........ " ■ i.-,.. W\ 1' ua^jmn« .».••■r^'wv^*«'-''! -■ — vmmmH GLAS ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TZLXrON: 3876 OOETLAMDT. Intend m SeooaMlui HitUr, Uptmaim 21, UM, al Um M OffieeiftNew Yotk, H. Yn and« theAetOonfmof March 8* ISTi. TELEFON: 8878 CORTULNDTj NO. 172. — STEV. 372. NEW YORK, TUESDAY, JULY 24, 1917. — TOREK, 24. JULLf A, 1917. VOLUME XXV. ~ LETNIK XXV. Rusi se umikajo. AVSTRIJCI IK NEMCI PRODIRAJO. VARNOSTI. — TARNOPOL PADEL. JE DIKTATOR. - RUSI V NE-KERENSKIJ Petrograd, 23. julija. — Na več kot 50 milj dolgi fronti od Tarnopola do Dnjestra ojačene nemške in avstrijke armade potiskajo nazaj rusko vojsko, ki je brez vsake di se i pline. Delavski in vojaški delegati, boječ se protirevolucije, so »svetili vse svoje moči temu, da odstranijo vsakogar, ki hi hotel ovreči sedanjo vlado. Delavski in vojaški delegati so postavili Kerenskija /a diktatorja, da razreši sedanjo in vsako prihodnjo krizo z železno roko. Reuterjevo porodilo pravi, da so avstrijsko-nemške armade zavzele Tarnopol, ki šteje 35 tisoč prebivalcev in ki je bil v ruskih rokah od početka vojne, ko so Rusi prvič vdrli v Galicijo. Neko drugo poročilo pravi, da je mesto v plamenih. Ko so prejšnji teden Nemei pričeli s protiofenzivo, so stali Rusi 25 milj zapadno od Tarnopola. Rusko severno in južno krilo sta v nevarnosti, da ju Nemei obkolijo, a ko se jima ne posreči, da se še pravočasno umakneta. Po nekaterih zatrdilih namerava ruska armada vstaviti se za Scretom, med tem ko so Nemci že na več krajih prekoračili železnico Koševa-Tarnopol. Nestanovitna in oslabela ruska armada bo pripomogla Nemcem in Avstrijcem, da bodo zopet zavzeli ozemlje, katerega so Rusi zasedli v početku vojne in v zadnji ofenzivi, Kerenskij hiti na fronto, da poskusi pregovoriti vojaštvo, da se ne umika, temveč bojuje. Kerenskij ima neomejeno moč, da zopet spravi armado v red. Izvrševalni odbor vseruskih delavskih in vojaških *er kmet.sk i h delavcev je izdal na armado sledečo prokla- maeijo: — Vojaki, tovariši: ena naša armada je omahnila in njeni polki so bežali pred sovražnikom. Del naše fronte je predrt. Tolpe eesarja Viljema, ki so se pomaknile naprej in prinašajo s seboj smrt in pogin. Kdo je kriv tega ponižanja i — Odgovornost imajo oni, ki so sejali neslogo v armadi in so uničili disciplino; odgovorni so oni, ki v času nevarnosti niso poslušali vojaškega povelja in so tratili čas z nekoristnim razgovarja-vijem in debatiranjem. Mnogi izmed teh. ki so zapustili črto in so iskali varnost v begu, so plačali s svojim življenjem, ker niso poslušali povelja. Sovražnikov ogenj jih je podrl 11a tla. Ako vas ta izkušnja 111 dovolj izučila, potem ni več rešitve za Rusijt». Dovolj besed. Prišel je čas, da se dela brez odlašanja. Priznali smo provizorično vlado. Priznali smo njeno neomejeno oblast in neomejeno moč. Njeno povelje mora biti postava. Vsi, ki ne |>oslušajo povelja provizorične vlade v boju, se IkkIo smatrali za izdajalce. Za izdajalce in strahotepee pa ni usmiljenja. Vojaki, tovariši: hočete trajnega miru. Hočete zemljo in svobodo. Potem morate vedeti, da se more za Rusijo in vse narode dobiti stalen mir samo s hudim bojem. Ako odnehate proti armadam nemškega eesarja, izgubiti oboje: deželo in svobodo. Osvojevalni in monarhistieni Nem-«*i ImmIo vas vedno in vedno silili, da se bodete bojevali za svoje interese. Tovariši, vojaki na fronti: ne dovolite, da bi bili med vami izdajalci in bojazljivei. Ne umaknite se pred sovražnikom niti za korak. Odprta vam je samo ena pot. Naprej! Tovariši, vojaki v ozadju, bodite pripravljeni, da gre ste naprej na fronto, da pomagate svojim bratom, ki so zapuščeni in izdani, ki beže iz svojih postojank. Zberite vse svoje moči za boj za stalen mir. za vašo zemljo in vašo svobodo. Izpolnite vojaška povelja brez odlašanja in omahovanja, brez bojazni in brez škodljivega razgovarjanja. V času bitke je nepokorščina in omahovanje slabše kot izdajstvo, kajti v njih je vaš pogin in jH)gin Rusije. Tovariši, vojaki: na vas gleda ves svet in vsi oni, ki delujejo za Rusijo. Uničenje Rusije pomeni uničenje vseh. Zberite vso možatost, vso vstrajnost in disciplino ter rešite domovino! — ---000- y Pridelovanje pšenice* Z ozimni na agitacijo, da bi država New York pridelala tmljon bu^ljev pšenice, piše v poljedelstvu znani ve-HČak profesor Burkett: •—Dve vzhodni državi sta že dosegli rekord, kar zadene pridelovanje žita. Ohio bo pridelala prihodnje leto do 00 milijonov busljev, drsava New York pa en milijon. Oboje je hvalevredno, ker obe državi moreti pridelati Inozemci in voj. služba. Tozadevna predloga bo skorajgo-tovo sprejeta v senatu. Državljani centralnih držav bodo izvzeti. Washington, D. C., 23. julija. — (Poročilo 1'nited Press). — Senator fhamberlam je stavil predlogo, ki zahteva, naj se vpokliče v vojaško službo tudi inozemee, namreč Avstrijce in Nemce. Ta predloga bo najbrže sprejeta pri jutrajsnji seji odbora za vojaške zadeve. Služiti bo moral torej vsak, ki je sposoben z-a vojaško službo in se nahaja že več kot leto dni v Združenih državah. Morila bodo izvzeti samo državljani Nemčije in Avstrije, torej taki, ki nimajo niti prvetja niti drugega papirja. To se bo zgodilo zaraditega, ker se je v nekaterih krajih naprimer v New Yorku, registriralo dne 5. junija skoraj ravno toliko inozem-eev kot ameriških državljanov. »Senator Chamberlain svetuje, naj vlada izžene vse one inozemee kateri nočejo stopiti v ameriško armado. Kot že rečeno, se bo o tej zadevi jutri odločilo. Poziv ruske vlade. Rusija je postala žrtev nottanjih sovražnikov. — Odločilna ura je bila. — Vsi v boj. Petrograd, Rusija. 23. julija. — Vsled izdajstva ruskih čet v Galiciji in spoznavši veliko nevarnost za vso Rusijo Je-ni^ka provizorič-na vlada izdala na narod poziv, ki se glasi: 'iDržavljaui! Usodepolna ura je bila. Armade nemškega cesarja so preb'ile fronto narodne revolucionarne armade. Te strašne operaeijt so bile ol&ji&ne po zločinski lah-komišljenosti in slepem fanatizmu nekaterih in po izdajstvu drugih. V tem usodepolnem trenutku, ko je mogroče skrivnim močem protirevolucije vzdigniti svojo glavo, poslužujoč se splošue zmešnjave, tedaj reorganizirana provizorična vlada vidi pred svojimi očmi vso svojo veliko odgovornost. Vendar pa ima polno m trdno zaupanje v moč velikega ruskega naroda in upa, da se bo hitro zopet pričelo politično delovanje, posebno sedaj, ko se je pokazala kužna bolezen, ki je napadla narodni organizem, in je sama prenehala v težki krizi. Vlada za trdno veruje, da bo kriza peljala v življenje in ne v smrt. Ker je vlada trdna v tej veri, zato je pripravljena delovati z energijo in odločnostjo, kakor za htevajo izvanredne okolščine. Via da smatra za svojo prvo in poglavitno nalogo, da obrne vso svojo moč v boj proti zunanjemu sovraž niku in v obrambo nove vlade proti poskusu vsake protirevolucije ne da bi omahovala, da vporabi najstrožja sredstva, ki so ji na razpolago. Obenem vlada izjavlja, d;: se ne bo pretila niti ena kaplja krvi ruskega vojaka za korist tu je države, kakor je že bilo razglašeno celemu svetu."' Proklamacija nadaljuje. Za se bo v avgustu vršila zavezniška kon ftrcnca. pri kateri se bo določila prihodnjf zavezniška politika. — Vlada bo izpolnila, kar je obljubi la 19. maja ter bo ruski narod dobil enako, tajno in splošno volilno pravico. Francosko bojišče. Nemški prestolonalsednik zopet te pen. — Izgubil mnogo mož. — Ne smejo skozi. — Vojaški uspeh. Pariz, Francija, 23. julija. — Vojaški kritiki trdijo, da je med govorom kanclerja Michaelisa in med ofenzivo nemškega prestolonaslednika nekaka zveza. Junkerj; hočejo doseči kak uspeh na bojišču, da pomirijo ljudf«tvo. Pokazali bi radi, da je Nemčija nepremagljiva. kot je rekel kancler. Kakor prejšnje leto preti Verdu-nora, tako tudi letos pri Cherain des I)ames prestolonaslednik ne varčuje s človeškim življenjem. "Tukaj ne smejo skozi", je zav-kazal Joffre, ko so se pričeli ljutl nemški napadi pri Verehinu. Tc geslo velja tudi sedaj pri ('he min des Dames. V nedeljo zjutraj so Nemci 40 tič poskusili zasesti cesto pri Craon ne, katero mesto so Francozi zavzeli 4. maja. To je bil izza časa ver-dunskih bojev nasilovitejši naval: toda prestolonaslednik ni dosegel niti najmanjšega uspeha. Ob štirih zjiVtraj se je pričelo strahovito bombardiranje na fonti od Cerny do Berry-au-Bac. Vse prednje in zadnje vrste in pota med njimi so obsipali majhni in veliki izstrelki nemških topov. — Padlo je tudi mnogo bomb z dušečimi plini. Ob petih je prišla iz zakopov pehota. Nameravali so vdariti na Craonne. Dasi je bil jasen dan, se s hriba ni moglo opazovati čet, kajti nad njimi so se valili oblaki dima, katerega je povzročila artilerija. Francoska artilerija je pustila da so prišli Nemci nekoliko naprej, toda ni bilo dolgo tiho, temveč je odgovarjala strel na strel. Ko se je opazilo, da prihajajo nemška ojačenja, je artilerija obrnila ogenj naravnost med nje ter je povzročila med četami veliko zmešnjavo. Nemei so imeli neizmerne izgube. Pričele so regljati strojne puške, zakopni možnarji so pošiljali toi-pede in pokale so puške, ko so Nemci na dano znamenje skočili naprej. Polk za polkom je šel v boj in pod uničujočim francoskim ognjem so se nemške čete skrčile v tenko vrsto. Kdor se je mogel uma knit» nazaj, je bežal proti zakopom. Med tem časom so padale francoske bombe i^ Šrapneli, da ni bilo mo goče biti niti v zakopih. Ob istem času so druge nemške čete na California planoti naska-ko.ale in doživele so iste izgube kot pri Cerny, Večkrat se jim je posrečilo zavzeti kako francosko postojanko, toda dosegli niso višin. Kjerkoli so zasedli kaj ozemlja so jih francoski oddelki taico] pregnali. Nek mlad francoski lastnik je bil takoj v prvih bojih ranjen in vjet. Rešili so ga francoski oddelki, ki so prisilili Nemce, da so se umaknili. Ta častnik je zatrdil ,da mnogi nemški polki, ki so dobili povelje naskočiti hrib. niso hoteli iti v strašni ogenj, ki je uničil vse, kar se je pokazalo na planem. * Nemci napadajo to ozemlje že sto dni, orVkar je general Nivelle v aprilu pričel svojo ofenzivo. Vojaški kritiki se samo vprašujejo, kako dolgo bo Hindenburg še pustil da bo prestolonaslednik pošiljal v smrt svoje najboljše čete. Socialist obtožen. Amsterdam, Nizozemsko. 23. ju Indianapolis. lad.. 23. julija. — lijs. — Poljedelski minister je ime- Pod varščino $2500 so postavili Mirovna resolucija. Značilen govor senatorja Lewis* Kanclerjev govor je bil namenjen Združenim državam. noval tri člane komisije, ki bo v kratkem časa odpotovala v Ameriko. državnega organizatorja socjalno demokratične stranke za Indiano Joseph* Zimmerman na. delek koruze, krompirja, fižola in graha bo nadomestil primanjkljaj pšenice. Največjega pomena pa je, da se zemlja porabi pozimi. In pšenica nudi v tem najboljšo priliko. Na več tisoč farmah naj bi se nekoliko akrov, ki so bili dozdaj prazni, pose je s pšenico, ki prinaša celo lep dobiček. Kar pa velja za državi Ohio in New York, velja tudi za vsako vzhodno državo. Splošno naj velja geslo: — Združite roke in pridelajte več pšemce! Miljo«! akrov v državi New York, 60 mil jonov v Ohio. Washington, D. C., 23. jiil«a. - V debato glede pristaniške predloge se je vmešal tudi senator Lewis ter je s tem zadobil priliko raz pravljati o kanelerjeem govoru. — Moje mnenje o govoru nemškega državnega kanclerja — j« rekel — se čisto razlikuje od mnenja Lloyd Georga. Govor nemškega državnega kanclerja jp bil v prvi vrsti namenje>. Ameriki. Jaz si njegov govor take tolmačim, da je Nemčija pripravljena skleniti mir. Enkrat je ž^ povedala, pod kakimi pogoji ga sklene, zdaj je pa stvar zaveznikov pojasniti svoje pogoje. Miehaelisovemu govoru nisme posvetili one pozornsoti, katero za lužuje. Tem potom naznanjam, da bom predložil senatu resolucijo ter žnjo omogočil rzpravljanje o tej zadevi Ako bo senat temeljito razprav Ijal o tej zadevi, bo prišel kmalo do takega zaključka kot jaz. da ie bil kanclerjev govor namenjen Združenim državam. Kot protigovornik je nastopil McCumber. Izjavil je, da kanclei nikakor ni ponujal miru, ker ji zagovarjal vojno s podmorskimi čolni. Tudi v Franciji? Agitacija v francoski armadi. — Širi se propaganda, da bi se izsilil mir. Pariz, Francija, 23. julija. — Revolucionarni agenti so pričel* svoje delo med francosko armado da bi nagovorili vojake, da bi zahtevali mir. Zaradi tega je senatoi Clemenceau v zbornici ostro kritiziral notranjega ministra M. Mal-vy-ja, češ, da ni nastopil proti osebam, ki so širile upornost. M. Clemenceau je trdil, da so nekateri ravoluejonarji agitirali za revolucijo v armadi kot v Rusiji Rekel je, da so se pokazal" nezadovoljnosti zaradi tega. toda ukrenilo se ni nič, da bi se ta agitacija preprečila. M. Malvy je dejal, da je policija imela nalog, zasledovati vsako gar, ki bi •storil kaj kaznjivega, to da proti delavcem se ni moglo sovražno postopati. Predsednik Ribot je zagovarjal notranjega ministra, češ, da se delavskih organizacij ni smelo dolž! ti odgovornosti za delovanje ne patriotov. "Živimo v času nesram nosti, katere ne smemo napačne razumeti. Nemčija potrebuje mil in želi ga dobrti, ne oziraje se na to, kako, in s kakimi pripomočki. Nemčija v svoji hinavščini pravi da bo storila vse, da doseže sporazum med narodi potom mednarodnega razsodišča; na predrvečei vojne pa je zavrgla vsako razpravljanje. Stalni mir ne more sloneti na militarizmu. Miru ne bo prej dokler Nemčija ne opusti misli o nadgospodstvu in dokler ne prene ha postavljati sužnosti tujim narodom". V nadaljni debati je bila vladi izrečena zaupnica. Ponesrečena rojaka. Pred nekaj dnevi je rojaku Josipu Jurkasu pri dela žaga odrezala prste na desni roki. Ker se pa rana ni hotela zaceliti in je roka pričela gniti, so mu jo morali odrezati v zapestju. Nahaja se še v bolnišnic L Nesreča je zadela v soboto tudi rojaka Louisa Erhartiča. ki je delal v Navy Yard v Broklynu pri grajenju lesenih ladij. Sveder, katerega goni elektrika, se je do nesreči obrnil m se mu je skoro tri palee z*rmil v trebuh. Prepeljali so ga takoj ▼ bolnišnico, kjer 90 dognali, da je ranjeno črevo. Ker ni prizadeto glavno črevo, imajo zdravniki še upanje, da ostane pri življenju- Proti Leninistom. 000- Petrograd, 23. julija. — Ruska javnost je zelo ogorčena na Lenina in njegove pripadnike. Kozaki, ki so v pouličnih bojih v Petrogradu izgubili mnogo svojih tovarišev, zahtevajo, da vlada strogo kaznuje vse povzročitelje petrograjskih nemirov. Delavski in vojaški svet je vsled pritiska javnega mnenja preklical prepoved, objavljati obtožbe proti Leninu, vendar pa še vedno veže roke sodnikov, da hi postopali proti njemu in njegovim pristašem. Preiskovalna komisija delavskega in vojaškega sveta sestoji iz sledečih članov: Gotz, Handelman, Liber, Dahn in Krochmal, od katerih ni nikdo Leninov pristaš. Vlada je 11a pritisk delavskih in vojaških delegatov zavkazala strogo preiskavo, da se dožene, kdo je v prvi vrsti kriv petrograjskih izgredov. Sestavila se je za pre-iskavo posebna komisija, v kateri se nahajajo člani različnih strank. Komisija je danes pričela s svojim delom in tako j izključila dva člana, ker sta Leninova pristaša. Neka kodanjska brzojavka pravi, da je nemški socialist Haase, ko se je vračal iz Stockliolma, izjavil, da je hi! Parvus posredovalec med nemško vlado in Leninovo stranko. Parvus, iz Belfanda, je ruski žid in je prej delal za rusko socjalistično stranko. Ko se je pa spri z ruskimi soejalisti, je šel v Nemčijo, kjer je pisal v nemške socjalistične liste. Med turško-laško vojno je bil v Carigradu, kjer je pisal za turške, nemške 111 avstrijske liste, med tem pa je opravljal več drugih manj častnih služb. Med nesrečnimi ruskimi izgnanci je vžival veliko spoštovanje, toda sumničili so ga, da je obenem agent nemške in ruske vlade. Ko se je pričela vojna, je šel v Kodanj, kjer je pričel trgovino ter mnogo špekuliral. Pravijo, da si je napravil premoženje pri nabavi za turško armado. Pod svojo zaščito je sprejemal ruske izgnance. Med njegovimi sodru-gi je bil najvažnejši Ganetzki, ki je bil zaradi kontraban-da izgnan iz Danske. Ganetzijevo ime se nahaja med tistimi, ki so poši-lali nemški denar iz Stockliolma Sumensonovi, ki je sedaj zaprta. Včeraj so oblasti izvršiie hišno preiskavo pri odvetniku Kozlovskem, ki je obdolžen, da je skupno s Sumen-sonovo posredoval pri pošiljanju nemškega denarja iz Stockholma v Rusijo. Bil je tedaj posredovalec med nem ško vlado in Leninisti. V njegovem stanovanju so našli zelo obtežilne listine in so ga sinoči zaprli. Vojaki so zelo ogorčeni na leninistej in oni vojaki, ki so se dali zapeljati po Leninovih pristaših, se nahajajo v zelo žalostnem položaju. Preiskali so tudi palačo plesalke Kresinske, kjer so našli mnogo listin, ki obtežujejo Lenina in njegove pristaše. Nemška zarota, nemška monarhistična reakcija in Leninov fanatizem so si podali roke, da zrušijo Rusijo. Vladno krizo bo razrešil samo delavski in vojaški svet, ako bo zahteval, da se kaznuje Lenin in njegovi pristaši in da se njihova agitacija prepreči, potem bo mogoče sestaviti močno koalicijsko vlado. V obratnem slučaju bo moč tega sveta izpodkopana, reakcijonarna sila se bo razširila in prišla do moči in —• Rusija bo prepuščena 11a milost in nemilost sirove sile. ZAKAJ JE LVOV RESIGNIRAL, Petrograd, 22. julija. — Princ Lvov je odstopil, ker ni mogel privoliti v sklep provizorične vlade, da se takoj prizna celokupni program socjalistične stranke. Bil je nasproten temu, da se takoj razglasi republika na tej pod lagi. kajti to bi bilo nasprotno ustavni vladi. Nasprotoval je tudi razdelitvi zemlje, kakor je napravila načrt vlada, kajti to bi pomenilo pogin za deželo. Drugi vzroki, zaradi katerih je Lvov resigniral, je bil tudi razpust Dume. Tudi ni mogel ostati.v kabinetu, ker se je zahtevalo, da se mora vsa ruska politika voditi po Slepih delavskih in vojaških delegatov. London, 22. julija. — Petrograjsko poročilo pravi, da so ministrsko krizo povzročili socjalistični ministri, ker so zahtevali, da se takoj razglasi republika, da se o-puste stanovske razlike, da se opuste vojaška odlikovanja, da se razdeli zemlja, da se vpelje nov finančni in gospodarski sistem, da se vporabijo stroge odredbe napram protirevoluciji in da se odpuste nekateri generali. Pošiljateljem denaija. --O 1 • ' Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno ae izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim t Rusiji, Italiji in Franciji, ^ tudi onim ljnd«m na Primorskem, kateri bivajo t krajih, ki bo medeni po laiki armadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti GLAS NARODA. 2i JUH 1917. NARODA 99 ICO?Itf10 r.J t viix iiiia U m—mtt\m ) _ LOUIS BENIDIE, OOKP1IT «3 h at ] m ud »dflrM— at abort offlo—mj ianhatfa. New York CUy. H. V. V« eklo 1« la Um tO Uataa Ammfkm Za celo leto aa meato New Yock 98.00 Sa pol leta aa meato New York- B OO Za četrt leta m meato New Yet! 1M Šm iMl 1*1 2*0 li Mrt teta------------ uoo Za lnoaemstro aa celo loto ...» 9.00 "tiLAH MAJtOUA" mk diB mMJ 1« pruntkor. •VLiB NAftODA" ("Voice ot the People") day except Sunday* and Bnbeerlptlctu yearly $3 50. A* d krta podplaa In oaebnoatl aa na pri občujejo, naj M blagovoli po811Jatl po — Money Order. prosimo, da se nam tudi m«*b1, da hitreje najdemo nejlomUfca. . In poBlljetvam naredite ta uaalorj "Q L AS N A iS ODA" Ctty Telefon: 2878 Cortland t. "Srpski Dnevnik" in čikaška "Izjava"- 4 11 V Xcw Yorku izhaja jew" i "Srpski DDevrtik", ki je naj boljši tukajšnji srbski list, je priobčil dne 20. julija ela-iu k "Vrnite nam naše gibanje!" Članek je pisal znani srbski časnikar Milan Je vtič, ki je mogoče med srbskimi in hrvaškimi iurnalisti v Ameriki najbolj markantna o-sebnost in o kojega iskrenem domoljubju smo trdno liver jen i. < 'laiifk se bavi z znano eikaško 44Izjavo", s katero se } rir-euja, kot je znano vsem našim čitateljem, gibanje za vstanovitev velike politične organizacije jugoslovanskih narodov v Ameriki, katere eilj naj bi bil, uplivati na me-rodajue kroge v smislu, da se vstanovi s končano vojno v IuLr«»slovanskih deželah federativno republiko, obsegajo-«"o Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare. V naslednjem se hočemo nekoliko podrobnejše peea-ii z izvajanji Mr. Milana Jevtiča. V uvodnih stavkih je naslikal v članku program, to natančnejšo vsebino te Izjave" in izvaja, da je to tu- 'žen in naravnost tragičen dogodek, kajti s tem je baje zadan žalosten konec celemu jugoslovanskemu gibanju v Ameriki. Ta konec pa je bil izvršen s tem, ker so Slovenci ba-j«' krenili svojo lastno pot ter zasnovali svoje posebno gibanje v Ameriki. Pisatelj članka pravi, da se nahaja med sopodpisniki i sklenili z njimi separaten mir. Celo postopanje je popolnoma v smislu značaja Ferdinanda, če je poročilo resnično ali ne. ako ekrivno poizvedovanje bi se namreč lahko od ločno zanikalo od njegove strani, če bi prišlo na uho nemškega cesarja. Zelo vrjetno je, da bi pogoji, katere bi stavili zavezniki z ozirom na Balkan, nikaikor ne zadovoljil vladajočih razredov v Bolgariji. V Angliji je še najti preživele iz bolgarofrlske šole in pred kratkim je predlagal Noel Buxton v nekem listu separaten mir z Bolgarsko, ono imaginarno, sentimentalno Bolgarsko, ki je tako dobro prijala liberalnemu razpoloženju pred »ti ridesetimi leti. {Sedanja Bolgarska pa ni sentimentalna. Skoro vse stranke v Bolgariji se zavzemajo za teorijo Centralne Evrope. Bolgarska upa ali je upala postati s pomočjo in v zvezi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko glavna sila na Balkanu, v ekonomskem in političnem smislu. ^ sedanjem času drži v rokah grško Macedonijo do reke Strume, tri četrtine Srbije, celo Dobrudžo in še nekaj drugega ozemlja. Glasom švicarske vesti nima baje "nobenega interesa pri nadaljevanju te vojne, če se ji odstopi teritorij v Macedoniji". Ta zmernost je nova ter skoro nevrjetna. — Bolgarski ministrski predsednik, Radoslavov, je rekel pred par tedni na Dunaju in v organu Ballplatza, v " Fremdenblart-tu'\ da ni hotela Bolgarska le de la Mocedonije, katerega so zasedle njene čete ter poleg tega še Dobrudžo, ampak "varnost za vse bodoče čase". — "Hoteli smo ostati v zvezi z Avstro-Ogrsko potom doline reke Morave". To je mleko bolgarskega koso vega oreha. Dolina reke Morave, k: tvori se vero iztoči del Sritrije, ni lt pot iz Berlina skozi Centralno Ev ropo, temveč tudi dežela, bogata na premogu, bakru m zlatu, torej -bogat radarski okraj, ki čaka svo jega razvoja. Maja meseca je «re kel Radoslavov: — Mi smo soae dje Avntro-Ogrske ter želimo osta ti to ter moramo ostati za vse bodoče čase. Vzrok za to je jasen iu bolgarski propagandist! so bili it dolgo na dela v dolini Morave. Zanimivo pri tem je, da zahtev? belfB&Eskfe eeejatistiena delegacije v Sttockhahnu "neposreden mh brez aneks i j' \ V isti sapi pa je iz javil bolgarski socialist Janulov da ne more izpustiti Bolgarska is rok Macedonia« in velaktt8& defcj stare Srbije, v kolikor pride vpo iUw mtmJak* jBMtaa- Zasimivi Ekonomska sila Nemčije. Vojni krediti Nemčije so se pričeli s po $1,250,000,000. Deveti kredit, o katerem se je poročalo \ soboto, pa zahteva $3,000,000,000. Vsi krediti v zadnji dekadi znašajo približno sto tisoč milijonov mark ali $25,000,000,000. Posojila, katera se je izdalo na te kredite, so za par bilijonov manjša, a te, koči dolg se skorogotovo bliža tej razliki. To je vzrok, zakaj je kredit avtoriziran. Te številke bi bile v časih pred vojno skoro nevrjet ne. Enako presenetljivo pa je, di se ta velikanska bremena nosi, ne da bi se izčrpalo volje prevzeti jih nase. Zadnji kredit se je dovolilo brez vsake diskusije in brez opo-zieje, razven s strani manjših strank. Politično izjavo, na katero se je temeljilo kredit, se je sprejelo z 214 proti 11G »lasovom. V kolikor je znano svetu sta politik« in ekonomija Nemčije manj omajani kot oni njih nasprotnikov, ki domnevajo, da nad kril ju jejo Nem čijo v memorali m ekonomiji. Kak je vir te sile, ki spravlja v tako zadrego one, k branijo pravico proti goli sili? En takih virov je edinstvo. Ekonomska vstrajnqst Nemčije ima svoj vzrok v dejstvu, da je Nemčija sainozadovoljiva glede morale in svojih virov. Centralne velesile sa produeirale več pšenice kot so jo produeirale Združene dr zave, Canada in Argentina prea vojno. Iste države imajo več do mače živine kot Anglija, Francija in Italija skupaj. Pred vojno ni bila produkcija železa v deželah zaveznikov dosti različna od one centralnih zaveznikih. Sedaj pa je Nemčija irazsirila svojo železno in dustrijo in sicer na račun in stroške svojih nasprotnikov. Velika inozemska trgovina Nemčije je sedaj uničena, a to tvori obenem en vir njene sile. kajti viso eneržijo, katero se je uporabljalo v mirnih časih v trgovini, se uporablja se-laj v podpiranje vojne. To bo ne xe*ra dne brez dvoma dovedlo do velikanske zadrege, a je v seda njem času velik vir nemške odporne sile. Moralna pojasnite v tudi nr bolj skrivnostna kot ekonomika. Že v Biblij i se glasi, da uspeva hudobni cot zeleno drevo b vodi in Nemčija vodi to vojno zloben način, tako t ekonomskem kot v vojaškem o-nru. Vsaka vojažka prednost, katero si pribori Nemčija proti do-očbaan civiliziranega bojevanja rn cateri si odrekajo zavezniki, jači Vemčijo. Nemčija se je polastila z niroo vestjo pr^^oeovili skladov n železuinarske industrije v Fran-'iji in Belgiji. Ona izvršuje svoja jotrebna dela z nasilnim delom so-rražniških civilistov, ne pa z delom vojnih v jetnikov, katere bi se lah-co prisilila, da delajo za Nemčijo. Memčija je metodično ropala privatne indu8trijalne vire v deželah, *avojevala. V Nemčijo # portirala delavce, ki so bili potreb-in za izvrševanje dela pri teh strojih. Nemčija si dovoljuje finančne izgrede, katerih si ni dovoljevala v prejšni vojni proti Fraiteiji. Ko so zasedli Nemci Pariz, so pustili Francosko banko pri miru. Sedaj pa je prišla na naš državni department formalna pritožba, tla je naložila tri petine te svote Narodni belgijski banki, ki je privatno podjetje. Uradnike privatnih bank se je vrglo v ječe, ko se je vzelo njih vrednosti. Kamorkoli so prišli nem ški vojaki, se je stalilo malovred-ni nemški papirnat denar na mesto domače denarne vrednosti. Skupna svota kontribucij, katere so naložili nemški generali in guvernerji podjarmljenim narodom, ni zJiana, vendar pa se je poročalo o številnih velikih posameznih zneskih. Skrivnost nemške ekonomske sile je torej zmes dobrih in slabih vzrokov. Nemška navada vstrajne-ga dela in podvrženja pod vodstvo je tvorila v miru in vojni kapital, katerega se ne more preceniti. To se je še povečalo s piratstvom lib morju .z izkoriščanjem v zavoje-vanih deželah in uporabo virov miru za vojne namene. Nemčija ima sedaj naloženih nekako sedemkrat toliko svojih prihrankov v vojnih papirjih. Iz vsega tega je sprevid-no, da je treba Nemčiji priznati njene dobre lastnosti, vendar pa je obenem še bolj potrebno ustaviti njene zločine. Ko bodo odposlanci postave konečno položili svojo roko na rame tega glavnega kršitelja mednarodne vojaške in ekonomske postave ter bo ona izpustila iz roke prednosti, katere si je pri ropala, ne bo dobila Nemčija več svojega prostora na solncu, dokler ne rehabilitira svojega značaja. Emma Golman in Berkman prosta. Najvišji zvezni sodnik Brandeis je dovolil na podlagi "error wri-ta*\ da anarhistka Emma Goldman in anarhist Berkman predložita svojo stvar najvišjemu zveznemu sodišču. Dokler ne pride zadeva pred najvišje zvezno sodišče, sta prosta, če položita poroštvo. Najvišje zvezno sodišče se ne snide pred oktobrom in najbrže mine leto, pre en pride zadeva pred sodišče. Obsojena sta bila, da sta hotela zarotn'škim potom preprečiti iz-vedenje zakona za registracijo. Štrajk iz simpatije se ni obnesel. Depeša iz Butte, Mont., poroča, da se strojnniki in drugi rokodelci niso pridružili stavki iz simpatije do I. W. W. Stavka iz si m pa tije je imela pričeti opoldne, toda dela niso ustavili rokodelci. Dokler ne prkle izvrno poročilo, je nemogoče reči, koliko je resnic« v tej brzojavki. VABILO na plesno veselico, katero priredi tukajšnja slovenska Alexander godba v soboto, 28. julija. Pričetek ob nri zvečer. Veselica se vrši v dvorani društva "Postojnska jama". Tem potom prav ljudno vabimo vsa v tej in v bližnji okolici nahajajoča se bratska društva in drueo občinstvo, da se te naše veselice v mnogobrojnem številu vdeležl ter s tem pomaga olajšati breme tukajšnje godbe. Za i zborno zabavo bo vse najbolj preskrbljeno. Toraj na veselo svidenje v soboto zvečer. Odbor godbe, Cannonsburg, ( GLAS NARODA, 24. JTTL. 191T. Povest o Mirabeau-ju. Ne bil re Potoi Frani'd*. »in markija, j« r svojo in nesrečo drugih prirojeneira divjejra ienija je po«reeilo prema irati o vi *itnottti v tej ali oni oblik iiuttl prav do svojega konca ituoHti ho tra spravile tudi v Mi >i j«* bi! Honor*? de Mira ikaj navajamo par utvari ►vxroeile. da ni doftpel dc — roj«*n je bil v dobi in itvora, na katerem je ime ta lepota tako tnoč ter s« zunanjost tako zaničeva inoard človek grde zuna i.'-t*sar doseči. Mira beau j« t »voji mladosti eroe koz« pustile na njegovem 1 ici. i menja, da je bil radi njih eel i Evropi. neke malenkosti se ira je a /jfinlnji inožki dobi (»osi* i "iHtre de »♦ahet" v ječe »e kazalo. da bo ostal tam e žive dni. Koneeno se fffa silo, a lopet zaprlo radi ne uif«'ifu pregreaka. Tekom jih petnajst let se era jt v je<-o nw" manj kot žesjt [orieeno je bil obsojen na »milostilo ae ga je začasno ►e se n i preklicalo. C pal j* itnik, t«1 SO tZjfl (ti u-ja s«* je smatralo ne n. Bil je odurno fft*d boj ve? zapornih kazni ■d nni rt in poleg tega je da ira je njegov lastni t sovražil. brezobzirna original-r je večkrat sprav J a > >a na je koneeno tudi iz zadreg. iz tvoje domače dežeVe ne nadaljni aretaciji ter i časa v Angliji in na Ho kjer se je preživljal i er kmalu razvil zmožno t ere je potrt al a pozorna ija. Ko se mu je dovolilo Pariz, ae je vrgel takoj vrtinec političnih bojev itro b XVI. Postal je zvezni člen paed aristokracijo in narodom ter užival zaupanje obeh strani v pričakovanem boju na življenje in smrt. V teoriji je bil Mirabeau straiten revoluejonar, v srcu pa je bii irixtokrat. Tako je naprimer naročil svojemu služabniku, naj ogovarja od tedaj naprej vse ljudi z 'Državljan'', kar je bilo demokratično, mesto starega in servilnega -laslova "Monsieur". Ko ga je po-diiMii služabnik nekoč sam nagovoril z: "Državljan Mirabeau". ga je razjarjeni Mirabeu takoj pobil aa tla. — Saj ste mi vendar poved al r. la so vsi ljudi enaki, — je stokal dužabnik. — Da, vsi ljudje, — je odvrnil Mirabeau. — razven inene. Mirabeau je konečno skušal prt> govoriti kralja, da podeli narodi', pravico, s čemur bi se koneeno •elo mogoče rešilo beitasti stari kraljevski prestol in življenje kralja. Obenem pa je skušal s svojo ognjevito zgovornostjo zadržavati ljudsko jezo. Za trenutek je postal največji in najmogočnejši mož v Praneiji. ( e bi imel kralj toliko smisla. U bi se dal v polnem voditi od Ml-rabeau^a, bi se mogoče cela revolucija končala z obojestranskimi koncesijami. Ludovik XVI. pa jt »oslušal tudi manj zmožne svetovalce. Posledica tega je bila. da se je obglavilo njega, kraljico in vse aristokrate, katere so usiaši mogli dobiti v roke. Mirabeau ni živel tako dolgo, da bi videl najbolj krvave prizore te strašne drame, če bi živel še naprej, bi mogoče veliko storil, aa zmanjša te grozote, kajti narod m nobenega drugega moža tako ljubil in ubogal kot ravno njega. — Manjši voditelji revolucije so ga sovražjli radi njegove popularnosti in ženija. Nekateri teh sovražnikov so ga povabili na neki banket. Prijatelji so mu sicer tajno svetovali, naj se ne vdeleži banke-takrat vojevaJoI ta in res je prišel Mirabeau z banketa na smrt bolan. Umrl pa je dne *e je nahajala 2. aprila 1791. rotueije. s kate- Tekom njegove bolezni so bile prestol terjeeste v bližini njegovega doma natlačeno polne ljudi, ki so pričakovali poročil o njegovem zdravju. Ko je umrl, je žalovala cela Francija. Plrejšni izgnanec je postal na- icuiii s4M-e iiK-menitašev v ognanstvo. Mirabeau an i revalue jonareev. ia drugi strani tudi inj< kralja Ludovika rodni idol. -ooo- L l i ZLO -ooo- France Bevk. -OOO- Jaku, ki je be/al čejf zasne- lu trudnost in po licih. V pote-na visoko zasneženo planja-' sah krog ust in v bradi, prišpiče- HO sedeli in deloma molča- ni na nemški način, bolest in vse i se je kateremu ukral skup pomešano s hlastnim, nemi- 11 a i 11 ali ušel pogl rosto naletavajočo množico ink, nepregledno, tja do sive ive se raztezajočo... »t bi noxili vsi nekaj na seminar ne smemo razodeti drug ream ali ne znamo povedati m človeškem, jecljajočem je- ziku. — Ob oknu drugi klopi ter Uit. Poleg aanitejea skozi okno . rom. — G< isteskrank! — je pojasnil sanitejee, potipal mu žilo, poslušal sapo in pogledal na majhen toplomer, ki ga je jmel v žepu, Zenica se e nagnila k meni z boječimi očmj. kot bi nekaj slutila: — Kaj je T — Blazen je. Sklenila je suhi, žilasti roki. Bolnik je rahlo zaprl oči. — Ali... tam... gori? — Da! Marisakteri... Jaz bi vojak-sanitejec, na je ležal vojak-infan- stara zenica z žalostnimi očmi in rokami na ko-j tudi... Kake sledove bo pustilo v lenih in jaz. He par ženic, debela' marsikateri duši, za celo življe-gospodična « topim pogledom in nje: polblaznost, živčni napadi in tajno na kolenih. jdmgo... Mnogo, največ jih bo — Poleg nje vojak z mladimi br- jmoralno podivjanih. Redki so oni čieami in še nekaj drugih ljudi;! jekleni ljude. ki bodo izšli nedo-med njimi žena iz Istre, ki se pe»Jt*knjeni. 1 je od sina. in rdčelieen vojak. J Mlada gospa mi je pripovedo-Na postaji v ozki dolinici, kjer.vala: komaj viili kos neba, je vsto- — Moj mož plane iz spanja in pilo nekaj ljudi in zasedlo bega- tresoč se kriči: — Vidim ga, vi-jočih pogledov prostore. Neki mož dim. Joj! — Jaz: — Koga vidiš* plahega pogleda ae je usedel k,On: Njega, njega, obešenca!... nogam leže« egn vojaka. Ta je \ Kako me gleda, joj, kako me skrčil noge u prestrašeno pogle- j gletla z rdečimi, izbuljenimi oč-dal. i mi. kot. strta miš! Ta zabuhel ob- Sanitejee je vstal in zamahnil raz! Viseče roke! Kaj si zakri-z roko vojaku, naj ae razpoloži vil, ko imaš komaj dvanajst let? po klopi, onemu pa, naj se od- Pusti me! Pa le, kako me gleda, strani. j kot da me česa toži!... Ko se je Opravičil se je: j predramil, ni hotel vedeti ničesar — Er iat krank! Pokazal je na ležečega, plahim pogledom se je dvignil. .o tem. Sploh o ničemer! — Nič! Mož s Nič! Dosti! Pusti me tudi ti! Ne počaai vem ničesar! Bil $em, bil, bil do Sosed, ki mu je sedel nasproti, je pa rekel: — Tudi ta je plača)! Vstane naj, kaj leži! — Bolan j ! — sem pojasnil. Pogledali so nanj vsL eelo i* sosednjih prostorov so se obrnile glave nanj in ga motrile. Imel j« velike, znane grome pol- U hb^ a j omotice, nezavedno in strašno!. Ne vem ničesar! — Tako je pravila mlada gospa. Hudo je vse to in zlo, kar se glasno govori, kar se šepeta in v sanjah blede, in vse tisto kar se niti sanjati ne sme, £a kar ne vemo imena in ne dobimo besede! Nekateri so poslušali. Vojak z malimi brčicami je nategnil obraz v značilni izraz, • katerim vojak prezira civilista, H — Vsakdo naj bi poskusil! Mož, ki je sedel poleg mene, je uprl v vojaka stree svoje sive oči in ni rekel ničesar. Vojak je čutil odgovor ter oči in je pogledal skozi okno. Rdeeelični vojak, ki sedi zadaj, se vtakne v pogovor. — Hudo? Kaj je hudo? Mraz in lakota, mokrota, trda tla — to je zlo. Ono, kar pravite vi, to ni nič! To ni nič! Kdor znori... kaj bi mu dejal? Samo eden me je o-plazil po rokavu in — to me je ujezilo, da... ne smem reči, kaj in ne koliko"... Zdaj grem nazaj . Ranjen sem, a vrnem jim! Zlato svetinjo si zaslužim! Vojak z rdečimi lici je pripovedoval na široko, pri tem so se mu grobe poteze krog> ust le še bolj razširile... Skoraj kričal je in bolnik je planil pokonci. Ljudje so ga gledali, nevoščljivi mu za zlato svetinjo, in so ga hvalili. Drugi so molčali. - A? Kaj pravite? Da! Tak mora biti vojak! Tak!... Gledal je po obrazih, da bi žel pohvalo in začudenje.-Lica so se inu svetila. — Oh, jej!... Ženica je vzdihnila in pogledala skozi okno. Sneg, neprestano se nasipajoč... Ob straneh visoke bele stene. Kupi snega mimo oken. Tu tam so stali v snegu kidajoči delavci in zrli za vlakom, celo ženske so bile vmes. Premrlih rok in obrazov in vendar se — smehljajo in pozdravljajo, naslonjeni na lopate in zaviti v plašče ali žakljevino. Snežinke so jim primrznile na telo. Pogledal sem ženico z dolgim pogledom in tisti trenutek me je obvladala blazna misel, da bi razbral vsebino teh neštevilnih in različnih gub na njenem obrazu. — Kaj je? — Nič! SplaSila se je mojega vprašanja. Potem se je obrnila do mene. Kakšne so bile njene oči!... — Ali bo moral tudi moj Pavel?. .. Beseda se ji je tresla in pogled in roke. Jok je stopil na tenke, brezkrvne, drhteče ustne. — Tudi! — Ah!...--- Jok se je utrgal, kot se zlomi veja z drevesa. Drugi se niso zmenili za naju. ali zato, ker je jok priskuten, ali zato. ker s oposlušali anekdoto, ki jo je pripovedoval vojak. — Saj ne bo! Saj ne bo! On ne bo mogel... Poznam ga! Razjokal se bo nad vsem in ne bo..... Moj dobri Pavel! — Mora! — Ali ga nisem učila? Ce premislim: mnogo sem ga učila! Ali nima dovolj globoko v svojem srcu?... Učila sem ga kar je v moji vesti in v katekizmu... in je verjel! — Sem ga učila napačno? Mislim: ni slab! Bog ve, kako je... Kadar je mir, bi bilo kaznivo.. . — Aj!... Pogledal sem jo z nasmehom; ona pa je gledala name s pogledom, kot bi nečesa prosila, povedala misel, ki nima dna v svoji čudežni tajnosti in bolesti in teži na njene materinske prsi. — Vedno mislim na to. Noč in dan mi ne da miru!... Rekla sem mu, naj moli. — Molim, —s- je dejal, — molim, kot moli razbojnik. preden napade. — Ko bi vedel človek, kaj bo tam, saj... veste... .Zunaj je švigalo - mimo oken gosto zasneženo smrečje. — Jaz nisem kriva! Jaz sem ga učila? Kdo bo odgovoren zanj v večnosti?... Če... Mi smo ljudje. vsi zmotljivi, vsi... Drug drugega tiramo, tiramo! Kam?.. Saj oni ne vedo, ne vedo! Njen glas je bil mil, tožeč, lomeč se, opravičujoč, njen pogled trepetanje, kot da vidi najdražje za las viseti nad prepadom brez-danjega, nerazumljivega. Kdo je kriv?____ Kdo nekriv? Vsa ta prerivajoča se množica strasti, tiranja, ključevanja čuv-stev, slasti mesa in krvi — nekaznovana?. .. Tirajoči, tirani, prostovoljni — ti vsi — kam?-- Težko mi je bilo. Dvom, ki je visel nad mano že prej, me je pritisnil. Zaprite in zapečatite evangelije! Iztrgajte srca! — Mora! Mora nima odgovornosti, — sem rekel. — Da! Mora! Kaj so napravili prvi kristjani, ko so jim ukazali, naj molijo živali... Kaj Is-kota, kuga, mraz, trpljenje! To ni zlo! — Vse bi prestol in do-stal! s—r ▲ tanaf «— S tja zadaj?... Kdo je tam povprašal? — In... in če ne stori, kar mora. ampak, kar more? Ali ni razločka? Ali je v besedi vojna že vesoljno odpuščanje? Kdo je postavil meje, če ne Bog? To je zlo, to je zlo! Sklonjena je bila. Z rokami je J zakrivila obraz. Solze so ji ka-pale na krilo. — Umirite se, — sem dejal. — Potem sem dolgo iskal besed. — Čudno je!... Ne smemo misliti in... Ah, kaj je dobro in — častno? Čudovito sta se spletla Kristus in Protikristus, da ne ločimo obrazov... Pojmi so prevr-ženi, zmisel besed je drugačen... Ne smemo imenovati... Vse eno veliko pritajeno govorjenje..... Se je v nas morda mnogo lepega... pa ne znamo... jecljamo.. lažemo... molčimo--Samo v materinskih srcih je še dobro in častno... Tudi vaš Pavel se bo spomnil. In v tem spominu bo — spoved in odpuščanje radi vas.. . Kdor išče in hoče krvi . ta! Da. ta! Na lastno vest, na lasten odgovor bi ne gromhdil obtožb!... Gorje mu, ki*bo moral dajati odgovor !... Vsi ti brezverni in — brezumni!... Pomirite se! Pavel si ne bo zaslužil zlate svetinje! — In vendar... in vendar? Ženica je gledala mene, kot daj ima nekaj reči, a ne more in ne zna. — — — Razumem! Strah je v vas! In če bi ne bilo tega sramotnega znamenja na ljudeh, bi bili brez moči... Stroj rezdrobi roko, ki poseže vanj... Če bi nam postavili malika na trg? A? — Zlo! Zajokala je'skoraj na glas in si zakrila oči. Ljudje so postali pozorni. Vojaki z rdečimi lici vpraša: — Kaj joče? — Nič! Za sinom! Molk. — Par pogledov radovednosti in sočutja. ^ Vojak je pripovedoval dalje... Zenica je utihnila in si brisala oči. — Bolnik se je hipoma dvignil in strmel skozi šipe z groznim pogledom. .. Sneg je prenehal. Skozi oblake je predrlo soluce in sijali rdeče-krvavo. Sanitejee je pomiril vojaka, ki se je ulegel, z očmi vedno uprtimi v okno. 50,000 KNJIŽIC POPOLNOMA ZASTONJ Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki bo bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim življenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdra- vi, močni in krepki lahko najdete nasvete, ki vodijo do tega. tej knjižici POT K ZDRAVJU MOČI m KREPOSTI. Al! trpite na sifilisu ali zastrupljenju krvi. kapa vici, živčni slabosti, na spolno-uri-na.T-riiii jn drugih nalezljivih boleznih, Tiarinhi neprebavnosti, zapeki ali kon-stipaciji, kataru, zlati žili, revioatiz-mu, ali na želodčnih, mehurnih in ledvičnih boleznih? m Imate li bolečine v križu in v sklepih ali zgibih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žolčno ri-ganje^ pogosto bljuvanje, umazan jezik, smrdečo sapo, črne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanjef Ali se hitro vznemirite, ustrašite, razburite, razjezite in padete v slabo voljo? Ali ste nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v drujbi, obupani in žalostnif Naša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje. Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški — mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si, da je ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam. IIMMIlIMmi POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO SE DANES. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S. 700 Madison A Clinton St... Chicago, III. Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in želim, da mi takoj pošljete en izvod. IME............................................ 6TEV. IN ULICA ALI BOX...................... MESTO ..........................."...DRŽAVA Zaplenili si 9 parnikov z 19 tisoč ton prostornine. Siam je napovedal vojno, da ''obdrži svete mednarodne pravice proti narodom, k'i zaničujejo principe človečanstva in ne spoštujejo! malih narodov." Vse Nemce in Avstrijce so aretirali in njih trgovine zaprli. Siam je prva absolutna država, kise je pridružila zaveznikom in šestnajsta država, ki je v boju proti Nemčiji. Lov na Francoskem. Pariz, Francija, 22. julija. — Na Francoskem bo lov prvič izza leta 1913 zopet dovoljen in bo odprt tedaj, ko bodo pospravili polje. Vlada mora dovoliti lov. ker se je divjačina tako zelo pomnožila, da je napravila na polju mnoffo Siam se je pridužil zaveznikom, škode. London, Angiija, 22. julija. — Divjih zajcev, kuncev, fazanov Renterjevo poročilo iz Bangkok j in jerebic je v izobilju, med tem ko pravi, da je država Siam projrlaJje divji prašič, katerega so voja-sila, da obstoji vojno stanje med ške operacije pregnale iz gozdov Siamom in Nemčijo ter Avstrijo, severne Francije, napravil mnogo škode na polju, kjer sa prrji ni bilo videti. Vojaki bodo dobili dopust in bo do lovili brez lovske karte, med tem ko bodo civilisti morali plačati visoko pristojbino. V okrajih, kjer se vrše vojne operac-ije, pa bodo priredili vojaške love. Donesek vrtov. Washington, I). C., 22. julija. — Charles L. Pack. predsednik Food Garden Com miši on, ,ie izjavil, da znaša vrednost pridelka na do sedaj pi'aznih zemljiščih v Združenih državah -150 milijonov dolarjev. THE PENN-MARY COAL COMPANY išče 300 majnarjev za razna dela. Naše majne so v ITeihvood. Pa. in Clement, Pa. na P. R. R. in N. Y. C. železnicah. Mi plačamo največjo plačo v tem delu dežele in naši možje zaslužijo od $100.00 do $165.00 vsake dva tedna. Na vas je ležeče koliko hočete narediti, imaino dovolj voz in nobenih delavskih sporov. — Dobre hiše — dobra voda — cerkve — šole. Pridite pripravljeni za delo ali vprašajte Peter Potoma ali Gen. Mgr. T. R. Johns v HEILWOOD, PENNA. Važno za vsakega. KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd. KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinjstvu itd. KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca, KADAR želite objaviti društvena naznanila, *ABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA11 je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in polmiljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. GENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane..............................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane ............$1.00 431ovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane..................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50 NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po posti GLAS NARODA, 24. JUL. 1917. v Ekonomski vzroki nemirov v Španiji. Zadnja poročila ii Span&ke kažejo, «]a je ostala k risa, ki je povzročila pa«tee liberalne vlade grofa Koiiihihiii«^ ter pomagala na krmilo Ejn*\ je na SpaiLsketu m** liki* bolj re^n in t«i i t. številnih roko« Med temi se nahaja ze jepifOM položaj lbarskega pol • ka. Luecua le z gorskimi vrho Funwj od poionira vajpt, je peta Španija kot Italija pred opoiii v Vojno, vse ekonomske mi muke. katerih ao bili de rojakujodH ^ aami. Ovikar »o črle sovraiauati. je bil bm •mej* tako Tt/av iZIl i Mu 1 otuaian ekonomski sistem »PiO Ko i Nemčija, Av*tro-()frr*ka tn eelo Tumija *> predstavljale vaina javna tržišča za španske iz vaialee, kojih trgovina se je hitro itirila. dočiiu se je na presenetljiv način tinti v«*eal import, iXwebno iz Nemrtijo. Tek faktorjev španske trgovske bdattee pa se ni le iztrebilo. temveč so novi in nepričakovani udarci zatetnneli obzorje. — Anglija, Francija, Italija, Skandinavija. Švica, Holamlska in Belgija. katere dežele so bile vse važne za špansko trgovino, so privedle s svojo omejitvijo naV- '•arij eeli položaj do tragičnega viika. Življenjska sila. etieržija in zmožnost prilagtalenja. ki je lastna španskemu narodu, pa no uspešno prestale to strašno skušnjo. Vsltti pomanjkanja tekmovanja al koin-petieije so nastle nove industrije. Zirraililo ne je nove tvoruiee za produkeijo predmetov. ki so bili dot«daj nepoznani v Španiji. Z eno d« j; lo previa r«Iiea ter al domač tdoatt doi le aktivu Kljub ♦«■ ate narod ■i/a gle«b -likanska i mse j idujoJ ra pa i trg pre< iavo ■ tira aati i a rod n i industrri-» uspešno prilago-im razmeram. Poje bila, da je po-;e doKti močan, da načim zahtevam trgov »sti. To je seveda pre-> ua|»etost položaja, ■mu pa se- je poleg te n»*jra razvoja pojavila živil, ki je legla kot mora na span*ki narod. Ina posledica izvanred-izvozov v dežele zavez-ojeČih iz surovin, kate-l»iva v Španijo, se je jk»-isno povečanje cen za Zaloge pšenice se je izčrpalo in sicer vsled omačih zahtev in špan-ie morala kuphi na svoj n veirke množine žita v državah in Argentini, ■i s tem stremljenja mono->. Tak pok>ia.i stvari, ki je irizam v drugih vleželah. je nskem še hujši vsled dolge . ki je tekun zadnjih treh pavttla nižje in srednje raz r učinkovala tudi na višje ne kroge v mestih. Življe-testih kot Madrid. Bareelo-bao, Se villa in Valencia je carice sedaj za 150 odstdtkov le kot pa je bito dne 1. avgu-1914. Sphianetau zvišanju cen vila pa ni sledilo sorazmerno je plač. Zgodilo »e je eelo *tno. (krtovo število indu-tTgovskh hiš in delavnic je ili svmai BASpi »trij, | omejilo operacije ter akrcHo svojim u*laftfiw'fw renumeracije ali plačo. Vsled N ga je postala splošna revščna naroda, kojega mate rijalni viri so že normalno majhni, ie velrko večja vsler razmer, na-atalrh na inallagi velikaga svetovnega boja. Tt-mHjni vzrok za politično krt so, v kateri se nahaja sedaj Spa nija, je iskati v ekonemskem položaju naroda. Narodna španska pri alovica. ki je bila znana že ob času Sancha panze. pravi, da je vse žalostno, kjer ni pšenice. Na no. srečo pa primanjkuje sedaj po orient civiliziranem svetu pšenice iu tudi d rugae a žita. V španskem političnem problemu pa pridejo vpoatev se drugi faktorji. Narodnega duha raavze-ma globoka agitacija, ki tvori od in odsev soaednih konfliktov, af itaiija pa je. kot je že pri a rodi h navada. trojna sita ali drugih narodov v svoji propagandi, se razburja javuo mnenje ter provocira velike sovražnosti. Španska pa resoluftno vstraja pri svoji nevtralnosti. Kljub temu pa je o-paziti struje v prid temu ali onemu vojskujočemu se in ter struje bodo še bolj razblinile že itak slaba organizirane politične stranke. (iotovi površni in neodkriti o* pazovalci španskega javnega mnenja glede evropske vojne so ugotovili dve konečni stranki, namreč •*levico" in 44desnico". Prva se baje zavzema za zaveznike, dočim je druga za Nemčijo. Med konser vativei je najti skupino odličnih o*eb, ki simpatizirajo z zavezniki. Tak je naprimer vojvoda Alba. ki pripadla najstarejšemu in najčistejšemu plemstvu. Na drugi strani, v veliki radikalni sknoini, tki jc velika fakeija. katero vodi republikanec R*Nirigo Soriano, ki se javno zavzema za centralne zave^ urke. NV more fee zanikati, da je že dolgo easa prevladovala v Španij i želja po novem sistemu admini stracije. Ta želja pa je postajal« •al dne do ne bolj silna. To pa n; vprašanje zgolj osebne izpreinem be režima, temveč pretv oficijelue sfere nekompetentrri lju dje, ki postanejo ministri kljub njih pomanjkanja izurjenosti in skušnje. To pa povzroča politično korupcijo. Armada je v vsakem slučaju vedno solidno in lojalno podpira la kralja Alfonza. Njei/i častniki ki so patriotični in nesebični, so (/stali tekom sedanje vlade nepri stranski m neokuženi od političnih spletk. Z ozirom na mednarodn konflikt so njih simpatije pro-nemške, a to bolj iz motiviv teh ničnega značaja kot pa radi čustvovanja. Kralj Alfonz je neizmerno popularen mul svojimi pouaiiiki in ta popularnost postaja z vsakiir dnem večje, ilasiravno je masa na roda ogorčena vsled neuspešnosti raznih kabinetov. Častniški zboi je tudi nezadovoljen radi političnih napak in slabe uprave, a vsleci tega tem boj lojalen proti Alfonzu, ki baje sovraži civilne elemente, ki so se tako diskreditirali vsled svoje uprave javnih zadev dežele. Kdor pozna notranje razmere v tej bogati in junaški deželi, raort spoznati kot nedopusten strah predstoječega republikanskega gi banja, revolucije, ki bi imela 'po litično ozadje. Ključ za rešitev, težke uganke je iskati v teiken; ekonomskem položaju, v katerem se nahaja dežela. te bi se kralju Alfonzu posre čilo oživotvoriti pošten, tnden ic stalem kabinet, ki bi bil v stanu re Siti ekonomski problem, bi trium firal med vsemi revoducijonarnimi tedcncami, kajti revolucija.vspriče seslaiijih razmer bi bilo anarhistič no gibanje, brez načrta in odgovornih voditeljev, ki bi pomenile za Španijo skok v temo. Razlika. Popotniki, ki prihajajo iz Lou dona. pripovedujejo, da se dobi v Londonu hrana po hotelih in re stivraeijah mnogokrat polovico ceneje, kakor v New Yorku aJi ka te rem drugem velikem mestu Zdr držav, akoravno s« mora živež iz važati iz te države. Za kar se nla ea v New Yorku $3, se dobi v Lon donu za $1.50. Pri mnogih jedilih je cena v Ameriki štirikrat višja kot je v Londonu.... Nekaj o oslovskem kaslju. MW ustava v Avstriji Po poroeiki iz Curiba v Švici, je avstrijska vlada izdelala načrt za novo ustavo. Ministrski predsednik je sklical voditelje vseh strank. 25 po številu, da se posvetujejo o za devi. Kakor pa stvari sedaj stoje v državi, je najbrže ta korak bil storjen prepozno. Avstrijski auto krat je so se spomnili mnogo prekatno, da imajo tudi drugi narodi razen Madžarov in Nemcev pravieo do obstanka. ______1«HT MM« a onia WUH Mau ds la Grange, žena franc, polkovnika Grange. Italija in Mala Azija. -ooo- • •* Skoro so ira lincali. Moodus, Conu., 22. julija. — Ljudska množica je hotela linčati Filipa Matinucka, ki je streljal na gostilničarja. Louisa Qrollinana. — globokega sovraštva. I Obesili so mu že vrtv za vrat in že ki so ae poro-[so ga hoteli povišati na drevo, ko ™ policisti m ao ga V listu ''Nnova Autologia", ki izhaja v Rimu, je priobčil senator Leopold Franchetti članek, v ka-erem razpravlja o kouečnem uspehu zaveznikov. Pisatelj ne omejuje bodoče Italije na ozke meje Ja-Irauskega morja, temveč daje živeža izraza pravicam Italije kot si-a v Sredozemskem morju v najširšem pomenu besede. On ne smatra za prenagljeno prosto razprav-janje o legitimnih pravicah Italije, pos.4>no ker se ministrstva dru-j'ih zavezniških sil niso niti nai-nanj obotavljala izraziti se o bodo-em statusu ozemlja, ki še ni zasedeno. Poleg zasedenega še "neodreše-nega" ga razširjenja posesti v iztočni Afriki, laj se da Italiji tudi Malo Azijo z zjemo ozkega pasu ob Črnem morju ter Marmara zalivu in Daraa-nelah, katero ozemlje pripada po pravici llusiji. Po mnenju senatorja Franclietti-ja temelji pravica Italije »lo posesti Male Azije na življenjski važnosti, katero ima Sredozemsko morje za Italijo. Okupacija vseh ne-evropskih o-bali Sredozemskega morja ter dežel, ležečih za takimi obalmi ou strani drugih civiliziranih narodov. izjemo nerodovitnega Tripolisa. bi izključila iz teh krajev italijanske aktivnosti, to je kulturna delovanja, katera je bilo že pred vojno opaziti v teh krajih. Do prioetka vojne so italijanski industrijalci, trgovci, kontraktorji in delavci veliko pripomogli k ekonomskemu razvoju Male Azije, seveda v obsegu meja, katere jim je dovoljevala Turčija. V drugih ozemljih Sredozemskega morja, ki so bila že za sedena od drugih civiliziranih narodov, je bilo tudi zapaziti italijansko delavnost, a v tem slučaju so Italijani določeni, da se jih absorbira preje ali pozneje od vla-dujoče narodnosti. Pisatelj je mnenja, da potrebu je Italija prostega polja za ekspan zijo ali razširjenje svoje ekonomske eneržije in poleg tega za kolo nizaeijo svojih izseljencev, ki bi našli v Mali Aziji kraj, ki je v polni meri pripraven za produkcijo bogastva. V prvi vrsti je treba upoštevati emigracijski faktor v zadevi Italije. Dasiravno je na stotisoče Italijanov zapustilo domačo deželo ter jo zapušča še vsako leto. vendar niso našli vsi ti stotisoči-kotička na zemlji, kjer bi mogli živeti pod italjansko zastavo. Kolonije, ki se[ nahajajo sedaj v posesti Italije, so j namreč izkazale kot neprikladne ' za evropske naseljence. Na drugI strani pa bi bilo usodepolno, če bi se hotelo ustaviti izseljevanje Italijanov v druge dežele, kajti s tem bi se razsipalo eneržije v korist drugih narodov ter pospešilo razredne boje v notranjosti dežele same. Po zmagi, katero bodo izvojevaU zavezniki, nadaljuje Franchetti, ne bodo le Franeija, Anglija in Itali-ja velesile ▼ Sredozemskem morja. t ranje temelji seveda na politiki starega, režima v Rusiji, katero na ziranje pa je strmoglavila nova ruska vlada. Vsprieo teh razmer ne bosta le Rusija in Anglija, temveč bo tudi Francija silna na bližnjem. iztoku, kajti domjieva se, da bo dobila Francija Sirijo. Vsled tega bi ne mogla nobena izmed prizadetih velesil zasesti obali Male Azije v Sredozemskem morju, ne da bi pridobila s. tem nesprejemljivo natmioč nad ostalimi. Italija edina, ki bi ne imela nobenih drugih posesti v Aziji, bi inogla držati Malo Azijo, ne da bi motila s tem politični ekvilibrij ali ravnovesje. Italija pa ne bo. nikoli dosti močna v Sredozemskem morju, da bi si mogla pridobiti neoporečno nadvlado v teh krajih. Gle.le domačega prebivalstva je omeniti toliko, da so različna plemena, različne vere preveč pomešane med seboj, da bi se moglo ločiti jih po narodnostih ter jim dati avtonomijo. Da se zagotovi prosileriteto teh domačinov, jim je treba sile, ki jih prekaša v civilizaciji, ki bo ustanovila med njimi pravico ter vzdržala javni mir. Zvestoba, s katero so se domače čete v Eritreji borile proti Meneliku, kaže, da ima Italija zmožnost pridobiti si ljubezen in zaupanje domačih podanikov. (To so torej italijanske aspira-eije glede Male Azije in Sredozemskega morja. Senator Franchetti j« menda trobilo oficielnih krogov in ve, kaj govori. Najbolj zanimivo pa je utemeljevanje, zakaj bo. ee Italija Malo Azijo. Če taki dokazi veljajo, potem mora dobiti Italija kar ceio Nemčijo, Avstrijo. Združene države in celo Južno A-meriko, kajti v vseh teh krajih je bilo veliko Italijanov, ki so prišli tja za kruhom, katerega jim "Velika" Italija ni mogla dati. Re cept, kako se bo razdelilo svet, so napravili sedaj Rusi. ne pa Italijani. Opom. ured.). Kadar vidimo dete, ki trpi na oslovskem kaši ju, nam pade takoj v oči napihnjen ost lica. — Nasprotno z jakostjo kaši j an ja pa so pljuča le malo prizadeta. Razven malenkostnega praskanja ni čuti nikakih drugih prikazni. Kako pa se izvrši napad kaš- Ijat — Dete postane nemirno in plašno. Po kratkem požiranju vdihne globoko zrak. Tedaj pa prične izvajati kratke, a močne sunke kaši ju. Lice se pordeči. Nato sledi kratka dihalna pa-vza. Lica postanejo modro-rdeča, oči stopijo iz jamic in temno-mo-dri jezik se pokaže meti čeljustmi. Dete se skoro zaduši. Voda in blato odhajata včasih samaposebi. Tedaj pa nastopi ono globoko, na daleč slišno vdihavanje. Napad se vedno ni končan, kar je razvidno iz strahu in nemira, ki ga kaže otrok. . Že slede novi sunki kašlja, dokler se ne pojavi bruhanje steklu podobne sline, kateri so primešani deli zavžite hrane. Napad je končan. Dete je vsled napada vidno izmučeno- Liee je pokrito s potom, utripanje srca slabo in dihanje pospešeno. Večina otrok pa vzame takoj po napadu zopet v roke prejšnje igrače ter ni videti posebno izmučena. Samposebi ni oslovski kašelj pri zdravih otrocih bolezen, ki bi bila nevarna za življenje, dokler ne nastopijo druge stranske bolezni, posebno krči, bronhitis (une-tje sapnika) ali pa razne vrste pljučnice. V dojilni dobi pa so take komplikacije žalibog zelo pogoste. — Nadalje nas uči znana zdravniška skušnja, da se pri slabotnih otrocih v nadaljnem poteku bolezni razvije dotedaj skrita tuberkuloza, kar se more zgoditi tudi po ošpicah. Otroke, ki trpe na oslovskem kašlju, je treba držati kar najbolj mirno. Veliko je zdravnikov, ki puste otroke sploh' leža- ti v postelja. Glavna stvar pa je, da je zrak čist. Ker pa v mestu otrok ne more ležati na prostem zraku, naj se skrbi za bolniško preskrbo z dvema sobama. Dočim se mudi otrok v eni sobi, se zrači drugo. V zimi. dočim se kuri, je treba skrbeti, da ostane zrak v sobi nekoliko vlažen, kajti suhi zrak povzroča še hujše napade kašlja. Ponavadi se smatra za zelo dobro, da izpreineni otrok podnebje. To pa je blagodejno le v toliko, da se nahaja otrok na deželi več na svežem zraku kot pa v mestu. Odstraniti je treba tudi vso obleko, ki bi tiščala ter se mora v mrzlem letnem času tudi skrbeti za to, da je obleka pregreta, predno se obleče otroka. Pri otrocih, ki imajo mrzlico, je neobhodno potrebno, da ostanejo v postelji. Posebno pozornost je treba posvetiti — prehrani. V splošnem ostane hrana o-troka, če nima mrzlice, ista. Dojenček mora ostati na vsak način pri prsih, kajti bajka je, da dela materno mleko še več slin. Hrane se ne sme dajati otroku takoj po napadu. V splošnem pa se lahko reče, da ni mogoče vzdržati natančnih premorov ali inter valov pri dajanju brane. Večkrat se zgodi, da je treba dajati majhne porcije, a pogosteje. Suhih piškotov ali cdkes ni treba dajati ter tudi izključiti ostra jedila, ki dražijo požiralnik in želodec. Število zdravil, katera se ponuja in prodaja proti oslovskemu kašlju, je seveda izvanredno veliko. Vsa ta sredstva pa niso dosti vredna, kajti dosedaj se še ni našlo uspešnega zdravila proti tej bolezni. Oslovski kašelj zahteva redno zdravniško nadzorovanje otroka. Posetono pozornost pa je treba posvetiti dojenčkom, kojih življenje je v vsakem slučaju ogro- Promet v New Yorku. Kako velik je promet na sloviti peti Ave. v New Yorku, se razvidi iz tega, da se mimo javne knjiž-nce na tej uliei vsak dan iped 8. uro dopoldne in 6. uro srvecer pelje 17 tisoč voz avtomobilov. Kje je Mehikanec? JTurška armada v slabem stanju. Popotniki, ki so prišli v Solun iz Male Azije, kjer se bore zavetniki s Turki, poročajo, da je položaj turške armade obupen. MoStvo je sestradano in strašne nalezljive bolezni vladajo med njimi. Disciplina se krši in vlada je nezmožna, da bi dovažala zadostno množino živil. Položaj je tako opasen. da je hitel na bojišče turški vojni minister Enver paša sam, da uredi, kolikor je mogoče. Ženske preganjajo. Vladni agentje so pričeli strogo postopati z ženskami ki se nahajajo v bližini vojaškega vežbališča Fort Sheridan, "Wis. V bližini se je že nabralo mnogo žensk slabega imena. Našli so že več kot dueat bivališč, kjer so se zadrževale ma-lovre ga prebrale i»* v**- lovai iMte«* in je dejala NVeiso-va T»lka. Iduia najdražja prijateljica : "Oh, fHiieiii w pa ne bt> too videle nikdar ver!" — tedaj hm /a{*ia.kale vse hkratn, objema-l»« in poljubija!«• brez kw«a in kraja... Ko pa m> «Je i»l« ga večera gu-jttuke v tfciu olMimo *;ialn«» dvorani«, ko je večina zadremala iti tudi itpdzorujoea. sitna učitelji.-« ni ver »»jfl»ialii u tvoje p«<-lam polete vrat. l*-tsno rada grem dimov, — a vaudar mi je tako hudo*." '' Oh, kako dolgčas nii po tebi. duša moja!" — Pritisnila se je k družici tur jo lhteOa jtoljubljala. Tudi Tilkji je tiho plakata. "Ne jueiva, Ida! — Saj ima* drage star»še in br»ta! — A veš. ljubica moja. rue m ae jiekaij zdi... Ti pkoua 4i»*t iumla d«*volj par. no * Moj kaj pa ho«"ea reči Tilka ? !*" Iti^pud p«i|>a p*ie. da ti hočej zagotoviti trdno wonjalno stališče •ti leijMi bodor«noMt .. 31 ari ne w ume* V* z njim, nepopisno srečna____ Ko p.i ti doneso Rojenice zlatela>o, rdeiVibeno deteee, ki li l»o brcalo v naročju. katero l>oi negovalo, teiila .. oh, tedaj bo tvoja sreča metres* zna!... " Institut ki sta šepetali še doltro ♦"asu. plakaii, smejali se ter s«- objemali in poljubljali... h gospodinje. Krompirjeve klobase. V^ame se četrt funta okajene slanine in zreže na drobno. Temu j se prkiene polna akleoica zelo | drobno zreoane čebule. Nato se skuha funt krorapirja, ki mora bati potem zrriban. Vse to se dene v skledo in se pridene masti te»r skledico mleka z dvema jajci »n •soljo. To se potem napolni v čista-čreva in se dene kuhati y.a deset MHnui, nakar se spoee v masti. Slov. pevsko podporno društvo "ZVON9 SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBTJEQ), OHIO. URADNIKI: Predsednik: JOŽEF BLATNIK. 8582 EL 82. St., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GUST 8TKAJNER, 993 E. 63. St., Cleveland, Oklo, Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St., Cleveland. Oblo. Hod tajnik: ANTON G OKENC. 7728 Osage Ave., Uvela nd, Ohio. Blagajaik: MIKE VKČKK, 3684 E. 78. St, Cleveland, Obto. Z«l>ieuikarlca: KOZI MAliEK, 3522 E. St., Cleveland. Oblo, NADZORNI ODBOR: MART G LIHA, 360« K. 78 St., Cleveland, Oblo. ^ _ MARTIN M A KT1N ft KK, 35Sit K. 81. St., Cleveland, Oblo. .. . DRANK VRČEK, 3684 E 78. St., Cleveland, Obte, W. Edwin Hall, newyorski advokat. - "dejinene, je-jmene!'' je vzklik-1se že lahko! No čaj, sedaj imamo nila tela ler j<; še bolj občudoval- tehe; povedati nam b<*š morala, no jiliMlala. ti u«'ena ! — Ali kako fle to in ono naredi, kaj je BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 782S Burke Ave„ Cleveland, Oblo. FRANCES ZABOKOVEC, MH4 E. 78. St., Cleveland, Oni .. VEATAR: LUDVIK GRUDEN. 3684 E 78. St., Cleveland, Obla Čiščenj«;. Za čišeenjt* oglei vanj ter >ja z iahuiuii udar«*i vewlo Mp«lje od brega in v<-sla krepko proti vtnliu sredini. širok bH slamnik ji pokriva irLuvo. po hrbtu ji vidita dve kiti bujnih, temnorujavili las; obleee-ica je v svi&lorožnato obleko, okoli* paevu pa ima ovit širok, svilen Ih*I trak. ki je na desnem boku umetno zavozljan v dve dolui. do tarl wfajoei pentlji. Id.t tiradnikova je ze štiri tedne doma. Prve dni je samo piipovedovala svojcem o minulih instituUkšh križih Ui zabavah, obisk>v:ila raz-tie tete, strice, botre, botrice, po-te>m j<- eiprej^mala »»biske nekaterih i mlajših tržank, s katerimi je obiskovala prve razrede ljudskih in s katerimi je bila včasih dobra. zaupna prijateljica. Vendar ni bil« zadovoljna uiti s svojimi obiski, niti s poseti prijateljic. Tetke in botre so se ji zdele ta ko strugo, smešno luerodne v vedenju in njihove toalete tako na- ' X4* v«mu prav je to jsraietoo. — me* ti T" Trik« je pnblunla potato (Hnozrti te ha ilMj^at... Ida, ali bi «e takega tudi bala!' Ida ji ui odgovorila; le nemo jo je pritiskala k tebi ter ji bitT no poljubljal« u*** Ak-i ia oči; i h mm i ami be m a rok je bilo z«-lo težko naučiti s«'! "Kdor ima .glavo, za t'^te^a ni nič težko"\ jo je zavrnil važno mož. "Toda Ida, fiaoeoskega še iniseni slišal v našem trgu nikogar govoriti, še manj ua razume k*lo jtfigleško. — Italjattsko žlobudrajo sasno tisti laški zidarji, ki prihajajo vsako pomlad kruli krast domačim delavcem, pa odhajajo na jesen polnih žepov domov; — 110, s temi pa ne prklew v dotiko... "Pa res. Ida. pri nas govorijo ljudje samo slovensko in le malokdo 11«-inško, samo tisti gospodje v sodn i j i. pa ko mij i v prodajalni-eab... čemu ti bodo oni jeziki!"' "Svtj mi ni treba »»tati-tu!" se odreže Ida nevoljna. "Alia, alia. — saj ros. kdo ve, kam S4-* še tunožiš!" de nato teta. "l*a čaj. Idu. da te ne pozabim vprašati: ali bi 1111 iurtela vrezati za njeca jjar siaj-- .' — Jaz nani-j«i" vse sama v režem in sešijeni; ;t stara sem postni a. nekam nerodna. ne vidim ve- dobro... -*a ^ovpodi-nja. pna iv>treba!" * »). vzorce i/, papirja, pa ntini-jatunte modele različnih komadom* obleke smo pač delalo, — pa kva.kale smo »eliko. plctle in vezle krasne stvari s svilo, z zlatimi nitkami in biseri!" se brani Ida. modno Ln elegantno.. . Ob. Idka, tako sem vesela, da si prišla domov; — pa sedi vendar, dušica!" Krčjtiarica jo je posacila na široko «010, pa brzela okoli Ide. ki ni prišla do besede, ter govorila mi govorila. Potem je stekla v kuhinjo ter se zh nekaj hipov vr-nila. _ 4" Pok 11 si t i moraš nra lo naših poviti«-, katere sem spekla ravno sinoči; jutri bo ,praznik in ljudje jih zahtevajo. Pa j»' križ s to peko! — Saj vse natanko preme rini: koliko poličev moke vzamem, koliko poriše soli, koliko tem vzami nekaj kapljic amortya in snažno krpo ter odrgni s tem' SH (XfVnie od otrok, posodo. To odstrani vsako ruja-vino. Gospodinje imajo veliko težavo s posodo, ki je emajtirana. Ako hoče, da se ohrani dolgo v dobrem stanju 111 se eniajl ne okruši, naj vzame, kadar izprazni posodo, nekaj sode in jo namoči v mrzli vodi v p<«sodi. Potem postavi posodo na ogenj, tako, da se voda segreje. Soda vzame vse ostanke jedi hitro rue posode in ohrani isto ^ smo y-vedno belo in dober emajl. Kuhajiea: "Gospa, saj ste za-1'_!'•'> aii veselo L11 /ivo dekle, ki ima poleg t< ga tudi veliko patrio-t *no 1 j ti I Mi/en." Uporaba lupin od melon. V tali časih, ko je sadje zelo visoko o ceni, j>orabijo varčne go-.spodinje lupiue od melon za **dže-li". Pri tem naj sluzi sledeče navodilo: Lupina od melone se olupi ter zreže na kose in napol skuha. Potem se liaj pripravi gost sirup na sledeči način: En kvart PRI AVBIJENCI. Višji lAadnik kmetom pridejo pritoževati 1 adi draginji "Torej. gi«q>4>da moja. kar se tiče •draginje, vami moram naznaniti, ministrom za trgovino ene misli: S\ inj ne moremo v«* doiftuščati. volov pa imamo dovol j v deželi ter v tem smbdu sent imel čast tudi vas epoiAiiati." V VOJNI. Pi^ec prijatelju, ki je pri. letal eih. "Kako pa je 1«>. prijatelj, da te najdem pri letalni rn oddelku?" "Veš. dragi moj, zleU«! sem iz acta, 3 funte sladkorja, dva dolga i ^ ^ vseh služh- 1>:' kosa celega ciiuU, 2 unči celih;!em f1 misl11- ^ . kliučkov, kateri se kuhajo zveza-drožja itd., pa mi včasih vendarle v k^u platna, in 2 citroni, zre-noče prav vzhajati. — Veš kaj.) zanj „a laJ1ke zrezke. V tem siru-Ida. kf» bom prihodnjič -pekla, boš mutlo posvetovala, kaj ne.' tako temno šemarjetie. da fat ae jhii i>iia -tiaj-kako razu^roje smejala v lice. Pri tem pa so jo š« ogledovale od vseh strani, svoja uM a] pre tipava le blago njene obleke, 1j**«u> k iduBMiMM! tnievu ter ji poše- »jtrt^cenjale njene lakove eipek. in iepraševale, koliko velja to in to. Ona jiu» jwi m vedela povedati. Kupila 111 plačala ji je vse predstojnica inatitutnva ali pa mati. Strašim neumne so ae ji udele te ieciske! In šele striei, ki so jo kakor nekako deveto čudo pogledovali samo iz dalje ter pušili iz svojih mu radiji vi h pip! — Moj Bog, kako spnavi ta o*rtudui *«mr»d iz wo >rtt kril! — "Sedaj pa znaš že čihito dobro brati in pisati, kaj ne! — Ali rmči ubracek praih. nemški tudi?" jo je preaksl stric, jo je objela 7, o- my in kratkoviden »-evljaraki moj ♦er skrila mroj go-ater. I' n« nosnih pa je Tiliknihl Ida je kar odrevenela — medeno. rozitiovo, lešnikov o. or«-ho-vf>, — kar od reži! — Vidiš, to-le je pa malinovee domačega pridelka V jeseni sem ga napravila dvajset velikih steklemic: — ali malo kalen je o-tos. ne vein, kaj sem zagrešila. — Letos boš pa še ti i>oleg. kaj ne? — Pokusi!"' Ida je jela in pila, pa prikimavala, kajti logovoma botri-a je ni pu-tila do 1h*xm1»*. To pa je bilo Idi prav ljubo: saj bi ji morala sieer 'priznati, da vsega teira. o če mer želi krčmarica: sveta in pomoči. ouui kar nič ne r; zuine... Ti ljubi kakšni nazori! — Torej srajce šivati, raztrgano perilo krpati, krila delati, kuhati peči. malimovee pripravljati... to naj bi se učila v institutu, da bi ugajala trogic- Ah. to ni nič — igrača!" od-'si3aJ,> permutacijah, rentnih ra vrne teta. "Tudi jaz sem se učila čunih. — o riz«»polih, celentera-takih potratnih prismodarij. Sko-jtih, ajtxopodih, molttekih, — o te-da časa. — bivati in krpati peri-j»riji Kousseaua. o i>omienu Locke lo otrokom, možu in sebi, to sem Pestalwzija, IJudliierja, — o mora-a vedno ?nati. to sem vedno'nemakih nnuaiitikih, kliusikih. rabila, kajti šivilje so površne, simlmttkih. — o italjanskili hu man istih, francoskih realistih in naturalistih. — oih, o vsem tem in šla. — Hm — francosko, laško — hm! — Šivati, krpati, to je glav- pil se naj kuhajo kosi lupine e-den za drugim ešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrli i se j ste sadja, čez vse lino grozdje ler vsake vrste jagode. Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, nava*inega in sladkega krompirja, solnčaric, bue, dinj, pavole, ri-ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj laliko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kuteri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lopša polja na sveta Osebno imam 120, SO in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram. da prvi pridelek plača zemljo. čiščenje in vsa poslopja. Ponudim jo po.-eni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Obišei tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej deželi. Vsa zemlja je kanalizirana. Na tisoee akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz Jllitioisa, se vlye na lupine v posodi.' To ja- ^ ^ > ljudi, kj kateri prihajajo trumoma v ua5 '&) hodih notri ter si želel, da bi , 1 , -- - krni za stalno /a v! jen je. njnju 4 J J j Povabim te na trgatev in na ko- ko dobro uudomestuje druK tlželi iz dragega sablja ter je zelo oku-.sen iai jxjiceni. Na ta način se uporabi ena velika melona. Čiščenje zob pri otrocih. Večina starišev se ne zaveda, da vplivajo slabi zobje zelo slaibo na otročji organizem. Preiskave po šolskih uradnikih so dognale, da je večina otrok, katerih zobje so v slabem črtanju. Zato je zelo potrebno. da skrite matere, da si čistijo odraščeni otroci zobe vsak dan vsaj dvakrat. Pri majhnih otrocih morajo to preskrbeti matere same in paziti skrbno na vsa- počs.s*ne in predrage." Ida ji ni vedela kaj odgovoriti. Hitro se je poslovila «1 jezna od- o marsičem drugem pa je ne popraša nihče, prav nihče! Koliko bi vedela govoriti o tem! Tako se je godilo Idi prvi (eden tk>! Ali nag nosim vsako luknjico" njenega bivanja doiaa. Zlovoijna k šivilji? Hm — 1o lit morala biti je bila in užaljena. T>rugi teden grofinja!" «e je jezila teta še dol-'je ostala doma, pogovarjala se z go po Idinim odhodu; mož ji je materjo, največ pa je čitala. Mati pa pritrjeval: (je imela vedno dovolj opravila: "Neumnost, pravim, so te du-'sedaj v kuhinji, sedaj v kleti, po-iiajske dekliške šole! Vata v raz-j tem pri poslih na vrtu in v hlevih ličnih jezikih paeiti. pa šariti z pri kravah, volih in konjih. Dasi uašemarjeno obleko, to se uče — se ni sama dotaknila skoro nobe- dnugega njtč. Doaua naj bi bid a o-stala, v slovensikh šolah — a ne na Dunaj... neumnost!" Ida pa je hitela k botri, bogati krčniarici. katera jo jc vedno posebno ljubila. "Oh, to si iepa. to » lepa!" je vzkliknila debeiuhasta krčmaaica ter ji h svojimi bujnimi ustnicami pritisnila na obe liei zapored par širokih poljubov, da je kar odmevalo njeno cmokanje. "Oh, pri aa, v tem pustuarskem trgu, pa amo fie tako gane*ali I Nobena ae ne zna tako pripravno oUcei. ne stvari, je bila vendar povsod poleg: tu je nadzorovala, ondi svetovala, ukazovala, opominjala, pa zopet drugje karala. Vse je videla in vedela. Ker je bil oče navatdno z doma po svojih opravkih kot veletržec z žitom in s so eivjetn, pri čemur mu je pomagal Min starejši brat Tone, je morala mati dovna gospodinjiti in gospodariti. Minul je tudi drugi teden. Ida je preoatala že vse knoige, katere «0 ji točle neznane v pičli očetovi In začela se je kruto S. R. K1EBY, FRANK GOUZE, predsednik. blagajnik. MINEfCS STATE BANK," Chiaholxn, Minn., se vam vljudno priporoča za vse banene posle, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino. Naša banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po 3% od hranilnih vlog. (19—6 T2dl PATRIJ0TI! Stric Sam iiča 500 PEKOV 100 KUHOV 25 MESARJEV m hraniti U. 8. vejriw SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE. Peki, kuhi in mesarji ae iSSejo, da slutijo Z. D. v svoji Vam ni potrebno vefiiatl se ali opravljati voJaSke dolžnosti rssen svojega posla. Ako snate peči ali kuhati. Stric Sam vas Hoče — Ge pa ne snate peti sli knbati vas bo pa Stric lun nsnPII vidnivnuni stopite v Častne vrste starost 18 do 45 let ki i nisi tudi on zanmgrl iti in se veseliti ?*" Tonček v zadnji k Upi, mislri ^ domačega vina, na *wial*/-e premikajočih slik cj^U^a. Pri nas ne bo rnkoli suš-. Mož pt i blagajni !rj pil NOVI ČAS. (•ospa kuharici: "Samo dni ste šele pri tmMii. p;t /.e iio.tte Ob išči na-s! Ako ne rabiš zemlje, b<*i zttal, kako živimo. Vsa pisma i>oH!ji?e na naslov: F. GRAM, (13-7—15-8) NAYLOR, MO. POPOTNIKI. Vsem onim, ki ste namenjoni potovati v Cleveland, posebno ako imate družiuo, 1m> iwtrehao uabavlti jtoljišivo in knliiujsku opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velika prodajalne, kjer dobile vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago. Ako doKpete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton i:*Sl ali j>a Rosedale 1881 in Jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se jieljlte s St Clair karo do 62. ceste in na vogala St. Clair Ave. je naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Pri meni se lahko dobi letni L. Cleveland, O. -lar za 20c. poStnih znamk. v j ; r •• N ' -•«■ Os, • M kupiti bandoro, ustavo, repUM nre, verižice, prtrssfce, vprafiata Upcalanja Ta« GTiAg NAROPA, 24. JUL. 1917. ILOVIV8KO podpt društvo m ® m svete Barbare Jil U SSDDfJKNS DRŽAVE SEVERNE imm Bedei: FOREST CITY, PA. Iwrplra— *m 21. januarja IMS t drt»vt Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Pradasdnfk: F. 8. TAUCHER, 074 Abssy Are., K or k Spring«, Wye. Podpredsednik: JAKOB DOCKNC, len 181, Hrougbtoo, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC. box «47, Forest City, Pa. PuanoSnl tajnik: AVGUST CJO.STlfiA, box 310, Forest City, Pa. Btacajnlk: JOSIP 1IAKIN<*"1Č, 5800 St Clair Are., Cleveland, Ohio. P.wwjfcl blagajnik: ANT. 1IOCHEVAH. KFD. No. 2, box 11%, Bridgeport NADZORNI ODBOR: Pmdssdalk nads. odbora: Josip PETKKNEL, box 96, Wlllolk, Pa I aadsurulk : J KKNKJ HAFXKH, box «.'», Burdlne, Pa. t aadsomtk: IVAN URoSKLJ, 886 E. 137th St., Cleveland. Okla. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, B. Mineral. L porotnik: FRANC TEROPČIČ, H. F. D. No. 3, box !*J, Fort Smith, Ark. I porotnik : JOSIP OOLOB, 1916 So. 14tb St., Springfield, ia VRHOVNI ZDRAVNIK: pr. JOSIP V. UKAHEK. 843 E. Oblo 8t., Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt 8t, New Tort, R. T. Oenjens druAtvs, ozlroms njih uradniki so na p roSen 1 pofilljatt vse dopise direktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-Uljs edino potom pučtnlh, ekspresnlb aH bančnih denarnlb nakaznic, nikakor ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmer? A Miners National Bank. Forest Cltj, Pa. I V slučaja, ds opazijo druAtvenl tajniki prt poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo nrado glav. tajnika, da na|jako popraviti. OERSTAECKER: Ropaiji na Mississippi ROMAN. Za *4Glas Naroda" priredil J. T. (Nadaljevanje). Dayton je hil izvanredno bled. — Lase je imel nepoeesane oči sla mu i>a obdajala dve velika črna kolobarja. ~ limpot sodnik - je rekel Cook in mu pri tem neprestano Pled al v .ni. — Mr. Dayton, zdi se mi, da sem vas že nekje videl i ako /nam se „,. »Jite. _ Cisto ste podobni Mr. Whartonu.... Sli-Nite. al, niste bdi vi preti štirinajstimi dnevi pri retmlatorskem so-d»ara v rourehe la favcT -hi/. - n>. ... Molite se — se je nas menil Dayton. — Kotmi-r..vn, —lo.k >p:,,h nimam not* nega opravka z rebula t orni m sotlV iM-eni. — Kako ste vendar prišJi na to mrsel? Ker ste skoraj na las podobni onemu možu, katerega .sem v* del tam. — Ne, to je pa res izvanredua podobnost. \Vbart«»n, Wharton.... je premišljeval sodnik. — Zdi *e mi la sem to ime že nekm- slišal. - Čakajte, se bom že spomnil — °hLa/ J' *°tovo tak" vsakdanji, da mi je vsak tretji podoben. lega ravno ne — j,. <„tvriiil 4V«»k iu ga neprestan« gledal. — IVokleto. .ia ste vi ravno taki kot Wharton. Mr. C.H>k - j,- rekel ^nlnik *meje. — tukaj vam predstavljam svojo /eno Mrs. Dayton. — Sedaj gotovo in- mislite j«j/. advokat Wharton, pae pa sodnik George Dnyton. < ook s,- je v zadrefri priklonil in zaiuriural: — I 'ndiia. izvanredno čudna podobnost. — imel na .Viti ravno tako kradavieo kot jo imate t --- 1'roftiiu vas. gospod lanes k meni* Ali bi lahko govoril z vami par Iw-sed na samem? Nekaj zelo važnega vam imam sporočiti. _ (;re u»*"sta in vsega obre/ja. več. da sem oni Wharton je prišli šal. -Vsei»a ga je prekinil sodnik — zakaj ste — je vpraza varnost — Saj je že to dovolj sumljivo, potem pa še nekij. — Ko sva šla kakih deset minut po cesti, se je dvignilo v daljavi v zrak par raket. — ln par trenutkov pozneje se je tudi izpred krčme "Pri sivem medvedu" dvignilo v zrak par raket. — T%koj zatem sva se prepričala. da so rakete izpustili ljudje, ki so se nahajali na malem čolnu poleg krčme. — Kam je bil namenjen čoln? — Ali se je vstavil pri krčmi? — Seveda se je. Sodnik se je zamislil in slednjič vprašal: — Koliko raket je pa bilo? — In kakšne barve so bile? — Kakšne barve? — se je začudil farmer in koliko jih je bilo? — Ali vam je morda znano znamenje? ' — Ne. ne, — se je smejal sodnik. — Mislim le, če so bile rakete izpuščene brez vsakega namena. — Mornarji večkrat za šalo spuščajo rakete. — To sem tudi jaz mislil, toda zakaj nam niso odprli, dočim so odprli čolnarjem? — Ne vem —• je odvrnil sodnik. — Monla se motite. ,— Seveda sodnik, mi se prav lahko motimo, toda zdaj ni čas. da bi se pričkali, v čem smo se motili in v čem smo imeli prav. — .Jasna stvar je, da je na reki n«*k otok, na katerem se zbira roparska Ijanda. Krčmar jc že takoalitako na slabem glasu. — In tudi oni Cot ton je pobegnil v Heleno. — Kje pa je .lames Lively? — je vprašal sodnik. — Ali je prišel z vami v Heleno? Vrata so se odprla in na pragu se je pojavila Adela. — Oprostita gospoda, da vaju motim. — Plašč .sem pozabila Sodnik se je nasmehnil, Cook je pa nadaljeval: Ko je Adela zaslišala to ime, je zardela. — James Lively preži v svojem skrivališču. — Njegovemu pogledu ne bo ušla nobena sumljiva stvar. Adela si je ogrnila plašč in odšla. — Moj nasvet bi bil — je razlagal Kelly — da obkolimo bez-nieo in ne pustimo nikogar ven. — Hog ve, če nima ravno v tej bez-niei vse svoj izvor? — Dragi, gospod Cook. — je rekel sodnik — tako hitro ne gre. S tem, da sumimo kakega človeka, še ni rečeno, da bi imeli vdreti v njegovo stanovanje. — To je po postavah prepovedano .— Da, če bi imeli kak dokaz, bi bilo že. — Kaj pa hočete vedno s temi dokazi, gospod? — Če bi imel kak dokaz, bi ne stopal kot mačka krog vrele kaše. — Postava nam mora pomagati, da bomo dobili dokaze, drugače pa ne gre. — Dragi gospod, z nasiljem se ne da ničesar opraviti. — Vi govorite tako kot da bi se zavzemali za linčanje. — - Jaz sem prepričan, da storimo vsej okolici največjo uslugo, če čimprej mogoče polovimo in pobijemo zločince. — Tudi jaz sem tega mnenja, tudi jaz sem zoper to. da bi ostal kak zločinec nekaznovan. — Toda vse mora iti po predpisih, vse mora iti po postavah. — Torej nam ne boste pomagali? — je vprašal Cook odločno — Seveda vam bom pomagal. — To je vendar moja dolžnost. — Sicer se mi pa zdi, da vidite to zadevo preveč črno. — Meni se z(\i da se zbirajo v tisti krčmi igralei. — Vse to pa moramo prej ugotoviti. — (Dalje prihodnjič). POPRAVEK. V veliko zadoščenje je nam, da moremo popraviti svoje poročilo, ke r (smo pisali, da se Frank Cec k'. Franklin, Kansas, ni registriral. Prejeli smo od omenjenega rojaka registracijsko izkaznico in moramo potrditi, da se je registriral, j Kdor pu nam je nasprotno poroča.!. se je »iini na laž postavil. Go-j spodu Fr. Ceeu hvala za poročilo! Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratrancev JOSIPA SUIT ADO J >N IK iz Tomačev in JA-NRZA SUIIADOLNIK iz Črne vasi pri Ljubljani. Če kdo v-med rojakov ve za njun naslov, naj ga mi nasoiani, ali naj se pa sama oglasita. — Johana Zad-n i kar iz Črne vasi, sedaj Johana Peklaj, 040 Locust St., Hut-ler, Pa. (2-1-26—7) NJEGOVA MISEL. Prodajalec: "Tukaj vrček za pivo; ako pokrov odprete, igi veselo poskočil ico.'' Pivec: "Ali nimate takega vrčka, kateri zažvižga, kadar je prazen?" FRANCEK, SPAT! F ranče k: 4*Oče, kak razloček je med resničnostjo ter domišlja-^ vostjo?'' Oče: "Ta razi«»ček obstoji med žensko in njeno fotografijo." • Mati v kuhinji: "Frmneek. marš spat'" Ako izgledam prijazno na sliki, potem me bo nečak, kateremu jo "•pošljem, prosil takoj za denar." a V LETOVIŠČU. Tujec: "Včeraj ste vzeli stole iz moje sobe in jih posodili za veselico. toda danes bi jih pa vendar že lahko nazaj postavili'' Gostilničar: "Ali menite, da. šo .še celi?" Lepe cene obetajo za kokošja jajca. Z lepimi tložbami prihajajo na SVARILO Fotograf: "Prosim va. gospod d mite se l»olj prijazno. Slika l»« Imgače izgledala neprijazno." Star stfrie: Xe: tako je prav! j dan trgovei za ljudsavo. ki imajo ! vogled v današnji trgovski sistem. Frank B. White, ki se !>eča s perot-nino in trži z njo.^je na zborovanju perotninarjev v Chicspi rek»-l. da bodo kokošja jajea kmalu |»« dolarju tucat. DR. ROSENTHAL, v POZIV. Sodnik Dayton — je rekel Cook, ko so se zaprla za ženskami vrata, včeraj je 1 z nas** farme Mr. Ilawe*. — Rekel je, da se b.. .:dpravil naravnost k vam in vam bo nekaj važnega spofočil. _ Kot tiii je pa |H>ve.lala vaša gospa soproga.... Motite s. — je odvrnil sodnik mirno. — On je bil v Heleni. In re st. vi prišli / ravpotakim namenom kot on, potem vam ni bilo treba tako hiteti. — Da je bil tukaj? — se je začudil Cook. — Gospa mi je pa vendar rekla____ — .Jaz sem pa srečal v mestu, kjer mi je vse razodel. — Ker pa .««• smemo izgubljati Časa. sem ga |>o*lal v Sinkville in jaz sem pre-W. I celo zadevo. — Rekel se in mu tudi, naj zbere kolikor mogoče ve-iiko mož. da bomo vsi naenkrat napadli — Ali ste tudi vi že kaj preskrbeli? — Seveda. — Na naši farmi je že vse pripravljeno. — Tudi nekaj sosedo-v bo pomagalo. > — Zaenkrat pa moramo toliko časa Dočakati, -da bomo dobili i* Sinkville vsa poročila. — Ali vam jc Hawes tudi že povedal, da nam je Cotton všel? Sodnik je odkimal. -- Mislil sem, da bo pobegnil v kako močvirje, toda to se ni zgodilo] — Oče moje žene in moj svak sta mu sledila. — In njegova * led je vodila v Heleno. Jaz in James sva se pripeljala v Heleno s čolnom. -— V zgodnji jutranji uri sva dospela do nekake krčme, o kateri mi je povedal James, da se imenuje krema "Pri sivem me dvedu". James je rekel, da bi rad izpil čašo kave. — Tudi jaz sem bil s tem zadovoljen. V krčmi je bil precej velik šum, kakorhitro sva pa potrkala na frrata, je nenadoma vse utihnilo. — V gostilniški sobi je zavladala grobna tišina. — Ali se ni nihče oglasil? — je vprašal sodnik. — Seveda se je. — Kdo pat — Nek starec je prišel iz krčme in vprašal, kaj hoceva. James je rekel, da bi rada kave. — In kaj jc odvrnil? — Povedal nam je, da nima niti kave niti nobene druge stvari ter nama je eapri pred nosom vrata. •22 PENN AVE., PITTSBURGH. PENNA. I>r. Rosenthal, Specialist le fes 'JO let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapa vi-eo. izgubo semena, bolno krt, nervocnoat, fle-lojee, leti See, ma zu 1 j L, revmatizem in drags bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthaia in povedsl vam bo fe ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas Je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljal a zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi sdrsvili, ki Jih dobi is Evrope, Indije. Kitajske. Južne Amerike in vseh dragih krajev sveta. On fell sdrsviti ie avoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. |||I.»».I)I« v PKtifc.r|L. lam 3D 1st. Uradne aretedeaiko od 9. zjutraj do K. popoi. Ob Cotrtki* is aobotah od a > jutraj do & «««itr. Ob Mdeljah od 10. sjutraj do S. po^old—. Govor! m slovensko. Ne idimri po po*ti. bniita ln obdržite to objo^ Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesfl. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO KAPO, NA ENI STRANI EJS-DDTJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA GEU SVET, 0ENA $LB0l ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AV8TRO-OGR8KE Z ITALIJO. — GENA JE 15 CENTOV. Naročila In denar poijjite as: Slovenic Publishing Company Yak, m. t. Kje je maj prijatelj JOK CVET.-1 Rad bi izvedel za naslov svoj« štirih prijateljev: ADRKJA Bar? Don m je iz K«»stajijeviec na Dolenjskem. T'resiiii eenj»*ne rojake, »"e ko61Je, ker sem fe nad 18 let tukaj v tem posla In sedaj 9 svojem lastnem doma. V popravek /samem kranjske kakor vsa draft Harmonike ter računam po delo ka torbo kdo zahteva, bres. nadaljnl! rpraianj-__ JOHN WKNZKL, til? Kast €2nd 8L. PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvanijl in West Vinginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomoena potrdila. Cen je-aim rojakom f?a toplo priporoča no in upamo, da mu bodo ali na roke. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". I Dr. LORENZp Jas an M jpertalist Plttabargha, Pa. •IUfe do & ors avefler. T pat-kih od 8. dopoldne do 1 popoL Nedeljo od 10 dop. do S. OBED, ANTONA PENKO, MARTINA PLAN IC in NIKO LAJA TOMŠlC. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga "»i naznani. — Joe llrovat, Bos 155, Hlair, W Va (24-26—7) Kje je moj svak IVAN KORA-DIN? Prosim ga, da bi mi pisal, kako je doma, kaj dela moja družina. Moj naslov je: hrane Kerševun, vojennopljen-nvj avstrijskoj annii, Vel ko • knjaževskaja, l>onskaja oblast. Russia. (2:1-25_T) DELAVCE SE ISCE. Za notrajno delo, stalna služba, visoka plača, nobenih kislin ali razstrelnih snovi. Uprašajte: RODMAN CHEMICAL C0MP. Plmn St., VerouT Pa. Rad bi izvedel, ako se nahaja moj prijatelj FRANK PKRKO pri svojem stricu John Perko-tu v North Star, Pa. Ako kdo eenj. rojakov ve, prosim, da mi na-znani, ali naj se pa sam oglasildrvifcva na sledeei naslov: Anton Pin-' tar, employe a la Croix Rouge Sorbe, Rue des AVpes Nr. 12, Geneve, Switzerland. (21-24—7)__ Želim izvedeti za naslov svojca brata TONETA LI KOVIC, tfe-nia iz Rakitne. Pred pol letom je bival v Pittsburghu, Pa. Ako kdo rojakov ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sa.m oglasi, imam mu nekaj sporočiti. — John Sikovie. Box 2b, Onnalinda, Pa. (21-24—7.) Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca FRANKA BROŽIČ podoniače Brajkotov iz Gornjega Zemuna pri Ilirski Bistrici na Notranjsekm. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, na mi na-znami, ali maj se pa sam oglasi. Mike Vičič, Box B, Ashley, Mk?h. (23-24—7> BTATB DEPARTMENT ON LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION Riti naseljence ia jim pomafk, Splošni masveti, pojasnila ia po« ttoft eaatonj. V vseh jeaikih. Po-jamila, kako podati državljan ki o driaTljanakih prariealL Pridite ali pifito! Newyorfki urad: 230 Fifth Urad t Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildin«. VABILO PLESNO VESELICO. katero priredi društvo "Večernica" št. 13 SDPZ v Baggaley, Pa., v soboto dne 28. julija t. 1. v Whitney IIa 11, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške .$1; vse, kar je v krilih, je vstopnine prosto. Igrali bodo hrvatski tamburaši. Term potom najvljudneje vabimo vsa slovenska in hrvatska iz Whitney, Hostetter, Baggadey in Marguerite, Pa., kakor tudi v«e rojake ui rojakinje i7. bližnje in daljne okolice, da se naše veselice v obilnem številu vdeleže. NaM» društvo je ob enaki priliki vedno pripravljeno vrniti milo Ka drago. Kar se tiče veselice, bo dobro preskrbljeno, za kar bo skrbel v topripravljeni odbor. Obenem se naznanja vsem članom našega društva, da je bilo na redni mesečni seji, ki se je vršila dne 8. julija, sklenjeno, da, kateri se ve^lice ne vdeleži, mora prispevati vseeno $1 v društveno blagajno, kar naj vsak v poštev jemlje, posebno oddaljeni člani, ker čw*i dobiček veselice je namenjen društveni blagajni. S sob rats k im pozdravom in na veselo svidenje 28. julija! Ivan Salmič, tajnik. .'23-25—7) POZOR KOJAKI CSS FINN AVK, HHHBDBflB, PA. SLOVENSKI ZDRAVNIK ^i**1--*»»i-sisfll Ilwiw*f sdrevaik.v Pttto Sftm tZ wrn^rmmltw fc^j uUmri , rl— fcrifa. Ia hrtttl^SSfc tm* sri . i skBcta ibaflt ia drasa kcit. ;km (m tm Bi p«tnteo ki.t>. Vrmimm mrm m* t. 4m k OS n<.Uil m* t. Sa k JAKOB WAH6I0. 6702 Bonna Ato^ ClevaUiid. OMo Cenjenim rojakam t driavi Minnesota naznanjamo, da jih bo kratkem obiakal nil tigfopnlk CENIK KNJIG kater« ima t zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST, NEW YORK, N. T. ■aiaaaaaaaiaaiai^^ POUČNE KNJIGE: tolmač, Ah nov nemSko-angleSkl vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo —.50 i—.70 —.40 —J50 Življenje na svstr. dvoru sit .Smrt eesarjerlča Rudolfa (Tragedija v Meyerliogn) , Strah na Sokolskem gradu 100 zvez. Popolni nank o čebelarstva, rezan 91.00 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleSki in angl.-slov. slovar Trt na uS ln trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleSld tolmač Venček čestitk ld je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, * katerih so naši rojaki nsteijoni in je povsod dobro posnan. — Upati je, da mn bodo Sli rojaki t vbak osirih na roko, posebno ie^ ker fa— —J23 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: v Bodi svoje sreče kovač f—.50 Doli z orožjem —.50 Fabiola —.50 Izanami, mala Japonka —.25 Jsromil —J20 Kraljičin nečak —.40 Miklova Zala t—.50 O je ti ki e—.15 Preganjanje indijanskih misijonarjev •—.40 Rodbinska ereča —JSO Slovenske novele in povesti —.30 Socializem —.15 Sodjalna demokracija —.10 Stanley t Afriki —.25 Trojka —.50 V jetnik na galeji —.15 Vojna na Balkana 13 zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. peSpolka St IT ■ slikami ■—JKf —.40 V rakvl kraj bombe Zaklad kupčevalca s sužnji Kn Ena sama kaplja črnila Grob v svetilniku S Goepa 8 kanarskim briljantom —M Kak° vjeli Jack» rasparača 1 londonski ponarejalci denarja | RAZGLEDNICE: 12.00 NewyorSke s cvetlicami, bumo- —.75 16.00 —.15 —.15 —.15 —.15 —.15 —.15 —.15 ristlčne, božične, nr-oletue in velikonočne komad po _.03 ducat po _,25 Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali _t? ZEMLJEVIDI: Združenih držav maU —.10 veliki —.25 Avstro-ItalijaDska vojna mapa —.15 Balkanskih držav —.15 Evrope --.15 Evrope, vezan —JSO Vojna stenska mapa fl.50 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois. Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseb drugih držav Po —.25 Avstro-Ogrske tnali —.10 veliki vezan —.50 Oeli svet — —.25 Velika stenska mapa U. S. na strani pa celi svet $1.50 vrednost, bodisi v gotovini, vadi enak ie