Stev. 28.
V Ljubljani, v soboto, dne 4. februarja !91L
Leto XXXIX*
s Velja po pošti:
i,a celo loto naprej . K
ce ' '
za pol leta četrt leta
13-
za Četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nomčijo cololetno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej	. K 24*—
za pol leta „	. „ 12'—
za četrt lota „	. „ 6-—
za en meseo „	. „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K 1*S0
===== Inserati: .
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat prlmoren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinar|ev
====== Izhaja:----
vsak lian, izvz&mši nedeljo ln praznike, ob 5. url popoldne.
t_s" Uredništvo ]e v Kopitarjevi ullol štev. 6/UI. Bokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravništvo |e v Kopitarjevi ultoi štev. B. Avstr. poštne bran. račnn št. ;'4.797. Ogrsko poštne hran. račon št. 26.511. — Upravnišfcega teleiona št. ia8.
J*" Današnja številka obsega 16 strani.
špeliMje.
Je veliko ljudi, ki so veliki škodljivci v gospodarskem življenju in ki izsesavajo kakor pijavke narodno telo in se rede na stroške tujega dela in tujih žuljev; to so špekulant je. Take vrste ljudi pa ne pozna samo gospodarsko, ampak tudi politično življenje; so politične stranke, ki se ne naslanjajo na svoje lastno delo, na lasten trud, ampak ki žive samo od tega, cla drugim sproti to podirajo, kar ti zidajo. Skratka politični špekulantje. Tudi pri nas jih imamo.
Pretekle dni so poročali liberalni časopisi, da je dobila »Zadružna zveza« za Štajersko 250.000 K brezobrestnega posojila, »Gospodarska zveza« na Kranjskem pa nič manj ko 600.000 K. Seveda ni na vsem tem ne pičice resnice. Ampak namen, iz katerega so to napisali, je zloben. Ko bi mi bili slabi, bi nam znalo tako pisanje škoditi. Ampak nekaj drugega hočejo liberalci s tem doseči, namreč sami so podpore potrebni. Nimamo nič proti temu, cla jo dobe in sanirajo svoje žalostne finance. Čim več denarja pride v deželo, tem boljši je. Ali da se skuša na naše račune to doseči, to je vse obsodbe vredno. Kako so liberalci obljubovali in se zaklinjali, da je najboljše in najbolj pametno, da se denarni zavodi ne napadajo in da sami v tem oziru ne bodo v svoje časopise nobene besede zapisali! In vendar je vsaka Iruga beseda, ki pride iz njih ust, »deželni bankerot«. Naravnost neumevno je, kako more razsoden človek take čenče ljudem prodajati, ki so tako neumno izmišljene, da se njih lažnjivost in neumnost lahko z roko otipa.
Za eno skušnjo smo pa pri tem bogatejši postali; liberalni stranki ni nikdar nič verjeti in nikdar nič zaupati, ker zmerom laže.
Na naših univerzah sede tudi špekulantje. V Avstriji svobodomiselstvo silno peša in se stara. V parlamentu nima posebno velike zaslombe, ker ga je ocl tam pregnala splošna volivna pravica. V javnosti tudi gine njegov vpliv, ker mu stopa na prste krščansko časopisje in ga preganja tako, kakor se spodobi. Edino zavetišče ima še na univerzah. Tam ima še goralc kotiček, iz katerega bljuje žveplo in ogenj na
LISTEK.
OH nHm diru.
Spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden.
V Dolu je prišel gospod župnik iz cerkve. Bilo je po sveti maši. Na prsih je nesel telo Gospodovo. Pred njim je koračil cerkvenik in zvončkal. Za duhovnikom je spela množica ljudi in molila sveti rožni venec. Kadar gre duhovnik z zadnjo popotnico k umirajočemu po sveti maši, tedaj hite verniki za Najsvetejšim do same hiše, kjer biva bolnik. Tako navado imajo ljudje v dolski župniji.
Jutro je bilo megleno, vlažno. Po tleh jc bilo vse polno rdečega in rumenega listja. Bil je listopad, ko najbolj pada listje z dreves in z drevesa človeštva. Duhovnik je stopil v revno kočo. Šel sem za drugimi v vežo še jaz in zrl skozi odprta vrata v stanico. Bila je siromašna, a čedna. V" postelji je ležala starka prikupljivega obraza. Na mizi jc stal križ med dvema svečama, steklenica z vodo, v kateri je bil majhen kropilnik iz pšeničnih kiasov. Gospod župnik je pokropil stanico, malo pomolil in pokirnal tem, ki so bili v sobi. naj odidejo.
In šli so iz sobe pa zaprli vrata. V veži so se spustili v krčevit jok. Vprašal sem ženo. ki je klečala poleg mene:
krščanstvo. Naše univerze so žalibog postale nek monopol svobodomiselcev, odkoder doni zmerom tista stara pesem o klerikalnem mračnjaštvu in katoliški zaostalosti. In če se zgodi, da pride na univerzo profesor krščanskega naziranja, tedaj začno vpiti profesorji in študentje kakor judje pred Jeriho, da bi človek res mislil, cla se univerze podirajo. Atentat na znanost, na svobodo, se sliši vse povprek; na silno slab fundament, mora biti zidana ta znanost, čc se boji kritike.
Na krakovski univerzi je bilo ustanovljeno novo mesto za sociologijo, in sicer na bogoslovni fakulteti. Za to mesto je bil imenovan mož krščanskega naziranja: svobodomiselno dijašlvo mu je samoobsebi umevno predavanja z razbijanjem onemogočilo. Vseučilišč-ni senat je par teh razbijačev in razgrajačev iz univerze odpustil. In to je svobodomiselne študente tako razvnelo, da so udrli na univerzo in dijake in profesorje ven pognali. Univerza je sedaj zaprta. Najbolje je, da ostane toliko časa zaprta, da dijaki spet do pameti pridejo. Seveda je po sodbah liberalnih listov vsega kriv ne dijak, ampak profe ir Cimerman. Če pa misli liberalna znanost in nje zastopniki, da si bodo na ta način svoj monopol ohranili, so v zmoti. Na univerzah zahtevamo ljudi, ki se res posvete vedi in resnici in ne propagandi ateizma in revolucije.
Najbolj premeteno in zvito pa špekulirajo avstrijski socialni demokrat-jc. Naše delegacije so sklenile 312 milijonov novih izdatkov za vojaštvo, oziroma za vojno mornarico. Seveda je to silno grenak oreh, v katerega bodo morali ugrizniti avstrijski davkoplačevalci. Toda kaj hočemo: živimo v takih razmerah, v kakoršnih ima veljavo samo kanon in bajonet. Seveda socialni demokrati silno vpijejo in pretijo, da bodo začeli veliko gibanje proti tem izdatkom, češ, cla je to ven vržen denar. Ne vemo, kaj poreko k temu vpitju delavci po ladjedelnicah. To pa vemo, da bi bili socialno-demokrat-ski poslanci prvi, ki bi za te izdatke glasovali, ako bi bila nevarnost, da postavka v parlamentu propade. Toda v javnosti je treba igrati varuha davko-plačevalčevega žepa in sc tako »lie-omadeževanega« ohraniti. In to je glavna stvar, četudi ni pravzaprav clruzega kakor špekulacija na volivčc-vo razsodnost,
»So to njeni otroci?«
»Njeni so, njeni; tri hčere pa sin; drugi so pa sorodniki.«
Čez nekoliko časa je duhovnik pozvonil. Šli smo v sobo, kolikor se nas je moglo natlačiti vanjo. Bolnica jc ležala na postelji, a mili mirni blesk, kakor orlsev zahajajočega solnca se ji jo poigraval na obličju.
Duhovnik ji je podelil svetotajstva za umirajoče, jo niazilil s svetim oljem, pripravil na pot v večnost in ji dal poljubiti obraz Kralja nebeškega. Potem ji je dal roko in rekel:
»Bog z vami in ako vas pokliče k sebi, molite zame.«
Tedaj pa so pokleknile hčere z otroki v naročju in sin k postelji in najstarejša hči je izpregovorila:
»Zlata mati, prosimo vas vsi, odpustite nam, če vas nismo vselej ubogali ali če smo vas kdaj žalili in blagoslovite nas in naše otroke, cla nas nc bo zapustil Bog po vaši smrti.«
In vse je začelo jokati in še gospod župnik si je otiral solze.
Mati je sedla, sklenila roke in govorila s tihim, uljudnim glasom, tihim in uljudnim kakor šepetanje senčnato lipe:
»Kaj vam naj odpuščam, mili otroci? Zmeraj ste bili pridni — Bog vas ohrani. Odpustite vi meni, ako sem vam dala kdaj slab zgled. Blagoslovi Bog vas in vaše otroke in daj vam roso neba in rodovitnost zemlje, krepčaj vas
Shodi v smem pri Liliji.
Tako lepega, tako veličastnega shoda še ni bilo v našem kraju. Cel litijski sodni okraj je bil zastopan po svojih najboljših možeh. Po tri ure daleč peš so prišli možje na shod. Bolj oddaljeni so se pripeljali z vlaki in vozmi. Nova prostorna dvorana v »Društvenem Domu« in galerija v dvorani ste bili natlačeno polni samih vrlih mož in čvrstih, zavednih fantov. Navzočih je bilo nad 600 oseb. Prišel je tudi na shod, topot prvič, vladni zastopnik, g. komisar Svetec.
^ Dr. Šusteršič prej še nikdar ni bil v Šmartneni, zato ga tudi večina navzočih še ni poznala. Prišli pa so na shod v prvi vrsti zato, cla vidijo svojega načelnika in voditelja iz oči v oči, in da slišijo tistega, za čegar zastavo korakajo, katerega ljubijo kakor lc morejo ljubiti svoj vzor, svojega prvo-boritelja. Ko se načelnik dr. šusteršič pojavi na odru, zaori mu v pozdrav tako gromovito ploskanje in živio-klici, da se je dvorana tresla in vsa srca je obšlo tako navdušenje in veselje ob pogledu na svojega načelnika, kakor je to mogoče le pri tako zavednem, tako nepokvarjenem ljudstvu, kakor je naše.
Gosp. dekan Rihar otvarja shod in pove namen shoda. Predstavi kandidata g. V e h o v c a in načelnika stranke ar. Šusteršiča. V nad eno uro trajajočem govoru je clr. šusteršič narisal vse delo in boje poslancev v deželnem zboru in uspehe dela in boja. Omenjamo lo novi občinski volivni red, po katerem šele pride občina v prave roke, ne pa kakor dozdaj, ko so marsikje v občini odločevali ljudje, ki tam pravzaprav nimajo nič za opraviti, kakor n. pr. v Litiji. — Splošen krohot je nastal po dvorani, ko je govornik omenjal omejeno inteligenco naših liberalcev. Po mnenju liberalcev se našemu kmetu predobro godi. Božja pota se morajo odpraviti, cerkve so prelepe itd. Kaj jih to briga? Tudi liberalcem se naj prepovedo izleti in letovišča, boljše gostilne so tucli prelepe za. liberalce, za nje je edino primerna še gostilna — Roba v s. Naša narodna zastava je belo-modro-rdeča; naših liberalcev zastava jc pa stara, umazana, strgana cunja, katero je danes nekdo izobesil v svojo čast in čast šmartin-
Bog Sin na duši in telesu iti tolaži vas sveti Duli v vseh stiskah in nadlogah. No pozabite me, ko bom zatisnila oči! Ti, Nežka, si vzemi za spomin od mene ,Ključ nebeški', ti, Anica, moj kožuh, ti, Rezka, ki imaš največ teh malih, to-le pernico, tebi, Jože, pa nimam kaj dati razen .Bogca'. Spoštuj ga, po tvojem očetu je. Tiste cunje tam v skrinji — dosti jih tako ni — razdeli po moji smrti med sestro, kakor veš in znaš, pa pomagaj jim, kolikor bo v tvoji moči, ti si gospodar. — In zdaj bi si rada nekoliko odpočila.«
Padla je nazaj na posteljo in utrujena zaprla oči. Sin, hčere in vnuki so ji poljubljali roke in bridko plakali.
Toliko da je duhovnik zaprl vrata za seboj pa jo pokleknil k postelji širo-kopleč mož in prosil s tresočim se glasom:
»Mati, prosim vas, odpustite mi; dostikrat sem vas žalil!«
Bolnica jo odprla oči in radosten usmev, kakor žar večernega solnca, ji je preletel obraz. Dela je roko možu na glavo in prijazno pristavila:
»Bog ti odpusti, pa poboljšaj se! Od srca ti odpuščani vse, pa Rezke ne žali več.«
In možu so se začelo dvigati prsi in po licu so se mu vlile solze. Poljubil je starki roko. Bil je njen zet, mož Rez-kin, pijanec in sirovež. Ob postelji pa je klečal skesan in potrt. Ta prizor mi ie pretresel srcc.
skih liberalcev. Za to ljudi je bilo potrebno, da jim županstvo preskrbi policaja. Torej: šmartinski liberalci imajo za svoj prapor umazano cunjo jn prišli so že pocl policijsko nadzorstvo! Kadar se liberalcem v deželnem zboru hla-čice tresejo pred dr. šusteršičem, piše »Narod«: »Tisti znani smeh dr. šusteršiča.« Tudi našim liberalcem bi se hla-čico tresle, da so slišali »tisti znani smeh« naših mož in fantov; ta smeh nam jamči, da naši liberalci nimajo nobenega kredita več med našim ljudstvom. Naj bevskajo v »Narodu« in lažejo do ostudnosti, kdo se briga zanje. Po dr. Šusteršičevem govoru se je v kratkih in jedrnatih besedah predstavil kandidat g. Veliovec. Njegov moški nastop, sonoren glas, še prej priporočilo dr. šusteršiča, ugajal jc vsem, njegova kandidatura jo bila sprejeta soglasno z Zivio-klici.
Po shoclu sc jc vršil občni zboi Kmečke zveze. Poročal je gosp. župan Hostnik, kaj se je vse storilo v preteklem letu. G. dekan Bihar je opozarjal na nove občinsko volitve v Šmartnem in Litiji. Vsi naj storijo svojo dolžnost, pa bo konec liberalnemu gospodarstvu tudi v Litiji. Za Šmartno liberalci itak nimajo pomena. Ker so nihče ne briga zanje, so začeli po »Narodu« nesramno izzivati. V »Narod« so spravili neumno laž, da ima občina čez 4000 K dolga češ, da gre vso to za »Dom«, cerkev, organista in cerkvenika. V resnici pa občina nima no enega vinarja dolga, lo v proračunu je omenjena svota. Proračun so zlobno zamenjali z dolgom, češ, laž je, pa morda bo lo kdo verjeL Pa ne bo! Liberalci ste preueunini, da vam še kdo kaj verjame, tisti časi so minuli, ko sto nemoteno farbali ljudi. Občina ni dala ne vinarja za nobeno podjetje ali društvo, kar je v proračunu, so tekoči stroški, teh so pa nihče ne-more izogniti, tudi ni bilo nobenega ugovora proti proračunu. Ne za ušesa za nos bi privlekli tisto šmartinsko figuro, ki laže po »Narodu«, pred občinsko desko in ga butnili z nosom v desko, cla če ne zna brati, bo vsaj čutil, kaj jo proračun in kaj dolg, cla bo v drugič vedel, saj tako lagaii, cla bo komu podobno. Gospod dekan je obljubil tistemu dopisniku, da mu da zastonj najboljšo živinče iz hleva, čo dokaže to, kar je pisal. Alo, korajžo, šmartinski liberalci, meso je drago, živina pa zastonj v dekanovem hlevu na razpolago.
Odšel sem z drugimi vred in koračil od Dola navzgor po holmu proti gozdu. Med tem se jc megla vzdignila, zimsko solncc je svetilo medlo in tiha žalost je vela preko polja. Jaz sem si pa mislil: Ko bi se tako v vsaki hiši sešla vsa rodovina ob smrtni postelji očetovi ali materini ter prosila umirajoče za zadnji blagoslov, izvcst.no bi v marsikaterem domu vladala večja sreča in marsikatero trdo srce bi so omehčalo ob smrtni borbi za vselej! Sedel »em ob gozdu poleg grma. Le tupatam je visel zelen listič na njem, a kakor kri rdečih jagod je bilo na njem brez števila. To je. krasnih, pomladnih cvetov sad, sad trd, omledcn, znotraj pust. Oster mraz pa ga bo zmehčal, da bo užiten. — ln začutil sem v sebi nekako utrujenost, kakor bi imel sam umreti to jesen. Vzel sem v roke piščal in si začel piskati. Žalostni zvoki so sc pritajeno razlegali preko otožne okolice: Pomlad bo prišla Pa meno nc bo . . .
Ona starka ni učakala pomladi. Ko sein korakal čez nekoliko dni zopet skozi Dol, so nesli mrliča k pogrebu. Med pogrebniki sem spoznal ličerc nedavno previdene žene. šel sem še sam za pogrebom. Ob grobu nisem slišal nobenega vika, nobenega krika, pač pa sem videl obilo solz in brezkončno bolest.
Kadar pa so položili krsto poleg groba, so jo poljiibile hčere ena za dru-.
»Slovenska sira! 0."
Ob sinji Adriji v Sv. Križu pri Trstu smo zadnjo nedeljo ©tvorili svoj lr ugiotroški vrte e. Važna je ta točka ob morju. »Lega nazionale« je v bližini vasi sezidala otroški vrtec in ljudsko £o.lo za otroke iz Sv. Križa in Nabrežine. Pričakovati je bilo, tla bodo v s tržaški Slovenci z veseljem pozdravili ustanovitev otroškega vrtca. Razočarani smo bili; resno pa povemo slovenski javnosti, cla od slovenske strani vsaj nasprotovanja nismo pričakovali. Ena bogata skušnja več. Premagali smo vse težave, vpliv domačih liberalcev in socialnih demokratov se je ob zdravem razumu domačega prebivalstva za plemenito narodno delo »Slovenske Straže« izkazal za popolnoma brez moči in imeli smo v nedeljo zmagovit dan.
Po sveti maši jc gospod župnik Furlan blagoslovil prostore otroškega vrtca. Ljudstva se je kar trlo. Nato je tj tvoril vrtec; zbirali se bomo in vodili otroke v znamenju sv. Križa in v smislu svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta nam prinesla besede izveličanja v domačem slovenskem jeziku. Katoliška in narodna vzgoja! Zvestoba Kristusu in narodu! V imenu staršev je izročil 40 malih dečkov in deklic gdč. vrtnarici Juiki Viskovi, da skrbi zanje kakor mati in jim da katoliško in narodne vzgoje. V imenu predsedstva »Slovenske Straže« je govoril jurist Fran Jež. i/, ljubezni do otrolc, ki so bodočnost naroda, je ustanovila »Slovenska Straža« ta vrtec. Ohi*animo mladino, da bo tudi v kasnejši starosti značajna v verskem in narodnem oziru — in ni se nam treba bati za našo bodočnost. Svoje najdražje so starši zaupali »Slovenski Straži«, naj ji zaupajo vedno in to zaupanje nas bo storilo močne, da premagamo vse napade tujcev. Vsi otroci so bili obdarovani in rajsko veselje je bilo razvito v srcih in obrazih vseh mladih in starih.
Popoldne je bil ustanovni občni zbor podružnice »Slov. Straže«. Ljudstva je bilo nad 300. Po otvoritvenem govoru gosp. župnika Furlana so zaigrali vrli tamburaši iz Nabrežine pod vodstvom č. g. župnika Angelja Čargo »Hej Slovenci«. V enournem govoru je nato jurist Jež razlagal naš narodni položaj in nasilstva Nemcev in Italijanov proti Slovencem. Končni cilj jim je: vzeti nam zemljo in priti do morja. Narodnoobrambno delo jc nujno potrebno. Proti sovražniku, ki dela sistematično proti nam, je treba organiziranega odpora. Zato se je ustanovila »Slovenska Straža«. Postavili pa smo svoje narodno-obrambno delo na versko podlago, ker sv. vera in cerkev sta branila in ohranila slovenski narod skozi celih tisoč let, ko ni bilo nikogar, da bi se usmilil tega ljudstva. Sv. vera in sv. Cerkev sta se izkazala kot važen branik, zato bomo delali tudi naprej z njima v soglasju. Zaupamo v božjo in svojo pravico; zato pride enkrat dan svobode, ko bo konec zatiranj, ko bo narod naš imel nemoten razvoj in blagostanje. Z vero v božjo pravičnost, z zaupanjem v lasino moč in z ljubezni polnim požrtvovalnim delom bomo cmagali. Velikansko navdušenje je sle-4ilo govornikovim besedam. Vso ljud-
?o — poslednjikrat, potem pa sta vzela sin in zet vrvi ter spustila drago truplo v senčno, mirno postelj. Položili so jo v siromašno krilo odeto, ali uverjen ;em, da bo vstala nekoč v večji slavi, kakor mnoga trupla, ki so bila v svili in žametu v srebrnih krstah položena v dragocene družinske rakve.
Duhovnik je zapel »Salve« pa od-?el. Ubožni otroci ubožne matere so pa se dolgo klečali ob dragem jim grobu tn bodo šc večkrat klečali, dokler bo-:lo živeli.
»A jc kej trden must?« — »Ja!« — »A gre lohka naša vojska skus?« — »Lohka, če nam ta zadnga pestete!« ta glihal unkat mladini pred štepan-
stvo je pelo našo koračnico »Naprej zastava Slave«, katero so vdarjali vrli tamburaši. V podružnico sc jo takoj vpisalo 70 članov in novi se jvotlno oglašajo., V odbor so izvoljeni i predsednik Anton Tence, ostali odborniki Jože Košuta, Anton Bogateč in župnik Andrej Furlan. Tako je bila zadnja nedelja nova zmaga slovenske in katoliške misli ob sinji Adriji in nov klic vsem zaspanim, cla sc vzdramijo k narodnemu življenju in delu, zavednim pa jo dala novega poguma, novega zaupanja v zmagovitost našega dela. Po delu in žrtvah do zmag in svobode!
Ustanavljajte povsod nove podružnice »Slovenske Straže«! Schulverein ima čez 2000 podružnic, Sudmarka 845 delavnih, Ciril-Metodova družba čez 230. In »Slovenska Straža«? Kaj naj res ostanemo pri številu 185. Vzdra-mite se. Položaj našega ljudstva je tak, cla mora v sleherni župniji biti p o d r u ž -' niča »Slovenske Straž e«, cla širi narodno zavednost in zbira prispevke za zatirane obmejne brate. Zavedajmo se, da smemo upati v tem boju samo na svojo silo in samopomoč. Če sami nočemo rešitve in boljših narodnostnih razmer, potem ne tavnajmo o krivicah in žalostnem stanju!
Nova podružnica sc ustanovi v L c s k o v c u pri Krškem. G. kaplan Kopitar, ki je bridko občutil narodnostni boj na Kočevskem, tako globoko umeva njeno potrebo in clelo, da je bila njegova prva skrb, da na novem kraju svojega delovanja ustanovi podružnico »Slovenske Straže«. Gosp. Kopitar bodi vzgled vsem! Na dan, nove podružnice.
Nekaj podružnic spi. Nikakih poročil ne moremo dobiti od njih. Vse speče spomnimo, da niso bile ustanovljene za spanje, ampak za življenje in delo! Kdor hoče spati, naj spi, a naj si ne prisvaja imena čuječega narod-ictja stražarja! Iz spanja na clelo! Velik boj, velik dan se bliža.
V bližnji bodočnosti bo rabila »Slovenska Straža« več tisoč kron za narodno potrebe, katere mora na vsak način podpreti. Vse zavedne Slovence in Slovenke prosimo, da pomagajo uresničiti te narodne naprave. Brez denarja rešitev obmejnih bratov ni mogoča. Ljubezen do domovine zauka-zuje tudi denarne žrtve. Ne samo simpatij »Slovenski Straži«, ne samo dobrih nasvetov, ampak tudi denarja ji dajte! V prvi vrsti se obračamo na naše hranilnice in posojilnice. Pristopite kot članice k »Slovenski Straži«. Letna članarina 10 K. Pri razdeljevanju čistega dobička odločite primerr.o vsoto »Slovenski Straži«!
15.000 kron več letnih stalnih dohodkov bo imela »Slovenska Straža« že letos, ako pristopijo kot člani vsa naša izobraževalna, bralna, pevska društva, Marijine družbe, Orli, Bogomile, mladeniške in dekliške zveze, hranilnice, posojilnice, zadruge in županstva. Naj nc bo ta naša prošnja zastonj.
Več kron hi lahko donašal narodni kolek. Naročajte ga! Vsa društvena oznanila in dopise, vstopnice kolekujte ž njim. Naši listi so sklonili, da bodo prinašali samo tiste
društveno dopise in vabila, na katerih je pet narodnih kolkov.
Več dohodkov bi lahko dalo raz g 1 e d n i c e: J u n a k. V zalogi jih jo še nekaj tisoč. Skrb podružnic bodi, da se hitro razprodajo. Podružnice, ki še niso plačale kolkov in razglednic, prosimo cla to takoj store, ker nam leži v kolkih velik denar.
Izpraznite nabiralnike in pošljite denar z opombo: Iz nabiralnika.
Priporočamo blago »V korist obmejnim Slovencem«:
1.	Kolinsko kavino primes z ovit-kom »V korist obmejnim Slovencem«, na katerem jo pečat »Slovensko Stražo«. Pred kratkim je prejela »Slovenska Straža« 1000 kron od te cikorije.
2.	Po vsem Slovenskem gre glas, da ni boljših droži, kvasu, kakor so one iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. »Slovenska Straža« želi, da bo krog odjemalcev še bolj hitro naraščal. Podpirajmo domačega podjetnika, podpirajmo obenem »Slovensko Stražo«.
3 Užigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Glavno zalogo ima sedaj C. Menardi v Ljubljani. Skrbite, da se povsod rabijo samo naše užigalice!
4.	Papir iz tovarniške zaloge »Slovensko Straže«. Dobijo se vse vrste papirja za župne, občinske, odvetniške pisarne in vsa druga podjetja, kakor tudi za privatnike. Blago dobro, cene primerne. One naročnike, ki so naročili ta papir potom »Slovenske Straže«, obveščamo, cla pride papir čez 8—10 dni v Ljubljano, nakar bomo takoj izvršili njihova naročila.
5.	Priporočamo milo iz zaloge C. Menardi v Ljubljani.
6.	Opozarjamo vse trgovce, da je pravkar izšlo tucli manufakturno blago z imenom »Zvezdna tkanina« in varstveno znamko »r e p a t e z v e -z d e«, ki se prodaja v korist »O b m c j-nim Slovencem«. Apelujemo na narodno zavest vsakega trgovca, da vpelje v svojo trgovino »zvezdno tkanino«. S tem ne storite le svojo narodno dolžnost, temveč pridobite si tucli vsled dobre kakovosti tega blaga mnogo odjemalcev.
Istotako priporočamo vsem zavednim Slovencem in Slovenkam, ako hočete imeti dobro in zanesljivo trpežno blago za obleke, zahtevajte pri nakupovanju od vsakega trgovca le blago z napisom »Zvezdna tkanin a« in z varstveno znamko »repato zvezde«.
Zatorej kupujte le »zvezdno tkanino« v korist »Obmejni m Slovence m«. Zaloga »Hermes« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
7.	Kregar in Seljak, Ljubljana, Sv. Petra cesta, izdelujeta neprekosljivo najboljše čistilo za čevlje in vsako drugo usnje.
S kupovanjem navedenega blaga podpiramo obmejne brate!
Sklad Mohorjanov 1910.
214. Mohorjani St. Jošt na Kozjaku po kn.-šk. župnijskem uradu 2 K; 215. Mohorjani Brežice po kn.-šk. mestnem župnijskem uradu 6 K 14 vinarjev; 216. Mohorjani v Ribnici po kn.-šk. farnem uradu 12 K; 217. Mohorjani na Bledu po gosp. Jan. Oblaku 10 K; 218. Mohorjani Planina pri Vipavi po g. Albertu Pravst 3 K; 219. Mohorjani Le-skovec v Halozah po g. O. Škamloc,
župniku, 10 K; 220. Mohorjani Rogatoil po g. F. Šalamon, dekanu, 5 K; 221. Molj horjani v Bcsnici pri Kranju 10 Kij
Mohorjani, Trnovo, Ljubljana, lftl kron. — Mohorjani! Šo je čas! Zbi raj te dalje!
Nov ustanovnik.
Neimenovan v Ljubljani 200 K.
Slomškov dar po 20 K.
Dr. Anton Ratajec, Št. Vid, 20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar.
Podružnica »Slov. Straže«, Brezi niča, 13 K 50 vin.; po g. F. VVeifiu, da? veselo družbe pri Brenčiču, Ljubljana] 3 K 40 vin.
Iz nabiralnikov.
Podružnica v Kvc- 14 K 28 vin. ---------
Idrijske novice.
i Napredek zadnjih trideset let na.
šega mesta je razviden iz naslednjih podatkov. Leta 1880. je štela Idrija 392 stanovanjskih hiš, 1029 stanovanj in. je imela 4146 prebivalcev. Leta 1890. jo bilo stanovanjskih hiš 404, stanovanj 1167 in 4948 prebivalcev. Leta 1900 je bilo v 500 stanovanjskih hišah 1374 stanovanj, prebivalcev 5729. Po zadnji štetvi leta 1910. ima Idrija 559 stanovanjskih hiš s 1455 stanovanji, prebivalcev pa 6101. V teku 30 let se je torej pomnožilo število stanovanjskih hiš za 167, stanovanj je več 426, prebivalstvo pa se je pomnožilo za 1955 oseb. Zadnjih deset let sc je' sorazmerno prebivalstvo za dobro polovico manj pomnožilo, nego v prejšnjih desetletjih, zakaj od leta 1880. do leta 1890. se je pomnožilo za 802 osebi, od leta 1890. do 1900 za 781 oseb, ocl leta 1900 do leta 1910. pa samo za 372. Vzrokov je več. Poglavitni jo pač, da je število rudniških de-f lavccv stalno, zato mora mladina po svetu za kruhom. Število i-ebivalstvai bi bilo tudi višje, če bi ne bile ravno počitnice 31. decembra, kateri dan so je vzel za podlago.
i Stari izginevajo. Dne 11. januarja! t. 1. je umrl v Inomostu na Tirolskem c. kr. svetnik v pok. V i 1 j e m L e i t h e, ki je bival v Idriji 25 let. Pod njim ja prenehala »cesarska gostilna pri črnem orlu« v erarični režiji. Bil je prijazen gospod, blagega, globoko vernega srca. Kaj rad je hvalil, kako sposobne in zanesljive paznike da ima idrijski rudnik. Dokler je še mogel, je prihajal vsako leto o Vseh svetih v Idrijo na grob svoje pred več leti umrle soproge. — Dne 27. januarja t. 1. je pa v Pri-bramu na Češkem umrl nagloma c. kr. rudniški nadsvetnik v pok. Ivan On-derka v starosti 78 let. V Idriji je služboval v letih od 1868. do 1881. kot predstojnik stavbinskega in strojnega urada. Pod njim so zidali prve erarične delavske hiše, n. pr. na Leopoldovem predmestju in za eraričnim hlevom. V njegovo dobo padejo oni hudi politični boji med Slovenci in Nemci, ki so sc bojevali tudi v Idriji. Ondcrka je mnogo skušal storiti za nemštvo, a je zadel ob hudega nasprotnika, pokojnega Valentina Trevna, ki je vodil Slovence in ž njimi zmagal. Naj počiva v miru!
i Iz ljudskega štetja. V občini Spodnja Idrija so našteli 2099 ljudi —
ušeč, sam tu nas u uči bode in nas na use kriple gifta, de na tem muste nisa naredi tiste table: »Ta must sma pus-staul, ke je biu Ivan Hribar iblansk žepan.« Čc b bla taka tablca gor, b nu-bedn žou besedo na reku.«
»Kej tacga pa mladini vnder na morlc pugervat! Sej gespud Hribar ni več iblansk žepan---«
»Tist jc uso glih! Ke jo biu še On žepan se je že vedi, de uja mogl bt usi mustovi na nou pustaulen, in tu je za-dost.«
»Ja, pol b mogle pridet pa na use mustove, kar j h uja še čez cesarsk grabil, al pa čez Iblanca pustaul, take lablce.«
»Tu se zastop! Kaj misleš, de ideja ni nč uredna?!«
»Prjatu; tu pa na gre! če b lile na ush mustoveh take tablce, b še na-zadne mislel tujci, al pa našeli utrek utroc, de preh, ke šo ni biu Ivan Hribar iblanske žepan, kratk in mal mustou u Iblan mel nisma in do sa kar čez Iblanca plavalo našo mame, kedr sa šle na plač kepvat jajca, grincajk in clruga taka za želodec putrebna ruputija.«
»No ja; nej pa bo! Zdej sma tku umouknel in nazadnje ta must še pu-hvalil; zakua 1) so pol čez tu šc gor držu.«
»No, viš! Kua je pa drgač kej nouga?«
»Ja, misleš, de uma mi tlela usak-mo čluvek pusebi nuvice prpoudval? Zatu pa mama list. Za kua ga pa na bereš? Naš list ie ta narbulš infurmU
skem mustam, ke ga je puskušu ku-mesjon, če je zadost mučan. In mladinska vojska, ke ni velika, jo smuklna čez must, kokr de b mignu. sam redeh-terja ud mladinu sa pa ujel, ke se ni mogu tku hitr skus skubacat.
Tku, zdej veste, za kua sa mladini hedi na štopansk must in za kua tulk čeznga zabaulaja za dva krajcerja na dan. U resnic jc pa must fajn in zadost mučan, de na u skp padu pud nubenem mladinam, tud pud samem plac-rešpehtarjam ne, pa če gre še tku hedu nalužen ud cirilmetodarske veselice iz Štepanevasi čez must. Sevede, kar so šrokost ani tiče, je kej druzga. Šrok ta must ni zadost za mladine, tu je res. Al za marskašnga mladina je učaseh še Krau ja dulina preoska, tu se na da utajet. In glih unkat sm narajmu na enga sutrudnka ud mladinarskega lista, ke je mou pouhn ksiht sameh mavre. in ko sm ga prašu, ki jc nabran tku lepe farbe na ksiht, se jc začeu tku kisi držat, kokr de b mu kdu iz poprika ježek namazu.
»Pu žvot b me šele vidu,« začeu je jamra1x»Pu žvot sm pa že tku nioča-radast, ket kašna cebra in tu vse zavlc tega, ke sa zidovi iblanskch hiš tku trdi.«
»Pa b šou pu sred ceste,' sin mu jest svetvu.
»Kaj misleš, de nism šou?! Ampak zdej sm so na ena plat zaletu, pol pa spet na ta druga in kulkr širi jo bla cesta, tulk iz večem švungam sm
prletu u zid in tulk več flek se m puzna zdej na žvot.«
»Ja, viš, prjatu; temu se pa na da pumagat,« sm jest zmigu iz ramam.
»Kaj b se na dal pumagat! Ta bla lepa! Mi nej pridema enkat u ubčinsk svet, pa uš vidu, kuku se u dal hitr pumagat! Pr ta poru sej uma sklenil, de morja usi iblansk hišn pusestnki pestet soje hiše ud tal pa du peruga štuka iz štrozakem ubbit. Kdur na u u šterndvejseteh urah tega sturu, uma pa mi na negave stroške pusti tu nardet, pa šc štraf u mogu plačat.«.
»Tu je pa kej druzga! Zatu pa mencle placrešpehtar iz takmo a j tram agetira nuč in dan iz dohtar Taučar-jam pu štarijah, ke se buji za soja koža, do b s ja tud tku lepu na pu-1'lekou, kokr s s ja ti. Al, za kua pa zdej čez štepansk must zabaulatc, de je prevozek? Inženir, ke ga jc delu, vnder ni mogu vedet, kašn ste mladini, drgač b se gvišn na tu uziru.«
»Sej jest nč na rečem! Jest se um že kok skus skubacou; sej pridem tku malkerkat na un k one; ampak mal mormn. puzabaulat čez take rči, ke jh nisma mi naredi. Sej iz dragina je glih tku! Č b zdela h sreč na biu dragine, tu b nam hedu trda predla pr agitaci; tku pa kar mal ud dragino puvema, pa sa puslušauoi tku naudušen, de b nas ta narrajš ud naudušejna kar pužrl; pusebn placrešpehtar se zdi ldem hedu apetitleh, ko ma tulk luja na seb, ket kašn argentinsk vou. Scer pa, pu pravic rečen, nam jc must na uso ulati
»
ami Slovenci. V mali občini Čekovnik ; pa med 345 prebivalci priglašenih 10 ,črncev, med njimi žena, rojena Go-enjka — Slovenka z družino, ker je iož mnenja, da je njen občevalni jezik emški, češ, da ž njim kramlja po emško.
i Očitno spoved molijo v »Narodu« aši liberalci. Naravnost povejo, da je osc.tnik Kobal, ki je zidal klet, a jo lora sedaj podreti, žrtev naivnih lju-i. Naivnost se pa le pri malem otroku olivali, pri že odraščenih pa se »je trašno maščevala«. Zato bode imel po-estnik veliko škodo, ker se je zanesel a mlade, neizkušene, naivne ljudi. — idkod ta naivnost? Povedali smo že rej, da je prejšnja posestnica sedanje obalove hiše tudi hotela zidati klet, i to ob času, ko še ni bilo sedanjega ekana in tudi ne kateheta Oswalda v dri ji, pa tudi ne sedanjega klerikal-|ega deželnega odbora v Ljubljani. In ikrat so se sosedje uprli, kakor so e sedaj in stvar je bila preprečena in e ni zidalo, a nobeden ni bil takrat ako naiven, kakor sedaj, da bi iskal ;rivdo na idrijskih duhovnih ali na jubljanskem deželnem odboru. Naiv-lost pa se je rodila, ko so začeli na ibčinske stroške zidati hiše, ki so bile ia tako slabo napravljene, da je bilo v lestih letih vse za nič. Pocl je segnil, streha je postala luknjasta, leseno podstrešje preperelo in na zidu se je vgnez-iila goba. Vsaj tako so pravila liberal-ia poročila. Hitro naj bi se zopet zi-lalo drugo večje poslopje. Nekaj libe-alnih velikašev, ki so dajali različni naterijal za stavbe, je videlo, da se da ri stavbah marsikaj zaslužiti in ker li bilo več let nobenega ugovora, po-itali so oni in njih mlajši pristaši naiv-li. Le oni, ki je moral tako nerodnost am plačevati, se je izmodril in spo-tnal, da tako ne gre naprej. Poslužil ie je občinske pravice in ugovarjal iroti takim sklepom. In ker je s stvar-limi razlogi podprl svoje pomisleke, e mu je ugodilo. A sedaj je pa ogenj v strehi pri onih, ki so bili dosedaj razvajeni ter so si domišljevali, da kar se Oni pomenijo med sabo, to mora po blem mestu veljati.
i Portugalskega mišljenja ne morejo skriti. Da bi od sebe odvrgli klavno, napadajo skoraj v vsakem dopisu Kateheta in zadnji čas šc dekana, češ, |a dva hujskata ljudi, ona sta kriva, če pride kak liberalec v škodo, ker se nam je na limanice vsedel, upijmo, da sta vse nesreče kriva le dekan in katehet, pa se bode nam verjelo. Od kraja so zabavljali na deželni odbor in mu podtikali pristranost in nepoštenost, a ker se ta ne zmeni za vik in krik, so morali kakega drugega na piko vzeti. Koliko bolji bodo s tem, da mahajo po duhovnih, bode prihodnjost pokazala. Vsaj napadena dva se tudi ne zmenita za javkanje in gresta svojo pot. Žalostno bi bilo, ako bi naivni mladi hoteli imeti vse pod svojo komando.
ran, tu je tku gvišn, ket amen u Oče-naš; zatu ke mi na prnesema preh nu-)ene nuvice, predn ja na prncseja že usi ta druh sluvensk in nemšk listi, tar je znamne, de je resnična in de ja žihr usak vrjame.«
»Tu je pa mal pozn, a ne?«
»Nej u pozn! Nam se nekamer'na niedi; tistim, ke naš list bereja, pa mende tud ne, ke čakaja najnga ub pundelkeh du večera, de s mi mal kocnjamr preženema.«
»Tu m uš pa mende ja puvedu, za kua placrešpehtar in pa gespud dohtar Taučar več skp na lumpata in shode na prštimavata? A sta pršla spet kej naskriž, de je zclej gespud dohtar Tril-lar začeu placrešpehtarjuva rola Špilat?«
»Jest mislem, de ma placrešpehtar faulenca zatu pa na more več tku iz soja štima vn, in pa zmeri ena tud na more prpouclvat, druzga pa na ve. Sej gespud dohtar Taučar tud neče na >hodeh nč več ta peru guvort, ampak pQsti zrneram ta narpreh Brganta al Pa Bolčuga gespuda začet, pol ja zadne čase še gespud dohtar Trillar mal na dougu putegne, nazadne se pa že tud gespud dohtar Taučari ježek razveže. Prauja, do pr ta trekmo pulitre, če je 'lobra kapica; drgač pa šele pr ta fetrtmo, al pa še clu pr ta petrno. Tu je, kokr je glih pijača. Sej se tu tud na negaveh govoreli punavad puzna, kaš-Ha kapica je narajmu. Učaseh je že »sc tku vuden, kar puve, de začne člu-veka kar pu čeveh grizt, če ga pusluša; učaseh je pa bi šorf in ugnen.«
»Tu sm jest tud že zamerku, pa nism vedu, ke leži ta uržah. Tok pa hvala lepa za dons, de s m puvedu; kedr b ti kej rad vedu, se pa ubrn na
Boltatuqa Pepeta Iz Kudelnga.
Jeseniške novice.
j »Upor Bohinjcev«, narodna igra g. Fr. Ks. Steržaja se je proteklo nedeljo ponovila v katoliškem delavskem društvu na Savi s tolikim uspehom, da obširna dvorana zopet ni mogla sprejeti pod streho vseh ukaželjnih gostov. Udeležilo se je predstave jako lepo število Bohinjcev, Gorjancev in drugih okoličanov. Prišlo je tudi mnogo Korošcev, posebno iz Sveč in Št. Jakoba v Rožu. To pot so posebno poviševale vtis lepe narodne nošo iz starih časov, ki jih je društvu preskrbel gosp. pisatelj Fr. Ks. Steržaj, za kar mu bodi tu izrečena najprisrčnejša zahvala! Kakor kaže, se bo morala na vsestranske želje predstava svojčas še enkrat vprizoriti.
j Našemu delavskemu društvu se v kratkem obetajo zopet nove narodne igre. Tako pripravlja g. Fr. Ks. Steržaj »Vojaškega beguna«, g. Abram na Goriškem pa »Zlatoroga«. Prijateljem našega društva: Na zdar!
j Občni zbor. Jutri v nedeljo ob pol 8. uri zvečer se vrši občni zbor kat. delavskega društva na Savi v Del. Domu, in sicer delavskega društva sploh, telovadnega odseka Orel in ženskega odseka delavskega društva, na kar opozarjamo naše delavstvo.
j šola je zamrznila na Jesenicah preteklo sredo. Kaj takega pa menda tudi v Sibiriji ni! V najhujšem mrazu pa šola ni imela nažaganih drv, tako da so otroci nekaj časa jokali v šoli od mraza drhteč, potem pa so jih morali spustiti domov, na kar so mali od veselja vriskajoč pritekli k domačini pečem. Če se to ne pravi predpustnih norcev briti, potem pa ne vemo, kaj bi rekli. Na jeseniški šoli, ki zamrzne ob sežnjih bukovih drv, morajo vladati res prave culukaferske razmere!
j Shod pri Sv. Križu nad Jesenicami na Svečnični dan se je jako lepo izvršil. Vsi možje svetokriške župnije so se ga udeležili in tudi mnogo delavstva z Jesenic. Jeseniški sociji so odposlali na shod svoje zastopstvo, ki pa se je smrtno blamiralo. Po shodu so sociji pri Sv. Križu ukradli vrv, ter jo napeli čez cesto, da bi kak naš somišljenik čez njo ponesrečil. Tudi to se je so-cijem ponesrečilo, ker vrv čaka na Savi, da se posodi socijem, kadar bodo občutili željo, da se obesijo.
iz seje S. K. S. z.
Ljubljani, 31. jan. 1911.
Po današnjem prvem predavanju v našem »Ljudskem Domu« je imel odbor S. K. S. Z. svojo prvo sejo v »Ljudskem Domu«. Vodil jo je »Zvezni« predsednik dr. Krek. Odbor S. K. S. Z. se setavi sledeče: Predsednik clr. Krek; podpredsednika L. Smolnikar in M. Mošker, blagajnik J. Sedmak; tajnika J. Traven in Ivan Štefe, knjižničar Peter Bizjak.
Vzbuja zanimanja za branje in izobrazbo.
Po delu S. K. S. Z. društev in po raznih ljudskih poučnih tečajih se ljudstvo vedno bolj zanima za branje in za proučavanje stanovsko gospodarskih vprašanj. Po knjigah in časopisih je raztreseno veliko stvari, ki jih ljudstvo ne pozna. Potrebno je, da ljudstvo dobi priliko in dozna, kje da lahko najde stvari, ki ga zanimajo. Opozarjamo glede na ta sklep na članek Kmetijske knjige in spisi, ki ga je objavil »Domoljub« v svoji 5. letošnji številki. Z ozirom na to se sklene, da izdela in izda S. K. S. Z. kazao, ki obsegaj našo splošno socialno, kmečko, delav., zadružno, politično literaturo, kakor tudi slovstvo. Sestava tega kazala se poveri gg. dr. A. Ušeničniku: splošno socialne; Krhne: delavske; Rataj: kmečke; Traven: zadružne; dr. J. Zajec: zdravstvene zadeve in dr. Dolcnec: slovstvo. Ta sklep gotovo razveseli vsakogar, kdor je moral brskati po starih knjigah in listih kadar hoče kako stvar proučiti.
Varstvo žensk.
Tudi pri nas je že postalo pereče vprašanje ženskega varstva. Veliko naših slovenskih deklet pade v kremplje mednarodnih trgovcev z ženskim blagom. V Aleksandriji in Ameriki, a tudi drugod pograbi omenjena mednarodna, trgovina žc veliko naših deklet. V varstvo naših deklet, mora nastopiti naša ženska organizacija in se mora ustanoviti ženski odbor v Ljubljani, ki naj izvede v Ljubljani kolodvorski misijon (Bahnhofmission). Ta organizacija že obstoja malone po vseh večjih srednjeevropskih mestih. Odposla-nice, ki imajo posebno znamenje, da jih potujoče ženske lahko poznajo, imajo dolžnost, da sprejemajo pismeno priporočene došle ženske, paziti morajo tudi na došle neizkušene ženske, da nc padejo v roko takih ljudi, ki preže
na neizkušene došle ženske, osobito z dežele. Toliko načelnih pojasnil o nameravani prepotrebni novi organizaciji, ki bo izpopolnila tudi našo »Rafaelovo« organizacijo v varstvo izseljencev. Glede na uvedbo kolodvorskega ženskega varstva je predsedstvo S. K. S. Z. v trajnem stiku z grofico Funf-kirchen, ki ima glede na varstvo potujočih žensk velike zasluge.
Ljudski oder.
V »Ljudskem Domu« bomo imeli tudi ljudski oder. Glede na vporabo »Ljudskega, odra« velja načelo, da ne sme biti »Ljudski oder« izključna last kakega društva. Pristopen bo »Ljudski oder vsem našim društvom. »Ljudski oder« je odsek S K. S. Z. Namen mu je da skrbi za naš gledališki naraščaj in za rodno dramatično šolo. V odsek »Ljudski oder« se odpošljejo iz odbora L. Smolnikar, predsednik; A. Robida, poročevalec, A. Svetek, dr. Dolenc in Ivan Štefe. Nadalje se pozivajo vsa naša ljubljanska in bližnja okoličanska društva, da odpošlje vsako po enega zastopnika v odsek »Ljudski oder«.
Sestanek naših režišerjev.
Že dolgo goje naša izobraževalna društva željo, naj bi bil v Ljubljani poučni tečaj naših režišerjev. Sklene se, da se letos spomladi izvede poučni tečaj režišerjev naših odrov. Tečaj bo trajal tri dni; 1 dan teoretični, 2 dni praktični pouk. Čas tečaja in podrobnosti se še objavijo. Referat »sestanek naših režišerjev« se poveri odseku »Ljudski oder«.
Petje in glasba.
Pohvalno se omenja kulturno delo »Ljubljane« na kulturno umetniškem polju našega ljudstva. Sklene se delati na to, da se prično ustanavljati po naših društvih manjši orkestri po načrtu, ki ga izdelaj odbornik S. K. S. Z., pevo-vodja »Ljubljane« Anton Svetek.
Izpred sodim
— Cela rodbina napadla paznika finančne straže. C. kr. finančne straže paznik je dne 29. oktobra m. 1. nadzoroval žganjarno Ignacija Kosa v Kraš-nji. Pri tem je zasegel steklenico z okoli 25 litrov žganja, katero je v svrho, da se natančneje dožene množina tekočine in alkoholična vsebina, zapečatil z dvema uradnima pečatoma. Ko je pa paznik prijel za steklenico, planila je. cela Kosova družina na paznika, da bi mu vzeli steklenico. Kosova žena Katarina in njena otroka Angela in France so jo vlekli pazniku iz rok, med tem pa jc Ignacij Kos prijel za paznikovo roko in mu jo s tako silo pritisnil ob rob steklenice, da jo je moral ta izpustiti. Hči Angela je pa odnesla odvzeto steklenico na dvorišče, odstranila pečate, tekočino pa izlila. Umevno je, da so pri tem tudi z raznimi psovkami obkladali svojo službo opravljajočega paznika, češ, da ne pozna predpisov, da nima pravice zaseči žganja. Ko je omenjeni paznik drugi mesec zopet prišel službenim potom h Kosu, mu je rekel obdolženec: »Ali je spet tisti ta siten tu, ko bi bil jest takrat doma, ko si žganjekuho vstavil, premlatil te bi bil s okleščkom in te vlekel v potok.« Zena je pa pripomnila: »Mu je že denarja zmanjkalo, pa misli, da mu bomo kaj plačali.« Vsi obdolženci svojo krivdo tajijo. Sodišče je za kazen naložilo Ignaciju Kosu 6 tednov, ženi Katarini pa 1 mesec težke ječe; Angela in France bosta pa sedela vsak po 14 dni v ječi.
Spori.
— Tekmovalno sankanje v Bohinjski Bistrici. Kakor se nam poroča, pri-rede športni krogi iz Ljubljane, Gorice in Trsta veliko tekmovanje na umetnem sankališču »Belvedere« v Bohinjski Bistrici. Vodstvo dirke je sestavljeno iz Slovencev, Lahov in Nemcev. Program te res zanimive tekme je sledeč: V soboto, dne 11. februarja, ob 9. uri zvečer se vrši na čast dirkačem v veliki dvorani hotela »Triglav« vojaški koncert c. in. kr. vojaške godbe št. 47 iz Gorice in plesni venček. Toi-leta za to veselico je športna ali pro-menadna. V nedeljo, 12. februarja, se vrši tekmovanje, in sicer jc prva točka tekma seniorjev 1700 m za prvenstvo Bohinja. Druga točka darnska tekma 800 m, tretja točka tekma dvosedežnik sank in četrta točka tekma juniorjev 1200 m. Razpisano je petnajst daril. Začetek tekme je ob %11. uri dopoldne. Prijave k tekmi je treba nasloviti do 11. februarja na vodstvo dirke Belvedere Bohinjski Bistrica. Natančna pojasnila za Ljubljano daje Tourist-•office. Deželna zveza za tujski promet t Gorici, pisarna dr. Trco. Znižani zim-sko-športni vozni listki iz Ljubljane in Goricc se dobe proti legitimaciji opra-
vičenih športnih društev v pisarni deželne zveze za tujski promet.
— Sankališče Lancovo. Podpisano
županstvo daje tem potom na splošno znanje, da je občinski odbor z ozirom na mnoge obiske in premnoge prošnjo v svoji seji dne 24. t. m. svoječasno izdano prepoved sankanja na cesti »Pustgrad—Noš« razveljavil ter isto proti pobiranju vstopnine za sanka-U-ifi' porabiti dovoli!. Vstopnina se je določila: za vsako odraslo osebo 50, za dijake pa 20 vinarjev. Vstopnice so bodo ob nedeljah in praznikih od pol one do šeste ure popoldne na sankališču, ob delavnih dneh pa v občinski pisarni prodajale. Za vodstvo in vzdr-žavanje sankališča izvoljen je odbor, obstoječ iz predsednika, dveh odbornikov in blagajničarke, kateri ima po končani seziji zbrano vstopnino po odbitku stroškov občinskemu odboru izročiti. Isti potem vzevši v pretres p<> trebe občine sklene, v katero svrho je zbrano vsoto porabiti. — Županstvo Lancovo. Fran Dernič, 1. r., župan.
Društva.
»Straža« na Dunaju je priredila;
2. t. m. zabavni večer, ki je nadvse dobro uspel. Velika dvorana češkega »Narodnega Doma«, ki so nam ga dali Čehi ljubeznivo na, razpolago, je bila polna. Muzikaličen del večera je žel obilen aplavz, naš pevski zbor vidno napreduje. Sledil je glavni del večera, igra »Stari in mladi« od Antona Medveda. Igra nudi igralcem mnogo tež-koč, a naši igralci so vse te težkoče sijajno premagali in predstavljalo se je nad vso pričakovanje dobro. Kakor rečeno, vsi so dobro igrali, zelo dobro, a posebej moram omoniti nekatere. Stari Jamnik, oče, iz hiše izgnan od svojih lastnih otrok, ki najde slednjič zavetje pri svoji najmlajši hčeri in njenem možu, slovenski kralj Lear, je bil izborno predstavljen. Njegov nehvaležni sin France, človek, ki je popolnoma igrača v rokah ničvredne ženske, in končuje kot hudodelec, zelo težka uloga, je bila rešena v splošno zadovoljnost. Šepar, Francetov svak, ki ga zapelje k hudodelstvu, je bil izboren. Zelo dopadel je ptičar Blaže, stari prijatelj Jamnikov, ki ga. nazadnje reši, ko je bil izgnan izpod strehe in ki sploh razvozla celo dejanje. Izmed moških bi bilo še ome-< niti hlapca Tineta, ki ima glavno lju« bimsko ulogo in jo je zelo dobro izvedel in agenta Kragelja, ljubimca Francetove žone. Izmed ženskih ulog je najbolj dopadla Mica, Kramarjeva mlajša hči, nevesta Tinetova, ki je zelo živahno in temperamentno igrala svojo ulogo. Zidanova Alena, Francetova nezvesta žena, ena izmed prvih gonilnih moči, je bila ravnotako izvrstna. Omenil bi še Metko, starejšo Jamnikovo hčer, ki je svojo manjšo ulogo zador voljivo rešila.
lj »Prometna zveza, krajna skupina Ljubljana« je imela 2. t. m. v »Ljudskem Domu« svoj letni občni zbor. Vodi ga predsednik skupine tovariš Koleša. V imenu S. K. S. Z. pozdravi zborovalce v »Zvezinih« prosto* rih. Slovenske krščansko-socialne železničarje veže trajna vez s S. K. S. Z. Drž. poslanec dr. I. Žitnik govori o državnem proračunu glede na železnice in pobija nekatere socialno-demokra-ške laži. Poročilo tajnika Tertineka se vzame na, znanje in se izreče pridnemu tajniku zahvala za njegovo vsestransko uspešno delovanje v korist kršč. soc. železničarske organizacije. Blagajniško poročilo (poroča načelnik Koleša) izkazuje 1829 K dohodkov, stroškov pa 1808 K 96 vin. Vzame se na znanje. Odboru se naroča (predlaga Milavec), naj potrebno ukrene, da dobe slov. kršč. soc. železničarji slovensko tajništvo. V odbor se izvolijo: Koleša, načelnik; njega namestnika Voje Ignacij in Ošaben; zapisnikar Tertinek; njega namestnika Wissiak in Kahne; blagajnik Burkelc; njega namestnika Novak, Kralič; odborniki: Leber Anton, Knific Alojzij, Ločniškar, Repnik, Videnič, Sluga; namestniki: Voje Mihael, Kosmač, Sotlar; revizorja: Pipp in Milavec. Na občni zbor je prihitel tudi tajnik »Prometne zveze« z Du« naja, tov. Tschulik, ki je v lepem go«. voru navduševal železničarje za, kr-ščansko-socialno organizacijo. V svo« jem govoru omenja, da je kot urednik pred leti na Koroškem izvojeval v dnu žbi Einspielerja, Podgorca in Grafen* auerja marsikatero hudo prasko z libe< ralci.
— Postojna. Javno predavanje iz* obraževalnega. društva pretočeno ne* deljo je bilo dobro obiskano. Predaval jc gosp. kaplan Rudolf Kapš o po< menu gospodarskih organizacij s po< sebnim ozirom na Kras in Primorje, Na prihodnjem javnem predavanju * nedeljo 5. februarja govori g. kateliei
A. A ž m a n. Po predavanju priredi izobraževalno društvo zabaven večer v lokalih g. Ambrožiča. — »Slovenca« dobite vedno v trafiki g. Vičič. Iz gotovega gnezda, ki se boji dneva, se čuje večkrat čivkanje in pridušeno zabavljanje čez člane izobraž. društva in Orle. Med te živali bomo posvetili z bakljo, da bodo ljudje videli, kdo hodi maskiran po mestu med otroci in njihovimi starši. Le kričajte naprej po svojih listih. Nikar ne mislite, da se še kdo boji vašega terorja ali da se sploh kaj oziramo na vaše kvasanjc; samo opozorili pa bomo na vas ljudi, ki vas bodo obsodili.
—	Kranj. Na Svečnico je imel v »Ljudskem Domu« predavanje gosp. profesor Fran c Komata r, ki je strokovnjaško in zanimivo razložil francosko revolucijo ter vse 10 kazal v jako čednih slikah s pomočjo skiopti-kona. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 5. februarja zvečer ob 6. uri v »Ljudskem Domu«. Govoril bo gospod profesor dr. Gruden o »Devici Orleanski«. Tudi za to predavanje se bo poskrbelo krasne slike. Vstopnina je 20 vinarjev za osebo, otroci plačajo po 10 vinarjev.
lj Izobraževalno društvo na Selu ima v ponedeljek ob T. uri velevažen sestanek. Vsi naj gotovo pridejo. — Odbor.
—	Loški potok. Na svatbi g. Franceta in Antonije Krže so zložili svatje 52 K 40 vin. za »Slovensko Stražo«. — Najlepši zgled je dal ženin z 10 kronskim darom. Naj bi požrtvovalni ženin in svatje našli še obilo posnemovalcev na slovenskih svatbah v prid »Slovenski Straži«.
K m že y Evropi?
Južna Italija nas je prestrašila lani s kolero. Zda.j nas je pa preplašila z novim poročilom, da se je zanesla strašna bolezen, črna smrt, kuga v Neapelj. Okuženo da je moštvo nekega parnika in v Neapelju samem je obolela na kugi ena oseba. Lahkoverni ljudje bodo rekli, komet nam jo je prinesel, lahkoverni ljudje se bodo ob tem sklicevali na zgodovinska dejstva, da so leta 531., ko je razsajala kuga v Bi-zancu, videli velik komet Lampadius. Komet so videli tudi leta 565. po Kr., ko jc divjala črna smrt v Liguriji in na Benečanskem. Nikakor nimamo pravice, da zasmehujemo naše prednike. Velika moča, vlaga res pospešuje tiste bacile, ki povzročajo kugo, katere se lahko obvarujemo z raznimi razkuže-valnimi sredstvi. Tudi lansko kome-tovo leto jc bilo zelo deževno, zato jc v daljnji Mandžuriji tako napredovala črna smrt. ki je zdaj preskočila široko morje in se pojavila v Neapelju, ko še vedno divja v Mandžuriji in na Kitajskem. Kuga sama kot taka je veliko nevarnejša od kolere. Širi se hitreje nego kolera in umrljivost .je veliko večja, zlasti tedaj čo nastopi v obliki kužno pljučnice, je rešitev skoraj nemogoča. Japonski zdravniki cenijo umrljivost to bolezni na 99 %. Ne prizanaša tudi Evropejcem, dasi je bilo še do nedavnega časa v Aziji razširjeno mnenje, da je evropejsko pleme nedovzetno za to bolezen. Neposredne nevarnosti, da bi se kuga iz Neapelja razširila lio Italiji in ostali Evropi, za sedaj gotovo nif
Kuga zdaj najhujše divja v Mandžuriji, kjer je harbinska okolica okužena na 2000 milj daleč. Vsak dan umre do 1000 oseb na kugi. V Harbinu je dozdaj umrlo na kugi 4000 osel). Kar more, beži. Mrliče sežigajo, a s kitajsko malomarnostjo tako, da žro mrliče psi. Vojaki so zato dobili ukaz postreljati vse pse.
Po harbinskih poročilih umro po kugi okuženo osebe čez nekaj minut, kakor zadeto po mrtvoudu. Bolezen se pojavi, da pretrese okuženca lahna mrzlica, ki je vedno hujša. Američan-ski zdravnik dr. Jackson jc urnrl 36 ur po prvem napadu mrzlice. Ilawkinovo cepivo nič ne učinkuje. Edino uspešno protisredstvo smatrajo krinko, ki jo nosijo vsi Evropci, Japonci in Kitajci, uslužbeni na železnici. Krinka je zrno-čena z jocloformom, uradniki so tudi zaviti v bele z jodoformom zmočene rute.
Kupčiji z dekleti no štajerskem.
Graški listi poročajo o tem sledeče: T71etna delavka Elizabeta Starhl, doma iz graške okolice je izstopila sredi januarja iz službe. Hotela je domov k materi, a njena prijateljica Ivana Ul-rich jo je pregovorila, da se je nastanila pri neki zasebnici J. S., misleč, da jc njena gospodinja poštena in solidna posredovalka služb. Ta posredovalka je neizkušenemu dekletu pripovedovala, da ji bo prav dobro mesto v neki ka-
varni v Sarajevu preskrbela. Elizabeta Starhl in Ivana Ulrich sta dobivši) od gospodinjo voznino in potrebna h naročila, odpotovale v Sarajevo, kjer sta upale dobiti vsaka svojo službo.. Mod potjo sta bili zelo veseli, ker se jima ni niti sanjalo, da sta postali žrtev ko-varstva in rufijanstva. Ko sta prišle v Sarajevo, sta si vzele po navodilu omenjene1 gospodinje izvoščka in sta se odpeljali v službo. Ko sta prišle v označeno hišo, kjer sta našle kakih 20 »dam«, sta se s strahom zavedle, da jih je gra-ška gospodinja prodala v tolerančno hišo. Gospodar hiše, jud Moric Neu-man, jima jc laskavo obljubil, cla jima bo preskrbel vso potrebno opravo, ali nepokvarjeni deklici sta zagnali velik hrup; med tem, ko se je dala Ivana Ulrich slednjič potolažiti in pregovoriti, se je Elizabeta Starhl odločno ustavila, da bi tu ostala in je neprenehoma jokala.
Sreča v nesreči je bila, da je zvedel eden izmed policijskih uradnikov, da sta prišle dve nemški deklici v tolerančno hišo in cla še nista policijsko naznanjeni. Poklical jo lastnika hiše in deklici, ki sta mu jokaje povedale svojo usodo. Uradnik je prisilil lastnika hiše, cla je deklicama plačal vožnjo za nazaj. Toda gospodar ni bil voljan kar tako deklet iz rok spustiti. Napravil si je drug načrt. Naročil je dekletoma, naj se peljeta do Bosanskega Broda; od tam mu naj brzojavita, da sta došii, in on jima bo odtam zopet vožnjo plačal. V resnici pa je nameraval dekleti v Dubrovnik poslati in ju tam zloglasnemu obrtu izročiti. Ali policija mu je te račune zmešala in poslala dekleti, katerima se je pridružila tudi Terezija Roster, ki je bila pred tremi tedni ravno na isti način v Sarajevo izvabljena, na Štajersko nazaj z odgonom. Dekleta so bila tako obupana, da so sklenila iz sramu v vodo skočiti in si življenje vzeti. Sedaj so že doma na varnem. Vso zadevo ima policija v rokah.
Ker se je zadnji čas več takih slučajev dogodilo, posebno okoli Gradca, Maribora in Celja, opozarjamo tem potom slovenske stariše in slovenska dekleta, naj bodo previdna in pozorna, cla no padejo v roke takim brezvestnim ljudem in rufijanom. Kjerkoli so posel-ska zavetišča, naj se vedno, predno v službo gredo, tam zglasijo. Kjer pa ni zavetišč, pa naj se zglasijo pi'i naših društvih. Ta dogodek pa priča, kako pomanjkljivi so policijski predpisi v tem pogledu in kako težko je vs>l«d tega nesrečna dekleta, ki so po zlobi drugih v take brloge prišla, zopet nazaj tem propadlim hišam iztrgati.
IZ DELEGACIJ.
Armadne zadeve.
Včeraj popoldne je zboroval ar-madni odsek avstrijske delegacije. Prvi nastopi Montecuccoli, ki se sklicuje na svoje, v ogrski delegaciji podano poročilo. Poročevalec dr. Schle-gel naglaša, da mornarica ni važna zgolj ob vojski, marveč tucli ob mirnih časih. Čuvati mora in pospeševati domačo trgovino in dvigniti ugled in moč monarhije. Dasi nimamo kolonij, je le prekmorska trgovina za nas velike važnosti. Mornarica se mora povečati primeroma z denarno močjo države. Vsota 312,000.000 kron, ki jo zahteva, mornariška uprava, je^zelo visoka zato, ker smo pričeli graditi dre-adnoughte in ker so se povečale dosedanje divizije, ki so obsegale tri, na štiri ladje. Mornarica in armada se morata izpopolnjevati. Vojno brodovje no sme zastareti. Razprave so se udeležili delegati Dobcrnig, Steiner, Ko-zlovvski. dr. Ellenbogen, dr. Š u s t e r -š i č in dr. Wassilko.
ČASOVNO NAPREDOVANJE URADNIKOV V ODSEKU.
Včeraj je zboroval pododsek odseka, ki se peča. z zadevami državnih nastavljencev. Uvodoma izjavi notranji minister grof Wickenburg, da vlada ne more izpremeniti svojega prvotnega stališča in da se ne more zavzemati za predlog, ki ga je glede na časovno službeno napredovanje stavil poslanec Prochaska. Pooblaščen po finančnem ministru izjavi, da bi državne finance no prenesle obremenitve, ki bi nastale, če bi bil sprejet Prochaskov predlog. Ministrova izjava je po došlih poročilih zelo neugodno učinkovala. Dr. Hoffmann pl. Wellenhof in dr. Stolzl sta nastopila proti ministrovi izjavi. Pododsek je soglasno sklenil, da nadaljuje razpravo o Prochaskovem predlogu. Ko je notranji minister še enkrat izjavil, da nasprotuje predlogu, jc zapustil z navzočimi vladnimi zastopniki pododsek, ki jo ne glede ha demonstrativno absenco vlade nadaljeval razpravo do poznega večeri. Tudi popoldne ni bila vlada zastoparfo pri pododsekovi seji.
S stališčem, ki ga je zavzela vlacla glede na uradniške zahteve, je v zvezi izjava, ki jo je podal včeraj ob 1. uri popoldne tržaški namestnik princ IIo-henlohe deputaciji državnih uradnikov. ki so na svojem shodu dne 11. decembra 1910 pravili, naj se jim dovoli 20 odstotna pristaviška doklada. Vlada je po tržaškem namestniku izjavila, da se z ozirom na državne finance pristaviška doklada ne more dovoliti.
POLOŽAJ NA BALKANU ZELO RESEN.
Iz Belgrada so poroča da jo označil srbski zunanji minister v neki konferenci vladne stranke položaj na Balkanu kot zelo resen. Opozicija zahteva, naj v tajni seji skupščine poroča podrobno o političnem položaju.
ČRNA GORA ANEKTIRA STARO SRBIJO ?
Belgrajska »Politika« poroča, da namerava Črna gora anektirati tisti del Stare Srbije, ki loči kakor kaka za-gozda črnogorsko mejo od Albanije. Aneksijo so že odobrile velevlasti Rusija, Italija in Avstrija, ki baje zasede Sandžak.
TURČIJA SE MODERNIZIRA.
Iz Carigrada se poroča: Z dne 14. t. m. se uvede v Turčiji Gregorijanski koledar in se odpravi dosedanji mesečni koledar. Turški finančni minister namerava najeti novo posojilo 2 milijona funtov.
VSTAJA ARABCEV.
Turkom se mora v Arabiji goditi jako slabo, ker listi že tri dni ne smejo ničesar poročati o vstaji Arabcev. Arabci hočejo na vsak način zavzeti Meko, da bi sultan ne bil več kalif. Vojni minister namerava sam odpotovati v Arabijo. V Arabijo odpošljejo še 26.000 mož.
MEHIKANSKA REVOLUCIJA.
Revolucionarji so napadli mesto Iuarez. Boj je hud. Vladne čete se bore z najhujšo silo. Več sto mož je že padlo. Policija je razstrelila v Iuarezu smodnik, cla ga ne dobe revolucionarji, če zavzamejo mesto. Boj je pričelo ko-njeništvo obeh strank. Juareško prebivalstvo beži v E1 Paso. Poveljnik revolucionarjev je obvestil iuareškega župana in konzule, da prične v petek (včeraj) ob 3. uri popoldne mesto bombardirati, če se mu ne uda.
Dnevne novice.
'+ Shodi S. L. S. N a G o r. P o 1 j u pri Soteski je bil politični shod državnega poslanca E. Jarca v nedeljo mno-gobrojno obiskan. Njegovo poročilo so zborovalci soglasno odobrili in izrekli zaupanje njemu in drugim poslancem S. L. S. — V P o d b r e z j a h je bil shod Kmečke zveze za kranjski okraj v četrtek dopoldne. Zbralo se je mnogo gospodarjev, ki so sprejeli z odobravanjem poročilo poslanca Jarca in se razgovorili ž njim o krajevnih gospodarskih potrebah. — V Naklem je bil shod Kmečke zveze na Svečnico po nauku v stari šoli. Državni poslanec E. Jarc je v daljšem govoru obrazložil položaj v državnem in deželnem zboru. 150 mož je izreklo po njegovem govoru neomajano zaupanje S. L. S. in svojim poslancem.
4- Sodni zdravnik dr. Plečnik. Pod tem napisom je naskočil »Slov. Nar.« dne 1. t. m. dr. Plečnika, da bi prekril svojo blamažo, ki jo je doživel v Klein-dienstovi zadevi. Na zavito in neresnično »Narodovo« traparijo to-le: Resnica je, da so prvotno zdravniki v preiskavi proti Kleindienstu oddali mnenje, da je dvomljivo, če je Kleindien-stova zaušnica povzročila Praprotnikovo smrt. Državno pravdništvo je zato dvignilo prvotno proti Kleindienstu zgolj obtožbo zaradi lahke telesne poškodbe po 8 411. k. z. radi toga, ker je zadala Kleindienstova zaušnica Pra-protniku malenkostno poškodbo na ustnicah in da je krvavel Praprotnik tudi iz nosu. Državno pravdništvo je prvotno odklonilo Kleindienstovo zasledovanje zaradi uboja, kakor tudi zaradi pregreška zoper varnost življenja po § 335. k. z ker ni bilo nobenega dokaza za to, da bi bila Kleindienstova zaušnica povzročila Praprotnikovo smrt in ker zamore že laik uvideti, da je povzročilo Praprotnikovo smrt prav lahko vsakojako razburjenje, ker je hiral Praprotnik na večletni, t. j. kronični možganski krvavitvi, ki se jc pojavila od časa. do časa in katero je za-mogel odmah iz nova povzročiti vsak sunek, vsak padec, vsaka razburjenost in eventuelno tudi taka zdravila, ki razdražijo živce itd. Zdaj so nastopili liberalci s celim svojim aparatom in pritiskali toliko časa na Isvno n nenje, da je končno res deželno sodišče na dr. Oblakov predlog, kakor je poročalo
»Jutro«, predložilo zadevo graški tr kulteti. Graška fakulteta je nato i; dala mnenje, cla stoji Praprofnikov smrt v vzročni zvezi s Kleindienstov zaušnico in je s tem pritrdila tistem mnenju, katerega je oddal dr. Bloiwei v nekem zasebnem pismu. Priponni rno pa, cla je isti dr. Bleivveis tekor preiskavo oddal sporazumno z d Plečnikom svoje mnenje, »da je mogc če, da jo nastala krvavitev in snu Praprotnika neodvisno od sunka p vžitju alkohola, oziroma vsled prepir samo ob sebi. Na podlagi mnenja gra ške fakultete je državno pravdništv prevzelo obtožbo zasebne udeležnici Praprotnikove vdove, in Kleindienst res tožilo po § 335. k. z. radi pregrešit, zoper varnost življenja. Pri glavni raz pravi v zadevi Kleindienst pa se j proti mnenju graške fakultete dokaza lo, da je imel vendar-le dr. Plečnil prav, ker se je dokazalo, da je Praprot nik kritično soboto ob 8. uri zvečer pa del po stopnjicah, se pobil na levi stra ni senc, cla je začel šele po tem padn bruhati in da je krvavitev, ki je po vzročila njegovo smrt, nastala tudi n; levi strani možganske strani. Sodna iz vedenca, kakor tudi sodišče se je zat prepričalo, cla Praprotnikova smrt n v vzročni zvezi s Kleindienstovo zauš nico in zato tudi ni obsodilo Kleindien sta zaradi pregreška po § 335. k. z, marveč le radi prestopka lahke telesni poškodbe po § 411. k. z., radi česar ji državno pravdništvo že prvotno prec lagalo Kleindienstovo obsodbo in rad česar bi bil Kleindienst pred okrajnin sodiščem itak obsojen, če bi tudi libe ralni listi proti njemu ne bili upri zorili znane gonje. To je objektivn* resnica in tisti, ki kaj drugega govori širi nerestreo. »Narodova« gospoda na torej poroča, kako da je resnično iz padla kazenska zadeva, ne napada na pa po nepotrebnem dr. Zlečnika, ki j< pri celi zadevi popolnoma nedolžen ir kojega mnenje je končno zmagalo.
+ Ciril-Metndova dražba ima od lične narodnjake v svoji sredi. O nje nem ustanovnem članu, županu Pri stovu v Prevaljah ne govorimo, ta ji znan, ampak glavni steber Ciril-Meto dove družbe na Koroškem je gospoc K o b e n t a r v Št. Jakobu v Rožni do lini. In glej, ta mož, ki se je »Slovensk Branik« toliko postavljal z njim, je pr letošnjih občinskih volitvah šel skupa z nemškimi nacijonalci, zanje agitira in se pustil zapisati na njihovo lista da podere dosedanji slovenski obč. svet Kobentar, Schuster, Sucher, Rauter -imenitna družba! Mož , je propadel toda pribito ostane, kakšne narodnjak« ima v svoji sredi tista Družba, kojc glasilo venomer napada S. L. S.! »Slo-venski Branik«, to mu svetujemo, naj izhaja odslej s fotografijama Pristova in Kobentarja na platnicah, to ga bc najboljše označevalo.
+ Priča Groš v znani pravdi Klein' dienst-Praprotnik se jezi v »Slov. Narodu«, ker smo beležili, kar je naglasa! dr. Josip Furlan v znani razpravi Kleindienst-Praprotnik, da je govoril drugače, ko je bil zaslišan v preiskavi kakor pa pri glavni razpravi. Tako jc bilo in nič drugače, gospod Groš, ki ste zdaj dali »Slovenca« v »Narod«. Radovedni smo- zdaj še, kdaj da bodete dali v »Narod« tiste sodne funkcionarje, na katere ste bili ob glavni razpravi zaradi pričnine tako hudi, da smo sc res morali čuditi njih hladnokrvnosti. Da pa bo Groš popolnoma zadovoljen z nami, še pristavimo, kar smo v svojem poročilu o zadevi Kleindienst-Praprot-nik izpustili, namreč, da je gospod Groš izpovedal: »Po klofuti je Praprot-niku tako tekla kri, kakor teče zaklanemu prešiču.« Klofuta pa mesarski nož!
+ Znižana obrestna mera. Avstro-ogrska banka je znižala obrestno mero od 5 na 4 y% odstotka.
—	Po sedmih letih odkrita cerkvena tatvina. V gozdu v Št. Jankovcu nt Hrvaškem sta te dni dva dečka nabi rala suhljad, ko opazita iz listja molet neko svitlo stvar. Začneta razgrebat pa najdeta pateno, kelih, ciborij itd Takoj sta šla k župniku in kmalu sc j< dognalo, da so bili ti predmeti prec sedmimi leti ukradeni v slakovski žup ni cerkvi. Sum je letel na nekateri domačine, ki so so kmalu izselili 1 Ameriko, ukradeno cerkveno blago p! je ležalo v gozdu zakopano, dokler p: slučaj ni odkril.
—	Loški potok. Društvo »Tabor je priredilo predavanje 22. t. m. Pred met: Občina, nje delokrog ter pravic in dolžnosti občanov, in nov voliva red. Predavatelj gosp. Škulj. — Pc kliška zveza je priredila 1. jan. »Luršk« Rastarico« ter prizor s samospevon »Ciganska sirota«.
—	O Klcpčevi knjigi »Slovensk citati in aforizmi« dobili smo iz Štajer ske tole opravičeno sodbo: Marsikatei radovednež, ki se jc prenaglil z naro
[jlom na to knjigo, sedaj bridko žaluje (a kronicami, ki jih je moral zanjo iicti. Precejšne število citatov namreč ip piškavega oreha ni vredno. Škoda (a ne mali trud. S prav malim trudom ia bi knjiga dobila in imela veliko ter rajno vrednost, ako bi bilo v njej 226 izrekov čistih, v zdravem, nepokvarjenem, v pristno slovenskem duhu — povzetih iz prelepe knjige: Dr. A. Nedved, Knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek, str. 160—166. — Kakor je vi-jeti, Klepec Slomška ali sploh ne po-jna, ali ga pa noče poznati! Dva skrbno sestavljena seznamka sta pač kaj več vredna, kakor precejšno število ci-latov.
—	Umrl je v petek dne 3. februarja v Mančah pri Vipavi p jostnik peter Natlačen, oče metliškega kaplana Petra in jurista Marka Natlačen. Mož je bil odločen in zvest pristaš S. L. S,, priden gospodar in dober oče. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. februarja popoldne na Gočah. Priporoča se v prijazen spomin in molitev. Spoštovani rodbini naše globoko sožalje!
—	Vztrajen samoumorilski kandidat je bivši kontrolor delavske okrajne bolniške blagajne v Zagrebu Ignacij Ovčariček. Pred tremi tedni si je pre-rezal žile na roki in bil do 21. min. m. v bolnišnici, minolo soboto so ga pa povoženega dobili na progi Zagreb - Se-svete. Desno nogo je vlak nesrečniku popolnoma odrezal in ga tudi sicer tako težko poškodoval, da bo težko okreval. Ovčariček je menda obupan vsled izgube službe.
—	Od električne železnice povožen Je bil te dni v Zagrebu nek mož; želez-lica mu je zdrobila desno nogo in ga tudi sicer poškodovala.
—	Nezgode ne počivajo. V nekem grmovju je fantička Jožefa Zaletelja iz Sela neka veja tako močno po levem )čp?u vdarila, da se mu ?e skozi to na-konila težka pc?kodba — Anton Ro->tec, hlapec v Novemštiftu je hotel doma izprazniti nabit topič. Pri tem rav-lanju se mu je pa smodnik v topiču mel in strel mu je nevarno poškodoval evo roko. — Nace Kuhar, črevljarski nojster pri Sv. Ani je pred hišo na le-lu tako nesrečno padel, da si je zlomil evo roko. — Ko je Janez Stare v Cerk-jah prosjačil, je na potu padel in si »habil levo roko. — Blaž Trojer, delale pri vodovodu na Jesenicah, se je »o nesreči in vsled nepazljivosti tako ia desni komolec udaril, da je moral iriti v bolnico zdravja iskat. — Jakob Cumerdej, delavec v tovarni za cement f Mojstrani, je med tem, ko je vozil lrva, tako nesrečno padel, da si je zlo-nil desno nogo. Vsled neprevidnosti se ie Neža Kerin v Ljubljani pri štedilniku med kuho oparila desno roko in no-jo. — 13 let starega dečka Ladislava Rebemika je na poti v šolo nek drug deček tako nesrečno vrgel ob tla, da se je na desni nogi nevarno poškodoval, škodoval.
—	Katoliško izobraževalno društvo Križe pri Tržiča priredi 12. februarja popoldne po večeraici svoj petnajsti redni občni zbor. Naj prvo bo govor o organizaciji, ki ga bo imel naš č. gosp. župnik Janez Zabukovec. Ta dan je priložnost, da se poravna zaostala članarina. Vabijo se vsi stari in novi udje, ravno tako tudi pevski zbor, ker ta dan se l>odo sprejemali novi udje.
—	Vič-Glince. Tukajšnje katol. izobraževalno društvo je priredilo v zadnjem času sledeča predavanja: 23. januarja g. Fr. Terseglav: Veselje; 23. januarja gdčna. Jerica Zemljan: O hrani; 29. januarja g. Fr. Traven: O slovenskih denarnih zavodih; 2. februarja g. dr. Krek: O veletrgovini, vzrokih draginje in odpomoči proti njej.
—	Smrtna kosa. V Dolenji vasi pri Selcih je umrla dne 30. januarja Marija Tavčar, mati dveh frančiškanov o. ilenvenuta Habjan, gvardiana v Klanj-cu na Hrvaškem in o. Teodora Tavčar, kaplana na Viču pri Ljubljani. Priporoča se v blag spomin!
—- Gasilno društvo v Mostah pri-fodi v nedeljo, 5. svečana, predpustno veselico pri g. Jakobu Novaku, po domače pri Trčku, v prid gasilnega orodja. Začetek ob 6. uri zvečer, na kar se slavno občinstvo najuljudnejc vabi. — Odbor.
—	Državno žensko društvo v pro-speh poljedelstva sc je 28. m. m. ustanovilo na Dunaju. Glasom pravil more Postati član društva vsaka zemljiška Posestnica, soproga ali rodbinski član brez ozira na velikost posestva, dalje Pa tudi vse one žene, ki se zanimajo za kmetijstvo in delujejo za njegov napredek. Na občni zbor so došle mnoge visoke gospe, gospodje ter zastopnik Poljedelskega ministrstva dr. v. Fiih-for. Predsedovala jč dedna princezinja Terezija Schvvarzenbcrška. V svojem šovoru se je sklicavala na lansko en-^eio o medsebojni zvezi domače industrije oziroma gospodinistva z besrom
v mesta, ki je pokazala veliko vrzeli v gospodinjstvu in kmetijstvu, ki bi jih nujno moralo izpolniti žensko delo. V to svrho se danes ustanavlja državno poljedelsko žensko društvo, kakor sc tudi po drugih deželah povsodi snujejo deželni žen ici oddelki. Ravno žene smo poklicano, tla ženstvu zopet pokažemo pot nazaj k domu in gospodinjstvu, a v dosega tega cilja si moramo vsi skupaj složno podati roke v pomoč in medsebojno podporo. Govorila sta še predsednik nižjeavstrijske deželno kmetijske družbe in deželni poslanec baron v. Ehrenfels in zastopnik poljedelskega ministrstva. Nato se je izvolil odbor: Dedna princezinja Terezija Sclvvvarzenberška predsednica, kneginja Khevenhuller-Clam-Gal-las, gospa pl. Skoda in gospa Stra-koseh podpredsednice, gdč. Theimer referentka; ostale članice osrednjega vodstva so: gospa pl. Abrahanunvicz, baronica Biederman - Turony, gospa prof. Biidinger, grofica Czernin-Schon-burg, gospa Frohlich, gospa sekc. načelnika pl. Seidler, gospa dr. Ivana šusteršiča in grofica Traun-Pod-statzky. Te odlične gospe bodo nedvomno lahko silno mnogo storile za omejitev ženskega bega z dežele v mesta, in to ne le neposredno v mejah lastnih posestev, v krogu lastnih najemnikov in delavcev, marveč s svojim velikim vplivom posredno tudi daleč preko teh mej na polju zakonodaje, oblastvenih naredb in zasebnih social-nopolitičnih naprav. Zato smemo Slo-
Grof Karol Stiirrjhk
nauCnl minister
Fml. Frid. pl. Geoigl
minister ck2. brarabe
venci s tem večjim zadovoljstvom pozdraviti dejstvo, da je naše ženstvo v osebi gospe voditelja V. L. S. v odboru te organizacije tako odlično zastopano.
—	Poskušen samoumor. Hči železniškega čuvaja na Pesnici, Alojzija Roškar, si je dne 1. svečana primešala v jed strup, ker je bila radi nerednosti od starišev karana. Samoumorilno kandidatinjo so odpeljali v bolnišnico.
—	Na gimnaziji v Novem mestu na Dolenjskem je razpisano germani-stično mesto. Zahteva se izpit iz nemščino in slovenščine kot glavnih predmetov, s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Zadnji vložili dan je 20. februarij t. 1.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 14. januarja do 1. februarja 1911 so bili izdani sledeči razpisi: Ravnatelj-ska mesta: Dunaj XIV. (g., 10. II.), Praga Staro mesto (nem. g.,- 20. II.). — Klas. filolog.: Trident (nem. g. L. Gr., Dunaj X. r., Fr. Dr. 10. februarja). Kladcn (rlg., Fr. D., 24. febr.), Dunaj II. (2. r., Fr. D., 20. II.), Novo mesto na Dolenjskem (g., SI. D., 20. II.), Kufstein (rlg., J. D., 1. III.) — Historična skupina: Freistadt (g., 5. III.), Rumburg (g., 22. III.). — Mat.-fiz. skupina: Celovec (g., M. NI., geom., 15. II.), Brno (I. r., M. Geom., 10. III.) — Prirodopisna skupina: Kufstein (rlg., Ng. c., 1. III.). — Kratico in znaki kakor navadno.
—	Na gimnaziji v Celovcu je razpisano matematično mesto. Zahteva se glavni izpit iz matematike in iz fizike ali pa opisne geometrije, z nemškim učnim jezikom. Zadnji vložili dan je 15. februarij t. 1.
—	Umri je v Kranju dne 1. februarja c. kr. nadgeometer Viljem Preisin-gor, star 51 let..
-- Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. Odbor za zgradbo jamskega muzeja je poslal v zadnjem času raznim prijateljem in pospeševa-teljem naravoslovja delo: »Die Adels-bergor Grotte in Wort und Dild« z uljudno prošnjo, p. n. gospodje naj blagovolijo delo obdržati ter blagohotno nakloniti malo podporo za zgradbo označenega muzeja. Ker je pa izostalo do danes mnogo prispevkov, vsled tega zgradbeni odbor uljudno prosi, da blagovolijo dotični gospodje vposlati ali nialo podporo ali pa vrniti omenjeno delo, da se utegne isto poslati drugim prijateljem tega znanstvenega podjetja.
—	Umrl je v Splitu predsednik Prve Pučke Dalmatinske Banke, Vid Morpurgo.
—	Prepovedana sta živinska semnja v Zagorju ob Savi clne 9. februarja in v Izlakah dne 17. februarja 1911.
—	Kletarski tečaj v Vipavi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu dne 20. in 21. februarja t. 1. Predavanja bodo združena s praktičnim razkazovanjem v zadružni kleti. Ker se dovoli pristop praktičnim demonstracijam lo omejenemu številu udeležencev, se je treba do 14. t. m. zglasiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
—	Razpisane učiteljske službe. 1. Voditelisko in učiteljsko mesto na eno-
Vltez pl. Zaleski
poljski minister rojak
Dr. V. Hochenburger
jusliCni minister
Grof M. pl. WicUenfourg
notranji minister
razred niči v Koritnicah, okr Postojna. Rok do 12. februarja 1911. 2. Naduči-teljska služba na dvorazrednici v št. Gotardu. 3. Učiteljska, oziroma tudi učiteljična služba na trirazrednici v Komendi. 4. Istotako ono učno mesto v Dolskem. Vse v kamniškem okraju. Rok do o. februarja 1911.
—	»Gostilničarski Vestnik« je naslov novemu listu, ki ga je pričel izdajati kot glasilo »Deželne zveze gostil-ničarskih zadrug na Kranjskem« Konzorcij Gostilničarskega Vestnika. Izhaja dvakrat na mesec.
—	Vrhniške novice. J a v n o preti a v a n j e je 29. januarja priredilo izobraževalno društvo. Govoril je v dvorani mlekarske šole gospod nadzornik Legvart o živinoreji. — V r h n i š k a skupina J. S. Z. bo imela svoj prvi občni zbor dne 12. t. m. v »Društvenem domu«. Prisrčno povabljeni dclavci in prijatelji delavstva! — Veselica, ki jo je priredil telovadni odsek Orel na Svečnico, je dosegla popolni uspeh v gmotnem in moralnem oziru. Poleg drugih točk je prav lepo uspela tride-janka: »Tri sestre«. — Z a p r c d z a d-n jo nedeljo v pust u se obeta v »Društvenem domu« zopet nekaj veselega. Kdor ne verjame, naj pride pogledat!
—	Pozor pred prevaro! Po Ljubljani in okolici hodijo neki čifutski agent je umetniškega zavoda A. Roth na Dunaju II. Sterncckplatz i ter ponujajo svoje slike, kat^r1 napravijajo po majhnih fotografijah. Pri tem lažejo, da bodo slike lepe, da pošljejo preje
vzorec teh slik na ogled in da je naročniku šelo potem na prosto voljo dano, ako hoče slike, naročiti in sprejeti. Seveda lažejo pri tem, da v slučaju, če kdo ne sprejme teh lepih slik, tudi ni treba nič plačati. Pri tej priliki pa pustijo z lažnjivim prigovarjanjem podpisati list, po katerem je naročnik vezan, da mora slike vzeti. Ko čez nekaj časa prinese drugi agent vzorce slik na ogled, vidiš, da o kaki podobnosti sploh ni govora. Če pa vsled toga kdo izjavi, da slik ne sprejme, so ti agentjo surovi in pretijo, da bode naročnik tožen na Dunaju, da je za tvrd-ko obvezen naročilni list in ne oseben dogovor ter da mora slike prevzeti. Da so celo toliko nesramni, da niti na-ročilnikovih fotografij ne vrnejo, je samo ob sebi umevno. Kdor je bil že na enak način osleparjen, naj naznani celo zadevo dunajskemu magistratu kot obrtni oblasti, drugi pa pokažite tem nesramnim sleparjem vrata, da sc napravi konec enkrat za vselej takim sleparijam.
Glasfia.
*	12 patnge lingua — tantum ergo
—	genitori ad IV voc. inaequal. auc,-tore Ant. Foerster, sumptibus Libra-riae Catliolicae. Part. 1 K 80 vin., voc. a 50 vin. V novem natisu pravkar v zalogi »Katoliške Bukvarne« izišla zbirka obsega 12 pange lingua, oziroma tantum ergo — genitori. Te lepe napove, že pred leti izdane, je skladatelj nekoliko predelal, podložil še kot prvo kitico besedilo »pange lingua« in jih vnovič izdal. Prva kitica naj se poje namesto običajne »O salutaris hostia«, ki ni nikjer predpisana, kadar sc izpostavi Najsvetejše; druga in tretja kitica naj so pojete k blagoslovu, kadai je po rimskem obredu, kateri je sedaj vpeljan splošno. — Gg. cerkvenim pe-vovodjem nudi ta zbirka 12 zares lepih napevov mojstra Foersterja za češče-nje Jezusa v najsvetejšem zakramentu.
—	Bodi ta zvezek vsem cerkvenim zborom priporočen kar najtoplejo. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani
*	Deset evharističnih pesmi za mešani zbor op. 112, zložil Anton Foerster, natis odobril in dovolil preč. kne-zoškofijski ordinariat. Cena partituri in 4 glasovom 3 lv 50 vin, posamezni glasovi po 40 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Priznani strokovnjak sc je izrazil, da jih jc prištevati med najlepša cerkveno-glasbe-na dela, kar jih je napisala Foerster-jeva srečna roka. Omenjeni napevi se lahko porabijo kot obhajilne ali pa tudi kot blagoslovile pesmi, kadar m blagoslov po rimskem obredu in jc dovoljeno peti v domačem jeziku. Stro-kovnjaško oceno prinese »Cerkveni Glasbenik«. Gg. organisti, sezite v obilnem številu po obeh zbirkah!
VOJAKI V SNEGU IN MRAZU.
Iz Inomosta se poroča: Zelo naporen marš so imeli vojaki 12. stotnije 1. tirolskega cesarskega lovskega polka z oddelkom strojnih pušk. Po maršu so morali oddati 10, po drugih poročilih pa 23 vojakov v bolnišnico. Več vojakom so morali odrezati noge. Kljub temu, da je to odsvetoval neki natlpo-ročnik, je bil komandiran skijski oddelek čez 2000 metrov visoki Seejochl. Ob 1. uri zjutraj so zapustili vojaki Ino-most. Nekemu nadlovcu so morali odrezati obe nogi.
ssajersKc novice.
š še enkrat Zvezina podjetja v Ce« ljul Dr. Kukovec je na Nj. ekscelenco štajerskega namestnika poslal obširno nemško pisano spomenico, v kateri pere svoja podjetja, kar se da. Seveda mora priznati, da so vse navedbe v spomenici poslanca dr. Benkoviča resnične; to priznanje skuša lo nekoliko olepšati. Zlasti previdno govori o dolgovih Zveze; številke dra. Benkoviča sicer ne prizna, vendar pa neče s pravo barvo na dan. Dr. Kukovčeva spomenica končno priznava, da je pravna podlaga podjetij v vsakem oziru nevzdrž-ljiva in času neprimerna, tla je odbor Z. S. P. sedaj — šele po spomenici dr. Benkoviča—sklenil likvidacijo, pri čemur se bode interese posojilnic kolikor mogoče (!) varovalo. Tedaj lc »kolikor mogoče«, obenem pa trdi, da odbor ni imel namena, vlog posojilnic odpisati! Saj tako nespametni pa vendar niso, da bi priznali svojo nakano, posojilnice oškodovati. Z. S. P. tedaj likvidira. Če-n n potem toliko krika in vika? Saj poslanec dr. Benkovič nič druzega ni zahteval v svoji spomenici in že na oičnem »boru dne 29. decembra 1. 1.
š »Vsega so starini krivi!« to jc refren spomenice dr. Kukovca na namestnika. Res pomilujemo celjske .starine, da morajo lake oožirati od osebe,
Dr. Weiskirchner
trgovinski minister
Mili. preds. BieiiertU
Dr. Robeit Mayer
finančni minister
Novo avstrijsko ministrstvo,
katera je po njihovih hrbtih skušala kvišku splezati, tirna nehvaležnost!
š Smrtna kosa. Iz Konjic nam brzo-favljajo, da je včeraj v petek zjutraj nenadoma umrl g. Jakob Bovha, veleposestnik in župan v Veracah, eden najzvestejših naših pristašev. Pogreb bo na Bučah v nedeljo popoldne. Svetila zasluženemu možu večna luč!
š Mladini »delujejo« brezplačno za ljudski blagor, tako se bahajo sedaj celjski liberalčki. Toliko previdni so goiovo, da svojih dobičkov no bodo v oilancah izkazovali. Saj poznamo to orezplačnost! Celo vstopnice za liberalne veselice se more velikodušno pre-plačati in se dati kaditi v inspiriranih loticah; pa ne samo preplačilo, ampak ;elo vstopnino si je treba na previden način dati predplačati.
š Nov vlak med Mariborom in Vu-nredom na koroški železnici se je uvedel z 2. februarjem ob nedeljah in praznikih. Vlak št. 445 odhaja iz glavnega kolodvora v Mariboru ob 1. uri i5 minut popoldne in pride v Vuhred •j<b 3. uri 28 minut. Nazaj vozi iz Vu-tireda ob 7. uri 25 minut in pride v Maribor ob 9. uri 7 minut, zvečer. Vozni listki so pri tem vlaku za 40 odstotkov cenej i.
š V Aflencu na Zgornjem Štajerskem je umrl deželni poslanec J. Pie-rer v starosti 43 let. Rajni je bil pristaš nemškonacionalne agrarne stranke in je bil izvoljen v zadnji volivni dobi v ožji volitvi proti krščanskemu socialcu.
š Slov. Gradec. Višji rudarski svetnik Jos. Ivoršič je bil dne 28. januarja saprisežen kot uradni avt. rud. inže-aer. Od 1. februarja naprej posluje v Slov. gradcu.
š Zanimiva knjiga. Gospod Matija Ljubša, c. kr. kaznilnični duhovnik v iradcu, rodom iz Slov. goric, je izdal obširno zgodovinsko knjigo z naslovom: »Die Christianisirung der heuti-
Karol Marek,
minister za javna dela (Čeh).
?en Diozese Seckau«. O tej knjigi piše v mariborski »Straži« štajerski veščak-?godovinar obširno kritiko. V knjigi se natančno opisuje razvoj pokristjanje-nja Karantanije in Panonije že od tistih časov sem, ko se je zanesla v naše kraje krščanska vera in do najnovejše dobe. Pisatelj knjige razkriva mnoge 5e nepojasnjene zgodovinske dogodke.
š V Št. Lenartu v Slov. goricah se vrši prihodnjo nedeljo, dne 5. februarja, velik političen shod somišljenikov Kmečke zveze in V. L. S. za Slovenske gorice. Govorita poslanca dr. Korošec in Roškar. Shod se vrši v dvorani Ar-miševe gostilne.
š Št. Ilj v Slovenskih goricah. Prva gledališka predstava v šentiljskem »Slovenskem Domu« 29. januarja se je izbomo obnesla. »Požigalčeva hči« je igra, ki se zamore na deželi le s težavo in naporom uprizoriti. Vendar naša šentiljska slovenska mladež je izborno rešila svoje uloge v občno za-dovoljnost občinstva. Dvorana je bila natlačeno polna, mnogo gostov je moralo oditi, ker ni bilo dovolj prostora. Gostje so se čudili lepi izvršitvi odra. Vse je mojstrsko izdelano. Umetniško je izvršeno posebno zagrinjalo, na katerem je v živih barvah popolnoma naravno naslikan Št. Ilj — slovensko obmejno selo. Nad Št. lijem drži vila — Slovenija lovorov venec — znamenje zmage in boja. Vse delo hvali mojstra g. Horvata. — Bralno društvo ima zabeležiti lep uspeh, moralni in gmotni. Kakor slišimo, bo prirejalo društvo redne mesečne predstave.
Koroške novice.
k Silno veliko Slovencev se je v
Celovcu vpisalo za Slovence. Vsled tega zdaj na magistratu delajo s polnim parom, da to reč temeljito »popravijo«. Napravili so za Nemko celo — slovensko stenografinjo pri dr. Brejcu. Baron Hein pa molči kakor riba. Oh — veliko je potrpljenje slovensko!
k Narodna veselica v hotelu »Trn-besinger« v Celovcu 28. januarja se ic
izvrstno obnesla. Pa pravijo, da v Celovcu ni Slovencev. Igrala je narodna godba iz Celja, ker je godba pcšpolka št. 17 odpovedala. Ni nič čudnega, ko nemškonacijonalni duh zastruplja celo — nemško duhovnike, kaj ne bi vojaških kapelnikov!
k Deželni predsednik lažnik? To očitanje ponavlja zdaj koroški »Mir« že vdrugič glede barona Heina v Celovcu, ta pa še danes ni odgovoril! Kakšne pojme o časti pa ima ta namestnik cesarja? Baron Hein je namreč v uradnem listu razglasil, da je razpustil Politično društvo za koroške Slovence zato, ker je izvrševalo zasebno ljudsko štetje in ker je še drugače vplivalo protizakonito na števili posel. V razpustilnem dekretu pa je navedel Hein le to, da je društvo zasebno štetje izvrševalo. Dr. Brejc je nato poslal uradnemu listu popravek, ki ga je slednji tudi moral priobčiti. »Mir« je nato pisal, da se je Hein zlagal in bil od dr. Brejca tudi javno na laž postavljen. Hein pa molči. Tak deželni predsednik je mogoč samo na Koroškem ali pa k večjem še v Timbuktu.
k Štetje bod baronom Heinom. V Šmarjeti v Rožu so našteli 1066 oseb s slovenskim in 87 z nemškim občeval-nim jezikom, pred desetimi leti pa 1140 Slovencev s slovenskim in 14 z nemškim občevalnim jezikom. V Zab-nicah 347 Nemcev in 497 Slovencev, pred desetimi leti samo 162 Nemcev in 693 Slovencev. V Naborjetu so izmed 607 ljudi našteli samo 32 Slovencev, v Ukvah 334 Nemcev (prej 82) in 511 (prej 817) Slovencev, v Kostanjah 329 (prej 302) Nemcev in 634 (prej 703) Slovencev. V Lipi nad Vrbo £.0 našteli uradno 583 Nemcev (1900 samo 23) in 330 (1900 pa 666) Slovencev. Že primera s štetjem iz leta 1900 pove jasno, da nad polovico Slovencev čez deset let nc bo govorilo nemško, če so prej govorili slovensko. V resnici pa se v občini Lipa, kakor nam poroča naš dopisnik, poslužuje slovenščine kot ob-čevalneea jezika 782 oseb nemškega pa 131. Če bo povsod tako kakor v Lipi, bo vseh Slovencev na celem Koroškem komaj toliko, kolikor jih je v Ljubljani!
Ljubljanske novice.
lj Volivni imeniki za prihodnje občinske volitve v Ljubljani so razpoloženi od danes naprej do vštevšega 17. februarja v mestni posvetovalnici nepretrgoma tudi v nedeljah od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Volivcev je v I. razredu 1508, v II. razredu 3439, v III. razredu volijo volivci I., II. in III. razreda skupno 9003 volivci. Opozarjamo somišljenike, da gredo takoj pogledat v mestno posvetovalnico, ako so vpisani v imenik. Podrobnosti o rekla-macijskem postopanju so v današnjem inseratu.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob V2 8. uri zvečer predava v »Ljudskem Domu« (Streliške ulice) v dvorani na galeriji v II. nadstropju č. g. kaplan Kopitar: »Slovenci na Kočevskem«. Z ozirom na položaj naših bratov na Kočevskem je želeti pri tem predavanju najobilnejše udeležbe. — Prav bi bilo, da se pri tem predavanju spomnimo bratov na Kočevskem in da vsak udeleženec nekaj daruje za organizacijo, ki jo je ustanovil g. Kopitar na Kočevskem.
lj Predavanje »Leonove družbe«. V sredo, dne 8. t. m. bode predaval dr. Jure Adlešič o agrarnem in kolo 11 i z a c i j s k e m vprašanju v Bosni. Ker je tvarina zelo zanimiva in aktualna, pričakujemo obilne udeležbe. Začetek ob 6. uri zvečer.
lj Moči iz »Glavne« posojilnice nastopajo za rešitev liberalnega »gospodarstva« na magistratu. Dr. Švigelj in Josip Turk, oba odlična člana »Glavne« posojilnice, stopata v ospredje volivne agitacijo. Rodoljubna »požrtvovalnost« dr. Švigljeva je znana žc izza njegovega zagovorništva Arnošta Windischer-ja. Jos. Turk jc pa tako slaven graščak in upravni svetnik »Glavne« posojilnice, da je s tem svojim ugledom res najboljši mož za liberalni magistrat. Po Ljubljani so krožile nedavno okrožnice: »Velecenjeni gospod somišljenik! Odbor »Naprednega., političnega in gospodarskega društva za kolodvorski in šentpeterski okraj« Vas je v svoji seji dne 19. januarja 1911. sklenil naprositi kot zaupnika tega okraja »na-rodno-napredne stranke« in kot člana velikega agitacijskega odseka. Odbor Vas prosi, da sprejmete to mesto in se kot zaupnik vestno udeležujete sestankov, h katerim Vas bo vabil izvrševalni odbor »narodno-napredne stranke« in kot član agitacijskega odseka sestankov, ki jih bo prirejala centrala agitacijskega odseka in krajevni agitacijski odsek. Naprošamo tudi Vaše blagorodje, da sc udeležite vseh prihodnjih
odborovih sej našega društva, da bo odboru mogoče ohraniti direktni stik z Vami in da bo odbor čul tudi Vaše želje in nasvete. Prihodnja odborova seja je v petek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Bončarju«. Zlasti tudi še prosimo, da se udeležujete vseh društvenih javnih shodov in za čim najboljšo udeležbo naših shodov agiti-rate med svojimi znanci. Prvi društven shod se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v hotelu »pri Štruklju«, kjer bosta govorila dr. Ivan Tavčar in dr. Karol Triller. Naš okraj jo najštevilnejši na volivcih in zato je tudi treba, da bodo shodi v našem okraju najštevilnejše obiskani. (Shod je bil, kakor znano, velika blamaža.) Prosimo, da se zavedate v tem času svojih dolžnosti do stranke in po svojih močeh pripomorete k najčastnej-šemu uspehu naše stvari. Če bi pa iz kakršnegakoli vzroka ne hoteli ali ne mogli sprejeti naše prošnje, blagovolite to na naslov društvenega predsednika g. Josipa Turka poštnoobratno sporočiti. Z odličnim spoštovanjem »Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj v Ljubljani«. Dr. Švigelj, tč. podpredsednik. Počivalnik, tč. tajnik.
lj Predpustna zabava I. avstrijskega društva drž. uslužbencev se vrši danes zvečer v »Unionu«, na kar še enkrat, opozarjamo. Godbo oskrbuje vojaška godba pešpolka grof Beck št. 47 iz Gorice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima jutri, v nedeljo dne 5. februarja, ob pol 11. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega Doma« svoj redni mesečni sliocl z važnim in zanimivim dnevnim redom.
lj »Dva nočna čuvaja« je naslov veseloigri, ki se bo uprizorila v nedeljo, dne 5. t.m., ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu«. Gotovo bo že igra sama privlačna sila za to prireditev »Katol. društva rokodelskih pomočnikov« a nadejati se je pa tem večje udeležbe, ker so na sporedu tudi izbrane pevske točke in kupleti in so igralci to prireditev odločili v častno priznanje zaslug, ki si jih je g. Rudolf Vran-čič pridobil kot dolgoletni režiser na odru »Rokodelskega doma«. Zato v nedeljo vsi v »Rokodelski dom«!
lj Musica saera v stolnici. Jutri, v nedeljo (god sv. Agate, dev, in muč.) pri veliki sveti maši ob desetih: Missa »Rosa mystica«, zl. Griesbacher, gra-duale »Adjuvabit«, zl. Foerster, ofer-torij »Afferentur«, zl. Monar.
lj Zdravstveni svet za ljubljansko okrožje je v svoji današnji seji izvolil za. načelnika župana Fr. Korbarja, za podnačelnika viškega župana Franca Oblaka.
lj Moški zbor »Ljubljane« ima jutri v nedeljo dopoldne ob 11. uri nujno pevsko vajo v društvenih prostorih. »Ljubljana« se z zastavo udeleži pogreba umrle hčerke odličnega društvenega prijatelja g. K. Pollaka. Odbor vabi tudi gospodične pevke, da pridejo k pogrebu polnoštevilno.
lj Posebno na piki ima gotova liberalna klika slovensko glasebno društvo »Ljubljano«. Ni dneva, da bi ta klika po svojih umazanih listih »Ljubljane« ne napadala. To je za »Ljubljano« najlepše spričevalo, da je na pravem potu in da je njena pevska četa precej vredna, ker je tistim domišljavcem, ki menijo, da so v Ljubljani absolutni, tako globoko v želodcu. »Ljubljana« sc za take napade ne briga in napreduje. To priča tudi zadnji zabavni večer, pri katerem je prireditev kljub najtežavnejšim okoliščinam uspela in so se oglasili mnogi novi podporniki. Tako je na primer neki gost podaril »Ljubljani« na ta večer 150 kron v priznanje njene delavnosti. Ljudje, ki nikogar na priredbe svojo puste »Čitalnice« ne morejo zvabiti, naj bi torej pustili »Ljubljano« pri miru, ker odkar je »Ljubljana« v naših rokah, je vedno pokrita s svo.i%ii računi, ko so pa imeli pri njej besedo liberalci, so jo molzli in puščali v dolgeh. Na vedno zaletavanje v »Ljubljano« in v osebe, ki se ji zvesto žrtvujejo, pa opozarjamo liberalne klikarje, da smo mi doslej vsa njihova liberalna pevska društva puščali v miru, da se nismo vanje zaletavali in da smo priobčevali mnogo reklamnih notic od društev, ki imajo liberalno večino v odboru. Nikakor pa ne moremo sedaj pustiti v veljavi tako mero: da bi se na eni strani zaletavalo v naše organizacije, mi pa bi nele pustili miren razvoj najrazličnejšim liberalnim društvom in celo priobčevali reklame za. društva, v katerih imajo pristaši liberalne stranke odločilno bc® sedo. Zato poročamo gospodi, ki je pri teh društvih: Povejte vaši neslani arogantni kliki, naj drži svoj gnjusni jezik v svojih lažnjivih ustih! Ako pa hočete boj na celi črti, ga bodete imeli. Mi sc takega boja ne strašimo, ker bi v niem
naša stvar le napredovala. Če roflektl rajo razna društva, ki imajo v odboril liberalno večino, vendarle na porrio našega časopisja in naše stranko, p J tem je najmanjši predpogoj za to naj priprostejši takt. Če pa hoče libj ralno časopisje s svojimi napadi nadjf ljevati, bomo mi odklanjali vse, ka nam pošiljajo društva, ki imajo večini pristašev liberalne stranke v svojih oif borih. Če dotični hočejo, da bi biio dri gače, naj pritisnejo na svojo kliko.
lj Konferenca katehetov. V sredd dne 8. februarja, bo mesečni sestanelj Spored: a) Določitev dni za velikonoij no spoved ljubljanske mladine in clija štva. b) Preosnova nekaterih kateki^ movih vprašanj in odgovorov. (Nada Ijevanje.) Začetek točno ob po| petih popoldne v knjižnični dvoran Katoliške tiskarne.
lj Tujski promet v Ljubljani. Mej seca januarja je prišlo v Ljubljano 412 tujcev, 169 več kot meseca decembri in 115 manj kot lani meseca januarjd Nastanilo pa se je v hotelu »Unionul 1071, Slon 751, Lloyd 347, Cesar avstrijf ski 234, Južni kolodvor 173, Štrukelj 150, Ilirija 125, Malič 117, Tivoli 10l! Tratnik 102, Bavarski dvor 51 in v osta lih gostilnah in prenočiščih 899 tujed lj Umrli so v Ljubljani: Mart i J Slamnikar, bivši krojač, 77 let. — Frs nja Dolenc, delavka, 30 let. — Ivani Ambrožič, učenka, 16 let. — Ana Lav rin, zasebnica, 79 let. — Marija Maria cher, kavarnarjeva vdova, 68 let.
lj Trgovski in podjetniški uslnij benci se vljudno zahvaljujejo vsem po setnikom njihove predpustne zabavd Lepa hvala naj velja gospodom, ki si društvu blagovolili nakloniti znatnj podpore. Hvala iskrena vsem!
Baron Adalbert Widmann,
novi poljedelski minister.
lj Srebrno poroko obhajata jutri občespoštovani gospod mizarski moji ster France Lipovž in njegova gospa Josipina. Obenem praznuje g. Lipovi štiridesetletnico, kar je pri svojem obli tu. Prihodnje leto bo pa 30 let, odkaa je član prostovoljnega gasilnega druj štva, kjer se je skazal vedno moža na svojem mestu. Gg. jubilantoma: Š<| mnoga leta!
lj Slovensko deželno gledališčel Danes zvečer prvič po mnogih letilf novoprirejena klasična drama, velika tragedija »Marija Stuart« (zd par-abonente). — Jutri, v nedeljo poj poldne ob 3. Albinijeva opereta »Baj ron Trenk« (izven abonementa; za lože nepar) pri dramskih cenah! z vej čer ob V2 8. pri popoldanskih dramskih cenah Schillerjeva »Marija S tuj a r t« (za nepar-abonente). — V torelf opereta »Baron Trenk«.
lj Pri regulaciji Ljubljanice delatq danes 102 delavca.
lj Druga pošiljatev argentinskega, mesa pride v Ljubljano dne 14. ali 1j| t. m.
lj Domačo veselico ima jutri dol broznana Flegarjeva gostilna na Zaloj šlu cesti, ki, kakor znano, toči naravj na vina iz štajerskih Slov. goric.
lj G. Štefan Miholič, ki je doscdajl vodil kavarno »Ilirijo«, je prevzel kal varno Pua, katero popolnoma prenovil lj Zaradi prepovedanega povratk« v mesto je bil včeraj aretovan 41-letnj čevljar Karel Vesel in izročen okrajj nemu sodišču.
lj Vtihotapila se je bila 47-lctn.1 postrežnica Ivana Windišcva in iz podj strešne sobe ukradla nekemu mesarl skemu vajencu dežnik. Policija jo j{ aretovala in izročila pristojnemu soj dišču.
lj S ceste. Ko jc včeraj popoldnj hlapec Ivan Štajer iz Gruberjeve cestj zavil na Karlovsko cesto, se je konl splašil in skočil pred prihajajoči clek trični voz, kateri je Štajerjevcmu zlo mil oje in potrgal nekaj konjske opra ve. Včeraj zjutraj je prišla po Kopitar jevi ulici'731etna vdova Marija Silve strova, kateri je nasproti pripeljal ncl
hlapec, ker so pa ona vsled starosti ni J mogla umakniti, je prišla pod voz, ki jo je teško telesno poškodoval. Bila je z rešilnim vozom pripeljana v deželno bolnišnico.
lj Umrla je danes dobroznana in spoštovana gostilničarka in posestnica gospa Ivana šusteršič, podomače »Bobenčkova mama«. Svetila ji večna luč!
lj Priporočljiv prijatelj. V sredo zvečer je prišel domov nek hlapec, ki se ga je bil nekoliko čez mero nasrkal ter se kar oblečen vlegel na posteljo. Ponoči pa mu je njegov sohlapec Jakob Tirbič slekel obleko. Ko se je hlapec zjutraj zbudil, je opazil, da mu manjka 11 K 92 vin. denarja. Policija je Tirbi-ča kot osumljenca arotovala in izročila sodišču.
V korist obmejnim Slovencem se stori še vedno premalo pri nas. Premalo se zavedamo velike važnosti tega dela, preveč pozabljamo na »Slovensko Stražo«, ki to delo izvršuje. Pomagati »Slovenski Straži« in s tem obmejnim Slovencem mora biti geslo vsakega, našega somišljenika. Pomagamo pa najložje s tem, da kupujemo blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem zavzema tu zelo važno mesto. Ta kavina primes ni samo pristen domač izdelek, marveč prekaša vse druge po svoji izvrstni kakovosti. V tem oziru prekaša vse druge izdelke te vrste prav visoko. In niti za vinar ni dražja, nego druge cikorije. Vzemi stvar torej od katerekoli strani: najbolj pametno, najbolj varčno in najbolj rodoljubno ravnaš, če kupuješ to kavino primes! Opozoriti moramo samo, da izrecno zahtevaš povsod ravno Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in paziš pri tem, da je na škatljici pritisnjen pečat »Slovenske Straže«.
lj Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Čižmar, Jurčičev trg, Piccoli, Dunajska cesta in Sušnik, Marijin trg.
Remuneracije za šolske vrtove je
deželni šolski svet sporazumno s kranjskim deželnim odborom po 90 K nakazal iz določene vsote normalno-šolskega zaklada sledečim učiteljem za oskrbovanje šolskih vrtov v letu 1910: ravnatelju meščanske šole Ivanu Bri-narju v Postojni, nadučitelju Božidaru Fegiču v Nadanjem selu, nadučitelju Matiji Kraulandu v Mozelju, nadučitelju Antonu Pavčiču v Mokronogu, nadučitelju Edvardu Vohincu v Cerkljah, nadučitelju Ivanu Jezeršku v Križah pri Tržiču, nadučitelju Francu Rojini v Šmartnu pri Kranju, učitelju Ivanu Štreklju na Vrhniki, nadučitelju Jož. Kobalu v Grahovem, nadučitelju Leopoldu Punčuhu v Zgor. Logatcu, šolskemu vodji Ivanu Šemerlju v Lescah, šolskemu vodji Frideriku Jazbecu v Šmihelu pri Žužemberku, nadučitelju Al. Mareku v Dolenji Nemški vasi, nadučitelju Ivanu Zupanu v Dolskem, šolskemu vodji Jožefu Tavžlju v Radomljah, učitelju Konradu Barle v Metliki in šolskemu vodji Karolu Gruden v Radovici.
Rožne slvarl.
Odpravljene vojaške kantine. S 1.
februarjem so v ameriških Združenih državah odpravili alkoholične pivnice po vojašnicah, otvorili pa 133 vojaških zgradb, v katerih so poleg pošte velike dvorane za čitalnice, knjižnice, dvorane za zabave, za igre in telovadnice.
— Umrl je na Dunaju fml. Vitez Keil, star 83 let. Leta 1886 je bil pokojnik poveljnik 28. divizije.
Velike nesreče na morja. Iz Barcelone se poroča, da se je potopilo radi hudega viharja več ladij. Utonilo je veliko oseb. Potopil se je tudi parnik »Le Panto«, 20 mož je utonilo.
Sankanju zahteva žrtev. Pri Ilgsu se je ubil oče treh otrok, poštni pod-uradnik Haller, ranil se je pa poslanec Schreiter.
Po prestani kazni oproščen. Svoj čas je cbsodilo porotno sodišče v Esscnu ob Ruhri rudarja Schriederja in več soobtožencev v večletne zapore. Pri obnovljeni razpravi so pa bili obtoženci oproščeni, ko so že davno prestali svoje kazni kot nedolžni.
Koliko stane uradništvo? Pariški ■»Journal des Chambres de Comerce« >bjavlja statistiko o tem, koliko stane iržavna uprava po posameznih državah. Vsakega Švicarja stane 6, Belgijca in Nizozemca 7, Angleža 10, Nemca 13, Avstrijca 14, Italijana 20, Francoza 24, Rusa 33, Američana pa zgolj 3-4 fran-fiov.
Radi slabega spričevala sc jc obesil na Dunaju 12 let stari dijak Rihard Soldmann.
Ukradene sultanove preproge.
Dragocene preprogo bivšega sultana, Abdul Hamida so bile prodane v Ameriko. Med vožnjo so pa izginile. Vredne so 100 000 mark in so bile zavarovane. Detektivi zdaj iščejo ukradene preproge.
Rrezžično telefoniranje je iznašel privatni docent na vseučilišču v Darm-stamtu dr. Rudolf Goldschmidt.
Norec v banki. Nedavno je prišel v angleško banko v Londonu nek tujec ter izročil blagajniku nek dokument. Ta je popir pogledal ter mu odgovoril: »Vi trdite, da ste najstarejši sin kraljice Viktorije.« Tujec je odgovoril: »Plačajte mi takoj en miljon, če ne boste vi in še nekaj drugih v tem poslopju izgubili življenje.« Blagajnik mu je nato hladnokrvno odgovoril: »Gotovo kraljeva visokost!« ter je ukazal tujca peljati^amesto k glavni blagajni, na policijo. Ko je neznanec, kateremu je očividno otemnel um, to opazil, je potegnil iz žepa revolver ter hotel streljati, a so mu orožje odvzeli ter tujca srečno odpeljali v norišnico, pred rotovško kavarno ter zažigalnike prižge z gorečo smodko. Ker se je branil, storiti kaj takega, sta ga tujca pograbila in vrgla v vodo. Le z veliko težavo se mu je posrečilo, rešiti se. Doslej policija še ni mogla dognati, ali je ta izpoved resnična in kaj je z vso afero. Poizvedovanja se nadaljujejo.
Losvonromovski boj za duše. Kako nestrpen, fanatičen in nedosleden zna biti protestantizem kaže najbolj postopanje vsenemških losvonromovcev. Znano je, da isti vspnemci, ki tako radi očitajo katoliški cerkvi izrabljanje verstva v politične namene, sami na najpodiejši način uporabljajo odpadništvo od katoliške cerkve v svoje vsenemške namene. Oni, ki katoliški duhovščini predbacivajo „lov na duše" v resnici uprizarjajo najhuše kupčije z dušami in izrabijo vsako še tako hudo in nepošteno sredstvo: denar, obljube, grožnje, laži itd., da le izmamijo kako izgubljeno dušo iz katoliške cerkve. Vse to je no-torično in vendar si ta besna banda vedno z nova upa napadati katoliške duhovnike z „lovom na duše" in klicati nadnjo oblasti. Tako je „Alldeutsches Tagblatt" nedavno priobčil nesramen in lažnjiv članek o nekem slučaju v freudentbalski bolnišnici, ko je neko na smrt bolno protestantovsko dekle po dolgih in iskrenih prošnjah doseglo, da jo je sprejel v katoliško cerkev in ji podal zadnja tolažila tamkajšni dekan Pavel Heider. Da se tu ni moglo iti niti za politiko niti za kako gmotno korist katoliške cerkve je,jasno; losvonromovsko protestantovstvo je Da tako fanatično, da celo priprosti deklici niti na smrtno uro ne dovoli svobode vesti, ne dovoli tistih tolažil za večnost, ki si jih želi. Dokan Heider je poslal „Alld.Tgbtt." obširen popravek, iz katerega jasno izhaja, kako je v tej stvari lagal. List je popravek priobčil a poboljšal se seveda ne bo.
Prodiranje lujcev.
Srem nemški in mažarski. V našem listu smo že večkrat pisali, kako Nemci otimljejo hrvaško zemljo kos za kosom, kako izpodrivajo moralno in gospodarsko oslabelo domače ljudstvo, ki se seli v Ameriko in drugam po tujem svetu, a Nemci zasedajo njegova mesta v domovini. Tu prinašamo zopet nekaj novih podatkov, ki jih v nekem hrvaškem listu priobčuje očividec. Piše: Pri nas v Sremu rastejo maže rske in nemške šole kakor gobe po dežju. To je pač žalosten pojav, ki kaže, da priseljeni tujci potiskajo naš hrvaški in srbski narod, kupujejo njegova posestva, se množe in ustanavljajo svoje šole. So kraji, ki so bili pred 20—30 leti čisto hrvaški, a danes se skoro neveveč za Hrvate. Tako jo n. pr. v Jankovcu v vukovarskem okraju, kjer je danes na hrvaški ljudski šoli komaj 20 otrok, a v 4 tamošnjih ma-žarskih julijanskih šolah je po G0-80 otrok v vsaki. Tako je tudi v Bečmemi pri Zemunu, ki je bil preje čisto srbski, danes pa nima niti več 20 srbskih gospodarjev. Tako skoro vse večje sremske vasi prehajajo v roke tujca. — Te dni sem bil v Novih Banovcih pri Šidu. Mislil sem res, da se nahajam sredi nemškega cesarstva. Slišal nisem niti ene hrvaške besede, kamorkoli sem se obrnil je vse nosilo nemški značaj, na vse strani se švabčule, da se mi je srce krčilo v prsih. Zvedel sem, da niti eden tamošnjih nemških učiteljev ne zna prav nič hrvaški. Deželna hrvaška vlada je izdala naredbo, da se mora hrvaški jezik tudi po vseh zasebnih šolah kot obvezen predmet učiti, a kako jo to mogoče, ko pa učitelji jezika niso zmožni! — Kolikor se spominjamo, je sedanja hrvaška vlada izdala tudi naredbo, da morajo vsi učitelji na tujejezičnih privatnih šolah biti zmožni hrvaškega jezika. Pa ta naredba je, kakor se vidi, ostala naredba, mažarskein nemške šole pa take kakor preje.
MonovsKii šola.
Zvedel sem, da odkar se je slovesno otvorila v moji rojstni hiši na Polju šola muljavska, me nekdo v »Slovenskem Domu« opetovano napada zaradi prodaje moje posesti na Polju v namen muljavske šole. V odgovor in v vednost naj služi ta-le moja kratka
izjava.
Aprila meseca leta 1909. je bila na Muljavi, oziroma Polju velika in obširna obravnava v namen, da sc določi šoli muljavski njen okoliš. Zastopane so bile po svojih možeh prav številno občine: Dob, Gorenja vas, Krka in Muljava. Prve tri občine so se enoglasno izjavile, da ne marajo nobenega stika imeti z muljavsko šolo, da imajo za svoje občane zadosti šol in nikakor ne pripuste, da bi se kakšna njihova vas priklopila nameravani muljavski šoli. Tako je ostala občina Muljava osamljena, ki se je pa po svojih možeh izjavila, da hoče sama napraviti svojo enorazrednico. Le dva Muljavca, uda krajnega šolskega sveta, sta se izjavila: naj ostane pri že določenem okolišu, šola bodi na Muljavi in všolajo naj se na Muljavo znane vasi iz občin: Dob, Gorenja vas in Krka.
Na obravnavo sem bil povabljen tudi jaz. Zaslišan in vprašan sem bil slednji: »Ali bi vi prodali svojo posest občini v slučaju, da se na Polju nastani muljavska šola?« Dogovorjeno je bilo: »Prodam, kakor stoji, občini za 24.000 kron in ostanem v besedi do 1. maja 1910., da občina z raznimi go-sposkami obravna vso stvar do konca. Če bi pa do tega časa obravnave ne bile končane ali pa negativno, sem od-vezan od svoje besede « Ta dogovor je bil sprejet na komisijski zapisnik; delo županstva in raznih gosposk pa je ostalo ta dogovor uveljaviti ali zavreči.
Dasi so se obravnave precej pričele, se je vendar stvar zavlekla, ker sc je morala zaradi dvajsetletnega boja, raznih rekurzov in deloma pravomočnih razsodb pri vseh poklicanih oblasteh in inŠtancah vnovič presoditi. Rok pogodbe je potekal. Sredi meseca aprila 1910. dobil sem od merodajnift oseb pisma, naj podaljšam rok; stvar se bliža koncu, vendar do maja se ne more izvrš:ti. Podaljšal sem rok do konečnega izida. 13. junija 1910. sem se peljal v Višnjogoro. kamor so prišli tudi muljavski možje in kjer smo pri c. kr. notarju podpisali sklepčno veljavno pogodbo. Septembra meseca jo bila cerkveno blagoslovljena in sloves no otvorjena v moji rojstni hiši na Polju št. 9 šola muljavska. Vsa občina z malimi izjemami je bila vesela, da se je j ara kača spravila s svela. In zdaj, ko je vse končano, pride na dan mož, ki v »Slovenskem Domu« popada vse, kar mu pride pod pero: župana, občinski odbor, mene, častne občane itd. Najbolj sramotno je pa to, da sc nahaja na Muljavi (?) človeče, ki napada častne občane, ki so vendar možje po svoji delavnosti in svojem ugledu svetovno znani. Kar je občina kupila, bo morala seve več let plačevati; da je pa prodaja in vsa namera občini v korist, jc razvidno iz tega, da so vse v to poklicane oblasti pogodbo in vse, kar je ž njo v zvezi, odobrile in ni misliti, da bi oblasti delale na škodo občine. Izjavljam tudi, da sam nisem nikomur nič obljubil za slučaj, če so kupčija izvrši. Jaz torej nisem nikogar »potegnil«, vleče vas dopisnik »Slovenskega Doma«.
Franc špendal,
kanonik v Novem mestu.
Telefonska in Brzojavna poročilo.
EKSPLOZIJA V KOČEVSKEM RUDNIKU.
Kočevje, 4. februarja. Danes zjutraj ob pol 4. uri je razpočila v kočevskem premogokopu predčasno dina-mitna mina, ki je razletela. Ranjena sta 19 letni Jožef Jelen in 34 letni Frančišek Erbežnik, ki mu je izbilo oko. Ponesrečenca so odpeljali že z današnjim jutranjim vlakom v ljubljansko bolnišnico.
DR. ŠUSTERŠIČEV GOVOR V VOJNEM ODSEKU AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Dunaj, 4. februarja. V vojnem odseku delegacijo je vzbudil veliko pozornost govor dr. Šusteršiča, ki ga zlasti laški listi zelo obširno priobčujejo: Dr. šusteršič je izvajal sledeče misli - Treba je povdarjati, da se britko pogreša, da vlada ni izdelala finančne reforme, prodno je predložila delegacijam tako enormne zahteve za vojaške svrhe. Kljub temu pa mora odkrito izjaviti, da je po njegovem prepričanju udej-
I stvenje mornariškega programa, knkoi je delegacijam predložen, sicer zelo trda, a nujno potrebna stvar. Mi potr ebujemo dreadnoughtov in ostalih ladij ki se zahtevajo, in jaz zaupam poveljniku mornarice, da je to ros neobhod no potrebno, kar jc on za neobhodne potrebno označil. Jaz le tega ne raz umem, zakaj se odkrito ne izjavi, da mora avstroogrska mornarica biii pro-porcionirana italijanski. To vendar ne bi pomenjalo sovražnosti zoper Italijo Saj ne škoduje na primer angleško-francoskemu prijateljstvu, če Anglija odkrito izjavlja, da mora vzdrževati brodovje, ki je saj enako dvema združenima brodovjema katerihkoli velesil Če mi svoje brodovje pomnožimo tako, da bo enako italijanskemu, zate naša oboroževanja vendar še niso naravnost naperjena proti Italiji. Mi hočemo biti v prijateljstvu z Italijo in vzdržati z njo alijanco. To je že iz dejstva razvidno, da Avslro-Ogrska nima nikakršnih aspiracij do laških pokrajin in je zato Italija v tem oziru lalikc pomirjena. Nobena velesila nc more gojiti tako odkritega prijateljstva / Italijo kakor ravno Avstrija. Toda od druge strani pa se ne sme zanemarjati tistega ljudskega razpoloženja, ki prevladuje v Gornji Italiji in v Rimu, ki bi utegnilo postati miru nevarno. Zoper to ni mogoče nobeno drugo sredstvo kakor to, da pokažemo, da jc vsaki upanje izključeno, da bi nam mogel kdo en sam košček naših dežela ugrabiti in da smo trdno odločeni, našo posest braniti. Mi moramo pokazati, da si ničesar ne pustimo vzeti in zato moramo skrbeli, da bomo na morju močni. Na drugi strani pa moramo pokazati, da se sme Italija zanašati na naše prijateljstvo v drugih vprašanjih, glede katerih jo bolj interesirana kakor glede Trsta in Tridenta, to je v Sredozemskem obmorju.
VPRAŠANJE VELIKIH ARMADNIH IN MORNARIŠKIH KREDITOV. Dunaj, 4. februarja. V vojnem odseku avstrijske delegacije so govorili Clam-Martinitz, ki povdarja, da tudi sedaj zahtevani veliki krediti ne bodo zadostovali, Masaryk, ki je zoper konkuriranje z Italijo, koje občutljivost naj se sploh skrbno vpošteva (!), Pe-telenz od »Poljskega kluba«, ki izvaja, da je naš jadranska obal tako dragocena, da jo moramo z vsemi sredstvi varovati, Mladočeh Stanek ki pravi, naj se rajši da Lahom univerza, potem bo večje brodovje nepotrebno (!!) in Šramek, ki se zavzema za močno mornarico.
Popoldne bodo govorili admiral Montec.uccoli. voj. minister Schonaich, baron Bienerth, ki bo dal neka pojasnila glede odgovornosti skupnih ministrov in finačni minister dr. Robert Mayer. V delegacijskih krogih te govori, da bo finančni minister izjavil, da je za pokriije za velike vojaške potrebščine že preskrbljeno, kar se pa tiče finančne reforme, bo razvil svoj načrt v poslanski zbornici in sc bo po-skrbelo obenem v tem načrtu tudi za velike ljudske potrebe.
POMENLJIVE IZJAVE EFiVAŠEE DELEGACIJE V CGP.SKEM DRŽAVNEM ZBOilU. Budimpešta, 4. februarja. V poslanski zbornici je danes prvič nastopila nanovo izvoljena hrvaška delegacija, ki sestoja iz pristašev bana Toma-šiča in ki ji načeljuje bivši ban grof Teodor Pejacsevich. Preden sc jc začela razprava o dnevnem redu, sc je oglasil grof Pejacsevich za besedo in začel govoriii v hrvaščini, potem pa nadaljeval mažnr.-ko. Vprašal jo predsed-ništvo zbornice, kako interpretuje pravico hrvaške delegacije, da sme v ogrskem državnem zboru govoriti hrvaško? Ta pravica se jc v minolem zasedanju kruto omejila, kar jc povzročilo na Hrvaškem toliko ogorčenost, da je v saboru pretila nevarnost, da se zveza z Ogrsko prekine in bi se hrvaška delegacija ne udeležila več razprav v ogrskem državnem zboru. Ker pa so jc večina sabora hotela izogniti tudi videzu kakega prekršenja ustave, so kljub temu prišli. (Odobravanje.)
Podpredsednik Navav je nato prebral postavo, ki daje hrvaškim delegatom pravico sc posluževati tako v ogrskem državnem zboru kakor v delegacijah hrvaškega jezika. Ta. pravica sc je respeklirala, vendar pa se ne sme razlagati tako, kakor da bi s tem ogrski državni zbor izgubil ogrski značaj in bi predsedstvo ne imelo kontrole nad hrvaškimi govori. O prekršenju tozadevno pravice pa ni govora in so se odredbe predsedništva v tem oziru le napačno tolmačilo.
Grof Pejacsevich so je na tej lojalni izjavi zahvalil, potem pa izjavil, da hrvaška delegacija ne bo v nobenem oziru trpela, da bi se postava prekršila. Kar se tiče železniške nraematike,
sloji sedanja hrvaška delegacija na prav istem stališču kakor prejšnja. Od rej it ve toga vprašanja je odvisno, kakšno ho stališče hrvaške delegacije do ogrske vlade. S pragmaliko se je postava tako zelo prekršila, da je na Hrvaškem vse, tako kar je v opozicijo-nalnem tahoru kakore tisti, ki so na strani vlade bana Tomašiča, trdno prepričano, da je dobro razmerje z Ogrsko popolnoma izključeno, ako se vprašanje železniške pragmalike ne reši pravično. (Veliko odobravanje na hrvaški strani.)
BUDGETNI ODSEK.
Danaj; 4. februarja. Budgetni odsek poslanske zbornice je sklican dne 7. februarja ob 5. popoldne. Dnevni red: 1. Nadaljevanje debate o laški fakulteti. 2. Debata o državnem proračunu za leto 1911.
PREBIVALSTVO ŠESTIH SVETOVNIH MEST.
Dunaj, 4. februarja. Ljudsko štetje je izkazalo za število prebivalstva šestih svetovnih mest leta 1910. sledeče prebivalstvo: London: 4,833.938, s predmestji za 7 milijonov; New-York: 4,76(5 883; Pariz: 2.763.393, s predmestji pa 3-9 milijonov; Berolin: 2.064.000, s predmestji pa 3 6S7.000; čikano: 2 milijona 185.283; Dunaj: 2 050.000.
ZOPET VELIKANSKO PONEVERJE-NJE V RUSIJI.
Peterburg, 4. februarja. Zaprli so v Vladivostoku kapitana ladje »Ko-!yn«, ker je defravdiral 100.000 rubljev.
CZENSTOCHOVSKE DRAGOCENOSTI NAJDENE.
Krakov, 4. februarja. Ukradene ezenstochanske dragocenosti je dobila ruska policija v nekem ukrajinskem mestu.
OPLENJENA KAPELICA.
Varšava, 4. februarja. Neznani zločinci so oplenili pri Stanislavu neko kapelico. Podobo Matere Božje so zločinci vrgli v neki jarek.
ROPARSKI UMOR V KOLINU.
Kolin, 4. februarja. Postopač Pro\v-sky je umoril in oropal 681etnega kmeta Fundo. Roparja so orožniki aretirali.
DINAMITNA EKSPLOZIJA V NEW TORKU.
Berolin, 4. februarja. Zavarovalne družbe šip v New Yorku izjavjajo, da imajo r>o dinamitni eksploziji plačati za ubite šipe nad 2.000 000 mark.
London, 4. februarja. Štiri železniške uradnike in tri uradnike tvrdke, ki je ekspedirala dinamit, je oblast zaprla, kakor tudi lastnika ladje »Cathari-no«, ker niso vpoštevali postavnih predpisov pri nalaganju dinamita.
375 DIJAKOV IZKLJUČENIH.
Tomsk, 4. februarja. 375 dijakov tehniške šole je izključenih, ker so sodelovali na tajni dijaški skupščini.
VIHARJI.
V Batumu jc bil predvčerajšnjim s!Tcn hivar. Manjše ladje je vrglo na obal. Na Kanadi divja slrašna nevihta. Ves promet je ustavljen. Vlaki so zasuti z debelim snegom. V Montrealu in Ottawi je ustavljen tudi tramvajski promet. Iz Peterburga poročajo, da je vlak, ki jo odpeljal iz Smerinske, se moral radi snega ustaviti na sredi pota. Trem železničarjem so zdravniki morali odrezati noge. — V kanalu La Manche divja tudi velik vihar. Promet je ustavljen. Danski parobrod »Dane-rnark« jc utonil. Rešilo s je samo sedem oseb.
Ogromno množino papirja porabimo Slovenci po naših uradih, zasebnih pisarnah in tiskarnah za natis naših knjig leto za letom. Leto za letom romajo ogromne svote našega denarja v tujino, v roke našim neprijateljem; od tam pa se vračajo večji ali manjši odstotki v našo domovino potom »Schul-vereina« in »Sudmarke« z namenom potujčiti, ali pa pregnati z rodne svoje grude naše brate na meji.
»Slovenska Straža« stavila si je vzvišeno nalogo, preprečiti to in z denarjem. s katerim smo doslej podpirali grobokopc našega naroda, pomagati bratom v ogroženih krajih. V ta namen jc »Slovenska Straža« ustanovila v Ljubljani veliko tovarniško zalogo papirja jugoslovanske

mm
r7S5, JfFZf. g 'j a
papirnice, kjer bo na razpolago po tovarniških cenah v v s a -ki množini vsakovrstni papir, zlasti pa kancelijski, dokumentni, koncept ni, papir za pisalni stroj, pismeni, pivni papir itcl.
»Slovenska Straža« vabi torej vse slovenske župne in druge javne urade, literarna društva, založništva, tiskarno in trgovce s papirjem, da se poslužujejo te prilike ter zahtevajo tozadevne ponudbe pri »Slovenski Straži«.
Izborna dieifčna namizna pijača.
O dobroti Billnske vode nai se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri AVihael Kastnerju v Liubljani.	259J
PrtmaDo refTiIno sredshro Za zdrarc tabelne (Me kakorfudi zabolnena želodca Otranp odstranjuje otročjo driskoloblinajtcrnesni kalar Knjižica; Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I. Biberstrasse 11.

ji-
srebri\i poroki svojih članov gospoda in gospe
Franca ia Oosinino Lip
izraža srči\e čestitke
obmizje dontinsrjGv pri »Kolovratu".
371




Potrtega srca naznanjam tužno vest, da je neskončno dobri in modri Bog danes, dne 4. svečana, mojo ljubljeno mater
Svatio Sosteršič
posestnico in gostilnifiarko
po trudapolnem življenju v 67. letu njene starosti, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v boljše življenje poklical.
Pogreb drage pokojnice bode v ponedeljek popoldne ob 3.uri iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta štev. 17 na farno pokopališče na Viču.
Sv. maše se liodo brale v cerkvah sv. Petra, Marijinega Oznanjenja in sv. Antona na Viču.
Prijateljem in znancem jo priporočam v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 4. svečana 1911.
F. S. Šusteršič
župnik v Ameriki. eUFUSKKB
SIR
M
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, brat, stric, gospod
Leopold Tratnik
c. kr. cerkovnik
včeraj, dne 3. svečana zvečer, po zelo kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v nedeljo, dne 5. svečana, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Idrija, dne 4. svečana 1911.
Karolina Tratnik,
soproga.
Frančiška Petcrnel roj. Tratnik,
sestra. Ivan Tratnik,
brat.	378
mm mm
KAREL POLLAK, tvorničar usnja, in FHANJA POLLAK, roj. PETERCA, javljata tuge polna v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti svoje iskreno ljubljene hčerke
MILCE
učenke
ki je danes, dne 3. februarja, ob 2. uri popoldne, po daljšem trpljenju v 11. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Pogrebni izprevod krene v nedeljo, dne 5. februarja ob pol 5. uri popoldne od hiše žalosti, Dunajska cesta, hiš. št. 23, na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1911.
Posebni parte se ne razpošiljajo.
374
tSSI
381
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati in stara mati gospa
zasebnica
v starosti 81 let, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri v nedeljo, dne 5. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zaloška cesta 23 na pokopališče k sv. Križu, ltjer se polože njeni zemski ostanki v lastno gomilo k večnemu počitku.
Ljubljana. 4. februarja 1911.
žalujoči roini soM-Čema

ššjS tafš
se sprejme brezplačno in z vso preskrbo pri
Dominiku Resemlg
preizkušen kovač	377 3
Sf. fVcarlin prt Beljaku, Koroško.
java.
Podpisani Fran Kucler, posestnik na Viču, opozarjam tem potom vsakogar, da bom sodnijsko zasledoval vse, ki bi še nadalje razširjali obrekljive besede o meni in Aloj. Vovk ter mi s tem kradli dobro ime.
380
Fran Kucler, Vič.

Zalivala.
Za vse dokaze pisateljskega sočutja povodom smiti nepozabnega brata oziroma strica in svaka, gospoda
se tem potom najt.opleje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo slavni čitalnici in gasilnemu društvu v Spodnji Šiški, Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu, vsem darovalcem vencev in končno vsem, ki so na ta ali oni način lajšali našo bol.
Ljubljana, 4. svečana 1911.
383
Žalujoči ostali.
Zahvala.
370
Za vse dokaze presrčnega sočutja ob bolezni in smrti dragega nam soproga oziroma oCeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Ferdinanda Tomažiča
c. kr. poStnega nadkonlrolorja v pok.
dalje za obilno spremstvo ob pogrebu se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom prijateljem in znancem ter darovateljem mnogih krasnih vencev. — Posebno zahvalo pa izrekamo si. društvoma požarni hrambi in „Sokolu" v Trebnjem ter došlim Novomeščanom in Trebanjcem kakortudi v obilnem številu prispelemu kmetskemu ljudstvu
Vinja gorica pri Trebnjem dne 3. februarja 1911.
Žalujoči qsW.
Posestvo Janeza Gaber v Škofji Loki predmesto Studenc št. 2, to je mlin, hiša in nekaj sveta zraven, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Kdor misli kupiti, naj se zglasi
v Msk 9. svsžana t.1. dopali ob 19. uri v notirskl pisarni v sftofil Lok!.
Tam se tudi že poprej lahko zvedo natančnejši podatki.	350
Škofja Loka, dne 1. svečana 1911.
Niko Lenček, C. kr. notar.



mmmwmm

TRŽIŠKE NOVICE.
t Javno predavanje bo jutri, 5. t. mcs., popoldne ob 4. uri v spodnji dvorani društva sv. Jožefa. Predaval bo o zgodovini družine gimnazijski profesor dr. Karol Cepuder. K obilni udeležbi vabi odbor.
t Javno telovadbo priredi 12. t. m. telovadni odsek Orel v svojih prostorih. Pričetek ob 5. uri popoldne. Na sporedu je: rajalni nastop, proste vaje, telovadba na orodju in moreška (sabljanje). Vstopnina za sedeže je 40 h, za stojišča 20 h. Posamna proizvajanja spremlja godba na lok.
t Prvi izlet je napravil tukajšnji Orel zadnjo nedeljo v Leše, kjer ga je deputacija ondotnega izobraževalnega društva najsijajnejše sprejela.
t Ljudsko štetje je končano v vseh treh občinah. Trška občina šteje 223 hiš s 2630 prebivalci. Prirastka od zadnjega štetja je samo za 4 osebe. Ker ni prostora v trgu za zidavo hiš, zidajo se zunaj po največ v kriški župniji. Od tam prihajajo na delo v tovarne. Število Nemcev je nazadovalo. Pred desetimi leti so jih našteli nad 600, sedaj menda 263. — Občina Sv. Katarina jo narasla. Šteje namreč 803. pred desetimi leti 668, dočim se je zmanjšalo število prebivalstva v šentanski občini. Sedaj šteje 552 oseb, pred desetimi leti 698. Vzrok padca je, ker je prenehalo delo v ondotnem rudokopu in so se rudarji izselili od tu. V obeh občinah je vpisanih blizu 30 Nemcev. Cela župnija ima kakih 20 protestantov.
t Zadruga črevljarskih mojstrov v Tržiču naznanja, da se prične delo za preizkušnjo pomočnikov dne 27. svečana, preizkušnja pa se bode vršila dne 5. sušca. Pojasnila daje gospod Lovro Pogačar, načelnik zadrugo.
Iz Bosne.
—	Promet in dohodki bosensko-hercegovskih železnic 1910. Do konca 1. 1910. so prevozile bos.-herc. železnice 2,844.820 oseb in 1,434.894 ton blaga ter so znašali dohodki 14.,453.570 kron Nasproti letu 1909. so napredovale za 86.594 oseb in 16.236 ton blaga ter za 73.400 kron dohodkov.
Židovski poslanec v bosenskem saboru. Po vročem volivnem boju jc bil dne 30. januarja s precejšnjo večino izvoljen kandidat inteligence Špa-nijol dr. Vita Alkalay. Za propalega protikandidata španjolskega Zida veleposestnika Avrama D. Šaloma je bila večina v Sarajevu, dežela pa za Alka-laya kateremu so pristaši po zmagi priredili burne ovacije.
—	Zvodništvo v Sarajevu. Neka rvodnica je 16-letno deklico Marijo B. speljala na Ilidže v Sarajevu, od tam pa telefonično obvestila Ismetaga, da mu je preskrbela lepo kokoško. Aga pride in da posredovalki 50 kron, dekletu pa 200 kron, ki se jih je pa tudi prva zvijačno polastila. Na dekletov račun je od age izmamila še do 500 K. Konec grdi kupčiji je napravil dekličin brat, ki je vso stvar prijavil oblasti.
Delavsko zavarovanje v Bosni. Mi-nolo nedeljo se je vršil v Sarajevu velik delavski shod, na katerem je bilo navzočih 3000 delavcev. Delavski vodja Fran Rauscher je povdarjal, da je v Bosni-Hercegovini do 30.000 industrijskih delavcev in od teh jih vsako leto ponesreči okrog 1000, ne da bi dobili kako odškodnino ali pa le malenkostno. Železniški delavec Streitz je rekel, da s predlogo delavskega zavarovanja, kakor je pripravljena za deželni zbor, delavstvo nikakor ne more biti zadovoljno. Sprejme se resolucija, da se delavsko zavarovanje v Bosni čimbolj pospeši, a predno se zakonski načrt predloži saboru, naj se skliče delavska enketa, da delavci izrazijo svoje zahteve.
Po svelo.
Ženske naskočile magistrat. V
rimski okolici je majhen kraj Rocca Priore, ki je imel jako trmoglave občinske očete. S posebno vnemo so se ustavljali želji prebivalstva, naj se odpre neka nova cesta. Vse uloge so bile zaman. Nakrat pa so stvar ženske vzele v roke. Nekega dne, ko so občinski očetje imeli ravno sejo na magistratu, je 300 žensk udrlo na magistrat. Ženske so občanske svetnike spodile z magistrata in zaprle magistrat. Trmoglavi občinski svetniki so morali v pravem pomenu besede bežati z magistrata. Vsled tega je bilo te junake tako sram, da so vladi brzojavno sporočili svoj odstop.
Amerikansko. Neki list, ki izhaja v Ameriki, kaznuje svoje naročnike, ki :lolgo časa naročnino plačati nočejo, s tem, da jih javno imenuje ter svari druge ljudi, da bi »e spuščali v kako opravilo ž njimi.
Tisk brez tiskarskega črnila je izumil neki angleški inžener. Pri električnih eksperimentih je slučajno pritisnil neki kovani denar, ki je padel na mizo in se trkljal proč, na vlažen papir, ki je imel kovinasto podlago in istočasno na ne izolirani električni tok. V svoje veliko začudenje je zapazil na papirju odtisek denarja. To opazovanje je zasledoval in sedaj je zgradil stroj, ki rabi samo suh, s kemikalijami impregnirani papir. Tiskarskega črnla pri tem tisku sploh ne rabi. Stavek se črno odtisne na impregnira-nem papirju, ker papir teče preko kovinske podlage in gre istočasno električni tok skozi stavek. Po različni kakovosti in vrsti kovine, ki služi za podlago in po različnosti impregniranja, se lahk$ tiskajo vse barve mavrce, da, mogoče je tiskati podobe v barvah, tako da se od dobrih fotografij ne odlikujejo.
Proti draginji v Italiji. Gotovi
ljudje pišejo tako, kakor bi le v Avstriji bila draginja živil, poročila iz celega sveta pa drugače govore. V Italiji se vrše veliki protestni shodi proti draginji živil n stanovanj. V Flovenci je bil te dni protestni shod, katerega se je udeležilo 60.000 oseb.
Ženo in sebe ustrelil. Na Dunaju je 25 letni jermenar Franc Korn ustrelil svojo 23 let staro ženo ITonrieto, ker se je hotela ločiti od njega.	J£,
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!


Zahvala.
367
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nepozabnega nam soproga, ozir. očeta, tasta, deda in brata, gospoda
Janeza Dimnika
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Osobito se čutimo dolžne zahvaliti se preč. duhovščini za spremstvo sprevoda od hiše žalosti, slavni šentpeterskl Marijini družbi in si. I<. s. izobraževal, društvu, ki sta se udeležila sprevoda z zastavo, ozir vencem.
Prav toplo se zahvaljujemo tudi vsem ostalim mnogoštevilnim udeležencem pogreba ter končno vsem, ki so na ta ali oni način lajšali našo bol.
Jarše pri Ljubljani 2. febr. 1911.
ŽalsilGča rodbina Dlnrafkova.
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah -drav
ničko priporočan«, je	38 12 II.
alkalična kislina
fcatera se z vapetiom rabi sama al' puiae-šana z gorkini mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče iu pe-mirijivo deluie, pospešuje ločitev sk-za in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
izvirek: Giesshubil Sauerbmnn,
Selcz. po?ta'a, zdravilno kopališče pri Karlovih varJSj Prospekti tastonf in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinauii n vinom.
Zal'08 pri Mihael KastneMu. Peter Lassnifcu in Antirci Sanbonu, Liubljana.	11452—49
Razpisuje se služba
oriaita in cerkvs
V St. Lamberfu. Dohodki so: na mesec v gotovini K 43-—, štolnina in čedno stanovanje. Prošnje na župni urad Sf. Lambssf, p. Sava pri Litiji.	363 2
gggggnggggraggRro
i RJ RS
i
B
Vsak dan sveže
RS
RS RS D RS RJ
Bi
&
a %
RS
priporoča
Jakob Zalaznik
pefsarija in slaščičarna
i, M tri štev. 21.
Podružnice:
Mmti ulica st. 5
H Iri št .i.
K
Eh
RS___
vlile kot začetnici
s 1. februarjem so priporočam vsem cenjenim damam v trajno delo, po najmodernejšem ltroju. Spoštovanjem
JRntoniia 3l'har,
IKoloduorska ulica št. 35
361	I. nadstropie, leso.
za ljudškošolske predmete in citre, ki govori tudi hrvatsko in italijansko, je na razpolago za nekaj ur v tednu. Več povedo v trgovini g. Fr. lgliča na Mestnem trgu. 356 9
SCO 3
krščanskih starišev, ki zna dobro pisati ter računati in je vešča tudi nekaj nemščine v govoru in pisavi, želi vstopiti kot začetnica v kako prodajalno na deželi za primerno plačo. Razume se tudi na gospodinjska dela. Naslov pri upr. tega lista.
Lep lokal
149
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica.
Natančneje se poizve istotam.
v sredini mesta z vodovodom išče ,,Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani.
Ponudbe z vsemi pogoji je poslati na upravo lista pod šifro ,.Primeren lokal". 372
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Ivan Ba zelj, Ljubljana
Marije Terezije cesta U (Koi zsjl.
Ravnokar so izSle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3 50, 000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	1 1
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni
Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 26.
3873 Pošiljam cenikc brezplačno.	1
Hazimrilo pre
Prodajalna pisarna šentjanškega premogovnika preselila se je danes v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8*
£S£SIn livarni brona in i«oi
iščem
Dopisi pod »Zvonarija 30000" poštne ležeče Ljubljana.	351
Vabilo
la B
isoji-nice v cm«
reglstrovane zadruga z noomnjono 2avszo ki sc bode vršil
v nedeljo dne 12. svečana 1011 ob 4. ur popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Predložitev in potrjenje letnega
računa za upravno leto 1910.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
364	Načelstvo.
Pozor delavstvo c. kr. tobačne tovarne.
hiša 2 vrtom
obstoječa iz štirih stanovanj, oddaljena od tovarne 10 minut, stara 0 let, davka prosta v dobrem stanu. Najemnina letno 000 K Odda se tudi eno stanovanje s tremi sobami in kuhinjo za majev termin. Cena 12.500 K Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 375
lepo meblovana, s posebnim vhodom in izborno postrežbo se odda takoj. Več se poizve pri uprav. .Slovenca' pod šifro 9.	368 3
vešča pisarniškega posla, išče kako poštene opravilo, katero bi opravljala na svojem domu ali drugje. Več se poizve pri uprav-ništvu Slovenca pod šifro 10.	369 2
Več lepih, za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše primernih
je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. — Več se izve pri imejitelju JOSIPU PERDANU V LJUBLJANI.	278
za ključavničarska dola dobe takojšnje in trajno delo pri „Kranjski tovarni za železnir.o", družba z omejenim jamstvom v Kamniku.	373
Najcenejše
X J *
IPIM ŽLIIIM i
flomačep izmika
priporoča po najnižji coni in najboljši kako-vosfi slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
m viuriHfl, luiffi ieaifiiv, bjlit
Molijo št. 19. SiarlMSU Presarnava ulica šL4.
i 363-. Popravila ločno in ceno. 215
J I, Mi


fine vrste za buteljke. Za izborno kakovost se jamči. Kdor bi ga potreboval, naj 1111 piše po uzorec in ceno. Oddajani od 60 litrov , a p rej po povzetju. Kupci naj pošljejo posodo franko na postajo 3agni,—St Žtcfati, £?vade, 3sira.
Do!je oddan! na debelo 50 hehto dobrem belega silna.
loasti RafssKss,
362 2	posestni* in bgcvcc
Levaue pri lAonlOriC. isfra.
i? Ilirski Bistrici
Ejj priporoča svoje izdelke kakor: razno-X vrstne ceui, tlakoone plošče
^ v vseh barvah, vse vrste DkraskOU, O posJlioie oral in oken, na-^roSine spomenike, altarše, cementno opeko, marnaori-rane in navadne sfopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila se izvrše točno in po najnižjih cenah. - Kakovost izdelkov je izborna.
♦
♦
58
oblastveno potrjena potovalna pisarna
i-o- i",* i.
______ -t—. - _
v naj/i hliSi „!(ri3csx3 posojilnice", nasproti „Flgovca"
Izdaja vrvznih listov za vse razredefrancos.prekmorske družbe
eni York
iflozssfa traja SHIHO 6 fini
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
Zidno opekli
Večjo množino dobro žgane rdeče zidne opeke se odda pri stavbinski tvrdki Filip Supančič, Ljubljana Šubi-258 čeva ul. 5.	10
HBEPG
[Q£b
Hajcenejie
modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo iz pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na
drobno in de-
Sk
J

belo 35°/o pod navadno ceno, priporoča
m*

. '-i' >2
H ^ I .
- :£ ,! 1 ffl
-	N.1
■ ■■ ■ -.
ali ia-i*. Z". _
mehanična pletilna industrija
v Ljubljani, Sodna ulica
(blizu just. palače).
v Hmeriko
ŠMkSK . _ in Kanarin
in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja Gunard Line =
h 5*4 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia 18. febr., Saxonia 4. marca, Pannonia 15. mar. 1911, iz Li-verpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 28./1., 18.'2., 11./3. 1911. Mauretania, 11./2., H./3., 25./3. 1011.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-Nevv-Jork III. razr. K 180"—
za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
M. letnik
Slov. trumi Inltn Jertiif»Mm
je izdalo
5518
Trgovski koledar
za leto 1911.
Koledar je trgovsem in satrudniHom nepogreino potreban. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v.
Dobiva se pri društvu in vseli knjigarnah.
siasi Jax



in Sili
SSaitajska cesta 17, Ljubljana.
335 8
ummm?
"V" '' v *t 't*! ' "
iz prvih tovarn Avstrije. OErkopp, SsSjjria (PuoSO, Wasff«nrad
vami strs
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno
e
9
Adlerjcvl
IsaSsiI stroji
Ceniki zastonj in fpanko.
Hotel Trabesinger o Celoocu

Velfkouška cesta št. 5
3641	se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi po zimi zakurjeno
Foleti sediš na senčn: tem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.
iisiii! mine n M m veselice.
^STotS Lastnik Ivan Millonig.
v
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način t 1592 varjeno.	%
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emilpl. Garzaroli; Trnovo : Hudolf Valenčič: Heka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Križ - -
Podpisana usojam se vsem cenjenim gostom in p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da z dnem 5. februarjem 1.1.
l&SF opustim 'T2UJ
gostilno pri ..Zlati ribi"
ker prevzamem RESTAVRACIJO »PRI LEVU«
na Marije Terezije cesti št. 16.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi izkazano naklonjenost ter priporočujoč se za isto tudi v prihodnje, beležim z odličnim spoštovanjem
Priporočilo!
Podpisana si dovoljujem cenjenim gostom in p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da z dnem 5. februarja 1.1.
prevzamem
flostflno ,ori Levu'
Vabilo
na
ki se vrši dne 4. februarja 1.1, povodom preselitve
k „LEVU" pri »ZLATI RIBI".
MARIJE TEREZIJE CESTA 16
(Zaloga puntigamskega piva)
ter se za mnogobrojne posete, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo tako glede pijače, kakor tudi izborne kuhinje, priporočam z odličnim spoštovanjem	.358
ti.letnik
Resfauracifa pri „Ziati ribi"
BETI PILKO-KOS
Restauracšfa „pr3 Ledu"
Posebno se priporoča slavnim društvom za prirejanje veselic in shodov. Na razpolago je velika dvorana in jako lep, senčnat vrt ter kegljišče.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Hi M
m
w «
H!
oblastveno koncesfioni-rana potovalna pisarna |w
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
V ■ ■	H B ■	3143 52-1 H B ■
Najceneiša vožnia v Ameriko.
Kurzi efektov in menjic.
dne 3. februarja 11)11.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/u konv. renta, januvar —julij..........
Skupna 4-2% papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2"/„ srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4o/0 . . Avstrijska investic renta 31/2% . Ogrska zlata renta 4°/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 </2 % Delnico avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
93-10
93-05 97-20
97-10
116-30 92-95 82-95
111-65 91-95 81-15 18-94 676--240--
117-321/2 23-48 18-99
94-50 2-53'),
Najcensjše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! 3373
poslajeno odvajalne
krogljlcc
(NeusCcšnove ElizabeSne Eirogljice.)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost le krogljice, prosto vsakih škodljivih primesi vporibljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče-nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodlji- ™ «1111»#-S£> - izvor pre-vo.dabi preprečilo	IJjt mnogih bo-
lezni]. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci Škatlica s 15 krogljicami stane 30 vin,, ovoj z 8 Škatlicami - torej 120 krogljic - stane le 2 kroni Ce se posije naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
Snariln ® Nu'no se svari pr«d p°-
• narejanii. Zahtevajte Filipa Neustelna odvajalne krogljice
1'ristne le, če nosi vsaka škatla in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnera tisku »Sv. Leopold« in podpis: Filip Neustein. Apothehe. Nase trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa J^teusteina lekarna
„pn sv. £eopoldu" Dunaj I., plankengasse 6.
Zaloge v LJubljani: Rlhard Suinlk. lekarnar, in v več drugih lekarnah.
IV. MIH, Polhov Gradec pri Ljimiji
izdelovalnica harmonijev
po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdeluje vsakovrstne harmonije za cerkve, šole, dom in pevska društva. Dobijo se tudi posamezni kosi harmonija.	36gg
Cenik gratis fn franko.
115 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
I kg sivega skubljenega peria K 2, polbe-icgo K belega K 4. finega K 6, najboljšega skubljtneqa K 8, sivega puha K 8, beiega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto Dovršeno postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega ia«o trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega mlet-nanuing-biacm I pernica vel. iHOXIlb im z blazinama, velikost 80X58, napol-
njena z jalio lepim mehkim per|em K lf>, s polpuhom K 20, s pui:om k posamezne pernice K 12, 11, 16, vzglavnica K 3, 3-50,4. - Pernice 180X110 t m velike K 15,
18, 20: vziilavnica 90X7u ali 80X80 cm K 4-5U, 5, 5-5«'. Spod pernica iz gradla 180x11" cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od .0 K dalje
M. Berger v Dešenici St. 1009. Češki les.
Za neugajiiioče denar nazaj al> se blago zamenja- — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj In poštnine prosto.	2293
P@ročsiI prstani
močni v zlatu, na tr-pežnosti neprekosljivi, 1 par od 7 R naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno
FR. C1IDEI1
urar in trgovec
Ljntofljana
samo ireSurnovj ulica Slav. I.
:ijs zalog« stenskih ur. - Ceniki zasloni (udi po po&tl. 121
OVA REPUBLIKANSKA STRANKA NA ŠPANSKEM.
Sedaj, ko jc najhujši razpor na panskem med ekstremnimi stranka-ni, je brezdvomno zanimivo, zvedeti .ekoliko podrobnega o posameznostih ega boja, ki traja že tri mesece, odkar ; nastal očiten razdor med republi-ancem Arharate, radikalcem Leroux a Iglesias Pablo. Da je ta razdor močil vplival na javnost, je umevno. Spo-dinjajmo se ob tej priliki, v katerih azmerah je nastala republik, stran-a v Barceloni. Ustanovila se je pred verna leti, ko so bile razpisane občin-ike volitve v glavnih mestih Katalo-lija. Koalicija radikalcev, republikan-ev in socialistov je umela polastiti se jed izvežbanega terorizma in brezbrižnosti konservativcev vseh važnih ipravnih mest v Kataloniji. Leroux, ki bil duševni voditelj koalicije, je stal še nekaj časa po volivni gonji ab-■olutni gospodar takozvane republi-anske stranke. Spočetka se mu je poročilo vsled svoje eneržije in spretno-ti povoljno brzdati razburljive nagibe vojih političnih prijateljev ter se xepko upirati proti neupravičenim :ahtevam katalonskega delavstva. — Njegova moč pa ni trajala dolgo. Re-lublikanska in socialistična stranke te se kmalu naveličali njegovega vod-tva ter niste hoteli ničesar več čuti o diktaturi« Lerouxa. Sprva so se po-avljali proti njemu le posamezni in egotovi glasovi, ki so pa pozneje po-tajali vedno glasnejši in konkretnej-, Predbacivalo se mu je protekcijsko ospodarstvo in podkupljivost. Dolžili o ga, da je poneveril veliko vsoto de-larja, ki so ga poslali v Ameriki biva-oči Španci v domovino v svrho pro-lamiranja republike. Leroux je tudi osegel, da se je oddala izvršitev vojvoda v Barceloni nekemu notorične-au sleparju. Pri tem delu, ki je bilo s milijoni franki preliminirano, je mel podjetnik 25 milijonov čistega do-iCka in govori se o 10 milijonih tega enarja, da se je krikotalil v Lerouxev ep. Ko je postala ta škandalozna afe-a znana, so vložili republikanci in so-ialisti v madridskem državnem zboru nterpelacijo, v kateri so zahtevali isemplarično kazen za Lerouxa ter >enem izjavili, da nimajo ž njim ni-esar skupnega. Milijonar Leroux je stanovil novo stranko, pristno radialno katalonsko stranko. Toda nje-ova slava se je kljub temu nagibala koncu. Razdor med radikalci in re-mblikanci ima vendar večji pomen :ot je videti na prvi hip. Ta razdor je bližal katalonske republikance z re-ublikanci ostalih španskih provinc. )o zadnjega časa so katalonski repu-ikanci tvoi*ili stranko sami zase. Ivra-evni interesi so jih ločili od drugih re-ublikancev. Sedaj hočejo stvoriti ob-iko, v kateri bi vsi španski republi-anci enotno nastopali. Socialistu Pa-a Iglesias in njegovim pristašem je lova republikanska stranka simpatič-ia, kot trdijo sami. Republikanci pa, ;ot je videti, niso posebno veseli teh impatij rdečih »sodrugov«. Eden iz-ned ustanoviteljev nove republikance stranke, katalonski poslanec Zu-uecta, je rekel tozadevno: »Pozdrav-amo z veseljem moralno podporo so-alistov, bomo pa a priori odločno za-rrnili vsako socialistično umešavanje naše strankine zadeve.« Nova repu-ikanska stranka ima pač svoj pro-tram, dvomljivo pa je zelo, če se ji bo losrečilo držati svoje ljudi skupaj. V Hteresu španske monarhije jc, da se ljeno prijateljstvo s socialisti prej ko Dogoče razdere ter da nastane med Jbema strankama boj.
C, fa oblastveno potrjeno učilišče
" 3ct krojno risanje --
Franja fesih
«Ljubljana, $tari frg št 28.
I Sobi se tudi kroj po jsivotni meri.
Kuharica
" boljše kinefke liiše želi vstopiti v kako žup->'šie. Razumna jc popolnoma v kuhi, Šivanju, 'Ploh vsem, kar mora znati vsaka ženska, kod Jbra, skrbna in skromna gospodinja. Jo zaneslo poštena, pridna in lepega, mirnega vedenja, •stopi lahko takoj. Naslov pove uprava Slo-nca pod šifro 150.	34!) 5
Brusel) In Buenos JUres 1910; 3 velike nagrade.
MAGD
Podružnica na Dunaju: III. Jim Heumarkt štev. 21
vročeparni lokomebili
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329 - 26
■ II
ftiola.
Dnnajska cesta št. 13 poleg „Figouca"
se priporoCa preCastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor
p. 11. obCinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstucga
umetnega steklarstva In slikanja na steMo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
Tovarna za kouSnsko blago in zuonoliisnica
J. HILZER & KO. Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
sc priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu, |amstvo za določen m poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materija! Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljš način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene, Ugodili plačilu r^ft pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, lavnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. l'ro-računi in prospekti vsak čas zastonj in ifilfranko na razpolago, enako tudi priporo-.... l"ila kakor tudi pn-• --znatna pisma. i3io


Slajnoilša trpina tlrasiirjev
2711
prvi l:i edini iisSko-slovenski unlaSevalec nlasovirjcv in trgovec
Ljubljana, Poljanska cesta 13/1
priporoča glasovirje, planine, harmon je nepre-
sežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaševanja vseli sistemov glasovirjev izvršuje pa jako nizkih brezkonkurenčtiih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišje ceno, ako sc pri nji "kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašuje glasovirje edinole
irana tvrdka Jurasek.
w
se sprejme takoj v stalno službo, ako je spretna v navadnem knjigovodstvu za tukajšnjo obrt in zmožna obeh jezikov. Ponudbe z zahtevo plačila pod šifro: F. T. 100, posta restante Ljubljana do 10. februarja 1911.	->64
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
- C. kr. izvedenec in učitelj „GIasbene matice"	—
ljubljhna RLFOHZ BREZNIK ^^^ »■»
Največja, najstar. in edina domača tvrdka In lzposo|evalnlca klavirjev in harmonijev.
Velikanska zaloga vsega nlasb. orod|a, kakor: violin, clter. kitar, tamburic, harmonik, klarinet itd., na|bol|. strun (tudi Wtldield) ter mu-zlkallj. Prodaja na čudovito majhne obroke tudi brez zadatia, lako, da jc vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofelnu« ter si na na|ugodn. acin odplačevanja nabaviti instrument prve vrste Dvorna tlrma lavlrjev Czapka, IISIzl & Heltzmami, Stelz-hammer in RCsKr ter HOrilgel in Mauhorg (amer,-liarm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poverile in imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v največji zalogi in izbiri. tOletno pismeno jamstvo Popravila in ugla&evanfa klavirjev ln vseh glasbil po na|nlž|ih cenah. Stari klavirji se na|ugodne|$e jemljejo v zameno. Najnižja Izposojevalnlna.
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVMLU *
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih ploič za tlakanje, vodometrov, korit i vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk mavca za stene in strope. — Zaloga kaineninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidna ln strokovnjaško livedsna. liana najnižja. Jamstva.Zastopstvo svodov patent,Thrul"
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21
Filialke:
Giavrsi trg št. 6. Kolodvorska uS. št. 6.
1S10 (52-1)
srebrnina, dragulji v raznovrstnih oktis-nih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr.
I. MECCMIET
zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja.
Svoj izclelek
strojne, zidne In
Sare m tudi zastopnike za razprodalo zarezah strešnikom.
izpeljava mm
vseh rodovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in kreditnih pisem
it vsa i lavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
mfdtvip« osrednjr MENJALNICA:
99ivi ej n. ^ u jri. dunhj wollzeile i.
Pnrlni7nirP' Bai,on' CeSka Kamnlca, CeSka Lipa, Brno, Duolicov, Gablonza, N, Graslitz, Krakov. Litoniorlce, i uui uinioc. MoravskiZsimbnrg, M8illinq, Horan, Hovi Jifiln, Plzen, Praga, llberoi), DunajskoNovomosto, Cvitava.
NAKUjB^ IN PRODAJA
vseh vrst rent, obliqaci|, držatmib paplr|2v, akcij, prioritet, zastavnic, sreči i. t. d., i. t. d
s zavarovanla M izlali pri žraiaiiii srgc.i in vrani mm
Pfospeite in cenite protnii zastoj in franio.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwernsn v lov-Tork in čez Antwerpen v Boston.
je proga
>5
«
Na naših purnikih „Laplandu, «Finland», «Kroonland», »Vadcrland«, «Zecland», «Sam-land«, „Gothlaiid", „Marquette\ „Menominee", „Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in Ncw~ Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-tiega pomena in traja vožnja 7 dni.
Oilliot! iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Ncw-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52—1)
Združeni čevljarji v Ljubljani
priporočajo za zimsko sezono svojo
VVolfova ulica štev. 14
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz dclka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nzpremoCliiue ilou-she in turistoushe čeul]e. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!
3517
Tovarna m stroje Hndrltz akc. dr.
flndritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesatke, škripec n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po lastnih aii vposianiii modelih.
ifcar* Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
Upnik: l loto*, Cisaletova ulica 7, Ljubljana.
KISU
lastnik prve največje slovenske svečam v Gorici
ulica sv. ilntona štev. 7.
Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvom in p. n. slavnemu občinstvu	3315
, Evithe, IfaHilo. med itd. itd.
Kakovost izdelkov in nizke Gene izključujejo vsako konkurenco.


ivovarn
ustanovljena leta 1818.
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. št. 248.)
Proča * svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
274 1
................................mi...........................................................................................................................................
llpb'!«* flfcpri Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, Uu	A. vezano K 3*20. — Navedena povest jo istinito biserna povest,
ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in sc mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
l(iiiinq (m lan&m VfkrinflUl Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano U IC^GlIi VCUClijU. K 4-—. - Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstveno literature,
čdu&d-
cue.
t^tfa
I. del K 3• SO, elegantno vezano K 5 —; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
.................................milili............................................................................................................................................
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Ktepni kralj Lear. Ivan Turgenjev S*rgjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-rijak. — Josip Jurca. K 120, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras SevCenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3 —.
7.	zvezek; Hajdamaki. Taras SevCenko. — Josip Abram. Pocm z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 150. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 450.)
B. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 2-40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K2-—, vez. K3-20. Anrlrej Holer, tirolski junak. Fran Kihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —"80, deset izvodov K o-—. Črna žena. Povest iz domaČe zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan IJoyle. Londonska povest. K —-60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. ,%>jzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —60. skupaj vezan s 1. zvezkom K t-SO.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achlcitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —•60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek-. Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1-90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-60.
(i. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Po-vest.^K —-20, skupno vezano s III. zvezkom
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —'90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predoCuje ljudstvo resniCno tako, kakršno jo.
8.	zvezek: PasjeglavcL Alojzij Jirnsok. Zgodovinska povest. — Kristusovo legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlohemsko detece. — 3. Sveta noC. — 4. Beg v Kgipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2 20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal.
1. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan. Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2 30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5 40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodovo smrti (885—1910). K 1—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sesire. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodetu radi svojo lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka jc zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvozek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnjo ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. VaSki skopuh. Igrokaz v troh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri „zlati goski". Burka enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —'80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Kri mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejf nju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modr ptica ali boj za doto. Veseloigra v štiri dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Citi Slika iz njenega življenja v treh dejanji! (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigr v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moškil vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen pri zor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K l'M
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spo štuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 mo ških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka cnode janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Ob Cinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igroka s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petil dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdeni hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Bo žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih deja njih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) -4. Čašica kavo. Veseloigra v enem dejanju (8 ženskih vlog in dva otroka) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh deja njih! (U moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) -3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enen dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skriv nost ali začarano pismo. Burka v enem de janju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 žen ske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah al vsega jo enkrat konec. Čarobna burka petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. P« pirljiva soseda ali boljša je kratka sprava ko dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 mo ške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. 1 ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vlogo Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smr Marijo Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moško vloge: Sv Boštjan. — Za otroške vloge: Materin b'a gostov.) K —-80.	j
13. zvezek: (Za žanske vloge: Fabiola in Neži
—	Za moško vloge: Turki pred Dunajem K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizoj ljivosti in krasne vsebine v najkrajšem " osvojile vse naše domače odre.
izol
časi
v"s« k Knlise se doše u Katoliški BuRonml v Ljubljani, o hiiMrnl ..Ilirija" u Kranju in I. Krajec nasl. u Hogem mesta.