28 kr.
28. številka.
Iždanje za sredo mavca
(v Trsta, v torek zvečer dno .». marca ISt>."»)
Ter a j XX.
„EDINOUT"
uhaja po trikrat na tedvn y fctmtiii u-danjih ali torkih. četrtlcIH
in iobot<Ui< Z utruni« izilnnje izhaja oli ti. uri ijutraj. voferno »m "li 7. uri vefer. — Obojno i/.iltuijf stati.* : 11 jeil«*n iiipm-c . t. —.1*', <11 A\!.lrn> f 1.4' »* tri IBMM . . . ii.ttti . . , t ,— la pol leta . . . —	, f,—
it vm leto . , „ 10 — . „ . ir>.--Na naročbe hrez priložene naročnine se
ne jemlje o/tr. PoAntuići"} *t»vilke ne dobivajo v pro-dajalnloah tobaka r Irittn p« US nv . iaftn Trsta pit 3 uvi. Hoborno voči-rni. iJ.iUnjH v JrutH A nfi., izven Trsta S .if.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Oglasi rm'utie p<» i*r;fu » p.'titu; nanlnv* x <iil>''!irni fr'ta-Bi *<. plaći. • roitor. knllkor	:avadnih »rai .
I'o»lana o»n»rtu.co in javne* ah val«, ni»-'i uglasi itd. »u »Ai-unajO po po^uii.:'-
V s, .|opi«i mij »<> p.iiiljaji» ■jr«1ni*tva lli'ii C»*t «t I H. Y'*<v» pmiv> miri Hiti frankovano, k n-frankivma «e ti« »prfj milijo, i{okopi*i «u iitt vračajo.
Naročnino, mklamaoiju in <ii(ii»*-> npr« jcma u/ifirnUtvo ulic* Mulin« pu • molu bit. 3. II. nadlt. 0'lprto rnkUnta -ij« ■o prmt« p.ittmni.
„ r i4*aoall Jm w»r I 1
Koalicija in obče gospodarstvo.
Pristaši in slnge koalicije so toliko časa opisovali in povdarjali njeno plodovist v pogledu občegospodarstvenih vprašanj, da se je konečuo ta vera nekoliko razširila in utrdila tudi med širšimi množicami. To opazujemo sosebno pri skupni konserv. stranki; kolikor se drži koalicije, zagovarja poslednjo tudi z kazanjem na njeno gospodarstveno silo. Na Slovenskem je bil te dni izvoljen v državni zbor zastopnik, ki je kot kandidat izjavil se za koalicijo sosebno tudi zaradi ekonomiškili dobičkov, ki jili je obečal volilc.em. Slovenska frakcija Hoheinvartovega kluba se ob vsaki priliki trudi, da bi dokazala, koliko morejo v gmotnem pogledu Slovenci doseči baš od koalicije. Nasproti oznanjevalcem take vere v koalicijo pa ne moremo biti indiferentni, prvič, ker je ta vera kriva, drugič, ker odganja občinstvo s stališča pravilnega politiškega mišljenja ter pospešuje ravno to, kar hoče protislovanski sistem doseči s pomočjo koalicije.
V resnici je že napaka v tem, da se gospodarstvena vprašanja cenijo iu postavljajo više, nego pa poiitiški interesi. Poslednji so v obče toliko mogočni, da oni podrejajo in dosledno potem tudi urejajo ekonomiška in 2 njimi združena socijalna vprašanja, ne pa narobe. Slovanom avstro-ogerskim je po takem gledati najprej na politiko, na poiitiški sistem in potem še le na podrejeno gospodarstveno politiko. Ta dolžnost ostaje celo v slučaju, da bi bila parlamentarna večina ugodna izključno ekonomiškim interesom.
Te ugodnosti pa pri koaliciji v odločilnih ekonomiškili vprašanjih ne zasledimo in pri značaju njene sestave tudi ne moremo zaslediti.
Koalicija j« nastala, da bi zaprečila tako volilno reformo, ki bi se raztegnila na širše množice naseljenja; ona se je torej sestavila v zaščit® kapitalistiških strank, bodi si zetn-IjišČnega veleposestva, velike obrti, ali velike trgovine. Le posredno in sekundarno se je izrekla koalicija tudi za zaščiščanje dosedanje nacijonalne in politiške posesti. Menče-sterska židovsko-liberalna stranka bi si brez povdarjanja liacijonalnih interesov izpodko-pala tla, ona je stalno in dandanes še bolj, nego za prejšujih dob, prisiljena v interesu svojega obstanka zagovarjati specijalno nem ško-nacijonalno politiko.
Poljsko plemstvo se vzdržuje ne le s pomočjo občega sistema, kateri je podpira za svoje svrhe, ampak tudi s tem, da moti poljsko naseljenjc s pretvezo zaščiščanja nacijo-
PODLISTEK.
nalnih interesov poljskega naroda. Češko ve-leposestvo in plemstvo ima svojo oporo v konservativnem klubu sosebno radi tega, ker ni v tolikem nasprotstvu proti malemu kmetijstvu, kakor židovsko-liberalna stranka. Drugače pa ima dandanes isto plemstvo, ko na svojih posestvih razvija tudi veliko obrt, mnogo interesov, ki so analogni in jednaki z interesi požidjene nemško-liberalne stranke. Ta stranka, češko in poljsko plemstvo spadajo v jedno satno kapitalističko skupino, in ta skupina sestavlja sedanjo koalicijo. Konservativci, ki zastopajo malo kmetijstvo in v obče takozvane male ljudi, so le priliklina kapitalistiški skupini, in vsled toga ne morejo nič posebnega doseči v interesu tistih „malih ljudij", katere hočejo zastopati.
(Konec prih.)
Politiške vesti.
Uevoliicijonuriia poljaku mladež. V
Tarnopolu (Galicija) je pričela včeraj porotna razprava proti Vti bivšim gimnazijalcem in učiteljskim pripravnikom, zatoženim vele-izdajstva in udeležitve tajne, revolucionarne zveze. Dotični mladeniči bili so namreč člani tajne, revolucionarne zvezo »Organizacija", čije namen je bil, uporabljati vsa iredenti-ška sredstva, da se zopet ustanovi poljsko kraljestvo. V ta namen morali so članovi „Organizacije" podpihovati mladino in ljudstvo po deželi in v posebnih predavanjih netiti skrajno sovraštvo proti Avstriji, Rusiji in Prusiji, da bi se Poljaki dvignili z orožjem v roki in si priborili »svobodo". Oblasti so doznale o tej zvezi vsled tega, kor je jeden članov iste pri spovedi povedal razne dogodko v učiteljišču; spovednik je nasvetoval mladeniču, da naj te dogodke naznani vodstvu, kar je dotičnik res storil. Pričela je vsled tega disciplinarna in pozneje ! kazenska preiskava. Razprava bode trajala bržkone leden dnij. Včeraj so zaslišali H kolovodij te zveze, toda vsi taje, da bi bili člane »Organizacije".
Različne vesti.
t Marijana Grmek. Danes zjutraj umrla • je pri sv. Ivanu gospa Marijana Grmek, mati učitelja g. Antona Grmeka. Žalujoči rodbini izrekamo naše iskreno sočutje.
Škof Glavina. Kakor znano boleha naš prevzvišeni vladika tržaški že dlje časa. Ve tiraj popoludne se mu je stanje tako poslab šalo, da se je bilo bati katastrafe. Na srečo pa se mu je po noči obrnilo zopet nabolje inje
U
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veku*
iripual A. Š « u • a.
II.
„Izidi tedaj svetu na oči; ti imaš volje, moči in duha. Dokaži jim jasno, da lažo oni, ki te obrekujejo, kajti veli se: kdor molči, grozi."
»Nečem. Ni mi inari, da so se na me raztogotili, a da mi ie tudi mari, kaj mi pomaga ? Laži na poštenjaka: „Človeka je ubil !• A naj se poštenjak »pere, naj izide čist izpred soda, obrekovanje bode vedno odmevalo : »Ubil!"
»Ali te ne sili nič, da se lotiš dela, a okauiš nedela ?"
»Ni6. Vse me sili, da se okanim sveta. Že mojega gospoda očeta Ambroža tlačili so in tožili, pahnili s podbanske časti, a tožili, kakor sem ti prej pravil, tudi mene. Je li je vredno sabljuj malmoti po tujih levih, ko te pikajo domače muhe in komarji ? Je li vredno postavljati glavo na kocko za ljudi, ki ti msdtem toga razruše dom? Ni. Vrh
lega še nesreča v hiši. Gospa Marta gine mi dan za dnevom, ko sneg na solncu. Čemerna in muhasta; posti se in moli, moli ,n posti. Niko, ljubljenec materin in materina slika — mrtvi hladnokrvnež — ne makne se izza peči. A Pavel — starejša mladika Gregorjunčevega roda — lahkomislec je, svoje glave, svoje volje a vrela kri. Do meseca bi se popel, da mu prisloniš lestve."
»Vrela kri, praviš," presekal mu je besedo Vrainec, »rojeni sin svojega očeta."
»Varaš se prečastni. Ni Pavle to, kar sem jaz, to je, kar sem jaz bil. Ako sem vrele krvi in trdne volje, nisem trosil svojih muk zastonj. Vsa moja sila, vse moje prizadevanje vgajalo je jedino le svrbi: — na slavo in korist mojemu plemenu, lmenje naše otel sem 8abljoj iz krempljev lakomuih sosedov, in kar sva pridobila jaz iu pokojni mi gospod oče, mislil sem, tla pričuvajo iu raz-šire mi -sinovi. Ali žalibog! umira mi staro steblo. Pavle kolovrati brez glave po svetu, gledaje vedno v oblake klati stranputice, a o ženitbi neće niti čuti. Propada moja hiš«, propada. Vrh tega pa še nadloge izven hiše."
nada opravičena, da okreva zopet. Z nami vred prosijo vsi verniki školije, da nam milostni Bog še dolgo ohrani dobrega pastirja.
Sami sebe bijejo po zobeh I Pod tem naslovom nam pišejo: Prav ste storili, iru-spod urednik, da ste se le mahi pošalili iz našega ,11 Piccolo", ko je to glasilo tržaških čenč hotelo na tako zares le smešen način vzkratiti in potajiti važnost po posl. Spinčiču in Laginji sklicanih shodov. Pa tudi res: kdo bi se neki zaresno bavil s — komedijaši. Taki ljudje pač res ne zaslužijo, da bi se človek jezil radi njih iu če že stopiš v dutiko žnjiini, Bog ne daj pozabiti, ' vzeti seboj primerne porcije dobrega humorja.
In vendar ima vse to, resnim in razsodnim ljudem le siupjino zvijanje, tudi svojo resno stran, ako pomislimo, da imamo med našim italijanskim ljudstvom razmerno veliko, preveliko štuvilo nerazsodnih ljudij, ki brezpogojno verujejo vsako budalott in bodisi najdebelejšo laž, ako so jo le čitali v »II Piccolit* ali kakem drugem istemu sorodnem listu. Italijanski listi pa, dobro poznajočl ignorancijo velikega dela italijanskega občinstva, zlasti v nižjih slojavih, izkoriščajo to nevednost na najbrezobzirnejši način: uprav nerazsodnost italijanskega občinstva je najnevarnejše orožje v rokah nasprotnih hujskače v.
Vsaka besedica v italijanskih listih, kadar koli pišejo o nas Slovanih, je tendenci-južno pobarvana v tem zmislu, da mora italijansko ljudstvo soditi o nas najneugodneje. Na uprav peklenski način vzbujajo ta italijanska glasila v italijanskem ljudstvu domnevanje, da smo mi Slovani barbarska druhal, ki bi hotela uničiti italijansko kulturo, — druhal, kojo telia tlačiti in uničevati brezpogojno.	(Konec prih.)
„Požigalčeva hči'1. Jako srečna je bila misel vodstva dramatičnega odseka pri »Tržaškem Sokolu4, da bi trebalo spraviti na oder večjo igro resne vsebine iu da je v to izbral igro v 5 dejanjih »Požigalčeva hči*. Mnogi so sicer dvomili, da bi se mogel posrečiti tak »eksperiment", toda vapeh gle-dališčne predstave od miuole nedelji v dvorani „Sokolovi" poučil je temeljito vse te dvomljivce, da ima naš dramatični odsek ne le potrebnih močij za uprizoritev večjih predstav, ampak tudi, daje naše občinstvo dovzetno za igrokaze resne vsebine. Predno omenimo na kratko posamičnih ulog, naglašati nam je, daje bila igra »Požigalčeva liči* jako dobro študirana in lepo inscenirana ter je bil en-semble tako dovršen, kakor je sploh mogoče pri predstavah z — d i le tat i. Vsi, vsi,
»Kako to misli tvoje poglavarstvo?" prašal je Izvedljivo kanonik.
»Kako? Posli ne leleo tokom, kojim bi jaz broditi hotel. Kar se počenja po našej kraljevini, ni mi po volji, Glej vendar Dra-škoviča ! Moder je kakor knjiga, gladek kakor bsneško steklo, sladak ko cipersko vino, koje ti glavo zmeša. Bršljan je on, ki se vsaksga prijemlje, povsod propenja, ali ni hrast, da stoji sam o sebi, da ustavlja burjo, koja je udarila na Hrvaško. Preveč se klanja dvorskej gospodi, prevsč pisari v Beč. Jaz — jaz mu ne dajem vere, banstvo ni mu nego lestva, da se popne više iu više. Ni je li lani vspel se od zagrebške na gjur-sko biskupsko stolico? Čemu to? Varuje li on slobodščine iu koiisti hrvatske in slavonske gospode ? Ne verujem. Dokler je Fran Frankopau banoval zajedno i njim, zaupal sem jima, ker je bil knez modruški, duša kakor steklo, a junak brez para. DA, tedaj bil sem tudi jaz krilat zmajič, iu kjerkolj se je vila banika zastava, ni pomolil Turčin dvakrat glave pred menoj. Kakor arhangelj hudiče iz nebes, podil je Fran Turke i/, dežele, iu ni so ga zastonj kratili „ščitom
igralci in igralke, so storili svojo dolžnost, a nekateri so se povzdignili cel6 nad višino diletantskih zmožnosti, taku, da se je predstava vršila gladko nad vse pričakovanje. Občinstvo je bilo kar oduševljeno in je ne vemo koliko krati izzvalo igralce in igralke po dovršeni predstvavi in med predstavo.
O gosp. it o r o v š č a k o v u smo vedeli do sedaj, da je nepresežen v komičnih ulogah, ali minolo nedeljo nam je pokazal, <la ume mojsterski izvajati tudi resne uloge. Ako se mu je kilo zasmejal ob njega prvem nastopu, pripisati je tu le dejstvu, da ga ie oličinetvo poznalo tlo sedaj le kot izbornega komika. — Tudi g. Trnovski nas je uveril, da se čuti na odru doma. Uprav temu gospodu se je zahvaliti v družbi z g. Grebencem, da se je igralo toli točno. — Miroslav je igral ulogo grobokopa naravno in primerno resno. — Vse nade pa je daleč nadkrilila g.čna D e k I e v o v a, ki je žela obilen aplavz posebno po sceni, ko se poslavlja od doma in očeta, katero sceno je izvela uprav dramatičnim efektom. Sploh ji- posebno ugajala njena mimika. Še par takih nastopov iu prištevali jo bodetuo našim najboljšim igralkam. Gospodč. Š mito v .» je igrala, kakor po navadi, povsem neprisiljeno in naravno. Istotako moramo pohvalno omenjati gospodičini .M i I a v č e v o in (i r ž i novo. — (ig. P r u n k in Š k a b a r sta popolnoma zadostila svoji nalogi, g. Bartelj pa je dostojanstveno igral ulogo sodnika.
Gosp. S a j e v i e je imel jako težko ulogo krojaškega pomagača, kajti bil je skoro ves čas ttu odru. Kešil je svoje nalogo povsem čantno in g. moramo pohvaliti tembolj, ker je to pot prvikrat nastopil. — Gosdodč. A n ti e r l i d in gg. P o d 1 i p s k i, P i n t e r, T r nove e, Stoka , J a b I a-n e c" iu oba biriča — pripomogli so po svoji moči do nenadajeuega vspeha.
Kolikor smo sc prepričali iz sodbe ob-čiintva, je želja splošna, da se skoro še enkrat uprizori »Požigalčeva hči" ter da poslane ta igra še dolgo časa v repertoarju našega malega gledališča.
Konečno moramo še enkrat izreči prisrčno hvalo onim gospodom, ki se ni^» plašili uikakega truda, da nam prirede gledališko predstavo,kakoršne nismo videli že dolgo vrsto let.
Koncert Luclle Podgornik-Tolomei, ki
bude 8. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani S c h i 11 e r, vršil se bode pri sodelovanju pevke gdčne. Ide Sclmutag iu kapelnika Jul. Hellerja po naslednjem programu: l. Mozart, sonata, št. 17, A-dur (Klavir iu go-
hrvaškiiu". Tudi on ni bil nekim ter nekim po volji. Misliš li, da je njegova smrt čist posel? Ce mu je radi malega tura za uliom otekla glava, pa je on junak poginol v Zagrebu, v postelji — siromak! Prave, lečoik je temu kriv! Bog vedi. Kdo pa sedaj prav za prav banuje? Draškovie ? Ne. Velikivoj-voda Karol iu nemški generali. A čemu Ka-rol, ko nam j® po zakonu bau vojskovodja? Čemu vsi ti Pappendorfl, Halleki iu Teuffen-bachi, ksilar zna hrvaška gospoda sama voditi svoje čete? Da nam bodo na pomoč oni iu njih štajarska vojska? Hvala jim. Za zidovi, za oklopom, pod železnim loncem, evo junakov, da se zemlja trese od teh nalifipanih mevž, ali samo naj poluka turban iza grma, pomozi Boži! Turčin ne vidi nego ledja teb mušketirjev in arkelbuzirjev, a vi Hrvati gubite glave, dokler oklepniki ne požgo vaših sel in se ne napitajo vašim blagom, dokler lie pograbo kos po kosu naše banovine pod svojo komando. No glej, zabrbljal sem se. S kratka, naveličal sem se, razskačilo me, pa dal sem svetu slovo iu odšel v svojo gorsko zavetje; nečem igrati v tem kolu."
(Dalj« prih.)
sli). — II. Hach-Liszt, Preludij in Fug.i a-moll za orgije. — III. Petje. — IV. Beethoven, sonata e dur, op. 53 (.sonata AVtldstPin"). — V. Paderewski: Theme varie, a-dur, op. 16. — VI. Tet je. — VII. Kubimtein, Tarantela, h-moll.
Vstopnice za koncert prodaja Sehmidl (Piazza grande).
Navedeni program obseza kompozicije različnih dob, od najstarše (Bach) do najnovejših (Paderewski) ; v sredi je glavna točka, »sonata Waldstein*.
Kuga Bachova, vzorec stare klasične glasbe, je bila spisana za orgije; Liszt pa jo je priredil za klavir. V Tntu se še ni javno igrala. — Mozartova sonata je melo-dijozna, sveža, in je pri sonatnih večerih koncertistinje in kapelnika Hellerja oduiev-Ijala občinstvo. — Beethovenova sonata ,, \Valdstein" spada zaraili tahniSkih iu duševnih težav k najznamanitišim in zanimivi-šim skladbam tega velikana, Tudi ta s 1 a d b a se še ni igrala v Trstu. Nove za Tri t so pa tudi varijacije Pade-r»wskega. Ta je še mlad, jako moderen poljski pijanist in skladatelj, ki se odlikuje po elegantnih, poetiških in virtuvoznili komadih za klavir (Pretekli teden je bila njegova slika z životopisom v „Illust. Leipzi-ger Zeltung"). — liubiusteinova Tarantela je bliščoben, ognjevit in bravuren komad pokojnega mojstra.
Na tak program bi morali listi v interesu občinstva opozarjati, in če tega ne stre, zagresajo se proti istemu občinstvu. Glede na koncertisti njo gospo Podgornik pa vemo že naprej, da bodo zaradi nje prezirali ire-dentovski listi tudi program in stvar, ker je nikdar ne imenujejo, in naj bi še toliko zaslužila pohvale. Mi smo ob tej priliki nasproti Tržaškim Slovencem in ostalim Slovanom izpolnili svojo dolžnost, drugo je zavisne pa od njih samih.
Pevsko društvo »Kolo*. Da se zadosti željam mlajših članov, nadaljeval se bode teoretični pouk o petji. Prihodnje vaje bodo v četrtek ob 8. uri zvečer v izobraževalnem društvu, ulica Donota Št. 1. drugo nadstr. — Vabljeni so vsi člani, da gotovo pridejo k temu važnemu poduku in vajam.
Razprava proti izgrednikom v Piranu. Včeraj pričela je pred tukajšnjim deželnim sodiščem (v dvorani za porotne razprave) razprava proti onim rogoviležem, ki so meseca oktobra min. leta provzročili v Piranu težke izgrede in velike demonstracije proti dvojezičnim napisom. Obtoženih je 14 demonstrantov, katerih imena in starost smo objavili že v 23. številki našega lista, izdanje za 2ii. min. meseca. K razpravi pa niso prišli Julij llossetti, Friderik Ruzzier in Romu! Giraldi, kateri niso bili v preiskovalnem zaporu.
liazprava bode trajala bržkone več dnij; vodi jo svetovalec vitez Defacis; sodniki so: svetovalca Huber in Dejak ter pristav Pe-derzolli; svetovalec \Volt' je dodeljen kot nadomestni sodnik. Javni tožitelj je drž. pravdnika namestnik Chersich ; branitelji so odvetniki dr. Richetti, Jos. Luzzatto, Marli-nolich in Baseggio.
Obtožnega pisma ne navedemo v njega celoti, ker je preobširen in ker smo svoje-časno itak obširnejše sporočali o dogodkih v Piranu. Omejiti se hočemo le na glavne, najvažnejše točke obtožbe.
Okrajni sodnik v Piranu ukazal je dne 17. oktobra min. 1. vsled višjega naloga sodnemu slugi Franju Ruzzierju, da odstrani samoitalijanski napis na sodnem poslopju, kajti napis je nadomestiti z dvojezičnim. Fran Ruzzier lotil se je ukazanega mu dela okolo 1 ure pop. V tem se je nabrala na trgu gruča Ijndij, ki so porogljivo razpravljali o dotični ministarski naredbi in klicali na slugo, da naj pusti napis, kjer je. V tem prišlo je nekoliko pobalinov iz šole, kateri so, idši mimo sodišča, pozvali tatu stoječe ljudij, da naj se jim pridružijo iu da naj mečejo kamenje na sodnega slugo. Ljudje so res storili, kakor so zahtevali pobalini in poslednji sami so tudi metali kamenje. Preiskava je dognala, da sta bila provzročitelja tega izgreda (javnega nasilstva) fantiča Josip Jug in Lucijan Z e c h i n i, kateri poslednji pa ni še 14 let star iu se bode moral zatorej drugod zagovarjati. Ker je sodnik dal vendar odstraniti samoitalijanski napis, nastala je velika razbmjenost med ljudstvom v Tiranu. Ost te razburjenosti pa se ni obrnila
j le proti oblastim, ampak tudi proti drugi v isti deželi bivajoči narodnosti in proti ne-• aterim meščanom Piranskim, katere je ljudstvo smatralo Slovanom prijaznimi, posebno proti kanonikama Juriju Maraspinu in Josipu Fondi. — 21. oktobra zvečer prekipela je ta razburjenost: kakih 50, boljšim sloje m ljudstva pripadajočih oseb pridr-vilo je pred hišo Maraspinovega očeta, kjer so prestrašile prebivalce dotične hiše z razgrajanjem. metanjem kamenja in kričanjem: ,Vitn ga hočemo! Doli se slovanskim kanonikom!" itd. Tega izgreda udeležila sta se med ostalimi tudi Josip Jug in Romul Giraldi. Zatem se je polotila velika razburjenost vsega mesta, toda ljudstvo ni prekoračilo postavnih mej. Mnogo po-hajačev zbralo se je med tem pred sodnim poslopjem, metajoč kamenje; vsled tega razbili so več šip. Na to je prišel orožniškl stražmeštar Josip Mrak s 4 orožniki ter finančnima stražnikoma Franom Sabatijem in Martinom Kocijancem, da varuje poslopje. Množica je med tem ogromno narasla; orožniki morali so nameriti bodala, da so zadržali naval, kajti ljudstvo je hotelo, da se oddaljita stražnika. Na vso srečo pa ni tekla kri, česar se je bilo že bati vsled izzivajo-čega postopanja množice. Ta demonstracija trajala je od polunoči do 1. ure, potem je ljudstvo di vilo pred hišo Odorika Maraspina. Tam je razgrajala množica, metala kamenje v hišo in slednjič ulomila dvoje vrat Mara-spinove prodajalnic^ in prav vandališki razbila vse v prodajalnici, raztresla in poteptala blago in je polila slednjič petroljem. Kamenje ni razbilo le oken, ampak posamični kamni prifrčali so v stanovanje in stavili domačine v veliko nevarnost.
Zatem je vrvela množica k hiši kanonika Fonde. Istega probndil je hrup in vriše na ulici iz spanja. Kanonik je odprl okno in vprašal ljudstvo, česa želi. V istem trenotku priletela sta dva kamena, ki sta ga pogodila na prsih. Prestrašen se je umaknil kanonik. Množica je neprestano lučala kamenje iu kličala : „Vun s slovanskim kanonikom!" Fonda se je tresel za svoje življenje; v skrajni pogibelji pobegni! je čez streho v sosedno hišo, kjer se j« skril. Množica je ulomila vrata Fondine hiše in kleti, udrla v klet, privalila par sodov vina na ulico inje tam razlila. Z raznim plenom obložena pri-drvila je množica zopet na trg pred sodišče in se vrgla na orožnike. Orožniki so dvakrat odbili naval; pri tem je bil lanjen stražme-štar Mrak: zadelo ga je poleno na nogo. Zopet je letelo kamenje,, zopet je bilo razbitih mnogo šip. Zatom je skrajno besna množica drvila zopet v Maraspinovo proda-jalnico in tam razbila vse, kar je bilo še ne-prikovanega. O zori še-le končali so izgredi.
Maraspin je imel o teh izgredih za 558 gld. 75 nvč. škode; na Fondini hiši je bile škode za 115 gld., na sodišču za 4G gld. Preiskava je dognala, da sta bila voditelja navala na orožnike Anton Parenzan in Fran Mujesan, dve že večkrat kaznovani, zloglasni osebi. Nadalje so se odlikovali pri tem navalu Benedikt Fonda, Ivan Petrouis, Ivan Viezzoli, Vincenc Fonda in Kajetan Petronio. Iste osebe udeležile so se navalov na pro-fajalnico Maraspinovo in hišo Fonde, poleg njih pa še razne nepoznane osebe. — Dotično noč so utlrli ljudje dvakrat v cerkveni zvonik in bili plat zvona.
Z ozirom na velike izgrede, ki so se dogajali omenjeno noč, in z ozirom na izredno razburjenost množic je jasno, da so dotični izgredniki nameravali provzročiti splošen strah med ljudstvom, vsled česar bi utegnila nastati velika nevarnost za javno sigurnost. Zato se mora smatrati to poganjanje tudi kot hudodelstvo v smislu 87 kaz. zak., ne oziraje se na to, da-li so pro-vzočitelji izgredov zares hoteli izzvati nevarnost in da-li je res nastala nevarnost. Zaradi tega dejstva obtoženi so Anton Parenzan, Jernej Fragiacomo, Vincenc Fonda in Romul Giraldi. Ivan Petronio obtlolžnje se tudi, da se je nevarno pretil fin. stražniku Kocjancn. Dne 22. oktobra prišla je v Tiran četa vojakov iu ob prihodu istih bila je velika množica ljudstva na pomolu. Izmed množice pojavljali so se klici, ki so ščuvali proti oblasti in vojakom. Med ostalim bilo je »dišati klice: „Fora i militari!" „Abbasso le armil* „No volemo tabele ščave !• .Abbasso i ščavi!" in „Abbasso T A u s t r i a 1" „E v v i v a T 11 a 1 i a !• — Priči okrajni
glavar dr. Artnr Hoehegger in namest-ništveni koncipiat dr. Bernard Karmin-sky izjavljati, dt so te klice izustili Anton Parenzan, Fran Mujesan, Benedikt Fonda, Jurij Giraldi in Josip Petronio ; priči Fran Jarv in Viktor List pa sti čuli, da je tudi obtoženi Josip Jug izustil te veleizdajske klice, .lulij RoMsetti j^ obdolžen, da se jp zagrozil finančnemu stražniku Franu Saba-t i j u s temi-le besedami : „Tudi ta je jeden izmed tistih, ki so biti včeraj z bajoneti tukaj. Oakaj ptidek! Te že vjamemo in napravimo golaš iz tebe!"
Obtožba se torej glasi na javno nasil-stvo, hudobno poškodovanje tuje lasti in pozivanje k nppostavnim činom, pri Rossettiju tudi na poneverjenje (poneveril je plašč, vreden 9 gld. 50 nvč.).
Kolikor obtožencev so zaslišali včeraj, so vsi odločno tajili. Razprava je bila pretrgana ob 11/« uri pop. in nadaljnje danes.
Policijsko. Minolo noč vtihotapili so se neznani tatovi v tabakarno, ki je v hiši št. 2 ulice Porporella, vlomili mizo in ukradli za 50 gld. kolkov, za 15 gld. mark, bankovec za 5 gld., za 8 gld. drobiža, par zaboj-čkov smotk in več omotov duhana. Tatvina je prijavljena policiji in ista je obvestila o njej vse tabakarne, da ne bi kdo kupil ukradenih kolkov, posebna finančna komisija napravila je na licu mesta o dogodku.
Gospodarsko.
Slovensko p o h o j i 1 n i m t v o.
Spisal Iran L a p a j n e.
Te nazore zastopa v obče tudi „Zveza slov. posojilnic", vendar to društvo noče ničesar slišati o Raiffeisenovih zavodih in noče priporočati, da bi se nove ali stare posojilnice ravnate po zakonih z dne 1. junija 1889 in z dne 14. junija 1894. Strinjamo se v tej točki z nazori tega druStva, da se Raiffeisenove posojilnice Slovencem ne pri-poročujejo, odobrnjemo tudi uzorna pravila „zveze" iz prejšnjih let, katerim dajemo celo prednost pred sicer obširnimi in temeljitni uzornimi pravili, katera so letos na svitlo prišla v .letopisu" ; vendar nikakor ne moremo pritrjevati tem nazorom društva „zveze slov. posojilnic", da bi se pri snovanji novih posojilnic omenjena nova zakona popolnoma prezirala. Dokler je bilo malo slov. posojilnic, dokler so se snovale posojilnice v velikih krajih, je bilo čisto primerno, da so se urejevale bolj po Schulze-jevih nazorih vsed katerih niso bile omenjene ne glede obsega (terćna), ne glede visokosti deležev in tudi ne glede na način posojevanja. Svobodno jim je bilo razširiti svoj delokrog na bližje in daljne okraje; svobodno jim je bilo vpeljati majhne ali velike deleže, majhne ali velike obresti, in pri posojevanji posluževati se menic ali zadolžnic ali obojih. Vse večje posojilnice ali posojilnice v večjih krajih naj bodo tudi v bodoče tako osnovane n. pr. posojilnice v Celji, Mariboru, Ptuji, Gorici, Trstu itd. Kar se pa novih posojilnic osnuje v malih krajih ali kar je starih manjših posojilnic sredi kmetskega ljudstva, tem pa svetujemo, da se ravnajo pri ustanovitvi, ali kadar pravila prenarejajo, ne samo po uzornih pravilih naše „posojilniške zveze", ampak da vzamejo za podlago tudi omenjena zakona (z dne 1. junija 1889. in 14. junija 1894.) V smislu teh določeb naj ustanove pov-sodi posojilnice z neomejeno zavezo; kajti take dajejo veliko več poroštva in uživajo
mnogo več kredita, kakor one z omejeno zavezo. Tudi radi tega ni priporočati posojilnic z omejeno zavezo, ker se po razsodbi upravnega sodišča posojilnica ne more pozneje pretvoriti v zadrugo z neomejenim poroštvom. Ako se posojilnice nadalje ravnajo po omenjenih zakonih, ne morejo upeljati velikih deležev (namreč čez 25 gld.) in ne smejo svojega delokroga preveč razširiti, gotovo ne čez jeden sodnji okraj. Nam se namreč jako primerno zdi, da se razprostira delovanje manjših slovenskih posojilnic v jednem sodnem okraji. V tem slučaji, in ako izpolni še nekatere malenkostne pogoje (raba zadolžnic), dobi posojilnica dovoljenje, da sme rabiti menični kolek (prva lestvica) pri za-dolžnicah in to tudi takrat, ako j« na za-dolžnici več porokov. Po teh načelih je na Kranjskem že več posojilnic osnovanih n. pr. v Žužemberku, v Krškem, v Idriji, v Ložu, v Litiji itd.; zato bi želili, da bi tudi tiste posojilnice, katere se še ustanove, po teh nazorih svoja pravila uredile in da bi se tudi nekatere stare posojilnice z neomejeno zavezo po njih ravnale, kadar nameravajo svoja pravila prenarediti.	(Konec prib.)
Najnovejše vesti.
Ounaj 5. Poslanska zbornica je pričela splošno razpravo o vladni predlogi', tičoči se direktnega osebnega davka. Po nalogu cesarjevem je bila danes v avguštin-ski cerkvi zadušnic« vojnega reda Marije Terezije za pokojnega nadvojvode Albrehta. Udeležili so se cesar, nadvojvode, generali in dostojanstveniki V šotski cerkvi je bila zadušnica obeh zbornic državnega zbora, v votivni cerkvi pa gospej dunajske aristokracije.
Dunaj 5. „Wiener Zeitung" objavlja mi-nistersko naredbo o uravnavi z zakonom z dne 1. maja 1889. določenih plačil zisteini-zovanim učiteljem na rimsko-katoliških in grško - katoliških bogoslovnih diocezanskih zavodih, na bogoslovnem osrednjem zavodu v Gorici ter suplentoin na teh zavodih.
Tv^ovlnthe bmojavk«.
BfltHtnpeita. Pienl«* r.m »pomlad H 71 -4 78 Pteniea er jaeen 1895 7-: 2 do 7.14 Ov*» r« (pomlad 6.16 6.18. R* za (pomlad 5 55 5-57. Koru« za maj-juni ti'24 6 2fl.
Pftonin* nn»a od 78 kil. f. 870—S75. od 7» kil. f. «55-880. od 80 ki!, f. « 80-A 85 od «1 kil. f. 6 80—rt 85, od 82 kil. for. 8 90—8 95.
.lefmen fl-4<>— 8 20 ; proeo 6-20—6-80.
PSenica: Slabe ponudbe, povpraševanja iirahlo malo prodnjalcev Prodalo sn j« 14000 int. »t. copat SO nvč. dva ž j t. Hi lopet 10 n«. dražja, Ovee 15 nvč. dražje. Vreme: mzlo.
Praga. Neratlnirnni eladkor /.a mare f. 12.27'/, maj l'J"4ft, nora letina. 12.80 copet '/,*/• dražje.
Praga. Centrifuga! noti, postavljen t Trat in i carino vred, odpoSiljatev precej f, 28 25- '29. Mare
Aig. f. 29.50 ---- Concas'4 la marc-aprll 2J.IH
—•—. Četvorni za mare 8075. V glavah faodib) za marc 3075
Him Kata Santoe good average za mara 92.75. za juli 93 50.
Ha.mburg. Santo« irood average za mara 77.— m»i 76-— *eptnmhpr 75*50.
Dunnjalf« bori« 1«SS
Državni dolg v papirju . , .
„ „ v (rebru , , . Avrtrijftka renta r zlatu . .
„ „ t kronah . . Kreditne nkiija......
S. mapo«
100 mark 10 itftlj. lir
včeraj	danaa
. »01.55	101.85
. 101 05	101.30
. 125-10	1J5.1I
. 99 8 'i	99.80
. S97 —	398.10
	123 50
9.80	9-7h>/
«0.40	00.86
. 4«.a5	4#'40
Nič več kašlja!
liiliainiki p M o v a I a k I prah
ozdravi vsak kapelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva ko t ollikovani Icknrni
PRAXMARER „Ai 4» Mori" Trst, veliki tr|.
Poštne poiiljat 11 Uvr&ujejo «e iieuteftoma.

Naznanjamo žalostno ve*t, da je naSa ljubljena soprog«, mati oziroma stara mati
Marijana Grmek roj. Renner
danes zjutraj ob 6. uri v svojem 53. letu po dolgi in mučni bolezni in previđena se sv. zakramenti mirno v Gospoiht zaspala. Pogreb bode v sredo pop. ob 2]/.ž uri. Pri sv. Ivanu 5. enSca 18(J5.
Ivan Ivrmek, soprog. Anton Urmek, sin.	Frane Psuikvar, zet.
Karla Pouikviir r. tirmek,	Antonija (irmek r. Natllistk,
liči-	sinaha.
Nada, Vera. Vitla, unukinje.
1'osebna naznanila se ne razpošljejo.
Lastnik ptliličnt društvt ,Edin»st". — Izdavatelj in •dgtvorui urednik : Julij M i kot a — Tiskarna Dalenc t Trstu.