske, mnogokrat pošiljajo pisma z zavoji, na katerih je pisan naslov samo v srbo-1 hrvatskem jezika, tako da Švicarska pošta takih pošiljk ne more dostaviti naslovnikom. Vsled tega romajo pisna po vseh tujih konzulatih in po- se temu v bodoče ognili, prosi kr. poslaništvo v Bernu, da saj bi se na zavojih pisem, ki so namenjena v Bern, napisal nastopni naslov: „La Legation du Rovatnne des Ser bes, Croates et Slovenes en Suisse, Ber-ne, EmmingerstraBe Nr. 43", ah Die Gesandtschaft des Koenigrei- državne finance razpadajo itd. V taki hiči slikajo nekatere stranke našo državo in širijo defetizem in slabo razpoloženje med narodom. Naši politični nasprotniki trdijo, da smo mi demokrati krivi te nesreče. Predbaci-vajo nam, da smo mi krivi težkega položaja, v katerem se baje nahajajo :gledujejo, hvalijo, kritikujejo, zabavljajo. Pevci lepo od poj o ginljive žalostfn-fce — pravo vsesvetniško razpoloženje, mrzel, meglen in vetren jesenski dan. Raztreseni leze naši možje po pokopališčih, prazne so bile besede o skupnem grobu naših velikanov, koliko je grobov, ki nikdo ne ve >^2, ki so zapuščeni in zanemarjeni. Kettejev grob so našle idealne !i-cejke in ga okrasile — a kje je drugih sto grobov .. Septemberski grobovi brez speme-ika, pozabljeni in zapuščeni, Ivan Cankar počiva v tuji rodbinski grobnici — kaj hočemo še več, kaj zahtevamo še več? Danes nas mogoče to razbdrja, £o vidimo, kako površni, mali, neznatni in pozabljivi, a jutri, e kaj, jutri že uresničenju svojih plemenitih ciljev, izvolite sprejeti izraz mojega globo-kega spoštovanja, s katerim beležim — Generalni konzul dr. Beneš 1. r. * Učiteljstvu iz zasedenega ozemlja. Glasilo istranskih Jugoslovanov „Pučki prijatelj" objavlja razpis učiteljskih mest v Istri in upravlja učiteljstvu iz zasedenega ozemlja slede-tči poziv: Ker se naše šole otvorijo le tedaj, ako bodo na razpolago učne moči, apeliramo na naše učiteljstvo, da se udeleži natečaja in naj ne zaničuje tudi manjših vabljivih krajev. Ker imamo zagotovilo manj od me-rodajne oblasti, da se bodo v široki meri upoštevale tudi prošnje tistih učiteljev, ki momentano prebivajo izven premirne črte, gre naš poseben apel tudi onim učiteljem in učitelji-! cam; ki so pristojni v zasedeno ozem-, lje in ki so je iz bodisi kakega raz- ches der Serben, Kroaten und Slove-; državne finance. Zalibog, da marši nen in der Schweiz, Bero, Emminger-' kdo verjame tem obdolžitvam, ne da straBe Nr. 48". j bi se prepričal, ali so resniaie. Ver- • V Devinu oh morju je italijan-' jame se, da so naše državne finance sko društvo „Italia redenta" pod pa-; tako izredno slabe in verjame se, da tronanco mesta Padove ustanovila so to zakrivili demokrati. Res je, da otroški vrtec z imenom „Citta di Pa-, so bili nekateri finančni ministri de-dova". Otroke vabijo vanj z darili, mokrati, da pade odgovornost za dr-Tako so jih pred nekaj dni obdaro- žavne finance tudi na demokrate, vali s sladkarijami, čevlji, obleko in l Vprašanje je, v katerem stanju se sličnim. Ob sivi skali s starodavnim nahajajo naše finance. Javnost se gradom, nad morjem „lepe Vide",- moti, ako misli da so nase državne peterožarka zvezda. finance slabe. Reci moramo, da so • Obmejne čete. Beograjski urad- ft* S ni lisi objavlja naredbo glede Obmej- kor se vidi iz naslednjih številk. Naš državni proračun izkazuje pri- - ,. - - . -. , , loga zapustili, da vsi vložijo svoje pozabimo vse to m arugo leto bomo > sošnje lter K p0^ncj0. Rok ^ proi zopet kritizirali zabavljali - a po-inje jeJ do 15 novembra t. 1. Učitelji tem zopet vse skupaj pozabffi. Tako; inJ ^i{eljice! Narod kliče po šolah. ?redo leta, a mi (»tajamo dosledno | v vaših rokah daHe mu'jih ish... Železna pec smo k, se hitro • 0rof Thnrn T pIibcrki jc od-razgrejemo, a se hitreje ohladimo. In vse svoje usiu25enc^ M ^ gla_ ako pride tujec irt nas vpraša, k,e so za j^oslavijo. Trnu nekda- grobovi prvih žrtev našega osvobo- njemu avstrijskemu diplomatu se lah-jenja, popeljemo ga na zapuščene J ^ ^ ima/J laviji (y grobove septcmfcerskih žrtev; ko nas vpraša, kje so grobovi vaših mož, popeljemo ga do rodbinske grobnice, 'cjer gostuje Ivan Cankar. In mi bomo ponosno govorili in risali bomo o svojih pravicah do svo-bade, pisali bomo o svoji kulturni nadmočnosti... Vsesvetniško razpoloženje je v nas, razpoloženje živih mrličev. In kaj naj reče o nas naraščaj naše bodočnosti, ako smo sploh zmožni, da ga vzgojimo, ali se ne bo sramoval nas, ki smo živeli v velikih dneh. a se tega v svoji neznatnosti nismo zavedali, ostali smo isti, kakor smo bili, ali smo pa morda še manjši. Taka je slika našega življenja, to je naš vernih duš dan! •i. i • „ UIAavill muici-un iz.naz.ujv |JI1- Dolžnost cbmojnih « jeda čuvajo T' 5v3ta)f r,emaliiaaL0]0 pmntr-In branijo difavne in dalteri- l3?0 f ^■"iM^ai.vai^hdr«- S?^ SSSlS: Bkili mark, Ceškislovaška 3 milj:-c!e •amos. ^ in inrfca driavljan^ od vojne, izvzemsi Anglija, izl-nzu-jejo ogromen primankljaj v državnem proračunu. EdineIt Jugoslavija izkazuje neznaten primanidjaj od 110 miljonov dinarjev. Ker nočemo javnosti ničesar prikrivati, pripominjamo takoj, da bo primanjkljaj naših državnih financ po našem mnenju večji od 110 milijonov vkljub temu pa ostanejo naše državne finance skoro najboljše od vseh držav, prizadetih v vojski. Upamo, da se javnost ne bo dala ve: motiti od splošnih fraz, kakor češ, da je vse slabo nri nas. Ni vse slabo, kakor smo videli. Vsem onim, ki kričijo, da so demokraii krivi polomu državnih financ, moreno z mirnim srcem predečiti zgornje številke. Naše državne finance unamo da na obmejni črti; da podpirajo zdravstvene organe pri izpolnjevanju njihove službe ter končno, da ob državni mejo čuvajo državne gozde in vode. Naredba obsega določila o kom-petenci in spop:Injevanju obmejnih čet, odredbe o službi v tej četi er o plačah častnikov in podčastnikov. * Železniška nesreča. Na železniški progi blizu franckove tovarne v Zagrdju se je v četrtek popoldne zgodila nesreča. Delavec Vekoslav Va-lenfič je prišel pod vlak. ki je odrezal obe nogi Valentiču. Prepeljali so nezavestnega v bolnico. * Požigi v zasedenem ozemlju. Zadnje čase se vrše skoro sistematični požigi kmetskih bivališč in vasi na Krasu, Tekom dveh mesecev je pogorelo pet vasi. Sedaj so popolnoma mežiški dolini) velikanska posestva, s katerimi naj se takoj postopa po predpisih agrarne reforme, da ne bo imel ta plemeniti Nemec v Jugoslaviji, ki jo tako sovraži, nič več svojega in da ne bo več prihajal v naš Guštanj, ker ne bo imel tam kaj iskati. * Dosti dela bo imela ekspozitura; okrajnega glavarstva vGuštanju, ker v mežiški dofini je še precej nemčur-jev, ki si želijo Avstrije in demonstrirajo proti Jugoslaviji po Celovcu s črnimi flori. Tem ljudem naj se izdajo potni listi, ako jih pa vleče ▼ Avstrijo samo srce, želodec jih pa zadržuje v Jugoslaviji; bo potrebno dovesti njihova srca v sklad z želodci. Ti nemčurji naj si nikar ne do- pogorele Lokve pri Divači. Silen po- ostanejo dobre, dokler jih bodo de» žar je našim ljudem uničil vse, hiše mekrati vodili. in gospodarska poslopja. Požigalec I - je neznan. Požar je nastal nenadoma s= Prodaja sardin. Po odredbi mi- ponoči. nistra za prehrano se bo v Beogradu * Ponesrečeno dekletce. Nežika dne 5. novembra 11. v 13 partijah pro- Dormal, 12Ietna hči mizarskega po- dalo 15.830 Škatfjic sardin. Sardine se močnika iz šmarce pri Kamniku je lahko ogledajo v skladišču štev. 2. Li- šla na Končkovo žago po žaganje in dtanti morajo pred dražbo položiti je pri tem nekaj stikala okoli koles, 10% kavcijo, pri čemur jo je zagrabil transmisijski jermen, potegnil jo k sebi ter jo zasukal okoli 06i Pri tem je bila strta dekletcem desna roka in tudi po životu je dobila poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnici. * Brano je podrl na sebe osemletni Viktor Birk, posestnikov sin izGor-Zavorovice pri Moravčah. Brana je slonela ob zidu in pri njenem padcu se je zadri zob brane pod desno oko otroka. Icrse 1.rcicr, trs Zurieh. Berlin 8 20, Nev/york 039, London 21.96, Pariz 40.25, Milan 23.50, Praga 7.20, Brdimpcšia 1.25. Bukarešt 10.20, Varšava 100, Dunaj 1.95, žigosane 1.50. Berlia. London 265.95 do 267.55, Newyork 77.37 do 77.53, Pariz —, Švica —, Milan 2S4.70 do 2S7.30, Dunaj (stare) 21.22 do 21.23. avstrijske 23.87 do 24.43, Praga 66.15 do 86.35, Budimpešta 15.48 do 15.52. je izšla z ultrademokratskim programom ki se sedaj organizira „Labori-sti", socijalisti in komunisti so objavili samo svoje programe, v glavnem se pa ne udeležujejo volitev. Komunisti se bolj drže aktivne propagande in širjenja svojih idej med delavstvom. „Izvenstrankarska liga" ni še dovolj močna za politično delo. ..Ženska stranka" je postala aktivna zlasti, odkar se jc država Tenr.essce Tenesi) izjavila za volilno pravico žensk in je na ta način omogočila, da se ustava izpopolni z novo,"devetnajsto točko, po kateri debe ženske pravico glasovanja. Glavna je borba med demokratsko in republikansko stranko. V dobi pred drugim novembrom, dnevom vo-litev, je volilna kampanja v polnem teku. Oo Arfaniskega do tihega Oceana, od obale do obale križala ti dve močni stranki svoje riece. Vsa sredstva se unor"u!fri?o. govori, turneje, ž -mnlisiiirn, plakati, .,p.>mflefi", in-iinuncije, reklame vseh mogočih vrst. Privržena obeh strank so izvesili ogromne plakate s svojimi gesli gla- sujte za Coxa!" „Glasujte za Har-dinga!" po avtomobilih, hišah in ogromnih stenah, po balkonih, po ulicah, postajah in oknih. Po uLcah in na telefonskih drogovih so pritrjene velikanske troblje, iz katerih se glasno sliši ta ali oni vodilni pristaš stranke ali pa sam kandidat Lox ali Harding, ki govore v prilog svoje stranke. Visoko gori v ulicah, med nebotičniki, vihrajo ogromna platna s sliko enega ali drugega kandidata in z napisi: „Za Coxa in Ameriko!" ali pa „Za Hardinga, prijatelja naroda!". Strankarska žurnalistika raznih taborov pretresa kandidatoma stare skrinje od rojstva naprej. Vendar pa v tem ne gredo predaleč. V tej demokratski zemlji m smete napasti rodbine ali časti! Publika bi vas v tem slučaju sama moralno lin. čala. Karikature, humor, Id tu začenja vse od najresnejše pa do najmanj resne zadeve, krilate besede, ki prelete v nekaj dnevih vso Ameriko in »e neprestano ponavljajo, dokla se ne umaknejo novejšim in aktual-nejšim, vse to polni vzduh. Vsak kan- didat nosi na glavi tmjev venec: Cox, naravno. Zvezd narodov, Harding pa Wallstreet, ulico svetovnih finansjejev. V peslednjem Času, odkar je boljše pretresavano vprašanje o Zvezi narodov ni več tako težek tmjev venec, kakor so mislili republikanci, in pred nekoliko dnevi je moral sam Harding prinesti ideje o no. vi uredbi društva. Z vsakim jutranjim solncem se prinašajo nove stvari, programi in njihove dopolnitve, reklame, navodila strankinim voditeljem in odborom: Društvo narodov, draginja življenskih potrebščin, vpra-šanie železnic, nacionaliziranje železnic in celo industrije, uradniško vprašanje, davki, trgovska in vojna mornarica, ureditev Alaske, revizije ustave, neposrednja volitev sodnikov, krajši delovni čas in večja mezda, Monroe jeva doktrina, vprašanje Mežika, odnošaji z južnoameriškimi državami, Anglijo, Japonsko itd. K vsemu temu prihajajo še stališča k drugim narodom, ajih izseljenci se nahajajo v Ameriki v večjem številu. Vsaka platforma se peča z vprašanjem Irske, ker je Ircev v Ameriki okrog devet miijonov; tudi se vsaka platforma peča z našim jugoslovan-sko-italijanskim jsporom, ker ie nas v Ameriki preko sedemsto tisoč, Italija, nov pa preko dva milijona. In vprašanje Poljske, ker njih je skoro devet milijonov, in vprašanje čehoslova-kov, ker je Mi okrog 3 milijone; vprašanje Nemčije, ker je Nemcev okrog devet milijonov; vprašanje Zidov, ker je teh nad tri milijone. In tako dalje. Naše jugoslovansko časopisja — okrog 40 raznih časopisov — je vse za demokrate in se živo udeležuje volilne kampanje. Vobče se za časa predsedn:ških volitev občuti sodjalno in politično vrvenje, kakor se ne nahaja nikjer drugje na svetu. Nad 22 tisoč časopisov, dnevnih, tedenskih in mesečnih se peča s tem ^gorečim vprašanjem'-'. Tridesetnad-stropne tiskarske zgradbe po New-yorku, Cikagu, Philadelphiji in Bostonu mečejo vsak dan v svet milijo-ne listov, časopisov, letakov, pamfle. tov in brošur, ki drve z noro naglico po dvestotridesettisoč milj dolgem ameriškem železniškem omrežja od Newyorka do San Frsncisca in od Seattla do Nevv Orleansa, da pridejo v roke publiki in jo potegnejo na svojo stran. Nekoliko milijonov milj telegrafskih in telefonskih žic je ves dan zasedenih z volilnimi vesfini, to-Iegrami in razgovori: Šamani akcije, vrtoglava dinamika, urnebesna reklama, viharji govorništva in krik časopisja. Politika je zabobnela skozi Zedinjene države. Narod si izbira voditelja za prihodnja štiri leta. Dne 2. novembra se izbirajo volilni možje na podlagi »strankinih lističev". Ti volilni možje se bodo potem v svojih Zveznih državah zbrali drugi ponedeljek januarja 1921 in formalno glasovali za predsednika in podpredsednika Zedinjenih'držav. Odločitev pa pade že danes 2. novembra 1920. V drugi sredi februarja bo predsednik senata pred senatom in poslanskim domom odprl certifikate in objavil rezultat. Čfinc-ra marca bo „favorit naroda" p:isecr> 1 n ustavo in stopil v , Mo hiš'>": Co.< ali Harding, demokrat .-tli re.o-jbP anec. (B. Laz, v „N*mi Evropi" br. 5, od 2S. oktobra 1920.) Priče davnine. Zelo bi se motil tisti, ki bi mislil, da je bilo na naši zemlji vedno tako, kakor je danes. Zemlja z vsem, kar je v niei in na njej, je živ organizem in je torej podvržena razvoju. Zemlja se neprestano menja in neprestano se menbro tudi bitja, ki na njej žive. Tam, kjer je danes suha zemlja, bu-čalo je nekdaj globoko morje, a kjer je danes morska gladina, zeleneli so nekdaj bujni travniki in gosti pra-gozdi. Dočim je ciancs na daljnem severu in jugu v polarnih krajih večen mraz, sneg in led bila je doba, ko so se ti kraii kopali v žaru toplega solnca, ko je tudi te kraje pokrivalo sočno rasti'nje. V priredi se ve trnja — staro umira in izginja, a ra njegovo mesto prihaia mlado, nevo pa v teku časa se postara tudi to in pogin? Da te razprostirali v nedogfedne daljave, j prestano, menjalo se je življenje na a kaki gozdi? Niti sledu ni v njih o'njej Izginili so naozauri, izginili pe-današnjih drevesih. Bujno so rasli likozauri in došli so njihovi potomci, pragozdi velikanske praproti m razni ki so se vedno bolj razlikovali od svo- kalamiti, a po njih je lazila množina žuželk in pajkov, pod njimi so goma-zeli stonožniki in škorpijoni in prežali na svoj plen. Ptičjega glasu ni bilo slišati, ker v oni dobi zemlja še ni poznala pernatega sveta. Po močvirjih jih praotcev, došli so kuščarji in krokodili; a morebiti so potomci teh nenavadnih plazivcev tudi želve. Se več: v ustrojstvu teb pennskih plazivcev najdemo neke posameznosti, ki nas spominjajo na neke posebnosti, ki jih in ckolo njih — a teh močvirij je bilo ima ustrojstvo ptičjega telesa in so mnogo — so se vlačile ogromne am- morebiti tudi naše ptice daljnji po-fibije. labirintodonti. A med tem ganj dobi zelo raz-[letnem času solnčijo na golih peči-širf~u r"» ce': remiji, ker se nahajajo nah žive v onih grabežljivih krokodi- Cp o: njih ostanki na Češkem, v Franciji, v Zedinjenih državah ?e«erne Amerike in d-ugod. Če motrimo njihove okost-nice. ti koma' mogl: trditi, da so to prnre>i» današnjih kuščarjev, In težki da bi si človeška dom!šIjiia mogla le na nasi zanlji v pr . nicrn dsvrcr Lr-pali« bolj čudovitega kuščarja, ka-casu bilo cisto drugače kaV>r dava, i.or je r^r-ums. Ta permski ki-ščar, to moremo lahko sklepat^ ir sa to je bij V-Hl< kakor. pes. imel je na imamo tudi nepobitne pnee. t.»*:i~-ny ■ • — • - * bi bilo. sklicevati se na L/ in o-"*, ker so te priče tukaj: tu so rern in nepremične ir bude v nas davn- t'ike davnega življenja Te priče so or_3 okamenine, ki jih nahajamo brez števila povsod, kamorkoli stopimo 7 nogo. In te nam razkrivaj" prošlost naše zemlje, razkrivajo življenje na njej. Kdo med nami še ni videl raznih školk, polžev in podobnega. kako leže v ti dem apr.:ncu in dolomitu ali v prhkem laporju in peščenjaku! Ali smo se kdaj ustavili pred tako majhno okamenelo živalico in se vprašali, od kod je "a? Ogledamo si jo in čudimo se jej ter vidimo, da take živalce zamorejo živeti le v morju. In če je tako, potem so naše nebotične planine bile nekc'aj pokrite z morsko gladino. In res je tako. Pa koliko takih dokazov nam podaja paleontologija, s kateiimi n-™ ona počasi, a vztrajno odpira pot v tajne davnine našega rodu, naše matere zemlje! Danes so okamenine, or^-nki izumrlih živali in i^ctlin znatna razjasnile tudi najdaljšo prošlost rcn- Iih, ki se kopljejo v vodovju Nila, Gangesa in Misisipa. Nimajo sicer nič več onega zagonetnega jadra na svojib plečih, a ustrojstvo njihovega telesa govori jasno, da so jim praočetje živeli v permski dobi kot naozauri in pelikozauri. Priroda je hotela takorekeč zapustiti človeku bližnjega potomca jadrastih svojem h»htu v:,;ko , 'adro", a v kako kuščarje/, ker v Novi Zelandiji živi še svrho kdi bi ta ved J! Sele na okost- danes manjša kuščarica tuatera, kate-ju, ki so ga našli v naplavljenib pla- re tmoviti podaljški hrbtenih kremi jih steh reke VTichite River v Texasu, v,so izrasli v male bodljike ter stoje na severni Arktiki, se je razvidelo, da je hrbtu kakor ojstri zobje. Ta zadnii to jadro rosi! na plečih. Na tem do-postanek permskih plazivcev že izumi-bro ohranjenem okostju se spozna, da ra Tuatera s svojo veličino ni dosegla i>o se gotovi izrastki hrbtenih kremp- narzaura in pelikozaura, ker zraste le ljev nenavadno podaljšali, da tvorijo kakih 25 do 50 centimetrov. Zaodela pravcate plitve. Vsaka plitva je polna se je v zelenkasto bojo z rumenkastimi, postranskih bodliik, ki so se poraz- pegami Glavo ima štirioglato, precej | vrstile kakor prečke na jarboli, odtod dolg rep je trioglat in sjtominja na, tudi značilno ime neozaurus, kar bi rep krokodila. Njeno telo pokriva pomenilo „kuščar-ladja". Najbrže se oklop, sestavljen iz ogljatih plošč in je med posameznimi plitvami nahajala koža, kako- brbtena plavut pri ribi in tako je naš naozaurus bil opremljen z nekakim jadnam. Zobje so mu bili razvrščeni tako, da najbrže ni mogel zapreti žrela. Naozaurus je bil zelo razširjen, kar lahko sklepamo po njegovih skeleti'«, ki -se nahajajo sedaj v Franciji, na Češkem, pa tudi v Severni Ameriki. Prebival je torej na ogromnem kompleksu zemlje in bil je brez dvoma nevarna zver, ker mu je žrelo — oboroženo z ostrimi zobmi. Če je nalete! na kakega labirintodon jih je le znati citati. Iz teh dokumentov izvemo med drugim, da je na naši zemlji bila doba — tako zvanf-. pennska doba — katere bi če bi jo mogli pričarati, ne poznali. Vse, kar ie tačas bilo in živelo na zemlji, vse to nam je * v'? in neznano: rastline in živali. Gozdi so ne v čudnem piazivcu pelikozauru. Ta pelikozaurus je sodobnik naozaura; živel je v permski dobi poleg mnogih labir-ntodontov. plazeč se neprestano okolo močvirij. To je bilo v daljnji davnini, pred mnogimi milijoni leL V teku te dolgotrajne dobe menjala se je zemlja ne- okroglih luskin. Noge so kratke, močne in oborožene s p- tero kremplji. To sicer r.i vsekakor za nimivo pa da itna ta dpvni ostanek troje očes: med navadnimi očmi nahaja se i-v-ni *-»«*< temena tretje oko, ki najbrže ne služi vidu. Tuateri ugaja živalska brana; lovi polže, žuželke. majhne ptice, dokler so še v gnezdu; včasih zaide tudi v vodo in plava ve?':^Inč s kratkimi n^-ami Sicer se skriva v luknjah in razpokah pod zemljo in si zna tudi sama izkopati luknje. Kakor žc omrnjTi^. h^tera že iz-•Ttirp. Ona je zadnij ostanek permskih plazivcev, ki pred mpHoni i" milijoni let v velikih množicah naseljevali širne kraje na*e zemlje. Dr. Fran Tacan. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene več vatronov I® brezpra!n"gn oglja za takojšnjo dobavo Ponnilbe s navedbo cen na poštni predal Ljubljana 10!.___3% 3-2 cevi za ali plina prodam ca 5000 metrov v premera 1 cole po SI1S K 48 in ca 2000 metrov t premera l'/4 cole po SHS K te' oči meter, /drže pritisk 20 atmosfer. Tvrdka ?. Kazboriek, Šmartno pri Litiji. 36 3—3 Gospodična ltara 17 let, ve ča slovenskega in nemškega jeziki, ki im i veselje z otroci, M6e službo kot vzgojiteljica pri boljši družini. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra*. 391 6—2 Pisalni stroji Remington se dobijo nri A. K. Kregrar, Ljubljana, Sv. Petra eeata 21-23. Zahtevajte ponudbo. m J ! roenino za na-Jutro" ? |XX0;n m iz uSeni kurjači >n kljucsii*«', lOLBjU UU ki mora znati tudi konika dela. — Cferti z navedbo plačilnih por»i«r naj se blagovolijo vposlati na naslov ,,Kurjač" upravništvu »Jutra*. 8-1 Vžigalne min SSSSJSr t rov. se takoj odda. Vpraša se nri tvrdki J. Bazboriek, Šmartno pri Litiji. :6i 3—S Hrvatski „DRVOTRZAC" jedini strt.čni list a Jugoslaviji. Izlazi svakop 1., 10., iO. u mjesecu. 1'retplata: godisnje K 120--, cetvrtgod. K 30-—. Snrartjujo na*i prvi stručnjaei. Adresar industrije Um K 20*—. Zagreb, 6trosamayerova nlica 6 ss& 6-6 Stenice, ščurki i a m golasee man ?..giiii"i Vo -K>rei>ljau mnja : jreizku.eaa tredatva koli -n Uuk* 11 tO*—, ca sto. ' al o« K 12-- mick za nit v oi.i»»- ia perila K to-— > n K SO*— pr»*«lr pro'l nrioan K 10 — >n 5 » -mirilo proti niini pri Imdeb K S - in K tO-- '!d. ! Poitlia po roviet'« iavM m e^sport K. Jftaktr 1'etrinjak* ulica S Zagreb br. 83. »6 4 Avto 9/23 HF. — Puch, a S oseh dobro ohranjen 390 3-3 si n lis 000 Kron proda. Henrik Kenda, Mastni trg 17. na debelo dobite zopet pri tvrdki 393 2-2 K. A. KREGAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23. Cenjenim cd jemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popoli.oma prenovljenem lokalu Za bližajočo se zimsko sezijo priporoč mo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blag^o z& damo in gospode, dalje perilne barhanle, flanelo, cefirje, potrebščine sa krojafie, šiviljo, tapetniko itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postreibo, se priporočamo 306 10—7 An & E. Skaherne, veletrgovina z mannfaktarnim blagom Ljubljana, Mestni tpg lO. r S Tt~a r—gp—a p—a b—n! p—a» b—a B-flB-fftuff M d. Z O. E. 21 101- 21 fi LJ u!. 1] ina, Dunaiska cesta št 9 S ima v skladiSču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenič r o moko, banačko in lastna mletve, koraso, oves, pšenic e [.robe, prosono kašo, lešprenj, sladkor češki v kock «, amerikanski, Java kristal boli, kavo, najfinejšo namizno jedilno ol e, testenine, rii. 0«ylon>6aj, poper v srnjn, sol morsko ln nemško belo, petrolej, balo Šiššeni. bosansko sliv« vseh vrst, iebuo makovsko, orehe, krompir in raslično drago blago, tudi sukneno in maonfaktnrno perilno blago, čevlje moške, ženske in deške, isborro blago v vseh številkah, oddeja se le v vetjih množinah. ^ b—fl p—fl p—fl &—a i b—fl l r-jr-jb-hr-fl b— I Angleška plebiscitne komisije v Celovcu prodala m sicer: 2 limuzfne tipa Talbot-Darracq> 16 HP.f modre barve, z 6 sedeži, samonagonom, električnimi svetiljkami, nikljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih, kakor nove, stalno v porabi 2 odprta voza, tipa TaIbot-Darracq, 16 HP., s 6 sedeli samonagonom, električnimi svetiljkami, niklastim okovom, modro barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v izvrstnem stanju. 8 motornih koles, tipaTriumph, 3% HP., z orodjem, ozkimi kolesi in ventili, v dobrem stanju. Zračne cevi in plašče, ki spadajo k tipu Fiat, model 2. 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni auto model 16 Ter., 26 HP. ter k tipu Talbot-Darracq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom. 3 odprte potovalne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP., 1 sivo. 1 zeleno. 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, z Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognjezavarovalno napravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho itd. 2 tovorna avtomobila tip Fiat 15 Ter., 35 HP., kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi ognjevarstveno pripravo, de*niška družba za melnarcdne transporte. Brzojavni naslovi Spcdbalkan. 70 IS i Ljub" j a na, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špediciji visb vrst. Sprtjraje blaga i skladišča. Earinsfea agntfira. Zanrlnln]a Id nnroiaijL IsfuraJii prevozi Ssttn s patent, pikiitveiiai vozovi u vse strani. - Pr*?- liubflansleo ia/no skladišče, spojeno s tirom južne železnice. ===== Hajve 28062X3 laviji.