Št. 166 (15.268) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%60Q___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei'. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ 7 cnn | in postnuapiačanavgotovn f OUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 22. JUNIJA 1995 Obvezna izbira za Jelcina Miran Starič I V Rimu izsočili | namenu mošejo RIM - Ob prisotnosti predsednika republike Oscarja Lugija Scalfara so vCeraj v Rimu izročili namenu novo mošejo, ki jo je zgradilo Islamsko kulturno središče v Italiji. Odprtje mošeje je spodbudilo papeža Janeza Pavla n., da je podčrtal odprtost zahoda do islama, obenem pa poudaril zaprtost nekaterih islamskih držav do ostalih veroizpovedi. Drugačen je bil pogled rimskega župana Rutellija, ki je ocenil, da bo mošeja priložnost za spoznavanje muslimanov in kristjanov. Na 3. strani „... ........- ....... .... . ' ——-.7..-. | Posvet o boljši I izrabi ozemlja TRST - Deželni odbornik Oscarre Lepre je včeraj v spremstvu predsednice deželne vlade Ales-sandre Guerra predstavil novinarjem značilnosti dvodnevne konference, na kateri bodo prihodnji torek in v sredo obravnavali izdelavo novega načrta za urejanje ozemlja v Furlaniji-Julijski krajini. Na posvetu bodo lahko spregovorili vsi, ki so zainteresirani za smotrno in človeku prijazno izrabo teritorija, zaključil pa se bo z okroglo mizo. Na 10. strani 1 Le nekaj ur so Jl^ali Čečenski T1*1. da so veliko ^agoslavje sprer »največje poni ske države v zg< a1*1 Prav ko je X arnomirdin lju> avduseno sporoč 6 bo vojna kont nekai rlrJn i 2 atoženimi t jjv ko je Cern Ve ^omorilskil rav ko je Cen °Znanil, da : ®bčne uKrepe sin tia po ruski Napad za T jei ?^6Canju G7 W vlogo * ie :av je ves rajati vtis >.tMl . -FUO m 1® bilo tih g tako z aovsk , . ^ so bsto, e Husi s Jele jaožn sttet atad VojUi Junijski inflacijski poskok (+5,8%) potrdil napovedi Dini pomiril trge __________BRESCIA / PODKUPNINSKA AFERA_____ Biondi zaslišan kol priča Odv. Taormina pri Beriusconiju Cerciellov branilec se je dobro uro pogovarjal z vrhom Fl RIM - Rezultati junijskih inflacijskih gibanj, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, so v celoti spoštovali napovedi: po podatkih iz devetih vzorčnih mest se je mesečna inflacijska stopnja zvišala za 0, 5, tendenčna letna pa se je povzpela na 5, 8 odstotka. Podatek torej ni presenetil nikogar, vključno s trgi, ki sploh niso reagirali nanj. Veliko več je zalegel Dinijev poseg na letnem obenem zboru združenja italijanskih bank ABI, s katerega je odsvetoval alarmizem in opozoril, da bi bilo vsako prenagljeno ukrepanje neumestno. Podobno je tudi stahsce organizacij italijanskih podjetnikov in seveda trgov, kjer se je lira rahlo okrepila, borzni indeksi pa so se občutno povišali. Na 11. strani BRESCIA - Bivši pravosodni minister Alfredo Biondi je vCeraj dobre tri ure odgovarjal na vprašanja brescianskega tožilca Fabia Salamoneja. Zasliševanje sodi v okvir preiskave o bivšem tožilcu Antoniu Di Pietru. V kratkem bo Salamone zaslišal tudi bivšega obrambnega ministra Gesa-reja Previtija, medtem ko baje nima še v programu zasliševanja Paola Berlusconija, ki je vedel za pote- ze Giancarla Gorrinija proti Di Pietru. Včeraj se je z Berlusconijem in njegovimi najožjimi sodelavci srečal odvetnik Carlo Taormina, ki je s svojimi obtožbami med procesom proti generalu finančne straže Cerciellu izzval preiskavo o Di Pietru. O pogovoru, ki je trajal dobro uro, nihče od udeležencev ni hotel spregovoriti z novinarji. Na 3. strani MOSKVA / NEVARNO NARAŠČANJE NAPETOSTI Nezaupnica ruski vladi zaradi vojne v Čečeniji MOSKVA - Ruski parlament je vče- izjavil, da ne namerava odstopiti, v kar cemberskimi parlamentarnimi vohtva-raj obsodil ravnanje vlade v zvezi z pa bo prisiljen, Ce mu bodo poslanci mi. Kljub nezaupnici pa vlada nevojaško operacijo v CeCeniji in reše- vnovič izrekli nezaupnico v prihodnjih daljuje s svojo nepopustljivio pohtiko vanjem krize talcev. Kljub temu pa se je treh mesecih. »Odšel bom takoj, ko mi do Čečenije. General Kulikov je upor-predsednik Jelcin postavil na stran ka- bo nekdo dokazal, da zmore veC kot nikom postavil ultimat, po katerem bineta premiera Viktorja Cemomirdina, jaz. Vendar takšnega človeka med po- morajo ruskim oblastem izročiti vse, ki ki so mu jezni poslanci izglasovali ne- slanci ni,« je izjavil. Glasovanje je bila so sodelovali v napadu na Budjonovsk. zaupnico z 241 glasovi proti 72. lepa priložnost za napenjanje mišic V nasprotnem primeru jih bo ruska Cemomirdin je takoj po glasovanju glavnih opozicijskih strank pred de- vojska izbezala sama. Na Hokaidu se je srečno končala neobičajna ugrabitev japonskega boeinga TOKIO - Pozno sinoči se je po vdoru varnostnih sil konCno predal ugrabitelj japonskega boinga 747. Letalo je bilo na letališču v Hakoda-teju na Hokaidu več kot 15 ur, ne da bi bilo oblastem jasno, koliko je ugrabiteljev, prav tako niso vedele, zakaj je prišlo do ugrabitve. Najprej so trdile, da je ugrabitelj samo eden in da v zameno za talce zahteva osvoboditev voditelja neobudisticne verske sekte Soka Asahare, kasneje je bilo ugrabiteljev pet, vse pa je demantiral ugrabitelj, Ceš da ni pripadnik Asaharove sekte in da se hoče le vrniti v Tokio. Sinoči so po vdoru vse to potrdili. Na 15 strani Nove sibske granate na Sarajevo SARAJEVO, ZAGREB - Bosanski Srbi so vCeraj zvečer na sarajevsko predmestje Dobrinjo spet izstrelili nekaj granat, pri Čemer je življenje izgubilo pet ljudi, sedem pa je bilo ranjenih. Vladni viri so sporodh, da je bilo v napadu ubitih najmanj osem ljudi, vendar uradni podatki o številu žrtev še niso znani. Po mesecu dni sta vCeraj iz Zagreba v Sarajevo prispela dva konvoja ZN s človekoljubno pomočjo. Maturanti zadovoljni z naslovi naloae v slovenščini TRST, GORICA - Odtujenost mlado- ti. Ministrstvo za šolstvo je poskrbelo za stoikov, dela letošnjega Prešernovega na- dobre prevode naslovov, kandidati so bi- grajenca Alojza Rebule in konec druge h z naslovi zadovoljni. Mature so se tako svetovne vojne so bile teme, o katerih so začele pod srečno zvezdo. Danes bodo pisah maturanti v nalogi v slovenščini, s kandidati pisali še drugo pisno nalogo, katero so se začeli letošnji zrelostni izpi- Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku Piloti preložili stavko Italijanski piloti so preložiti stavko, ki so jo biti oklicali za jutri, na 5. julij. Medtem se nadaljujejo pogajanja za rešitev iz letalske stiske. ^ Odkopali Matteievo truplo Tožilstvo iz Pavie je sklenilo, da začne novo preiskavo o smrti bivšega predsednika Enija, ki je umrl pred več kot 30 leti v letalski nesreči Stran 2 Gledališki dogodek v Rižarni VCeraj so predstavili gledališko-glasbeno prireditev, ki bo v Rižarni 1. julija. Gre za gledališko predelavo pričevanj in spominov na zloglasno taborišče. Strane Deželna vlada na robu krize Opozicija v deželnem svetu FJK je med obravnavo sprememb k proračunu vCeraj preglasila vedno, ki pa je politično krizo preprečila s samovoljno potezo, o kateri sumijo, da je v nasprotju s pravilnikom. Stran 10 Zmaga Italije, poraz Slovenije Na košarkarskem EP, ki se je včeraj začelo v Atenah, je Italija tesno premagala Izrael, Slovenija pa je visoko izgubila s Francijo. s. r Četrtek, 22. junija 1995 ITALIJA POLITIKA / PO PONUDBI ZA SOOČANJE D’Alema: Nova pravila samo v dogovora s Kartelom Prihodnji teden odgovor Berlusconijeve koalicije, v kateri je precejšnje razhajanje - Prodi začne danes krog srečanj RIM - Leva sredina in Kartel svoboščin se pripravljata na soočanje o novih pravilih igre, ki naj bi jih napisali pred predčasnimi volitvami. V torek je leva sredina ponudila soočanje in Berlusconi je v odgovor poudaril svojo pripravljenost. Z vsebinskega vidika pa bo za začetek soočanja potrebnih še nekaj dni. Voditelji Kartela se bodo sestali prihodnji teden, da pripravijo odgovor in protiponudbo tem, o katerih naj bi razpravljali. V levi sredini pa bosta Romano Prodi in VValter Vel-troni začela svoj krog srečanj s parlamentarnimi predstavniki komponent leve sredine in Severne lige. Ob teh pripravah na dialog pa je tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema opozoril, da bo npva pravila mogoče zasnovati samo, če bo mogoče doseči dogovor s Kartelom. Na videz se lahko zdi opozorilo samoumevno, dejansko pa gre za jasno sporočilo, ki ga je voditelj Hrasta naslovil predvsem zaveznikom. Ce ni dogovora s Kartelom, je NOVICE utemlejil D’Alema, tudi ni večine, ki bi lahko podprla vlado za pravila. In ni pojmljivo, da bi se tako zahtevne naloge lotila sedanja vlada, katere usoda je v poslanski zbornici vselej na nitki. V D’Alemovem izvajanju je bilo mogoče zaznati skepso, ki pa je voditelj Hrasta ni hotel javno izra-ziti.Rekel je, da je v Kartelu zaznal nekaj znakov pripravljenosti, ob njih pa tudi precej signalov zaprtosti. Jasen obračun bo zato možen šele na koncu. Berlusconi je v torek rekel, da je pripravljen na soočanje o pravilih, toda predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranbco Fini je takoj ohladil vzdušje. Tudi včeraj je ponovil, da so volitve jeseni potrebne in da jih zahteva, ker se mu zdi, da lahko koristijo državi. In tudi pri manjših komponentah koalicije, ki so se zavzemale za odložitev predčasnih vohtev, odziv na ponudbo leve sredine ni bil preveč navdušen. But-tiglione, Casini in Mastella so v predlogu leve sredine zasledili precej taktičnosti, saj v zavzemanju za novi volilni večinski zakon v dveh krogih vidijo predvsem »poskus, da bi pridobili podporo volilcev SKP, kot pa dejansko voljo za dialog«. Krščanski demokratski center in desno krilo Ljudske stranke ocenjujeta, da bi nova pravila lahko zasnovala samo ustavodajna skupščina, ki bi jo izvolili s proporčnim sistemom. Toda ta predlog ne vzbuja velikega navdušenja niti v Kartelu. Očitno bo potrebno razčiščenje tudi v Kartelu, ki je v zadnjem času pokazal precejšnjo razdvojenost. Se pred srečanjem vseh komponent se bosta sešla Berlusconi in Casini, ki je pohvalil Berlusconijevo pripravljenost na soočanje, saj se mu je zdelo dovolj iskreno. Na italijanski politični šahovnici stranke še merijo moči. Najbrž bo treba še nekaj časa, preden bo jasno, katera opcija (soočanje o pravilih, predčasne vohtve itd) bo edina realistična. Treu: gotovo je podaljašanje zamrznitve pokojnin RIM - Podaljšanje zamrznitve anticipiranih pokojnin do septembra je neizbežno: tako je včeraj dejal minister za delo Tiziano Treu med pogovorom z novinarji po zasedanju patronata Inca-Cgil ob 50-letnici ustanovitve sindikalne organizacije. Minister Treu je tudi dodal, da je še preuranjeno govoriti o možnosti, da bi vlada zahtevala zaupnico pri glasovanju zakonskega osnutka o reformi pokojninskega sistema. Predsednica Rai na seznamu preiskovanih RIM - Izkoriščanje javnih listin in nespoštovanje ukrepa sodnih oblasti: za te možne prekrške je javni tožilec Cesare Martellino dolžnostno vpisal v seznam preiskovanih predsednico Rai Letizio Mo-ratti in člane upravnega sveta Ennia Presuttija, Franca Cardinija in Maura Miccio. Vpis v seznam preiskovanih se povezuje z zapletenim vprašanjem imenovanj direktorjev Tgl, Tg2, Tg3, TgR, TgS in Gr. Beli »uno«: Roberto Savi je vse preklical BOLOGNA - Roberto Savi je pred sodniki iz Pesara preklical vse svoje dosedanje izjave, ki jih je dal v okviru preiskave o bandi belega avtomobila “Uno”. Vest je takoj globoko odjeknila na bolonjski proku-ri, kjer so se zbrali preiskovalci, ki raziskujejo ta zapleteni in že dolgo nerešeni primer; preiskovalci so bili očitno zadovoljni, saj so od aresta bratov Savi skušah razumeti, ali se je za brati v resnici skrivalo kaj drugega. Preiskovalci so namreč preiskovali razna možna kritja in pa možnost povezav z organiziranim kriminalom. Zavrnili zahtevo o sojenju Francu Mariniju RIM - Bivšemu ministru za delo Francu Mariniju ne bodo sodili zaradi primera predčasnih upokojitev družbe Sme. Poslanska zbornica je namreč s 323 glasovi zavrnila zahtevo, da bi sodih bivšemu ministru, za sojenje pa se je izreklo 141 poslancev, 7 pa se jih je vzdržalo. V razpravi pred glasovanjem se je za sojenje izreklo samo Nacionalno zavezništvo, poslancev, ki so se izrekli za sojenje pa je bilo približno 50 več od 104, kolikor jih pač ima Nacionalno zavezništvo. Sam Marini je med razpravo zavrnil vse obtožbe o izsiljevanju in branil izbire o predčasnih upokojitvah leta 1992. Arest zaradi protizakonite izselitve VIDEM - Karabinjerji iz Klodiča (občina Grmek) v Nadiških dolinah so včeraj aretirali zaradi protizakonite izselitve, prekupčevanja z avtomobih, preprodaje in drugih manjših prekrškov, 51-letnega Omella Buccija, ki prebiva v Milanu. 51-letni mož, ki se je vozil z avtomobilom, ki so ga ukradli nemškemu državljanu v Pastrengu, se je v prejšnjih dneh izmuznil karabinjerjem iz Dreke in vstopil v Slovenijo. Odkrili so ga v Idriji, ga aretirah, mu sodih, ga obsodili in nato tudi izgnah iz slovenske države. DAVČNE NEPRAVILNOSTI Berlusconi še upa Zastoj v preiskavi o nakupu zemljišča v Macheriu MILAN - Silviu Berlusconiju in devetim drugim članom Fininvesta ne bodo sodili s hitrim postopkom zaradi domnevnih davčnih nepravilnosti, ki naj bi jih zakrivil pri nakupu zemljišča ob njegovi vili v Macheriu. Tako je včeraj odločil milanski sodnik za predhodne preiskave Fa-bio Paparella. Slednji je zavrnil zahtevo javnega tožilca po sodbi s hitrim postopkom, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker tožilstvo ni predložilo tehnične ekspertize, iz katere bi bilo jasno razvidno, koliko naj bi znašale (v denarju) davčne nepravilnosti. Drugič pa, ker je pretekel rok 90 dni za sodbo s hitrim postopkom. Berlusconija so sicer vpisali v sodni register 23. marca, o domnevnem prekršku pa se je razvedelo že konec januarja med zaslišanjem priče Spinellija. Paparella je javnemu tožilcu sedaj naročil, naj izvede tehnično ekspertizo, ki naj bi razjasnila celotno zadevo. Berlusconijev odvetnik Ennio Amodio je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodnika za predhodne preiskave. PREVOZI / SINDIKATI Piloti preložili petkovo stavko Stavkali bodo prihodnji mesec RIM - Sindikat pilotov ANPAC (na sliki podpredsednik Angio-letti) in sindikata asistentov poletov SULTA in ATV so preložili stavko, ki so jo napovedali za petek, 23. junija. S tem so dejansko sprejeli vabilo, ki ga je nanje naslovil ministrski predsednik Dini. Namesto v petek bodo piloti in asistenti poletov stavkali v sredo, 5. julija, seveda, če ne bo prišlo medtem do bistvenih novosti pri reševanju italijanskega zračnega vprašanja oziroma afere Alitalia, kot so jo poimenovali piloti sami. Četrti sindikat letaliških delavcev SULTA pa se doslej še ni odrekel stavki, ki jo je bil oklical za jutri. Njen predstavnik je v tiskovnem sporočilu pojasnil, da čaka na konkreten signal, ki naj bi premaknil sedanja pogajanja z mrtve točke. Ce do tega ne bo prišlo, bo stavka potrjena. Sindikati pilotov so vsekakor potrdili negativno mnenje o odloku ministrov Treua in Cara-valeja o prisilni vrnitvi pilotov na delu. Zanje ostaja odlok protizakonit, zato so napovedali priziv na Deželno upravno sodišče TAR. Obenem so ponovili, da se piloti s svojimi stavkami ne borijo niti za povišanje plač niti za novo delovno pogodbo. Javnemu mnenju ponavljajo, da želijo le ubraniti svoja delovna mesta in prestiž italijanske letališče družbe Ali-talia. Le-ta je po njiho- vem mnenju kriva, ker je predala tujim letalskim družbam nekaj letalskih linij, in ker se poslužuje tujih letalskih posadk. Italijanski piloti zahtevajo resno preo-snovo Alitalie, pri čemer so pripravljeni tudi sami sodelovati: z racionalizacijo in višjo produktivnostjo. Vprašanje prevozov je bilo v ospredju na včerajšnjem srečanju v Palači Chigi. Predsednik Dini, ki mu je doslej uspelo omiliti kaos na italijanskih letališčih, se je sestal z glavnimi tajniki CGIL, CISL, UIL Cofferatijem, D’Anto-nijem in Larizzo, srečanja pa sta se udeležila tudi minister za prevoze Caravale in minister za delo Treu. Rimski javni tožilec Angelo Palladino medtem nadaljuje preiskavo o pilotih, ki so v 14. junija predložili zdravniško potrdilo, da bi se izognili poletom. Vse kaže, da naj bi pilote obtožil tudi goljufije- V preteklih dneh je poslal 340 pilotom jamstvena obvestila, v katerih jih je že obtožil prekinitve javne službe, izrabljanja funkcije in drugih prekrškov. Palladino naj bi vendarle prisluhnil tudi P1' lotom in naj bi zaslišal predstavnike Alitalie; da bi mu pojasnili, zakaj ni letalska družba zamenjala obolele pilote z drugimi. Poleg tega naj bi tudi uvedel preiskavo proti zdravnikom, ki so podpisali pilotom »sporna« zdravniška potrdila. nte benzina it ITALIJANSKE SKRIVNOSTI / VEČ KOT 30 LET PO LETALSKI NESREČI Sodstvo spet išče resnico o vzrokih Motteijeve smrti Včeraj odkopali menedžerjeve posmrtne ostanke n i MATELIČA (MACERATA) - Večja zgovornost mafijskih skesancev je prepričala državno tožilstvo iz Pavie, da je po dvajsetih letih spet začelo preiskavo o smrti bivšega predsednika državnega petrokemijske-ga koncema Eni Enrica Matteia. Prva preiskava o vzrokih Matteieve smrti, ki je oktobra 1962. leta strmoglavil s svojim letalom pri Bascapeju, je bila arhivirana leta 1974, ne da bi pojasnila vzroka nesreče. Povod za novo preiskavo je bilo pričevanje mafijskega skesanca Tommasa Buscette, po katerem je mafija umorila predsednika Enija, ki je s svojimi posegi na naftni trg povzročil veliko pretresov in si nakopal sovraštvo »sedmih sester«, naftnih koncernov, ki so nadzorovali tržišče. Prva preiskava je pokazala na številne nepojasnjene okoliščine letalske nesreče, v kateri sta poleg Matteia izgubila življenje še pilot Irnerio Bertuzzi in britanski novinar VVilliam Mac Hale, vendar vzrokov smrti in morebitnih krivcev ni odkrila. O zadevi Mattel je Buscetta spregovoril pred nedavnim. Njegovo pričevanje je bil verjetno razlog, da je tožilstvo iz Pavie spet začelo preiskavo in zaslišalo kopico ljudi. Včeraj pa so na ukaz sodstva odkopali Matteievo truplo. Po izjavi nečaka Paola Matteia naj bi sodnik hotel ugotoviti, ali je na Matteievem letalu ekplodirala bomba. Kaže, da je tožilstvu tudi že odredilo ekspertizo na razbitinah reaktivca. Jutri v zaporu v Peschieri zasliševanje polkovnika Confortija PADOVA - Preiskava padov-ske prokure o najdbi relikvij brade sv. Antona, v okviru kate re je bil včeraj aretiran polkov nik Roberto Conforti, se na daljuje v najstrožji tajnos n Medtem pa so polkovnika vče raj preselili v vojaški zapor Peschiero (Verona), kjer bi g moral jutri zaslišati sodnik z preliminarne prekrške Maunzi Gianesini. Včeraj pa jejaV^: tožilec Bruno Cherchi, ki v° preiskavo, kot priče zasliša nekatere karabinjerske por0 . nike iz Padove, med kateri polkovnika Antonia Rizza. Pre skovahri sodnik zeli namre zbrati čimveč vesti, kot se je J vedelo, o pogajanjih pred J13! bo relikvije. Arest Confortija P je medtem sprožil vrsto rea J in tudi splošno obžalovanje, je sploh do njega prišlo: vsi namreč strinjajo, da je bil n P prav gotovo prestrog. BRESCIA / PODKUPNINSKA AFERA TISKOVNO SPOROČILO Biondi kar tri ure odgovarjal tožilcu Odvetnik Taormina pri Berlusconiju SSO odgovarja na stališče SKGZ o Primorskem dnevniku BRESCIA - »Odgovor setn na vsa vprašanja. M M, da sem pojasnil vs' Kaf je bilo mogoče poji Sniti, Zadovoljen sem, c ®eQi pomagal sodniku. je povedal bivši pr; ''osojni minister Alfred tondi, ki je včeraj v Br Scii odgovarjal n basanja državnega toži c3 Fabia Salamoneja ” Virn ____ _ a__±. *■ tiiondija je b< ^one zaslišal predvs Slede inšpekcij, ki jit Pravosodni minis Odredil na milansk državnem tožilstvu. Biondi ni bil zelo z voren z novinarji, ki sc Obstopip že ob prihoc na tožilstvo in nato s Naskočili, ko je zapuS Jdamonejev urad. Izgo 86 je, da mora na let d bolj radodaren z i Racijami. Povedal S Biondi zanikal, daj poznal predsec ^Varovalne družbe 'anearla Gorinija, 1; Ožuje Antonia Di P ^oirini bdi, da je Di o pritiskal nanj in z ai> naj bi poravnal d ® njegovega prija . Uteria Ree, povel danskih občinski Oarjev. Dejstvo pa je, pOtrinijev dosje o Di 711 izzval prvo inspe a tožilstvu. Salamone bo kmal !Sal tudi bivšega p °dnega minisba Cet v evitija, medtem ko programu zasliše pOrlusconijevega 1 aola, ki je baje ved orrinijeve poteze : naPad na Di Pieba. Brescians^ toZit j.i prosil kasacijsk SCe za kopijo doku ta, s katerim je inšpektorica Evelina Canale, ki je sodelovala pri inšpekciji na milanskem tožilstvu, prijavila pritisk pravosodnega ministrstva. Ostali inšpektorji, ki so sodelovali v preiskavi, so zanikali vsakršen pritisk, medtem ko je Biondi včeraj povedal, da je ovadil inšpektorico rimskemu sodišču zaradi obrekovanja. Preiskava o domnevnih odgovornostih Antonia Di Pieba se zapleta v težko razvozljivo šbeno. K temu je prispeval tudi včerajšnji sestanek v Rimu na domu bivšega predsednika Silvia Berlusconija. V Ul. delVAnima so se zbrali vsi najožji Berlusconijevi sodelavci, ki so na nek način vpleteni v bresciansko preiskavo, in odvetnik Carlo Taormina, branilec generala finančne straže Cerciella, ki je s svojo ovadbo prvi izzval sodno preiskavo o Di Pietru in je eden od najosbejših kritikov bivšega milanskega sodnika. Po razgovoru, ki je bajal dobro uro, ni nihče od udeležencev hotel spregovoriti z novinarji. Kljub molku vseh zainteresiranih pa je zelo verjetno, da je bila predmet pogovora ravno brescianska preiskava, ki ji vrh Fininvesta in Forza Italia očitno pripisuje izreden pomen. Včerajšnje srečanje je tudi dokaz, da ta partija še ni končana in da je treba pričakovati vrsto novih potez na politično-sodnij-ski šahovnici. Svet slovenskih organizacij je s presenečenjem prebral sporočilo, ki ga je v teh dneh objavila SKGZ o zadnji seji svojega izvršnega odbora. V sporočilu je namreč govor tudi o poteku obiska predstavnikov Slovencev v Italiji pri zunanjem minisbu republike Slovenije Zoranu Thalerju, pri Čemer je mogoče zaslediti vec netočnosti. SSO odločno zavrača bdi-tev, ces da je njegov predstavnik na srečanju z mini-sbom izrazil nezadovoljstvo v zvezi z možnostjo, da bi slovenska vlada pomagala Primorskemu dnevniku iz finančne krize. SSO se namreč zaveda izredne važnosti dnevnika za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in je ter bo vselej napravil vse, da bi se dnevnik ohranil in nadalje razvijal. Po drugi sbani pa je SSO mnenja, da je SKGZ pri tej zadevi ravnala nekorektno ISLAM / VČERAJ SO JO IZROČILI NAMENU Mošeja sredi Rima RIM - Z branjem verzov korana so včeraj v Rimu izročili namenu mošejo Islamskega kulturnega središča v Italiji. Odprtja mošeje, ki je delo arhitektov Porto-ghesija in Gigliottija, so se udeležili številni predstavniki italijanskih oblasti, med katerimi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, in Vatikana. Maroški veleposlanik, ki je tudi predsednik upravnega sveta mošeje, je v svojem nagovoru poudaril, da bo mošeja prispevala k spremembi predstave o islamu, ki ga mnogi napačno opisujejo kot avtoritarno in nasilno vero. Mošeja, ki so jo odprli v glavnem mestu krščanstva, naj bi postala tudi posrednik med islamom in zahodno civilizacijo. Odprtju mošeje je posvetil del svojega govora tudi papež Janez Pavel II. med generalno avdienco. Karol Wojtyla je med drugim poudaril, da je odprtje mošeje odraz svobode vere, ki je tudi v središču krščanstva priznana vsakemu verniku, medtem ko v mnogih islamskih državah ni take svobode vere. Po oceni vatikanskih komentatorjev je Janez Pavel II. mislil predvsem na Sau-dovo Arabijo in Katar, kjer je prepovedana vsakršna vera z izjemo islamske. V polemiki z Wojtylo je Paolo Portoghesi dejal, da je bila mošeja zgrajena v Italiji in ne v Vatikanu in da je Italija na novo pridobitev lahko ponosna. Tudi rimski Zupan Francesco Rutelli je izrazil upanje, da bo mošeja prispevala k zbližanju, vzajemnemu spoznavanju in mirnemu sožitju. ter proti resničnim interesom edinega slovenskega dnevnika v Italiji. SKGZ je namreč obšla dogovor, po katerem bi morali obe krovni organizaciji skupno nastopati pri pristojnih oblasteh matične države za zagotovitev finančne pomoči ustanovam slovenske manjšine v Italiji, ter na lastno pest in mimo naše krovne prosila za izredno podporo Primorskemu dnevniku, kot da bi šlo za zadevo, ki ne zanima in ne sme zanimati celotne nase narodne skupnosti. SSO pa je mnenja, da je Primorski dnevnik primarnega interesa za vse Slovence v Italiji in da bi se moral razvijati na način, da bi se v njem resnično prepoznale vse temeljne komponente slovenske narodne skupnosti. Pri tem je beba med drugim upoštevati, da Primorski dnevnik že tako živi v glavnem od finančnih javnih podpor, ki jih prejema prav zato, ker je dnevnik slovenske manjšine v Italiji. SKGZ bi po mnenju SSO morala med drugim tudi upoštevati, da so se v zadnjih letih razmere v Italiji in v Sloveniji bistveno spremenile. Slovenija je postala neodvisna in demokratična država, ki noCe in ne sme enosbansko podpirati samo enega dela manjšine, ampak mora upoštevati njeno pluralistično razvejanost. Tudi v Italiji so se bistveno spremenila nekdanja politična ravnovesja in se na oblasti pojavljajo tudi sile, ki so do slovenske manjšine večkrat odprto nenaklonjene. Prav zaradi tega bi po mnenju SSO morala slovenska manjšina biti v bistvenih stvareh čimbolj enotna in med te sodi tudi obstoj in razvoj edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Na tej osnovi je SSO pripravljen na Cim Širše sodelovanje s SKGZ in v tem smislu je tudi že pred Časom dal pobudo za razgovor. Zal na to še ni bilo odziva. TRST / MEDNARODNA RAZPRAVA NA TRŽAŠKEM POLETNEM SEJMU Bančništvo največja ovira za stabilne oblike gospodarske povezave s Slovenijo Slovenijo je zastopal vodja ekonomskega odbora v parlamentu Feri Florvat iKt nejšin Bliža Trsb Biiti som Po Rossettijevem uvodu na veliko povečanje zani- njegovo ugotovitvijo, da je VVratschko primerjalno manja avsbijskih podjetij imamo v tem prostoru beh orisal razmere v avsbijsko- za posle z italijanskimi meja zelo veliko skupnega italijanskih odnosih pred partnerji, predvsem tistimi in je razvil nekaj svojih in po vstopu Avstrije v iz severovzhodnih dežel. pogledov in predlogov za Evropsko unijo in opozoril Feri Horvat se je sbinjal z gospodarsko sodelovanje v globoko spremenjenih evropskih razmerah. Med njimi je ugotovitev, da imajo Trst in Furlanija-Ju-lijska krajina, Koper s svojim zaledjem in Koroška ozboma vsa Avsbija danes zgodovinsko priložnost, kakršno v tem stoletju še niso imeli, da namreč zgradijo most od zahoda proti vzhodu, severu in jugu. Med problemi je Horvat opozoril na premajhno sodelovanje med Italijo in Slovenijo na finančnem, zavarovalnem in predvsem bančnem področju, kar je v svojem izčrpnem posegu o perspektivah gospodarskega integracije pobdil tudi Tito Favaretto in to ocenil kot veliko oviru pri spletanju dolgoročnih oblik gospodarskega sodelovanja. (vb) GLOSA Stuparich in problem Slovencev Jože Pirjevec Vila Vigoni je ena najlepših rezidenc, kar sem jih imel priliko videti. Stoji na desnem bregu jezera Como sredi mogočnega parka, ki se z vrha hriba lagodno spušča proti vodni gladini. V tem zemeljskem paradižu je živela družina knezov-bankirjev-me-cenov, ki je štela med svoje prednike tudi samega Goetheja. Zaradi te vezi se je zgodilo, da je njen zadnji potomec v oporoki zapustil svoje imetje Italiji in Nemčiji pod pogojem, da spremenita vilo v kulturni center, kjer naj se srečujejo intelektualci obeh dežel. Tako se je res zgodilo, in danes je Vila Vigoni prizorišče izredno živahnega znanstvenega in družbenega delovanja, kamor prihajajo docenti in raziskovalci z najpomembnejših italijanskih in nemških univerz ter znanstvenih inštitutov. Pa ne samo. Njeni upravniki so kmalu razumeli, da se ni mogoče omejiti samo na nemško-italijan-ski dialog, temveč da je treba oblikovati bolj širokopotezno politiko, ki naj zajame v svoj ris vso Evropo. Prišlo je tako do tristranskih srečanj, poslednje od katerih, med zgodovinarji Italije, Nemčije in Češke, se izteka prav v teh dneh. Organizatorji so me povabili, da se ga udeležim in na njem nastopim z referatom. Pri tem so me spravili v zadrego, saj sem se s češko problematiko vedno ukvarjal le obrobno in nisem imel pri roki ničesar, kar bi lahko izrabil za kolikor toliko zanimiv nastop. Tu mi je prišla v roke kratka biografija, ki jo je Elio Apih posvetil tržaškemu pisatelju Gianiju Stuparichu. Med njegovimi mladostnimi deli ima namreč posebno izrazito mesto knjižica »Češki narod«, napisana še pred izbruhom prve svetovne vojne in objavljena leta 1916. O tem tekstu sem že večkrat slišal, nisem pa imel prilike, da bi ga prebral. Sedaj se je ponudila priložnost, da se ga lotim in nanj opozorim svoje kolege. Moram reči, da naloga, ki me je sicer odtegnila od glavnine mojega dela, ni bila brez draži pa tudi ne brez povoda za marsikateri razmislek. Giani Stuparich je bil predstavnik tistega »intelektualnega iredentizma«, ki se je pojavil v Trstu pred letom 1914 kot alternativa »političnemu iredentizmu« in je težil k vključitvi v italijanski kulturni krog, ne da bi pri tem računal z razbitjem Avstrije. Šolal se je v Pragi in v Firencah, kjer je postal sodelavec najbolj evropske italijanske revije »La Voce«. Mazzinijevec, reformistični socialist in idealist, je moreče občutil zatohlost tržaškega ambienta in ga skušal prevetriti tudi s svojo knjigo o »Češkem narodu«. V njej je z veliko simpatijo opisal zgodovino Cehov od srednjega veka dalje, njihov politični in kulturni preporod in boj za emancipacijo od nemškega gospodarstva. Rezultat pa je bil v Trstu povsem različen od tistega, s katerim je računal. Tržaški iredentisti mu niso nikoli odpustili, da se je drznil spregovoriti o Slovanih (in to na pozitiven način) ter so Stuparicha, ki se je med vojno boril kot prostovoljec v italijanski vojski in bil celo odlikovan z zlato medaljo za hrabrost, potisnili v mučno psihološko osamo. Njegova knjiga, ki je v svojem prikazovanju bojev med Nemci in Cehi še kako spominjala na boj med Slovenci in Italijani v našem prostoru, se jim je zdela kot izdaja, ki je nobena zlata medalja ne more odtehtati. V tem so po svoje imeli tudi prav, čeprav je treba še pripomniti, da je besedo »izdaja« mogoče uporabiti še v drugačnem kontekstu. Ob branju Stuparicheve knjige se namreč ni mogoče odtegniti misli, da se je avtor spoprijel s češko tematiko iz notranje nuje, ki so mu jo narekovale razmere v rodnem mestu. O teh pa ni imel poguma pisati. V tem smislu se je Stuparich izneveril samemu sebi in svojim prepričanjem ter se v strahu, da se ne dotakne slovenskega tabuja, zabubil v neplodni solipsizem, v labirintu katerega se je iz istega razloga izgubilo toliko tržaških intelektualcev. MATURA / NALOGA V SLOVENŠČINI Dijaki zadovoljni z aktualnimi temami »Ni slabo.« V tem jeder-natem komentarju Petra Magajne, dijaka 5. razreda tehnikov mehanske industrije na poklicnem zavodu Jožefa Stefana, tiči srž prve pisne preizkušnje letošnjih zrelostnih izpitov. Naslovi nalog v slovenščini »niso bili slabi,« kar so potrdili tudi mnogi komisarji na drugih Šolah. Bili so aktualni, dostopni, nekateri pričakovani, nekateri pisani na kožo mladih. Prvi trije naslovi so bili skupni za vse šole; četrti je bil specifičen za vsako vrsto Sole posebej. Prvi naslov je govoril o osamljenosti mladostnikov in o njihovi odtujenosti od družine. Kot nalašč za najstnike, ki sami občutijo vprašanja iz raziskave ustanove CENSIS. Tega naslova se je lotila večina kandidatov na slovenskih šolah. Tretji naslov o koncu druge svetovne vojne je bil -ob 50-letnici zmage nad fašizmom - pričakovan. Slovenska verzija naslova je bila skopa, v italijanski je bil govor o odporništvu, kandidat pa je moral opisati značilnosti odporništva in temeljne vrednote ustavne listine. Mnogo kandidatov je pisalo to nalogo, ker je v zadnjih mesecih prav zaradi Številnih proslav mnogo izvedelo o dogodkih izpred pol stoletja Med tema dvema naslovoma je bil vključen slovenski literarni naslov. Tudi ta je bil po svoje aktualen in pričakovan: Rebula je namreč letošnji dobitnik Prešernove nagrade. Dejansko gre za deja vu. Leta 1983 je ministrstvo za Šolstvo vključilo med maturitetne naslove prvi slovenski naslov. Glasil se je takole: »Zgodovinski snovni motivi v prozi Alojza Rebule.« Vse kaže pa, da le- tošnji slovenski naslov ni pritegnil kandidatov, verjetno zaradi preostre »konkurence« prve in tretje teme. Na klasičnem liceju, Soli, na kateri je Rebula dolga leta poučeval, so tri kandidatke izbrale prvi naslov, preostali dve pa tretjega... Četrti naslovi so bili specifični. Na znanstvenem liceju in trgovskem zavodu je četrta tema zadevala napredek medicine in biologije ter nevarnosti genetskih manipulacij; na pedagoškem liceju odnos in zaupanje mladih do politike: na poklicnem zavodu pa nove oblike tehnične in strokovne priprave mladih. Na klasičnem liceju je četrti naslov ponujal kandidatom razmišljanje ob Epikurovem odstavku o znanosti, a kandidati so ga - tako kot Rebulo - obšli. Tako je bilo včeraj na Zavodu Žige Zoisa (foto Balbi/KROMA) DANES KOMEMORACIJA Pred 51 leti v Rižarni umorili 40 antifašistov Dne 22. junija leta 1944 Pred 51. leti so bili v so nacifašisti v Rižarni Rižarni usmrčeni Luigia usmrtili štirideset italijanskih, slovenskih in hrvaških antifašistov (20 žensk in 20 moških). Tistega dne je tudi efektivno začela delovati krematorijska peč, ki so jo, kot znano, preizkusili dne 4. aprila s trupli 71 antifašistov, ki so bili ustreljeni v bližini openskega strelišča Spominu žrtev nacističnega barbarstva in njihovih sodelavcev se bo zato danes v Rižarni ob 11. uri poklonila delegacija VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Delegacija se bo poklonila tudi spominu Boža Colaricha, organizatorja oboroženih partizanskih skupin (GAP) v Julijski krajini, ki je bil odlikovan z zlato kolajno odporništva in ki je bil štiri dni pred tistim krvavim junijem ubit vzapcau. Cattaruzzi, Maria Cosilia®’ Vera Dekleva roj. Kalister. Olga Franza roj. Železnik, Ines Gallo, lidfa Križman, Francesca Mihelčič, Clara Mihelčič, Sonia Pasqua-nucd, Maria Pavletič, Stelama Primožič, Amalia Primožič, Clara Purger, Vitto-ria Sancin, Sava Sancin, Maria Slavec, Caterina lo-miljanovič, Francesca To-gnoli, Ardemia Zancolic, Giovanni Barut, Antonio Baucer, Giuseppe Binkar. Agostino Burole, Virgilfo Daris, Oliviero Debianclu, Giorgio Domines, Mario Donati, Cristoforo Figon, Agostino Ferfoglia, Bruno Ferruzzi, Francesco Gr-zincič, Stanko Kramer, Vincenzo Petrič, Antonio Poropat, Francesco Sušanj, Antonio Sturm, Arcu Tar-divo. Augusto Tamburin in Alessandro Zaccaria Rebula med odtujenostjo mladih in 2. svetovno vojno Prvi trije naslovi so bili skupni za vse slovenske višje srednje šole. 1. Rezultati raziskave ustanove CENSIS o socialnem stanju v Italiji leta 1994 veljajo za podlago analize današnjega počutja mladih ljudi in se obravnavajo v poglavju s pomembnim naslovom Osamljenost mladostnikov. Iz zabeleženih statističnih podatkov in pripomb v zvezi z njimi je razvidno, da živi velika večina mladih sicer rada v družini, a ne deli z družinskimi člani ne čustvovanja ne moralnih vrednot. 70% mladih trdi, da »govori lahko sproščeno in svobodno le s prijatelji.« Kandidat naj skuSa razložiti, kje so po njegovem mnenju vzroki te navidezne duhovne odtujenosti mladih Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG od družine. Mar je mogoče krivdo,za to stanje pripisati le razlikam v značilnostih posameznih generacij? Pogojujejo to odtujenost tudi drugi vzroki? Kateri? 2. Orišite glavna pripovedna dela in umetniško osebnost Alojza Rebule. 3. Kaj vam pomeni konec druge svetovne vojne? Četrti naslov za klasični zrelostni izpit: Tisti, ki se posvečajo preučevanju narave, ne postanejo napihnjeni gostobesed-neži ne Sirokoustni predstavniki tiste kulture, po kateri teži večina ljudi, ampak resni in neodvisni posamezniki, ki so ponosni na lastne sposobnosti in ne na dobrine, ki so sad zunanjih dejavnikov. (Epikur). Kandidat naj komentira navedeni odstavek predvsem glede na razvoj znanstvene vede v helenistični dobi. Razloži naj tudi, če velja Se danes, in v kolikšni meri mnenje grškega filozofa o znanstveniku - pozornem raziskovalcu, ki se posveča v ponosni osamitvi in absolutni avtonomiji racionalnemu raziskovanju sveta. Četrti naslov za znanstveni zrelostni izpit in za tehnični zrelostni izpit: Napredek medicine in biologije je tolikšen, da omogoča po mnenju ne maloštevilnih znanstvenikov in raziskovalcev poseganje na človeka že pred rojstvom zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni oz. telesnih hib. Po mnenju nekaterih pa lahko ti posegi celo izboljšajo osebne lastnosti posameznikov. V zvezi z možnostjo teh zunanjih posegov na otroku pred rojstvom in nevarnosti genetskih manipulacij na posamezniku so se dvignili številni kritični glasovi, med katerimi je bil najmočnejši glas ustanove UNESCO, ki je opozorila v uradnem dokumentu, da »moramo biti vedno pozorni na dvojno plat napredka.« Kandidat naj izrazi svoje mnenje o tem problemu. Četrti naslov za pedagoški eksperimentalni zrelostni izpit: Na kak način bo mogla vzgoja ponovno obuditi v zavesti državljanov in predvsem mladih zaupanje v plemenitost politike, ki jo pojmujemo kot osebno zavzetost in sloni na etiki delovanja v korist drugih in na čutu odgovornosti. Četrti naslov za poklicni zrelostni izpit: Industrijska podjetja kakor tudi ustanove, ki nudijo različne usluge, vlagajo danes v vseh naprednih državah ogromno truda v svoje nenehno obnavljanje in prilagajanje zahtevam sedanjega časa, z namenom, da bi delo potekalo na bolj učinkovit način in da bi se storilnost povečala. S kakšnimi novimi prijemi je zaradi tega potrebno oblikovati tehnično in strokovno pripravo mladih? NA SLOVESNOSTI FINANČNE STRAŽE General ni zamolčal težav Finančna straža je praznovala 221-letnico ustanovitve H NA SESTANKU Z ŽUPANOM n Degano se je seznanil z miljsko problematiko Deželni odbornik za turizem in prevoze Cri-stiano Degano je sprejel miljskega župana Sergia Mila ter odbornika za trgovino in proizvodnjo Otella Tibaldija, ki sta mu predočila nekaj žgočih problemov, s katerimi se ta uprava ubada. Govor je bil o trgovskem načrtu za Milje, katerega osnutek bodo pripravili v kratkem in ki predvideva, da se v mejnih predelih občine odpre več trgovskih centrov, s katerimi naj bi zadržali kupce iz Slovenije in Hrvaške, ki zahajajo v Veneto. Glede turističnega načrta »Marina Muja« je bilo rečeno, da mu je Dežela že nakazala denar in ga bo mogoče kmalu uresničiti, o namestitvi plinskega skladišča pri Zavij ah in bonifikaciji območja bivše rafinerije Aquila pa so soglašali, da bi to koristilo smotrnejši izrabi ondotnega ozemlja. Najbolj kočljiv problem pa predstavlja še neuresničena avtocestna povezava med Lakotiščem in mejnim prehodom Rabujez-Skofije, ki jo izrecno predvideva znani protokol o soglasju za gospodarski preporod Tržaškega. Degano je naglasil, da se Dežela zavzema za naglo rešitev zadeve in bo v ta namen tudi sklicala sestanek z zastopniki krajevnih uprav in družbe Autovie Servizi. Prometne težave na kraški avtocesti Na avtocesti Sesljan-Opčine-Padriče, točneje na odseku Prosek-Opčine, bodo do 4. julija v teku nujna dela, zaradi česar bo občasno mogoče voziti samo po enem voznem pasu in še to z najvišjo hitrostjo 40 kilometrov na uro. Na travnati površini stadiona »Pino Grezar« so bili postrojem predstavniki vseh odsekov finančne straže, od potapljačev do gorskih reševalcev v belih kombinezonih in s smučkami, pa do oddelkov z dresiranimi psi. Na koncu so štirinožni prijatelji tudi pokazati, kaj pomeni njihov nos: stražniki so simulirati prehod meje z avtomobilom in pes je v zadnjem blatniku v hipu zavohal mamilo, kot se je takoj zagnal proti osebi, ki je bila namenjena »v letalo« in je pod jopičem skrivala nekaj »bele opojnosti«. Finančna straža je namreč včeraj praznovala 221-letnico svoje ustanovitve, osrednja slovesnost pa je bila prav na »Grezarju«, saj je v Trstu deželni sedež. To je bila tudi priložnost za obračun opravljenega dela v zadnjem letu, ki ga je podal general Manlio Guido, komandant IX. cone. Agenti so opraviti več kot tisoč davčnih pregledov, pri čemer so ugotoviti, da ni bilo plačanih 445 milijard lir, kršitev IVA pa je bilo za 109 milijard. Zapleniti so 30 ton cigaret in 234 kg mamil, goljufije v škodo Evropske unije so dosegle milijardo tir, 53-krat so priskočiti na pomoč osebam, ki so se znašle v težavah na morju in v gorah. Finančnim stražnikom, ki ® se najbolj izkazali, so W podeliti priznanja. • Potem ko je general G do v svojem govoru uvo - - - - -esnost ma poudaril, da sloves, poteka v Trstu, »simo~-italijanstva« in P°z ,jL;l goste (še posebej se je ■ Cln- do kolegov iz sosednje venije, »katerih prisoto priča o vezeh prijatelj5 ^ in sodelovanja, ki neobhodno potrebne obrambo višjih interese obeh držav«), je na kra orisal zgodovino finan straže, njene napore v nm ’ v vojni, v odporništvu m J sno nakazal cilje, ki 1 imajo, torej davčno in beno pravičnost, boj P trgovcem smrti, kar stalno budnost in 'zLj0 polnjevanje. General pa ob tem ni zamolčaln tivnih plati organizacije, je v stalnem stiku z ve i^. in majhnimi gospodar interesi (njihovi nosi c skušajo za vsako ceno niti), omenil je notranja soglasja, notranjo korupc); saj se med več 60 tisoC 0 bami, kolikor jih 5 eL n0 nančna straža, neizog najde nekaj takih, ki5 Pg_ zabiti na svojo obljubo. ^ poštenost nekaterih J e glasil general, Pa "e w-načeti časti in zmanj tev ostalih. ^TRŽAŠKA OBČINA / REGULACIJSKI NAČRT OKROGLA MIZA O TELEMATSKI TEHNOLOGIJI 0 strelišču ter obrtnih conah Ostalo je le obrtna cono pri Trebčah Uresničevanje sanj javnega upravitelja Razprave se je udeležil tudi župan Riccardo llly V zameno za odprav openskega strelišča, kjer n bl postavili »park miru ržaški regulacijski nač 'Onkulira »ustrezno« (pet rat večjo!) bližnjo površin občinskega sveta, kjer ] eka maratonska razprav tegulacijskem načrtu, so ukvarjali tudi s tem vp ^ujern, potem ko je »zt r\ 11 O m rMi 1 r-TT r 1 i i "Vnu Zavezništva za' v*°2il popravek, po k retn naj bi te obsežne VrSine ne vinkulirali 111 prišlo do glasovanja, Razprava o regul kem načrtu se bo nat Vala tudi danes. Kot sn Poročali, je večinska 1 Cl)a umaknila skora svoje predloge popravi Uamenom, da bi ga počasno odobrili, si" bo r............... sv°jim 40 popravkoi Pa ni storil Russigna Vztrajal pri skora sv°jih številnih pop a nekateri so se nane oortne cone na Krasi Blasov za, 3 vzdržar R’ medtem ko je tanjena predvideni c°na pri Trebčah. C s.° tudi komerciali Jfmercatone«) pri ulh, s čimer so se aki svetovalci Dole °n in Močnik str S° izrazili svoje zai v°- Dolenc je vče vl°2il resolucijo, k naSa na nekatera k Področja, ki ram za javno korist. Za ta območja niso predvidene ugodnosti, ki jih uživa kmetijstvo in je zato zahteval, naj spremenijo namembnost območij med Križem in Rojanom (sedaj sodijo v U2b in U2c, sodile pa naj bi pod E4). Poleg tega naj bi občinski odbor poskrbel za ureditev primernega dostopa, ki naj bi omogočal uporabo mehanizacije. Čeprav se z odobritvijo regulacijskega načrta izredno mudi, se Se bolj mudi z odobritvijo nekaterih del pri novem upepeljevalniku, ki je sicer že v gradnji, a se ta gradnja vleče v nedogled. Zato so včeraj vzeli v pretres tudi upepeljevalnik, sicer bi sli po vodi razni prispevki. Zmanjšali so tudi obseg predvidenih del: odrekli so se namreč objektu za selekcijo odpadkov, saj se podobne naprave drugje po Italiji niso obnesle. Obenem so tako prihranili lepo vsoto denarja. Občinska uprava skuša vprašanje upepeljevalnika spraviti z mrtve točke, saj so sam načrt in ustrezni sklepi zelo sporni in tudi zastareli. Po dolgi razpravi, v kateri se je disident Severne lige Marchesich spet izkazal z zavlačevalnim posegom (odstranili so ga tudi iz dvorane), so ukrep za upepeljevalnik le odobrili. Pri tem velja spomniti, da se mora občinski svet do 30. t.m. nujno spoprijeti in spraviti pod streho Se sklepni obračun, sicer ne bo padel samo občinski odbor, temveč tudi občinski svet. Pristojna komisija naj bi se sestala že jutri, v soboto pa naj bi vprašanje načeli Se v sejni dvorani. Na včerajšnji okrogli mizi na temo Od mesta do Evrope - telematika za razvoj Trsta je bila osvetljena vloga, ki jo nova te-lematska tehnologija lahko ima za izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja. Velike, skoraj znanstvenofantastične možnosti nove tehnologije je še dodatno poudarila »scenografija« obeh prireditev v gledališču Miela, predvideni sta bili namreč »video povezavi« po sistemu ISDN, ki predvideva le preproste telefonske linije, kot so udeleženci večkrat poudarili, ter istočasno predvajanje posegov na velikih ekranih na Trgu Unita. Včerajšnje okrogle mize se je udeležil župan Riccardo Illy, prefekt Lu- ciane Cannarozzo, inženir Lorenzo Grandesso, kot predstavnik telefonskega podjetja Telecom Italia, inženir Sergio Bri-schi, glavni direktor In-siel in v telefonski video povezavi še predsednica deželnega odbora Ales-sandra Guerra. Zupan Illy je sprožil razpravo s tem, da je spregovoril o sanjah javnega upravitelja in občana: to je o možnosti, da bi bile vse ustanove javne uprave povezane med sabo, tako da bi lahko v kratkem času dobile vse podatke, ki jih potrebujejo za učinkovito delovanje, s strani občana pa možnost, da bi dobil vse informacije, ki jih potrebuje, z lahkoto, v kratkem času, po možnosti neposredno na dom in po sprejemljivi ceni. Inženir Grandesso je strokovno, pa čeprav na kratko opisal katere infra-strukture, kakšne povezave so potrebne za uresničitev takšnih sanj. Inženir Brischi se je prav-tako strokovno zaustavil na softwaru in njegovih značilnosti. Predsednica dežele Guerra je predstavila že uresničene deželne pobude v tem smislu, kakršna so informatska okenca za občane, ki so razpoložljiva po vsem deželnem ozemlju in tudi bodoče načrte. Prefekt Luciano Cannarozzo je nakazal zakonska določila, po katerih se je treba ravnati v nudenju takih storitev in je predstavil tudi informatsko okence, ki deluje na prefekturi. Vsi pa so poudarili potrebo po smotrni uporabi razpoložljivih virov, nujnost potrebne kulture s rVPRAŠANJE DSL IN ZELENIH DEŽELNI VLADI Nezadovoljstvo zaradi ZRJ Ali Guerra soglaša s politično vizijo Donaggia in Savina? Splošnemu negodovanju zaradi prisotnosti Srbov in Črnogorcev na tržaškem velesejmu se je pridružil včeraj še protest DSL in FZ. Predsednika deželnih svetovalskih skupin Demokratične stranke levice Renzo Travanut in Federacije zelenih Elia Mioni sta naslovila predsednici deželne vlade Alessandri Guerra pisno vprašanje, kako gleda na »hudo neumestno« pobudo predsednika Trgovinske zbornice Adalberta Donaggia in predsednika Velesejemske ustanove Luca Savina, ki sta na poletno prireditev pod Montebellom povabila uradno zastopstvo Zvezne republike Jugoslavije, kateri je na razstavišču namenjen tudi poseben stand. Mioni in Travanut naglašata, da je Donaggia in Savina pred kratkim imenovala na položaja, ki ju zasedata, ravno deželna uprava, ter se vprašujeta, kako je mogoče, da v zunanjepolitičnem pogledu ta par ravna v nasprotju z uradnimi stališči Farnesine, ki bi morala hkrati biti tudi staliSča Dežele. Okoliščina je Se toliko bolj zaskrbljujoča, menita podpisnika vprašanja, ker je Donaggio že pred meseci jasno dokazal svojo naklonjenost Srbiji, in sicer s potovanji v Beograd in sestanki z zastopniki te države. To naj bi dokazovalo natančno usmerjeno politično voljo, spričo katere je zunanje ministrstvo v Rimu že izrazilo negodovanje. Zaradi vsega tega Travanut in Mioni želita zvedeti, ali deželna uprava soglaša s političnimi pogledi Donaggia in Savina oziroma, v nasprotnem primeru, kaj namerava ukreniti za to, da se kaj takega ne bi ponovilo. OBVESTILO NA OBALNI CESTI Izlet v neznano Štirje ranjeni pri trčenju treh avtomobilov nad Brojenco Cenjene bralce, ki so se prijavili za let v neznano, obveščamo: Cilj izleta je kraj v Sloveniji, zato ne r°zabite vzeti s sabo osebne izkaznice ^■potnega lista. Nekaj ur bomo preživeli na prostem, p bo slabo vreme, vzemite s sabo dež-** ali lahek dežni plašč. Brostori v avtobusih niso oštevilčeni vsakdo torej sede na sedež, ki je pro-• Brva dva sedeža poleg vstopnih vrat a avtobus morata ostati prazna. Rosilo bo ob ca. 13.30. Mize v restavraciji so za štiri, šest ali ern oseb. Rezervacije za morebitne ^pinice žal niso možne. ,.vse podrobnosti bodo sproti javljene v avtobusu. Bovratek je predviden okoli 20. ure. Vozni red avtobusov je naslednji: Avtobus št. 1: v ta avtobus vstopijo ^ ehiiki, ki so se prijavili v Miljah in uredništvu našega dnevnika v Tr-U. Odhod iz Milj (avtobusna postaja ■ 20 naSprotj Kmetijske zadruge) ob ' b' iz Zavelj (nasproti bencinske čr-5alke) ob 8.40 in iz Trsta (Trg Ober-^ ob 9. uri. i Avtobus st. 2: v ta avtobus vstopijo ^6miki, ki so se prijavili v kulturnem »Prešeren«. Odhod avtobusa iz do: g°Une (telovadnica) ob 8.30, iz 0 lUUca (na Gorici) ob 8.35, iz Boršta (pri Mahniču) ob 8.40 in z Žrepca ob 8.45. Avtobus st. 3: v ta avtobus vstopijo izletniki, ki so se prijavili na Goriškem in v Saležu. Odhod avtobusa iz Stan-dreža (pred cerkvijo) ob 7.45, iz Doberdoba (pred cerkvijo) ob 8. uri, iz Sem-polaja ob 8.30, iz Saleža ob 8.40, iz Zgonika ob 8.45, iz Gabrovca ob 8.55 in iz Božjega polja ob 9.05. Avtobus St. 4: v ta avtobus vstopijo izletniki, ki so se prijavili v Prosvetnem domu na Opčinah, a stanujejo na Opčinah, pri Ferlugih, Banih in v Repnu oz. Colu. Odhod avtobusa je ob 8.45 z avtobusne postaje na Narodni ulici (pizzeria Rino). Avtobus St. 5: v ta avtobus vstopijo izletniki, ki so se prijavili v Nabrežini in v Prosvetnem domu na Opčinah, a stanujejo v vaseh od Nabrežine do Bazovice. Odhod avtobusa je ob 8. uri iz Nabrežine (avtobusna postaja na pokrajinski cesti), ob 8.15 iz Križa (avtobusna postaja), ob 8.25 s Proseka (gostilna Luxa), ob 8.35 iz Trebč (pred spomenikom), ob 8.40 iz Padrič (gostilna Dolina) in ob 9. uri iz Bazovice (pred cerkvijo). Za morebitna pojasnila se naši izletniki lahko poslužijo telefonske številke 662658 danes od 15. do 16. ure in od 19. do 20. ure. Na Obalni cesti nad Brojenco so se včeraj zaleteli trije avtomobili, pri čemer so bile Štiri osebe ranjene, a promet je bil nekaj časa oviran. Avtomobil alfa ro-meo 164, ki je bil namenjen proti Sesljanu in ki ga je upravljal 32-letrii Damon Frank Persoglia iz Tržiča, se je čelno zaletel z opel vectro, ki je prihajal iz nasprotne smeri in je ravnokar zavijal proti Križu. Za volanom vedre je sedel 46-letni Giancarlo Veronelli, ki je ostal nepoškodovan, medtem ko so Persoglio odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ga zatem tudi odslovili s prognozo okrevanja v 15 dneh. To še ni bilo vse. V Veronellijev avto se je silovito zaletel citroen XM z beneško registrsko tablico, v katerem so bili šofer in dva potnika, ki so jo tudi najhuje skupili. Šofer, 69-letni Giuseppa Sitta, se bo na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice zdravil 40 dni, 63-letna Mirella Conterno bo prav tako na ortopedskem oddelku ostala 30 dni, 66-letna Flavia Galler pa se bo 20 dni zdravila na kirurškem oddelku v katinarski bolnišnici. Padel z jadrnice Čeprav je bil plavalec izurjen, jadrnice le ni mogel dohiteti: veter je bil močan in jo je nosil hitreje od njegovih zamahov. Na srečo so kopalci z brega opazili, kaj se dogaja in so so nemudoma po telefonu poklicali na pomoč. Izvidniški čoln karabinjerjev, ki je bil v bližini, je kaj kmalu moškega rešil iz nič kaj prijetnega položaja. Dogodek se je pripetil včeraj popoldne v bližini Miramara, kjer je 60-letni Luigi Dick iz Trsta plul s svojo jadrnico. Karabinjerjem je pojasnil, da je opravljal razna dela, pri čemer je uporabljal tudi lestev. Ta pa se je prevrnila in je padel v morje. strani občanov, za katere so morda nove tehnologije težko sprejemljive. Vsekakor je tako z včerajšnje okrogle mize kot s predvčerajšnje predstavitve Občanovega okenca izšla izredno rožnata slika občanovega »birokratskega« življenja v dokaj bližnji bodočnosti, saj naj bi poleg tega Trst razpolagal že sedaj z dobro razvitimi tovrstnimi infrastrukturami. Občan si torej lahko le želi, da bo tudi zares tako. (bov) NOVICE Guerrova in Lacalamita za preporod pristanišča Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra in predsednik tržaške luške oblasti Michele Lacalamita sta na včerajšnjem sestanku soglašala, da bo potrebno med njima najtesnejše sodelovanje v prizadevanjih za ponoven razmah pristaniških dejavnosti. Vzporedno s tem bo treba optimalno uskladiti delovanje deželne uprave, deželnih finančnih družb Friuha in Finest, luškega vodstva in družbe Autovie Venete. Luko gre povleči iz dozdajšnjih spon, v katere ga je pahnilo zapiranje Tržačanov vase, in ga razviti v strukturo mednarodnega zadiha, ki bo razpolagala z najsodobnejšo železniško in cestno infrastrukturo. Guerrova bo to problematiko obravnavala danes v Rimu z italijanskim in slovenskim ministrom za prevoze, kakor tudi na bližnjih uradnih sestankih s predstavniki Madžarske in Ceske, poleg tega naj bi v drugi polovici julija zadevo poglobili na tristranskem srečanju Deže-la-ministrstvo-Državne železnice. Čičak o človekovih pravicah Danes ob 18.15 bo v hotelu Savoia javna razprava o drami na Balkanu oziroma o možnem miru; razpravo prirejata kultruma centra II Segno in Giorgio La Pira pod pokroviteljstvom ERDISU. Sodeloval bo predsednik Helsinškega komiteja za človekove pravice v Hrvaški Ivan Cičak. Uradi IACP odprti tudi popoldne Uradi tržaškega Instituta za ljudska stanovanja (IACP) bodo odslej dvakrat tedensko odprti tudi popoldne. Nov umik uradov je naslednji: vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 11. ure, ob ponedeljkih in sredah pa Se od 15. do 16.15. Srečanje z avstrijsko delegacijo V okvim dneva Avstrije na tržaškem vzorčnem sejmu bo danes ob 11. uri na Trgovinski zbornici srečanje z avstrijsko delegacijo, ki jo bo vodil predsednik koroške gospodarske zbornice Karl Koffler. Ljudska knjižnica bo zaprta Ravnateljstvo državne ljudske knjižnice sporoča, da bo sedež v Ul. del Rosario zaprt zaradi letnih preureditev od 17. do 19. julija. Skupščina komunistov Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija v Ul. dei Peco 7 skupščina komunistov krožka Davide Pescatori. Pokrajinsko tajništvo bo zastopal Fausto Monfalcon, ki bo govoril o vlogi in nalogah komunistov v sedanji politični fazi. Ženske zahtevajo sestanek Koordinacijsko združenje žena ACLI, Luna e l’al-tra, Z2I La mimosa, La Settima onda in skupina proti nasilju nad ženskami zahtevajo sestanek z generalnim direktorjem Podjetja za zdravstvene storitve Federicom Montesantijem zaradi nekaterih pomanjkljivosti v delovanju družinskih posvetovalnic. GLEDALIŠKI PROJEKT / VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV BOLJUNEC / KONEC TEDNA »Rižarna ne sme ostati samo spomenik grozot« Zamisel Renata Sartija bodo izvedli v soboto, prvega julija Šagra sv. Ivana z vrsto zanimivih spremnih pobud V soboto orientacijski pohod, v nedeljo ex tempore za otroke Z včerajšnje predstavitve na Občini Rižarna ne samo kot kraj tragičnega spomina, temveč tudi kot prizorišče sodobnega dogajanja, se pravi kot znanilka življenja. To je pomemben preskok, ki ga je v zadnjem času opravil odbor, ki vodi »Muzej Rižarna«, tega premika pa ne bi bilo - kot je včeraj najbolj naravnost povedal zgodovinar Galliano Fogar - če s tem ne bi soglašala nova občinska uprava.In v niz pobud, ki naj Rižarni odvzamejo »pokopališki pečat«, sodi tudi gleda-liško-glasbena prireditev ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom in zaključka druge svetovne vojne. Projekt, ki uživa široko podporo javnih ustanov in krajevnih uprav, so podrobneje predstavili včeraj v sinji dvorani tržaškega županstva. Kot smo že napove- Giorgio Strehler dali, bo gledališki dogodek v soboto, 1. julija okrog 22. ure v prostorih Rižarne. Zamisel se je porodila že pred časom Renatu Sartiju ob prebiranju knjige Marca Coslovicha I percorsi della sopraviv-venza (Poti preživetja), v kateri je zbral vrsto pričevanj preživelih taborišča v Rižarni. Coslo-vich, ki je knjigo pripravil v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja v FJK, je Sartiju posredoval še vrsto drugih pričevanj, ki niso našla prostora v knjigi. Pri oblikovanju projekta za gledališki dogodek se Sarti poslužil že spisov in pričevanj, ki so jih zbrali Silva Bon, Albin Bubnič, Ricciotti Lazze-ro, Giovanni Postogna in Carlo Schiffer. Po tej začetni fazi je Sarti začel iskati »sodelujoče« v različnih vlogah in presenetljivo, kot je včeraj sam poudaril, je takoj naletel na pozitiven odziv. Giorgio Strehler, na katerega se je Sarti takoj obrnil, mu je bil namreč dejal, naj se kar posluži njegovega imena kot vabe, saj iz te moke ne bo kruha. Vendar pa je bil Srehler, ki bo tokrat nastopil kot recitator, slab prerokovalec, saj so se za projekt, ki ga med drugim podpirajo vsedržavni odbor za proslave ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in združenja bivših partizanov, deportirancev in političnih preganjancev, takoj ogrele javne uprave začenši z deželno. Tako bodo uresničitev zamisli, ki jo bo kot pro- ducent realiziral Teatro StudioGiallo, finančno omogočili Dežela FJK, Pokrajina, Občina, Sklad za Trst, Odbor Trie-ste2000, Goethe inštitut in Deželni urad za turistično promocijo. Pri realizaciji pa sodelujejo Stalno gledališče FJK, milanski Piccolo Teatro, občinska operna hiša Verdi, skupina La Con-trada in člani Slovenskega stalnega gledališča, ki zaradi finančnih težav zaznavneje ne more nastopiti. Zaradi vsebinske naravnanosti je pobudo odločno podprl vsedržavni odbor za proslave ob 50-letnici, pokroviteljstvo pa ji je dodelil tudi predsednik države. Takega odmeva so bili seveda veseli tudi predstavniki tržaške občine, ki so bili v projekt vpleteni že od vsega začetka. Odbornik za kulturo Roberto Da-miani je med drugim poudaril, da je gledališka prireditev v Rižarni ponoven dokaz o ovrednotenju tega spomenika, za kar se sedanja občinska uprava dosledno zavzema. Muzej pa končno začenja zadobi-vati večplastno podobo, za kar gre zasluga upravnemu odboru samega muzeja in pa Občini, je podčrtal ravnatelj občinskih muzejev Adriano Dugulin. Vsem, ki bodo omogočili, da se bo končno njegova zamisel uresničila, se je včeraj zahvalil tudi Roberto Sarti. Pred njim v imenu producenta tudi Maurizio Solda. Avtor knjige Mar-co Coslovich pa je bil nadvse vesel, da bo njegova knjiga zaživela v drugo, in sicer kot osnova za gledališko predstavo. Ko bi namreč zbrana pričevanja ostala v knjigi, po kateri navadno segajo le zgodovinarji ali (včasih mako prisiljeno) študentje, bi imela veliko manjši učinek. Kruto poglavje zgodovine, ki se je odigralo v Rižarni, pa mora spoznati čim širši krog ljudi, predvsem mladi, ki niso vselej najbolje informirani, (bip) Redno kot letni časi se vsako leto prav okrog teh dni pojavlja na prireditvenem prizorišču šagra, ki jo Boljunčani posvečajo svojemu zavetniku sv. Ivanu. Letos se praznik, ki ga vaščani, v prvi vrsti pa odbor KD France Prešeren, prirejajo na Jami, začenja natančno na predvečer svetnikovega goda, v petek, 23. t.m. Začenja se tako na tisti magični dan, ko v noč zažarijo kresovi in se - kot pravi bajka - srečnemu smrtniku s praprotnim semenom v žepu razkrijejo skrivni zakladi zemlje in mu narava spregovori. Petkov večer bo posvečen predvsem mladim, ki bodo po običajnem kresu lahko zaplesali ob zvokih rock skupine Mamafastalla. Bagra bo nato trajala vse do ponedeljka, vsak večer je predviden ples s skupinama, kot sta Happy day in Status Symbol, v nedeljo popoldan pa nastop koprske folklorne skupine Mandrač. Posebno pozornost pa zaslužita obe spremni pobudi, namenjeni v prvi vrsti mladim: že danes bo od 10. do 12. in od 15. do 16. ure na sedežu društva (v gledališču) potekalo vpisovanje za letošnji orientacijski pohod po vaškem okolju. Ce že ne obvezna, je prijava k sodelovanju svetovana, pohod pa bo na vrsti v soboto, 'od 10. ure dalje izpred trgovine »pri Radotu«. Druga zanimiva pobuda boljun-ske mladine je likovni ex-tempore, ki se bo letos odvijal na temo »Boljunec v prihodno- Kresovanje na Padričah Jutri bodo v raznih vaseh na Tržaškem zagoreli kresovi, dokaz navezanosti slovenskih ljudi na kulturno izročilo prednikov. Ponekod bo starodavna tradicija kresovanja povezana s pestrim kulturnim programom. Med temi kraji so Padriče, ki bodo s praznovanjem ivanovega začeli že danes, ko bodo ob 20.30 v Kraljevem skednju odprli zanimivo razstavo starih šolskih potrebščin in dokumentov z naslovom »V šoli je bilo nekoč tako«. Ob tej priložnosti bo nastopila pevska skupina Stu ledi. Jutri se bo praznovanje nadaljevalo s kresovanjem pri Drašci ob zvokih trebenske godbe V. Parma, še pred tem pa bo v Kraljevem skednju tradicionalno nagrajevanje najlepšega venčka. Ko bodo plameni kresa nekoliko krotkejši, pa se bo začel nočni orientacijski pohod. Vpisovanje pri kresu med 20.30 in 21.30. GROČANA / PREGLED PROBLEMOV PESKA, DRAGE IN GROČANE Soočenje z občinskimi upravitelji Prisluhniti glasu prebivalcev, njihovim željam in potrebam, seveda tudi poiskati primemo oziroma možno rešitev le-tem: zahtevnega programa se loteva nova dolinska občinska uprava, ki je svojo »pot po vaseh« začela prejšnji torek zvečer v prostorih gročanske srenjske hiše. Javno srečanje je bilo namenjeno vaščanom Gročane, Peska in Drage, poleg župana Borisa Pangerca pa so jim prisluhnili še odborniki Milan Lovriha, Darij Brajnik in Damjan Raseni ter svetovalca Toni Ghersinich in Igor Tul. Kot domačinu je prvi pozdrav pripadal Raseniju, uvodno izhodišče za razpravo pa je ponudil župan s svojim vabilom k čimširši razpravi o problemih, ki vaščane tega kraškega kotička dolinske občine najbolj žulijo. Seznama se je lotil David Petaros, ki je kot glasnik v imenu vseh prenesel vrsto večjih in manjših zahtev oziroma težav treh vasi. Tudi Gročana se srečuje s pre-nasičenostjo pokopališča: problem se je že pred leti pojavil v Mačkoljah, vse hujši je tudi v Dolini, v Gročani pa stvar zaostruje še posebnost podtalne plasti, ki podaljšuje predvideno dobo trohnenja trupel. Prekop torej ne more biti niti začasna rešitev, zato vaščani predlagajo razširitev pokopališke površine, morda na sosednja zemljišča. Z obvezo, da bo uprava kmalu vzela v poštev nevzdržno stanje, pa je Pangerc opozoril na dolge »tehnične roke« javnih uprav in - ne nazadnje - na finančno plat vprašanja. Vsekakor naj bi v kratkem občinski tehnični urad poskrbel vsaj za uradno preveritev stanja na gročanskem' pokopališču. Vzdušje se je zaznavno razživelo, ko je bil govor o regulacijskem načrtu oziroma o prilagoditvenih načrtih, ki naj bi ta osnovni občinski dokument uredili po eni strani v smislu deželnih in državnih zakonov, po drugi strani pa v upoštevanju zahtev in potreb krajevnega prebivalstva. Se prejšnja občinska uprava je poskrbela za izdelavo posodobitve območij skupnega interesa s t.i. varianto št. 12. Sklep naj bi bil po besedah odbornika Lovrihe tudi kmalu odobren oziroma veljaven. Veliko bolj občuteno pa bo seveda posodabljanje občinskega regulacijskega načrta na preostalih območjih, ki se seveda dotikajo tudi zasebne lastnine. Pri tem se je razprava še posebej zaostrila, saj so vaščani Gročane, Drage in Peska očitali upravi, da je z odpravo zazidljivosti na večini okoliških zemljišč pospešila izseljevanje domačinov, ki si ne morejo ustvariti svojega doma v vasi in so zato »prisiljeni«, da se selijo denimo v mestno okolje. Duhov ni pomiril niti daljši poseg svetovalca Igorja Tula, ki je obrazložil vrsto neizogibnih pogojev, ki jim na osnovi obstoječih deželnih zakonov mora zadoščati tudi občinski regulacijski načrt. Med drugim mora slednji upoštevati razmerje med številom prebivalstva in površino občinskega območja, razmerje, ki ga ne nazadnje pogojuje tudi še ne »zamrznjen« demografski padec. Morda upravičenim (o tem je sicer težko odločati) zahtevam prebivalstva je že Pečenikova uprava skušala zadostiti s sklepom, ki ga je na zadnji seji odobril prejšnji občinski svet in se v besedilu zavzema za uvedbo hitrejših oz. olajšanih postopkov pri popravljanju hiš v starih vaških jedrih. Izdelava t.i. variante št. 14 je poverjena inženirju Costi, ki bo v načrt vnesel vse že izražene predloge prilagajanja stvarnim potrebam, načrt pa bo nato na ogled vsem občanom, ki bodo lahko izrazili svoje pripombe. Iz vrst vaščanov je prišel zanimiv predlog, za katerega pa se mora zavzeti predvsem občinska uprava: vrsto prošenj za zidanje novih stanovanjskih hiš naj bi vzela v pretres posebna komisija, ki naj bi seveda odločala o resnični upravičenosti zahteve in preverila dejansko potrebo po določanju novih zazidljivih površin. To naj bi - po mnenju prisotnih - podkrepilo tudi prizadevanja za ohranitev tradicionalnega krajevnega narodno-družbe-nega ravnovesja. Pretesnost pokopališča in neod-govarjajoči regulacijski načrt sta bila poglavitna problema, na katera so opozorili vaščani Gročane, Peska in Drage na torkovi seji. Ob tem pa je bila še vrsta manjših, čeprav nezanemarljivih vprašanj, kot so okrepitev javne razsvetljave, popravila cest, ureditev' grezničnega omrežja in razna čiščenja. Podobno srečanje, tokrat z mladimi občani, se obeta že prihodnji teden, ko je župan povabil na razgovor fantovske in dekliške breških vasi. Damjana Ota sti«. Vsi, od malčkov do srednješolcev, se lahko prijavijo naravnost v nedeljo dopoldne, od 10.30 do 12. ure, v gledališču dvigejo ožigosan list in nato prosto ustvarjajo. Nagrajevanje je predvideno med nedeljskim kulturnim sporedom. (dam) Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za hribovsko letovanje od 3. do 13. julija na Medvedjem Brdu in za obmorsko letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta. Vpisovanje bo odprto do zasedbe še prostih mest. Informacije dobite pri ravnateljstvu tel. 573141. V Avstraliji umri kriški rojak Vinko Švab ška sekcija VZPl' »Evald Antonie -n« se je s krajšim ;om spomnila so- unija letos umrl Avstraliji, kamor ro vojni preselil m rivaril družin0-Švab se je rodil v leta 1927. Med na- osvobodilno borbo pripadnik slavne elove brigade in 9; sa. Po osvoboditvi prostovoljec Prl ni zaščiti v Kopru; . nekdanji soborci spominjajo ko nega, redkobesed' n sposobnega člo ki je z zavzetostjo j e val svoje dolžno^ Avstraliji je zapu :eno, hčerko 1 :, v Križu pa brata io z družinam3 ae prijatelje in so Ob njegovi zadnji jajo ter izrekajo iskreno sožalje i, G. Bogateč, V D. Ciacchi, Jf- M. Sulini, B. Uk-Kosuta, L. Se«-Declich, A. Ma , Bogateč, A. K°' Košuta, P- KošU' išuta, F. Sedmak. C. Švab, N- ha V PONEDELJEK V TRSTU Srečanje z Osleimanom Sekretarja ministrstva za kulturo povabili SKGZ in ZSKD Zamejski kulturni stvarnosti se ne pišejo najboljši 9asi. Težave finančnega značaja v dobri meri omejujejo dejavnost in raz-v°j posameznih kulturnih segmentov in obenem preprečujejo vsakršno načrtovanje. K temu je treba dodati Se druge elemente, M dvigajo zaskrbljenost in ki marsikdaj posameznikom m skupinam jemljejo potrebne energije. Važno je torej, da znotraj naše stvarnosti začnemo poglobljeno razpravo okoli teh vprašanj in da poiščemo Primerne odgovore na zadavljena vprašanja. To velja tako v odnosu znotraj naše skupnosti kot tudi v odnosu do matične domovine. V okviru takšnega raz- mišljanja sta Komisija za kulturo pri SKGZ in ZSKD povabili na srečanje v Trst državnega sekretarja ministrstva za kulturo RS Jožeta Ostermana, s katerim se bomo pogovorli v prvi vrsti o novem zakonu za kulturo ter sploh o vprašanjih kulturnega značaja, ki so vezana na odnose med zamejstvom in matico. SreCanje je odprtega znaCaja in se ga zato lahko udeležijo vsi, ki jim je pri srcu zamejska kulturna stvarnost in ki želijo prispevati svoj pogled pri odpravljanju zdajšnjih težav. Srecanje z državnim sekretarjem Jožetom Ostermanom bo v ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frandška v Trstu. VCERAJ-DANES □ LEKARNE ^anes, ČETRTEK, 22. junija AHAC Sonce vzide ob 5.15 in jdone ob 20.58 - Dolžina Seva 15.43 - Luna vzide 0° 1-52 in zatone ob 15.49. Jutri, PETEK, 23. junija PINA vremE včeraj ob 12. 2 h temperatura zraka in stopinje, zračni tlak 7[j2:t,5 mb narašča, veter Krn na uro severovzhod-'k, vlaga 66-odstotna, ne-0 rahlo pooblaCeno, morje 0raj mirno, temperatura oria 22,4 stopinje. Rojstva in smrti R RODILA STA SE: Sara duch in Davor Pariš. TqUMRLI SO: 84-letni Jetna Sta’ 76-letni Leopoldo Ben turnaso Petkovich, 74- Giuseppina Malate-i-letni Leopoldo Ben-Uia, 64-letna Vittoria Bole, , 'tetni Nazario Angelini, , 'letni Davide Živec, 87-,8tni Renato Giovanelli, 88-6118 Anna Woynar. Od PONEDELJKA, 19., do NEDELJE, 25. junija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za naj-nujneše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE 811 EDI MOBIL! - edino prodajno mesto - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 GRATTAROLA pohištvo z dolgo tradicijo vabi na /c/*C'rS' jutri, 23. t.m. zvečer na Openski “PIKLC” - nasproti strelišča. Kresovali bomo s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov, ob petju, igri, prigrizku in zabavi. KMEČKA ZVEZA Prijava škode po neurju Kmečka zveza je takoj po neurju 14. junija, ki je prizadelo vso tržaško pokrajino, nastopila pri krajevnih občinah in deželni upravi, da se v korist prizadetih izkoristijo možnosti vsedržavnega solidarnostnega sklada. Z namenom, da bi pristojnim oblastem o-lajšali cenitev škode, ki jo mora po zakonu štev. 185 iz leta ’92 opraviti v roku tridesetih dni od datuma, ko je bila Skoda povzročena, vabi Kmečka zveza vse kmete, ki so škodo utrpeli na kmečkih strukturah (stavbah, rastlinjakih, podpornih zidovih, kmečkih oziroma poljskih poteh, itd.), da jo Cimprej prijavijo v uradih Zveze, ki jo bo nato posredovala pristojnim o-blastem. KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »L’amore molesto«, r. Mario Martone. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’avventu-ra terribilmente complica-ta«, r. Mike Nevvell, i. Hu-gh Grant. EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Der Golem«, r. Paul VVegener. AMB ASCIATORI 17.30, 19.45, 22.15 »Le ali della liberta«, i. Tim Rob-bins, Morgan Freeman. NAZIONALE 1- 17.00, 19.30, 22.00 »Pu 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Uma Thurman. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quat-tro matrimoni e un funera-le«, i. Hugh Grant, Andie McDovvell. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed Wood«, i. Johhny Depp, Martin Landau. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La časa della goduria anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Fronti a morire«, i. Sharon Stone, Gene Hackman. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Come due coccodrilli«, i. Fabrizio Bentivoglio, Giancarlo Giannini. LUMEERE - 18.30, 20.20, 22.15 »II prete«, i. Tom VVilkinsons, prepovedano mladini pod 14. letom. M prireditve DEKLIŠKI ZBOR Devin in Fantje izpod Grmade vabijo v soboto, 24.t.m., ob 20.30 na zaključni koncert v novi štivanski cerkvi. Kot gost bo nastopil MPZ Medvode. SD PRIMOREC prireja 24. in 25. t. m. vsakoletni Šagra na Jami od 23. do 26. t.m. v BOLJUNCU Igrale bodo skupine: Mamafastalla, Happy day in Status Symbol Vabljeni! PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bo poskrbel ansambel Keydea . KD SLOVAN - PadriCe prireja ob priliki kresovanja razstavo “V šoli je bilo nekoč tako". Odprtje bo danes, ob 20.30 na vaškem trgu pred kraljevim skednjem. Sodeluje pevska skupina S tu ledi. TRADICIONALNO kresovanje bo na PadriCah jutri v parku Globojner pri DrašCi. Sodeluje trebenska godba na pihala V. Parma. Sledil bo nočni pohod. SPORED praznovanj pri Sv. Ivanu: 23. t. m.., ob 20; uri v stari cerkvici pri Sv. Ivanu slovenska sv. maša s petjem. Po masi sodelovanje pri kresovanju v društvu S. Škamperle, 24. t. m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Resonet v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu ter 25. t. m., ob 9. uri procesija z narodnimi nošami, ob 10. uri slovesna sv. maša v slovenščini s petjem. SKD VIGRED vabi jutri, ob 20.30 na kresovanje, ki bo na Sempolajskem kalu. KD VALENTIN VODNIK vabi na drugo letošnje srecanje s PESMIJO OB STUDENCU, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 21. uri v Dolini na K’luži. Koncertni veCer bodo oblikovali pevci mešanega, ženskega in moškega pevskega zbora iz Strasslacha. Pesem v dobrodošlico pa bosta zapela dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik. ŠPORTNO- REKREACIJSKO društvo VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 21. SAGRO V PRAPROTU 23., 24., 25., 26. .t m. Program: v petek, 23. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 21. ure ples z ansamblom Long Zlunk, v soboto, 24. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briskoli in ex tempore za mladino do 14. leta, od 21. ure dalje ples z ansamblom Vrtnica, v nedeljo, 25. t. m., ob 9.30 tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri tekma v košnji in igre za otroke, od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom bo tekma v žaganju. SAGRA NA JAMI od 23. do 26. t. m. v Boljun-cu. Igrale bodo skupine: Mamafastalla, Happy day in Status SymboI. Vabljeni! SKD GRAD priredi ob svetoivanskem prazniku, danes, ob 20.30 v ferlugov-ski cerkvi koncert pevskega zbora Skala iz Gropade pod vodstvom Anastazije Puric. Praznik se bo nadaljeval tudi jutri, ob 20.30 pri Banih v Dulanjem brjaCe z recitacijami pesmi Marije Mijot in nastopom MPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. Za družabnost bosta igrala harmonikaša Liso in Gusto iz Spetra. Vljudno vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s civilno zaščito obuja običaj kresovanja. Kres bo zagorel jutri, ob 21. uri vrh Vhka v SaleZu. g_____________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 25. t. m. enodnevni izlet v Goriška brda. Za se informacije tel. na St. 200698 sli 200036. KROŽEK “Mitteleuro-pa“ prireja v nedeljo, 2. julija izlet-ekskurzijo v Kot-schach-Mauthen (Koroška) na ogled tamkajšnjega muzeja prve svetovne vojne. Informacije nudijo v ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uri na sedežu v Ul. delVAgro 1 (tel. St. 394509). Družino Leonide, Giovannia in Davida je osrečil Natan Z nijimi se veseli SKD Cerovlje -Mavhinje H ČESTITKE Danes bo dve svečki ugasnila naša draga TINA. Da bi bila vedno tako pridna in ubogljiva ji želi nono Francko. Danes v RepniCu praznuje naša draga žena, mama in nona IVANKA BLAZINA 70. rojstni dan. Da bi Se mnogo let zdrava in vesela rozce brala ji iz srca želijo vsi njeni. 51 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča solnike, da Zgodovinsko društvo za juZno Primorsko in Izob. center Modra organizirata zanimive “Poletne tečaje slovenskega jezika" na slovenski obali. TeCaji so namenjeni vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenščine oz. bi radi spoznali Slovenijo in njeno kulturo. Prijave do 30. junija na naslov: “Izob. center Modra", II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper' Slovenija, tel. St. 0038666/23235 v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 19. ure. V uradu SSS je na razpolago vsa dokumentacija. □ OBVESTILA TABORNIKI RMV obveščajo svoje elane, da bo dvodnevno taborjenje 24. in 25. t. m. Zbirališče ob 10. uri pri spomeniku v Doberdobu. SD ZARJA - Bazovica vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v Bazov-skem domu danes, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, volitve in 3. razno. Vljudno vabljeni! DRUŽABNE IGRE, ekskurzije, ustvarjalne delavnice, srečanja z umet- niki, odkrivanje naravnega in kulturnega bogastva slovenske Istre... in Se marsikaj drugega in prijetnega je v naCrtu ob 2. koloniji Spoznajmo Istro -spoznajmo se v Istri, ki bo od 19. do 26. avgusta t. 1. na Debelem RtiCu pri Ankaranu. Kolonija je primerna za najstnike od 11. do 15. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v uradih ZSKD - od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, tel. St. 635626. Rok za prijave do 30. junija 1995. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na st. 040/368705. ZAZIDLJIVO zemljišče, komunalno opremljeno, 7201 kv.m v Vrhovljah, ob cesti proti Sežani, prodam. Telefon 420243 med 18. in 21. uro. TROSOBO stanovanje oddam študentom ali ne-rezidenCnim osebam tudi za krajše obdobjePismene ponudbe poslati na Pu-bliest, Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro "Univerza”. NA PRODAJ je skoraj nova pisarniška oprema. Tel. 212753. IŠČEMO kuharsko pomočnico s prakso. Tel. št. 226112 od 12. do 14. ure ter od 19. do 20. ure. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu iSCe delavca-prodajalca z delavno prakso kot mehanik. Klicati od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00 na telefonsko Številko: 382555. ISCEM delo kot gospodinjska pomočnica, nega starejših oseb ali varstvo otrok. Tel. 0038667-89311. 25- LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo iSCe resno zaposlitev tudi kot hiSna pomočnica ali za oskrbo ostarelih.Tel. St. 200882. 26- LETNO dekle iSCe kakršnokoli delo, prakso ima v pekarni. Tel. St. 228990 ali 225257. KUPIM stanovanje v središču Trsta, višje nadstropje z dvigalom (možnost odkupa samo gole lastnine). Tel. na St. 225530 ali 630171 v večernih urah. ODDAM v najem hišo na Krasu, možno tudi kot ambulanto. Tel. St. 229227 ali 200175. PRODAJAMO stanovanje 130 kv. m in garažo 25 kv. m na Opčinah. Tel. St. 213860 od 20. do 21. ure. NA PRODAJ majhen in urejen ženski butik v centru mesta. Tel. 370947 ali 00330/239804. PRODAM avto Alfa 75, letnik '88. Tel. St. 228547. PRODAM ape 50 fur-gon, letnik '93 v odličnem stanju. Tel. St. 212095. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICO je odprl Maksi Komar, Log 243. Toči belo, Črno in vitovsko. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. OSMICA je odprta v Sa-blicih (Jamlje) v novi kleti pri Virgilu RadetiCu. PRISPEVKI Ob 28. rojstnem dnevu Andreja Ražem darujeta starSa in brat 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob obletnici smrti dragega Leopolda Ažmana darujejo žena in otroci 100.000 lir za Dijaško matico. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Marjota Čoka darujeta žena Anica in hci MarjuCa z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na bratranca Ivana Čoka darujeta Marica in Mirko Cok 50.000 lir ter družini Zerjul in Se-devCiC 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Ivana Čoka darujeta Ame-lia in Srečko Glavina 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V zahvalo za voSCila daruje Gabrijela Vuga 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Milko Ban vd. Cijak darujeta Elda in Livio 30.000 lir za KD Pro-sek-Kontovel in 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Milko Ban vd. Ciani darujejo kolegi NSK in OZE 140.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Milko Ban vd. Ciani darujejo uslužbenci SKGZ., ZSSDI in ZSKD 100.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na drago Milko Ban darujeta Sergij in Wilma 50.000 lir za AO Jaka Stoka. Namesto cvetja na grob drage Milke Ban darujejo Marija, Nadja in Irmgard 40.000 lir za AO Jaka Stoka, 40.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 20.000 lir za proseSko cerkev. V spomin na Milko Ban darujeta Angel in Mara 25.000 lir za SD Primorje. V spomin na Marijo Starc darujeta Angel in Mara 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek-Kontovel. V spomin na Irene Suc darujeta Angel in Mara Blazina 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Ivana Čoka daruje družina Dona-ti 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivana Čoka darujeta Bruna in Dora Cok 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Vanda in Srečko Gruden darujeta 200.000 lir za elektrifikacijo zvonov v samatorski cerkvi. Namesto cvetja na grob Alojzije Franetič daruje družina Stoka 100.000 lir za Prosvetni dom OpCine. Namesto cvetja na grob Milke Ban darujeta Nevenka in Vinko 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V počastitev spomina Bogomira Čoka darujeta družini Zerjul in Žerjal 50.000 lir za KK Adria. V spomin na Ivana Čoka darujeta Nevenka in Radi PeCar z družinama 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. V spomin na Mirka Čoka darujeta Radi in Dorica PeCar z družino 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Mirka Čoka darujeta Nevenka in Vinko 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Ivana Čoka in Mirka Čoka darujeta Giorgio in Dorica Močilnik 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. 22. 6. 1984 22. 6. 1995 Minilo je 11 let odkar je umrl dragi dr. Vlado Berginc Z ljubeznijo se ga spominja žena Lidija Trst, 22. junija. 1995 22. 6. 1993 22. 6. 1995 Glavko Turk Dan za dnem si med nami. Tvoji dragi Trst, 22. junija. 1995 VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI URA VRSTA 4.02 (D) 5.37 (D) 6.04 (IR) 6.13 (R) 7.13 (E) 7.50 (IC) 8.13 (IR) 10.13 (IR) 11.56 (IC) 12.13 (IR) 13.10 (D) 14.13 (IR) 15.13 (D) 15.50 (IC) 16.13 (IR) 17.13 (IC) 17.27 (R) 18.13 (IR) 19.13 (E) 20.25 (E) 21.13 (IR) 22.13 (E) SMER________________________________________________ Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini URA VRSTA 7.59 (E) 8.53 (E) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) PRIHODI SMER ________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.42) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.19) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.19) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.19) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) ukinjen od 31.7. do 27.8. Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14) Benetke ^18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.37) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.19) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih) 6.46 (R) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7 do 27.8.) 7.51 (D) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.33 (R) 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.14 (R) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 12.33 (IR) 13.19 (IR) lavnikih) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 14.04 1433 (R) (IR) (R) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 15.18 14.19 (D) Tržič (14,43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.18 (R) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.20 (R) 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 19.44 (D) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 20.22 (D) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 0.52 (IR) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) SMER________________:_________________________________________ Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. do 26.8.) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E) (IC) (IC) (E) SIMPLON BCPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budipešta (11.58) 6.52 10.58 16.57 19.51 (E) (IC) (IC) (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak OB ZAKLJUČKU FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Pogovor o Benečiji danes in včeraj Stvarnost je danes bistveno drugačna vendar se še poznajo posledice pritiskov V torek se je v Kulturnem domu zaključila fotografska razstava Benečija v vojni in miru, ki so jo pripravili ZSKD, pokrajinski odbor VZPI-ANPI in uprava Kulturnega doma. Ob tej priložnosti so pripravili tudi pogovor - razpravo o Benečiji danes in o stikih med Goriško in Benečijo. V bistvu je šlo za oceno beneške stvarnosti, ki so jo podali ljudje, ki niso Benečani, so pa z beneško stvarnostjo imeli ali imajo določeno povezavo. Rudi Pavšič, urednik Novega Matajurja, je izpostavil predvsem zdajšnji položaj Slovencev iz videmske pokrajine ter se posebej zaustavil pri vprašanjih večdesetletne-ga, načrtnega brisanja narodnostne identitete. Stoletno obdobje nacionali- stičnih in etničnih pritiskov na beneškega človeka je prav v zadnjem času zabeležilo vidno nazadovanje. V ljudeh se je namreč okrepil narodnostni ponos in vse več je takih, ki se prepoznavajo za Slovence in se temu primerno tudi obnašajo. Silvino Poletto je iznesel nekaj osebnih spominov iz obdobja, ko je kot partizanski borec deloval v Benečiji. Ob tem se je vprašal, zakaj se ni Goriška znala primerno vključiti v mednarodni kulturni festival Mittelfest in zakaj se je doslej zamudilo toliko priložnosti, da bi se Benečija in Goriška drugače, bolje povezali in skupaj tudi kulturno in drugače načrtovali. Partizanski komandant Giovanni Padoan - Vanni je ugotovil, da je od neke skupnosti, ki je več kot sto let trpela etnično brisanje, težko pričakovati, da se bo v kratkem ponovno narodnostno in jezikovno osvestila. Gre za procese, ki zahtevajo veliko časa in dela in zato so znaki nove beneške renesanse, k1 prihajajo prav v zadnjin časih iz Nadiških dolin, vzpodbudni in dobrodošli. Mario Merni je podčrtal, da je treba o teh pr°' blemih govoriti javno in jih posredovati predvsem mlajšim generacijam- Sa-mo tako bomo lahko pre prečili, da se širijo lažne in demagoške zgodovinske resnice, kar velja tudi za polpreteklo obdobje n® Goriškem in v Benečiji-1 srečanja ob zaključku raz stave - Foto Studio Repor tage). GLEDALIŠČE hi PRIREDITVE □ OBVESTI^ FESTIVAL AMATERSKIH GLEDALIŠČ (Na gradu) v soboto, 24. junija ob 21.15: "Cercasi teno-re”. Izvaja skupina Estra-vagario teatro iz Verone. H RAZSTAVE V nekdanjih zaporih na gradu je do 9. julija odprta razstava Euroart 95. Razstavljene so slike, fotografije in instalacije. Obisk je vsak dan, razen ponedeljka, od 9.30 do 13. ure in od m!5. do 19. ure. SPD Gorica v nedeljo, 25. t.m. izlet na Ojster-nik. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika. Društvo prireja od 6. do 9. julija izlet v Dolomite (skupina Brenta) Prijave in informacije pri Klemšetu. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča člane, da je do 30. junija rok za prijavo na enotedenski seminar za slovenske šolnike, ki bo v Cerknici zadnji teden avgusta-Prošnje sprejema tajništvo sindikata. SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Ste-verjana vabi na 25. FESTIVAL Med Borovci v Steverjanu. Sobota, 24. junija, ob 20.30: otvoritev festivala, odprtje razstave domačina Mirka Maraža, odprtje razstave briških vin; sledil bo ples z ansamblom Mak in pevcem Edvinom Fliserjem. Nedelja, 25. junija, ob 20.30: ples z ansamblom Alpski Kvintet. Deloval bo dobro založen buffet. V KOMORNI DVORANI KATOLIŠKEGA DOMA bodo drevi, ob 20.30, predstavili glasbeno zbirko pesmi ”Za staro pravdo”. Zbirka zajema 23 skladb pretežno primorskih avtorjev. KD RUPA PEC in OBČINA SOVODNJE vabita na 14. občinski praznik v Rupi. Program: petek, 23. junija, 20.00 - tek-movaje v briškoli z bogatimi nagradami; sobota, 24. junija, v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 19. uri: slavnostna seja z govorom župana, nastopom zbora Tabor z Opčin, recitalom društva Rupa-Peč, podeljevanjem priznanj in nagrajevanjem najboljših vin; ob 20. uri v Rupi: ples z ansamblom Zvezde. V Rupi, na prireditvenem prostoru KD Rupa-Peč pa se nadaljuje razstava in pokušnja vin. TABORNIKI RMV ob; veščajo, da bo dvodnevrt1 tabor v soboto, 24. in v nedeljo 25. junija na Vrhu pri Sovodnjah. Zb1 rališče bo ob 10. uri ^ spomenikom v Doberdo bu. GORICA VITTORIA Gorica Tj' nema - 20.45 » h s a trne«. Ozvočenje DolDy stereo. „ CORSO 17.00-19.3"' 22.00»Rob Roy«. Jessica Lange in L13 Neeson. LEKARNI. urna lekarna IIARDINO (Bald . Verdi 57, teB URNA LEKARNA CU ^ TT, iedentore. L ’ losselli 23, e pogreb! Danes, ob 10.30, Nin la Arrigo, iz splošne nišnice v GradiušCe; 11. uri, Guglielma W slivviec, iz splošne bo niče v cerkev sv. Jus na glavno pokopalisce' I PO DVtURNI RAZPRAVI POGOVOR NASE SODELAVKE Z MATURANTI NOVICE Sinoči vendarie imenovali člane mestne konzulte D, Sossou, A.Conti in A.Lojk Po enem letu od ume-®titve občinskega sveta )e bila na sinoCni seji ^endarle sestavljena tu-Ql petnajstCalnska ?tanjsinjska konzulta. ° dveurni razpravi je Qbcinski svet namreč iz-y°bl tri elane omenjene konzulte in vzel na znanje imenovanja, ki s° jih že pred Časom opravile tri krovne, ozi-fotna strokovne organi-^cije: SKGZ, ZSKP in nidikat slovenske Sole. Občinski svet je izvolil Upokojenega profesorja, oziroma ravnatelja Andola Contija (predlagal ^a je načelnik svetoval-?. 6 skupine Forza Ita-la), prof. Alessia Lojzka 'Predlagal ga je načelnik Svetovalske skupine - AN) ter učitelja avida Sossoua (predla-la*a sta ga Igor Komel in arnard Spazzapan). j°nti je prejel dvajset glasov, Loj k sedemnajst, ossou trinajst. Enako levilo glasov je prejela Odi Erika Jazbar, ven-bar pa je izbira padla na °ssoua, ker je po letih “arejsi. Po en glas sta Prejela Boris Tanko ausig in Milan Koglot. na glasovnica je bila ®la, ena pa neveljavna. , Konzulta je bila prvič zvoljena pred skoraj Vajsetimi leti, kakor Pravijo, z najboljšimi Oairieni, vendar si nikoli 1 Uspela priboriti tiste V1°ge, ki so, ali naj bi ji V 2ačetku namenili. Bo v Prihodnje bolj upoštevana? Kar nekaj želja je up izrečenih v tem sorislu, z ene in druge b^ani; celo s strani mi-S?.Vcev. Ker pa je bilo ® lsati tudi drugo plat v°na, to je o razlogih, zakaj konzulta ni mogla delovati tako kakor bi lahko, se nam kar dozdeva, da bo najbrž zelo težko izstopiti iz starih tirnic. Poskusiti pa le velja, oziroma je treba. Pozitivno je že dejstvo, da se je v zvezi z imenovanjem konzulte za etnično manjšino -pomisliti velja tudi da bi slovensko manjšino zdaj že lahko tudi imenovali s pravim imenom - razvila dveurna razprava o tistih vprašanjih, ki se jih pogosto sicer obravnava zelo načelno in z lepimi besedami, ki pa v praksi ostajajo zmeraj na mrtvi točki. Sicer je treba, resnici na ljubo zapisati, da je bilo sodelovanje predstavnikov opozicijskih strank v razpravi veliko bolj zavzeto, medtem ko so bili posegi z večinskih klopi bolj medli. Poleg Komela, Spazzapana, Crocettija, Tavagnuttija in Zampa-ra je imel daljši poseg Fiorelli, ki je pokazal na bistvo vprašanja sožitja in na potrebo, da Občina, vendarle napravi kakovostnbi skok in”začne investirati tudi v kulturo (sožitja) ”, Komel in Spazzapan sta opozorila na sramoto, da po Valentinčiču občina ni uspela vzeti v službo prevajalca itd. Veliko besedi je bilo izrečenih glede sestave konzulte in pa o potrebi, da se prilagodi pravilnik, medtem ko je Cosma skušal pojasniti ozadje zahteve ”takoi-menovane ” tretje krovne organizacije o zastopanosti. Prva preizkušnja je mimo, zdaj pa... Nekaj vtisov maturantov, ki so se treme kot kože že otresli in bi rodi čimprej končali Včeraj so se s pisno nalogo iz slovenščine začeli zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah. Slo je torej zares. Dijaki so imeli na razpolago Štiri naslove. Prvi je obravnaval temo osamljenosti mladostnikov in njihovega odnosa s starši. Za uvod je bil naveden podatek statistične raziskave, ki jo je opravil CENSIS in sicer, da sedemdeset odstotkov mladih trdi, da ne deli z družinskimi elani ne Čustvovanja ne moralnih vrednot. Kandidat je moral razložiti, kateri so po njegovem mnenju vzroki odtujenosti. Drugi naslov je bil literarni in je od kandidata zahteval, da oriše glavna pripovedna dela in umetniško osebnost tržaškega pisatelja in letošnjega Prešernovega nagrajenca Alojza Rebule. Zgodovinski naslov je po pričakovanju obravnaval tematiko druge svetovne vojne. Formulacija naslova je bila zelo preprosta; dijak je moral povedati, kaj mu konec vojne pomeni. Četrti naslov pa je bil specifičen za vsako usmeritev. O tem, katere naloge so izbrali in kako so se pripravili na maturitetno preizkušnjo, smo se pogovorili z dijaki samimi. Monika iz poklicnega zavoda "Cankar” nam je povedala, da je pisala nalogo o drugi svetovni vojni. V dneh pred nalogo ni bila toliko v skrbeh zaradi naslova, saj je podoben naslov pričakovala. Za pripravo na pisno nalogo pa je predvsem prebirala članke in pisne prispevke na to temo. Peter, ki obiskuje zavod za zunaj o trgovino je bil nekoliko zaskrbljen glede naslovov, tudi če je katerega pričakoval. Izbral je nalogo o drugi svetovni vojni. Na splošno so se mu zdeli naslovi zanimivi. Večurno pisanje pa je bilo precej naporno. Mojca prihaja iz Slovenije in obiskuje učiteljišče. Izbrala je prvo nalogo o odnosih med starši in otroki, ker sta ji všeC pedagogika in psihologija in ker je lahko pisala, kako je sama to doživljala. Izkušnja se ji zdi pomembna, predvsem ker namerava s študiji nadaljevati. Pred nalogo ni bila zelo obremenjena, saj se je že med letom pripravljala in se marljivo učila. Na klasičnem liceju je vsak dijak izbral različno nalogo. Alessio pa se je odločil za Četrti naslov, to se pravi za klasično temo, ki ga uvaja citat Epikura. Izbral jo je, ker se zanima za klasične in vede in ker je bilo mogoče tematiko aktualizirati. Z naslovi na splošno ni bilo presenečenj. Izkušnja se mu zdi pomembna in nanjo se dijaki v bistvu pripravljajo vseh pet let. Poleg tega nudijo zrelostni izpiti možnost, da dijak pokaže svoja oseba zanimanja. Jutri bodo na poklicnem zavodu pisali nalogo iz trgovinstva, na zavodu za zunaj o trgovino iz knjigovodstva, na učiteljišču iz pedagogike in na klasičnem liceju iz latinščine. Na sliki - maturanti se potijo - foto S.R. Natečaj za izdelavo orehovega likerja Združenje "Fratta Cultura” prireja v sodelovanju z raziskovalno skupino ”1 Scussons” in Kulturnim centrom ter knjižnico iz Romansa natečaj v pripravi domačega likerja Orehovca. Cilj pobude je, da bi zbrali CimveC receptov za pripravo tega likerja. Natečaj najavljajo v tem Času, ko so orehi še zeleni in torej primerni za priravo Orehovca. Ko bo liker pripravljen, to se pravi jeseni, pa bodo prijavljeni proizvajalci predstavili vzorce, ki jih bo pregledala komisija. Sestavljali jo bodo izkušeni gastronomi, Časnikarji in enotehniki, ki bodo vzorce pokusili, ocenili in sestavili lestvico. Najboljše proizvode bodo naposled nagradili na srečanju med proizvajalci in publiko. Na srečanju bodo tudi predstavili zbirko starih receptov za pripravo orehovca in razstavo starih knjig z recepti. Kdor Zeli se lahko prijavi za natečaj v Kulturnem Centru v Romansu ob SoCi (tel. 90555). Solidarnostna akcija se nadaljuje Solidarnostni odbor Gorica obvešCa, da nadaljuje zbiranje obleke, obutve, otroških igrač in drugega blaga za begunce iz BiH. Blago sprejemajo v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 - tel. 33288. Poleg tega je še zmeraj v teku zbiranje denarnih sredstev za begunce in sicer preko tekočega raCuna št. 65250 - geslo sklad za begunce iz BiH - ki je odprt pri Kmečki banki v Gorici. Svoj apel Solidarnostni odbor zaključuje z modrostjo: Kdor takoj pomaga, dvakrat poma-' ■ ga. Slovesnost ob zaključku tečaja za prevajalce Na novem sedežu v ulici Brigata Pavia 25 bo v petek, 23. t.m. ob 17. uri zaključna slovesnost ob zaključku prvega akademskega leta podiplomskega študija za tolmače in prevajalce. Poleg priložnostnih pozdravov in nagovorov, bodo udeleženci lahko prisluhnili tudi koncertu jazz glasbe v izvedbi Judy Moss Group. OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjene bralce, ki so se prijavili za izlet Primorskega dnevnika u neznano obveščamo, da bodo podrobni podatki o odhodih avtobusov v nedeljo, 25. t. m., objavljeni v četrtkovi številki, 22. t. m. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na predstavitev zbirke puntarskih pesmi ZŽa a iruJmi prsmi!® ki bo danes, 22. t.m. v komorni dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 20.30. Na sporedu bo predstavitveni govor, glasbena točka: sopranistka TANJA KUŠTRIN, basist ZDRAVKO PERGER, pianist JANKO KASTELIC in kontrabasist DAVID ŠULIGOJ in recitacije ^NDIKAM ne polemizirajo Stališče bodo sprejeli 26. t.m. V ponedeljek bo srečanje na Pokrajini z deželnim odbornikom k Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL so šele pred do-lrn tednom zaključile krog pogovorov z glavnim ynateljem goriške zdravstvene ustanove, pred tre-* tedni pa so imele tudi srečanje z deželnim odbor-i. koin Fasolo. "Bili smo prepričani, da smo naše sta-,Ce povsem pojasnili, od sogovornikov pa smo tj 'Cakovali enak odnos”, nam je včeraj po telefonu Qei.al tajnik sindikalne zveze CGIL, Giuliano Bon. Cltno ni bilo tako, kajti novice zadnjih dni, po-^ avljaj0 pOC[ veBk vprašaj celotno vprašanje zdravst-’ oziroma reorganizacije. Sindikalne zveze se ne aoteravajo pridružiti zboru polemik in kritik, am-^ak so dale pobudo za nujen sestanek, ki bo v pone-t)ek zvečer na Pokrajini, med odbornikom Fasolo, riiateljem Bar atrijem ter predsednico Pokrajine in Panorna Tržiža in Gorice. sk 0 bo srečanje, kjer bomo skušali ugotoviti dejan-y namene na področju zdravstva, doslednost v iz-: Janju splošnih smernic in odklone med izjavami nejanskim ravnanjem, pravijo sindikati. Sele po ntanjenem srečanju nameravajo javno nastopiti, dojtbate zaskrblja predvsem naglica s katero se v nistvo čenih krogih (mišljeno je sveda deželno odbor- za zdravstvo) sprejemajo določene odločitve, jjaadtem ko iste naglice ni opaziti na drugih po-G-iih. Recimo glede izbire lokacije za bolnišnico v POLEMIKE Larise: Fl naj prisili Antoniona k odstopu Čudni razpleti glede reorganizacije zdravstva so povzročili tudi ostre razprtije med deželnimi svetovalci z Goriškega. Predlog o premestitvi otorinološkega oddelka iz Gorice v Tržič je, kot kaže, dokončno zapečatil odnose med goriškim deželnim svetovalcem Larisejem in deželnim odbornikom Fasolo, ki je, kakor znano, doma v TržiCu. Larise opozarja tudi na Čudna stališča predstavnikov ljudske stranke v deželnem svetu in pa seveda na stališče podpredsednika deželne vlade Antonioneja (ki je pripadnik gibanja Forza Italia). Temu gibanju pripada, kakor znano, tudi goriski župan Valenti. Stvari so preproste, ugotavlja Larise: ali FI prisili Antonioneja k odstopu ali pa naj se glede vprašanja bolnišnice v Gorici neha sprenevedati. GORICA / OBRAČUN DELOVANJA V ZADNJEM LETU Praznik finančnih stražnikov ob 221. letnici ustanovitve Utaje predvsem no področju IVA in carinskih dajatev V vojašnici "Sante Laria” na območju mirenskega letališča, je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 221. obletnici ustanovitve finančne straže. Slovesnosti so se, tako kakor v vseh pokrajinskih središčih, udeležili najvišji predstavniki oblasti. Ob tej priložnosti je poveljnik zbor podpolkovnik Salvatore Penza navedel nekaj dogodkov iz bogate in slavne tradicije korpusa ter poročal o specifični dejavnosti v zadnjem letu. Specifične dejavnosti so, kakor znano, osredotočene na odkrivanje in preprečevanje protizakonitih dejavnosti na področju valutnega poslovanja, davkov, carin itd. V zadnjem letu (v obdobju od lanskega dvajsetega junija) je finančna straža na Goriškem opravila 114 generalnih finančnih pre- gledov in 41 delnih. Ugotovila je za skoraj šest milijard lir utaj davka IVA in dodatnih preko pet milijard lir neplačanega davka IVA. Na področju neposrednih davščin so ugotovili za preko 44 milijard lir utaj. Na področju carinskega nadzora so ugotovili za skoraj pol milijarde lir neplačanih davščin in pristojbin. Obsežna je bila tudi dejavnost na raznih drugih področjih. Na včerajšnji slovesnosti ( foto Studio Reportage) so izročili tudi priznanja. TRST / NJEGOVI IZDELAVI BO DE2ELA POSVETILA DVODNEVNO KONFERENCO Novi ozemeljski načrt FurianijeJulijske krajine Izgotovili naj bi ga čez dve leti, deželo pa naj popelje v Evropo TRST - Prihodnji torek, 27., in sredo, 28. junija, bo na Pomorski postaji v Trstu druga deželna konferenca, med katero bodo seznanili širšo javnost z značilnostmi novega naCrta za urejanje ozemlja Furla-nije-Julijske krajine, ki naj bi ga po deset let dolgem študiju udejanili Cez kakšni dve leti. Dvodnevna konferenca pa ne bo izzvenela zgolj v sporočilen obred, temveč bo tudi priložnost za poglobitev morebitnih še odprtih vprašanj in za dopolnitev osnutka tega načrta s svežimi predlogi, ki jih bodo iznesli predstavniki ustanov, institucij, krajevnih uprav, stanovskih združenj in poklicnih zbornic med široko debato. To je izrecno poudarila predsednica deželne vlade Alessan-dra Guerra med včerajšnjim srečanjem z novinarji, na katerem je bližnjo konferenco predstavil odbornik za ozemeljsko načrtovanje Oscarre Lepre ob zaslombi generalnega direktorja resorja arh. Enza Spagne. Skratka, konferenca bo dragocen prispevek h kar najbolj temeljiti zasnovi načrta, pri kateri bo treba upoštevati mnoge in globoke socio-ekonomske spremembe, do katerih je prišlo v teh letih in ki so 1. 1991 narekovale sprejetje novega deželnega urbanističnega zakona št. 52. Konferenca je torej kot naročena za to, da se napravi obračun vsega, kar je bilo glede planifici-ranja storjenega v zadnjih 30 letih; ne gre namreč pozabiti, kot je podčrtal Lepre, da je država poverila deželni upravi FJK vse pristojnosti na urbanističnem področju avgusta 1965, in to z odlokom, ki ga je podpisal predsednik republike. V tem obdobju so bili doseženi zavidljivi uspehi, toda ravno zaradi poprej omenjenih sprememb je potreben zdaj razmislek, kajti opremiti se je treba z močno učinkovitim zakonskim sredstvom, ki tudi s pomočjo okrepitve in prekvalifikacije infrastrukture edini lahko popelje deželo v osrčje nove Evrope brez meja. Konferenca se bo odvijala v obliki štirih delovnih posvetov, ki jim bo sledila okrogla miza. V torek ob 9. uri bosta na sporedu nagovora Guer-rove in Lepreja, nakar se bodo spopadli s problematiko zaščite okolja, pri Čemer bodo upoštevali - Si Z novinarske konference Alessandre Guerra in odbornika Lepreja (foto Balbi) in to prvič - tudi rizik, ki izvira iz neurejenih vodnih tokov in drugih, v naravi prežečih nevarnosti. Govor bo kajpak tudi o varstvu krajinskih znamenitosti. Brž zatem bodo vzeli v pretres naselitvena vprašanja oziroma gostoto naselbin; glede tega ni večjih težav, ker selitev praktično ni veC, seveda Ce izvzamemo Trst, kjer je občutiti pomanjkanje stanovanj zaradi neuresnicevanja programa za sanacijo starega mestnega jedra. Ob tem bodo preučili probleme, ki so povezani z racionalizacijo gradenj in s storitvami. V sredo se bodo najprej soočili z deželnim proizvodno-servisnim aparatom, torej s kmetijsko, gozdarsko, industrijsko, trgovsko in turistično stvarnostjo, potem pa še s tematiko povezav, ki zajema tako cestno, avtocestno, železniško, pristaniško in le-tališCno infrastrukturo kakor energetsko omrežje in telekomunikacij- NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CTZ CERTMCATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. junija 1995 in zapadejo 30. junija 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 22. junija. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 30. junija. ■ Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. ski sistem. Nazadnje, ob 17. uri, bo na vrsti, kot rečeno, sklepno posvetovanje z razpravo, v katero bodo lahko posegli vsi dejavniki, ki jih kakor koli posredno ali neposredno zanima smotrna ureditev deželnega ozemlja in njegovih dobrin. Med konferenco bo na ogled zanimiva kartografska razstava, ki bo zajemala med drugim novi, numerični ali digitalni tehnični zemljevid Furlanije-Julijske krajine, ob koncu dvodnevnega zasedanja pa bodo predstavili še novi standardni gradbeni pravilnik, ki bo nedvomno v veliko oporo tudi posamičnim občinskim upravam. Drago Gašperlin MED DEBATO O PRORAČUNU^ Dežele za las ni pretresla politična kriza Jeziček no tehtnid je bil Gianfronco Gambassini TRST - Med včerajšnjo obravnavo zakonskega osnutka o proračunskih spremembah je prišlo v I. komisiji deželne skupščine do (ne) pričakovanega dogodka, ki bo naletel na širok političen odmev in izzval hude polemike. Člani komisije so z večino glasov odobrili popravek Demokratične stranke levice, po katerem se novemu sedežu Dežele v Vidmu nameni samo 5 milijard lir in ne 31, kakor je predlagala večinska koalicija med Ljudsko' stranko, Severno ligo in Sredinsko demokratsko unijo. Za popravek so glasovali vsi svetovalci DSL, Nacionalnega zavezništva, SKP, Zelenih, Fontaninijeve skupine PFVG, socialistov (SI), LpT in Krščansko-demokratskega centra (vzdržal se ni nihče), tako da je ostala večina v manjšini. In ker je bila na robu krize, je sledil dve uri dolg mrzličen posvet LS-SL-UDC, med katerim sta ligaš Sergio Cecotti in Roberto Antonione očitno pokarala listarja Gianfranca Gambassi-nija, ker je s svojim glasom omogočil zmago opozicije, in ga prisilila, da si je premislil. Tako so se pristaši večine lepo vrnili v sejno dvorano in z možem več spravili opozicijo v kot. Predložili so nov amandma z nebistveno spremembo in drugačnim naslovom ter ga nemoteno odobrili, medtem ko so predstavniki vseh opozicijskih sil brez izjeme zapustili dvorano. »To je odkrito protidemokratično ravnanje,« so nam potožili iz vrst Demokratične stranke levice, medtem ko so v Stranki komunistične prenove prepričani, da je šlo za očitno kršitev pravilnika, ki ureja delovanje skupščine in njenih komisij. Ce namreč v komisiji nek predlog ne prodre, ga ni mogoče takoj znova predložiti, četudi delno spremenjenega, temveC je treba za to počakati šest mesecev. Sicer pa je deželna večina zadnje čase že kar nekajkrat pokazala svojo šibkost, zato se včerajšnjemu zapletu in razpletu ne gre posebno čuditi. Dejstvo pa, da so večinci ukrepali, kakor pač so, je treba pripisati okoliščini, da je člen zakonskega osnutka, ki predvideva 31 milijard lir za ureditev deželnega sedeža v Vidmu, skupaj z onim, ki namenja 35 milijard lir izgotovit-vi avtoceste Pordenon-Conegliano, najmočnejša finančna p°' stavka, saj ves tako imenovani minimanever sloni na 136 milijardah lir izdatkov. Opoziciji ne gre v račun, da hoče deželna uprava porabiti toliko sredstev za videmski sedež, potem ko nima denarja niti za ureditev tržaškega sedeža v bivši palači Tržaškega Lloyda na Trgu Unita. (dg) PATRONAT INAC SVETUJE 0 predčasni upokojitvi INPS Vrsta možnosti za odvisne delavce, da predčasno odidejo 2) 1. junija 1995 je možna upokojitev, če je bilo 36 let dobe 31. decembra 1993; . , . 3) 1. julija 1995 - zavarovanci, kj so 28. septembra 1994 imeli 37 le prispevkov in so pred tem datu mom tudi vložili zadevno prošnjo na INPS; . . 4) 1. septembra 1995 - tis 1 »zamrznjeni« zavarovanci, ki s° do leta 1993 plačali 35 let Prl spevkov; 5) . 1. januarja 1996 - če je konec 1994 bilo 35 let prispevkov in zavarovanec dopolnil 57 let konca letošnjega leta oziroma zava rovanci, ki so vložili prošnjo 4° ■ 0 septembra 1994 (tudi če tedaj nis imeli pogojev) in bodo do konc 1995 zbrali 35 let; ,, 6) 1. aprila 1996 - vsi °stT,. mlajši upravičenci, ki so do 31- a cembra 1994 imeli 35 let; 7. 1. julija 1996 - če bo zavarovanec dopolnil 57 let do 30. ju^d 1996 in bo imel 35 let konec 199S’ 8) 1. oktobra 1996 - a) mlajši z varovanci pod točko 7; b) z,ava^ia vanci, ki bodo do konca jun1) 1996 imeli 35 let dobe in bili sta 57 let do septembra 1996 in c) pa 36 let prispevkov; 9) 1. januar 1997 - a) mlajši zav^ rovanci kot pod točko 8; b) 35 Vpr.: »Ze večkrat ste pisali o predčasni upokojitvi in odgovorili na konkretna vprašanja, od kdaj je možna upokojitev. Vse skupaj pa je zelo komplicirano in sploh mi ni jasno, Ce se bom lahko upokojil konec tega leta, ko bom imel 35 let dela. Verjetno bo o tem odločala reforma, ki jo pripravlja Dini. V tem trenutku, kateri so moji obeti?« A.F. Pokojninska reforma, katere osnutek prav zdaj leži na parlamentarnih klopeh, bo zanesljivo globoko zarezala tudi v tkivo predčasnih upokojitev, vendar tudi ob spoštovanju sedanjega normativa in pridobljenih pravic na osnovi zakonskih ukrepov v zadnjih treh letih, ki so jih podpisali predsedniki vlad Amato, Berlusconi in Dini. Sploh ni res, kot nekateri mislijo, da se sedaj in v prihodnjih mesecih ni mogoče predčasno upokojiti, saj za odvisne delavce obstaja cela paleta možnosti in takoi-menovanih »okenc«, da zapustijo delovno mesto in se predčasno upokojijo pri zavodu INPS, kot lahko shematično preverimo na spodnji razpredelnici: 1) 1. januarja 1995 so se preciča-sno lahko upokojili zavarovanci, ki so imeli 35 let prispevkov do konca 1993 in so zapustili službo do konca 1994; dobe za 57-letnike do konca c) 36 let prispevkov.(B) 1996; ^ TRENDI / PODATKI STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT ZA VZROČNA MESTA Zvišanje junijske inflacije (5,8%) ni nikogar presenetilo Predsednik vlade Dini odsvetuje alarmizem in prenagljeno ukrepanje LIRA ČET PET 1647,0 1649,5 PON TOR SRE 16455 1639,4 1636,7 RIM - Tudi junijska inflacija Se 8iblje po predvidenih sto-P^jah, zato včerajšnje projekcije ZaVoda Istat na osnovi podatkov ° Sibanju življenjskih stroškov v pletih vzorčnih mestih niso jjikogar presenetile. Po teh po-atkih so se življenjski stroški s 6de na maj povzpeli povpreč-Za 0,5 odstotka, v primerjavi lanskim junijem pa za kar 58 astotka. To je že peto zapored-, P zvišanje inflacijske stopnje, f11® dosegla najvišjo raven po januarju 1992, ko je znašala 6, 1 istotka. Ce primerjamo pov-PreCno inflacijsko stopnjo le-šnjega prvega polletja z lan-^jrn, pa ugotovimo, da se je Vlsala za kar 49 odstotka, j. Naj večji mesečni porast živ-jaujskih stroškov, za 0,8 odsto-j*a> so zabeležili v Turinu in Be-ori ah’ v Rlrencab je znašal 0,5 ustotka, v ostalih vzorčnih me-. 'u (Bologna, Genova, Milan, 6apelj, Palermo in Trst) pa se je ustavil pri 0,4 odstotka. Tendenčna letna inflacijska stopnja je v Neaplju (+6,8%), Firencah (+6,4%) in Benetkah (+6,3%) presegla 6 odstotkov, pod 5 odstotki pa se je obdržala samo v Palermu (+4,1%). V Trstu je dosegla 5, 1, v Vidmu pa 5,3 odstotka. Največ, in sicer za dober odstotek, so k porastu življenjskih stroškov prispevali izdatki za prevoz in komunikacije, na drugem mestu so zdravstvene storitve, medtem ko so se živilski izdelki podražili od 0,1 (v Neaplju) do 13 odstotka (v Firencah). Skromne so podražitve oblačil, dobrin in storitev za gospodinjstva in stroškov za stanovanje (od 0,2 do 0,3%), medtem ko so stroški za energijo in izdatki za prosti čas praktično nespremenjeni. Nekaj podražitev je tudi na področju ostalih dobrin in storitev, in to v glavnem zaradi zvišanja cen v javnih lokalih in pri poštnih storitvah. Po predvidevanjih se tudi na srednji rok ne obeta izboljšanje, kar pomeni, da se tendenčna inflacijska stopnja predvidoma ne bo znižala pred jesenjo. Predsednik vlade Dini je včeraj dejal, da je vsak alarmizem odveč, kajti stvari potekajo dobro kljub visoki inflaciji, medtem ko je finančni minister Fantozzi ocenil, da gre za začasni porast, ki se bo s koncem poletja normaliziral. Se več, Dini je nastop na skupščini italijanskega združenja bank ABI, o katerem poročamo posebej, izkoristil za poziv, naj nihče (v prvi vrsti seveda monetarna oblast, op.ur.) ne sprejema prenagljenih ukrepov v tem obdobju. V možnost, da se inflacija čimprej vrne v normalne okvire, je prepričana tudi Confindu-stria, ki prav tako opozarja, da bi bil vsak alarmizem odveč, največjo krivdo za rast inflacijske krivulje pa pripisuje tečaju lire. Zdaj so po mnenju italijan- skih podjetnikov potrebni ukrepi, ki naj pospešijo normalizacijo, kajti bojijo se možnosti nove podražitve denarja, zato vabijo vlado in centralno banko, naj raje poskrbita za ureditev položaja lire. To pa ne bo mogoče brez stroge politike krčenja javnih izdatkov in brez razumne davčne politike, ki je eden od glavnih povzročiteljev inflacijskega procesa. Podobo je tudi stališče združenja trgovcev Confcommercio, za katerega inflacijski poskok ni nobeno presenečenje, nasprotno, združenje predvideva, da bo inflacijska stopnja v prihodnjih dveh mesecih celo presegla 6 odstotkov. Vendar to po mnenju trgovcev ne sme biti razlog za kreditne restrikcije, pač pa za ustreznejšo monetarno politiko, ki naj bo v skladu z razvojnimi potrebami podjetij, in za učinkovite posege, ki naj omogočijo čimprejšnje ovrednotenje lire. Nobenih posledic inflacije na trgih MILAN - Italijanski trgi so zelo mirno reagirali na podatke o junijski inflaciji. Lira se je rahlo okrepila do marke in do dolarja, vzpenjati pa se je začela prav po objavi Istato-vih začasnih podatkov o gibanju inflacije, kar pomeni, da ti trga sploh niso presenetili in niti zmotili. Veliko je k temu nedvomno prispeval tudi premier Lamberto Dini s svojim pozivom proti alarmizmu in z ugotovitvijo, da stvari potekajo dobro kljub predvidenemu naraščanju cen. Pozitiven je bil tudi borzni sestanek v Milanu, kjer se je splošni kazalec MIB ovrednotil za 0,82 odstotka, zadnji Mibtel se je dvignil za 1, 43, Mib-30 pa za 1,61 odstotka. Poslov je bilo za približno 500 milijard lir, potem ko so se v zadnjih dneh gibali med 300 in 400 milijardami, živahnost na borznem trgu pa so nedvomno spodbudile optimistične izjave predstavnikov vlade in podjetnikov. Dini: Umik države iz bančnih fundacij m RIM - Celovita učinko-sltost italijanskega go-R^darskega sistema je avisna tudi od posto-umika države iz Proizvodnje dobrin in oritev in tej potrebi se 6 tnore izogniti niti tisti el bančnega sistema, ki Jj y iavni lasti, je včeraj 6jal premier Lamberto i 1111 v svojem posegu na občnem zboru pijanskega bančnega Oženja ABI. Iz tega k 6(b, je nadaljeval, da se 0 Za te zavode moral P°spešiti privatizacijski Proces, vlada pa se obve-)e’ da bo ustvarila po-jpe> na osnovi katerih se i zapleten proces preo-: tazbe javnih fundacij jj ebel na kar najbolj ko-„,S en- način za družbeno , rrpnost. Dini, ki je na ppšcini ABI nastopil v °8i zakladnega mini-, a> se je dotaknil še čete Vrs1:e drugih aktualnih tn> bančnemu sistemu j a i® ponudil zahteven dolg recept za rešitev J®govih problemov, j irpba je poseči na po-til0die osebja, je opozo-v ’/d je preveč togo tako ^psntitativnem kot alitativnem smislu, zaje nujno uvesti večjo j 0žn°st v delovnem zmerju. Drugo po-u • posega je pospeše-j. nJe procesa restruktu- b£ja iank" treti1 Pr°- t . > ki je potreben im lV? Pa je pretirana r ebilizacija finančne in Jd?16 aktive, ki je ovira y dohodkovnost. V zve-s tem pripravlja vlada v normativ o nepre-, ‘Cninskih skladih, ki povečal možnost bank za mobilizacijo investiranega kapitala. Dini je nakazal tudi možnost prave male revolucije z ločitvijo upravljanja listnic (portfeljev) od uporabe presežkov, s povečanjem mobilnosti kapitalov in teže trgov pa bodo fundacije tako lahko tudi neposredno prevzemale manjše deleže privatizirajočih se družb. Predsednik vlade je svoj nastop sklenil z vabilom bančnikom, naj pomagajo pri sanaciji države. Na skupščini bančnega združenja je posegel tudi guverner centralne banke Antonio Fazio, ki je opozoril, da je italijanski bančni sistem sicer trden, vendar premalo dinamičen, medtem ko je predsednik ABI, Tan-credi Bianchi potožil, da so privatizacije prepočasne in samo priložnost- ne. Poleg ožje bančnih tem so se udeleženci občnega zboras ustavili tudi pri aktualnem problemu višanja inflacije in tečaja lire, o katerem je npr. Bianchi dejal, da že danes dovoljuje vrnitev italijanskega bankovca v evropski denarni sistem, ker je bil nihalni pas zvišan na 15 odstotkov, vprašanje pa je seveda, ali bo ostal v veljavi. Predsednik bančnega združenja je potrdil zaupanje v Dinijevo vlado in izrazil upanje, da bo parlament odobril njen manever do konca julija, kar bi preprečilo nadaljnje inflacijske skoke. Enako si želi tudi Confindu-stria, ki je včeraj v Jesiju predstavila svoja najnovejša ekonomska" predvi-devanja, v katerih med drugim opozarja na upadanje zanimanja tujih investitorjev za Italijo. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko .Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: .ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 .ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 .ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 ENTE AUTONOMO FIERA Dl TRIESTE Trg de Gospeli 1 ROLETNI SEJEM tti S’”' Z 47. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM CRTRIESTE BANCA SPA 16.-25. JUNIJ 1995 w Urnik: delavniki 17.00-23.00 sobota in nedelja 16.00 - 24.00 EVROPA KOROŠKA / VAL PROTESTOV PROTI UNIČENJU NARAVE Regije hočejo okrepili vpliv Zborovanje Hitra železnica skozi Rož vse bolj razburja duhove Odpor proti projektu se krepi - Politiki in gospodarstvo za gradnjo DUNAJ - Evropske regije naj bi v prihodnosti izvajale večji, učinkovitejši pritisk na »evropski center« Bruselj ter znotraj njega imele tudi večji vpliv. To je cilj zborovanja zastopnikov 282 evropskih regij, ki se je včeraj začelo v avstrijski prestolnici. Udeleženci zborovanja so poudarili, da si morajo vsi prizadevati, da bi našli skupen pristop v odnosu do Evropske unije, kajti le tako bo mogoče pričakovati, da bodo regije lahko izvajale pritisk na »center«. CELOVEC - Načrti o gradnji visokohitrostne železniške proge skozi spodnjo Koroško v zadnjih tednih močno razburjajo duhove. Medtem ko se gospodarstvo in večji del politikov izrekata za progo skozi Koroško (ker bi ta menda deželi zagotovila nadaljnji gospodarski razvoj), zaščitniki narave in okolja in lokalni zastopniki strank, zlasti slovenskih občinskih list v Rožu, projekt odločno odklanjajo. Predsednik EL Andrej VVakounig, frakcijski vodja Skupnosti južnokoro-Skih kmetov (SJK) v koroški kmetijski zbornici Stefan Domej in nadstrankarsko gibanje Rešite Rož poudarjajo, da bi hitra železnica dodatno oslabila gospodarsko moč južne Koroške, poleg tega pa bi se bistveno zmanjšala kakovost življenja na dvojezičnem območju. Koroško združenje in-dustrijalcev je objavilo rezultate javnomnenjske raziskave, po kateri 72 odstotkov Korošcev meni, da tovornjaki s svojimi izpušnimi plini najbolj onesnažujejo zrak, zato naj pristojni čim prej sprejmejo odločitev o gradnji načrtovane jugovzhodne železnice, ki bi vzhodno Avstrijo povezala z Italijo oziroma Sredozemljem. Tudi pristojni politični referent za promet, svobodnjaški namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser, se je izrekel za gradnjo sporne hitre železnice. Ivan Lukan Načrt hitre železnice grozi z uničenjem naravnega ravnotežja v dolini Rož NOVICI Ugodni odzivi na Sheliovo odločitev DUNAJ - Odločitev naftnega koncema Shell, da ne bo potopil naftne ploščadi Brent Spar v morje, je v Avstriji ugodno odmevala. Pristojni minister Bar-tenstein je pozdravil odločitev britanske in nizozemske družbe Shell in jo označil kot korak v pravilno smer. Avstrijski zastopnik mednarodne oiga-nizacije za zaščito okolja Faber pa je dejal, da Shel-lova odločitev ni le rezultat prizadevanj organizacije Greenpeace, temveč tisočev ljudi v Evropi, ki so se odzvali na poziv k bojkotu bencinskih črpalk naftnega koncema in ga tako »spravili na kolena«. Kot smo poročali, je organizacija Greenpeace-Au-stria v torek izvedla akcijo pred Shellovimi bencinskimi črpalkami po vsej Avstriji in pozvala voznike avtomobilov k bojkotu bencinskih črpalk. 97. Rock ob meji CELOVEC - Koroška dijaška zveza v petek, 23. junija, ob 18. uri na dvorišču Mohorjeve v Celovcu prireja tradicionalni koncert na prostem Rock ob meji. Na koncertu bodo nastopile skupine Miladoj-ka iz Ljubljane, Bencol iz Celovca in Orange Babo-on iz Gradca. AVSTRIJA / HEINZ FISCHER Predsednik paiiamenta proti Haiderjevi tretji republiki Predsednik državnega zbora Heinz Fischer (SPO) DUNAJ - Predsednik avstrijskega državnega zbora Heinz Fischer je odločno zavrnil Haiderjev model tretje republike. »Kdor je podrobneje in pravilno analiziral prvo avstrijsko republiko, mora nasprotovati tretji,« je dejal socialdemokratski politik na predstavitvi knjige Priročnik političnega sistema Avstrije -prva republika 1918-1933. Fischer je ob tej priložnosti poudaril, da je strukture druge republike treba razumeti kot posledico izkušenj in rezultatov - tudi negativnih - prve republike. CELOVEC / OBLETNICA Spominska prireditev v vetrinjski stolnici DUNAJ - V vetrinjskem samostanu sta Mohorjeva družba in Krščanska kulturna zveza v torek zvečer priredili spominsko mašo za domobrance, ki so jih leta 1945 iz Ve-trinja odpeljali v Slovenijo in jih tam umorili. Spominsko mašo, ki se je je udeležilo več kot tisoč Slovencev iz Slovenije in Koroške, je daroval krški škof Egon Kapellari ob asistenci pomožnega škofa Jožeta Kvasa. Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar zaradi zadržanosti ni prišel v Vetrinj. Pri maši in kulturnem programu je nastopal mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca. Na proslavi so govorili Tine Velikonja v imenu Slovenskega spominskega odbora in pričevalca France Vrbinc in Stane Millonig, slavnostni govornik pa je bil predsednik KKZ Janko Zerzer, medtem ko je imel sklepno besedo predsednik celovške Mohorjeve družbe in rektor tinjskega prosvetnega doma Sodalitas Jože Kopeinig. (I. L.) MADŽARSKA / POSPEŠEVANJE PROCESA LASTNINJENJA H PISMO BOMBNI Odkrili »vročo« sledna Koroškem? Jezikoslovec Ivan Lukan CELOVEC - Ali vroča sled pri iskanju atentatov s pi' semskimi bombami vodi tudi na Koroško? Celovški univerzitetni profesor in jezikoslovec VVilhelm Ma-yerthaler meni, da je prepoznal vsa) enega od piscev priznavalnih pi' sem. »Gre za približno 60-letnega rasista, ne neonacista,« je dejal ugledni koroški jezikoslovec, ki naj bi moškega spoznal na lanskem simpoziju o etnogenezi Bavarcev v vzhodnotirol-skem kraju Kals am GroBglockner. Vročo sled ]e Mayerthaler odkril v priznavalnem pismu, saj se je v njem pojavila zanimiva povezava med Bajuvarji in Salzburgom, ki j° je pisec pisma vsaj po Mayertha-lerjevem mnenju -lahko slišal samo na omenjenem simpoziju v Kalsu. Jezikoslovec na celovški univerzi je svoje odkritje takoj posredoval državni policiji, ki pa se na to ni odzvala-Sele ko je zadeva prišla v javnost, so ga v torek poklicali na policijsko postajo v Celovcu, da bi jim razložil svojo domnevo. Vrste birokotov se redčijo Vlada si obeta, da bo s prodajo državnih podjetij pokrila del velikega proračunskega primanjkljaja BUDIMPEŠTA - Madžarska je v ponedeljek združila dve največji agenciji za lastninjenje, da bi zmanjšala birokracijo in pospešila proces prodaje državne lastnine, ki se je precej upočasnil. Z združitvijo Državne lastninske agencije (SPA) in Državnega holdinga Co. (AV Rt) v Državno družbo za privatizacijo in menedžment je začela vlada, ki jo vodijo sociahsti, pospeševati lastninjenje, katerega procesi naj bi postali tudi razvidnejsi, je izjavil minister za privatizacijo Tarnaš Suchman. »Ta proces moramo izpeljati zelo skrbno, toda hitro, ker država ne more ponujati receptov, kapital pa zahteva, da postanejo ta podjetja tudi konkuren-i čna. S približno polovico gospodarstva, ki je še vedno v rokah države, gre za kar precejšen zalogaj.« Suchman je povedal, da bodo z združitvijo obeh agencij za lastninjenje odpravili približno sto delovnih mest, hkrati pa pospešili odločanje, ki bo zdaj osredotočeno le v eni agenciji. Prejšnja, konservativna vlada je ustanovila nekaj manjših in nekaj večjih agencij, od katerih jih je nekaj pripadalo SPA, druge pa so delovale v okviru omenjenega državnega holdinga A V Rt. Kot ena prvih vzhodnoevropskih držav, ki je stopila na pot lastninjenja, je zaCela Madžarska odprodajah državno lastnino neposredno po koncu komunizma, tako da je zdaj že polovica njenega gospodarstva v zasebnih rokah. Proces lastninjenja pa se je upočasnil s prihodom nove koalicije na oblast, ki jo vodijo socialisti, ti pa so si vzeli nekaj veC Časa, predvsem za prodajo naj večjih podjetij, ki so še v državni lasti. Te priprave so zdaj po besedah Suchmana skoraj končane, tako da bodo že čez mesec dni zaceli zbirati ponudbe za največja državna podjetja. Suchman pa je dodal, da v prvi krog mogoče še ne bodo vključili elektrarne Magyar Villamos Muvek Rt (MVM), ki je najvišje ocenjeno podjetje, namenjeno za lastninjenje. »Menim, da bomo s prodajo MVM dobili tretjino oziroma Četrtino vseh sredstev, ki jih načrtujemo od lastninjenja,« je še dodal. Analitiki lastninje- nje MVM opisujejo kot eno najtežjih nalog, predvsem zaradi nasprotovanja sindikatov, ki so pod socialističnim vplivom, pa tudi zaradi dejstva, da mora Madžarska šele vzpostaviti mehanizem, po katerem bo obračunavala elektriko. Po Suchmanovem mnenju bodo zaradi skrbneje pripravljenih ponudb - v primerjavi s tistimi, ki so jih pripravili njihovi predhodniki - ti procesi potekali na višji kakovostni ravni. Številni dosedanji sporazumi so zahtevali od kupcev, da ohranijo določeno število zaposlenih; kljub temu pa se novi podjetniki niso držali svojih obljub in so odpuščali delavce, je še dejal. »Odsotnost prisile je bila ena od pomanjkljivosti doseda- njega lastninjenja. To mo- proračunskega primanj- približno dva tisoč P0Ja. ramo spremeniti,« je še kljaja. Pričakuje, da se bo tij v državni lasti h113 |g sklenil. Madžarska raCu- v državno blagajno od las- da zdaj večinski de na, da bo z lastninjenjem hlinjenja letos nateklo 1, še v 475. ter lahko pokrila del velikega 2 milijarde dolarjev. Od B. Szolgyeniy' KULTURA Četrtek, 22. junija 1995 GLEDALIŠČE Zanimiv poskus predelave Gaddovega romana v »radijski« monolog V okviru širše pobude Iper-ttiiela, ki jo je ob sklepu sezone priredila zadruga Bonavventura in ki je posvečena velikemu raz-ttiahu sodobne tehnologije komunikacije in njenega vpliva na stvarnost in tudi umetnost, se te teden v Studiu E deželnega sedeža RAI-a vrstijo ponovitve monologa La cognizione del do-l°re (Spoznava bolečine) z igralcem Gi-gijem Angelil-i°rn (na sliki) P0 romanu ita-iijanskega pisatelja Carla Emi-iia Gadde z enakim naslo-v°rn. O predstavi bi lahko rek-ii> da je posvečena staremu mediju mnocičnega ob-Vešcanja, radiu, bi bi se lahko °b skoraj nedoumljivih možnostih najnovejše infor-matske tehnologije zdel nekako skromen, ko ne oi zlasti zaradi bistvene domiš-jijske prostosti, ki jo pušča poslušalcem, ne ohranil svojega starega čara in obenem zadobil nove vloge. Po-ieg tega je predstava tudi pok-i°n Gaddi, ki je dolgo let sodeloval z izrazito kulturnemu dogajanju posvečenim tretjim državnim radijskim kanalom. Predstava je tako nastala v koprodukciji med RAI-em in italijansko gledališko ustanovo En-to Teatrale Italiano. V monolog j® roman predelal Lorenzo Šaliti, ki je delo tudi režiral in ki se je s tovrstnim žanrom prei-skusil ze prej z uspešnim Caffe del signor Proust (Kava gospoda Prousta), v katerem je prav tako nastopal Gigi Angelillo. Dogajanje ali bolje rečeno, pripovedovanje, je postavljeno v radijski studio, ki nekako simbolizira odmaknjenost od stvarnosti, obenem pa spominja na zaspano, morda nemarno južnoameriško državo. Scenografija spoštuje tipično strukturo radijskega studia, s predmeti, ki vanj spadajo: od teh so nekateri zelo stari, še iz let, ko se je radio šele rojeval (dobili so jih v turin-skem muzeju) tako da ima vse še nostalgičen priokus. Poleg njih je še nered starih obrabljenih stvari, foteljev, stolov, miz, revij, plakatov in papirjev vseh vrst, pa raznih predmetov, s katerimi lahko na radiu ustvarjaš šume: ventilator za veter, električni kavni mlinček za motorno kolo... Gigi Angelillo v ponošeni rdeči srajci in kratkih hlačah nekoliko razmišljeno, nepoveza- no pripoveduje o podeželskem življenju v Mandaragalu, namišljeni južnoameriški deželi z glavnim mestom Pastrufaziom, v kateri ni težko spoznati Gad-dove rojstne Lombardije. Pisateljev inventivni jezik, v katerem se elementi izbranega knjižnega jezika prepletajo s narečnimi in pogovornimi besedami, s parodijo znanstvenega žargona ter duhovitimi izrazi z latinskoameriškim nadihom, zaživi z igralčevo mimiko. Pred gledalci se zvrsti galerija zanimivih likov: bolj ali manj pohabljeni veterani, ki so po končani vojni stopili med nočne stražnike vil na kolesih, preva-r a n t s k i krošnjarji, perice in kmetice, ki se imenujejo Peppa, Beppina ali Pina, vaški zdravnik s sedmimi za možitev godnimi hčerami, melanholični hidalgo Gon-zalo Pirobutir-ro in njegoma mama, ob katerih se z nevrotičnostjo prežeta Gaddova porogljiva komičnost prelevi v bolečo tragičnost čustev z namigom na mterin umor, ki je prisoten v marsikaterem pisateljevem delu. Pri postavitvi sta sodelovala Se Bruno Buonincontri za scenografijo in Fiorenzo Carpi za glasbo. Predstava bo na sporedu do 24. junija. Kdor si jo želi ogledati, si mora vstopnice priskrbeti v predprodaji pri UTAT-u v Galeriji Rossoni. (bo v) BENEŠKI BIENALE Univerzalna govorica Pasolinijevih »Turkov« žela splošno priznanje Leta 1944 je nekaj več kot dvajsetletni Pier Paolo Pasolini z materjo in bratom Guidom živel v »rojstni« Casarsi - pisatelj, ki se je rodil in dolgo let živel v Bologni je Furlanijo s Casarso vselej občutil kot svoj dom. Furlanijo so zasegli zavezniki nacistične Nemčije, mongolski, kozaški in »beli« ruski vojaki. Obnašali so se kot nekdanji turški zavojevalci in Pasolini je takrat napisal dramo I Turcs tal Friul, ki je seveda situirana v obdobje turške zasedbe Furlanije (1472-1499), vendar je več kot očiten namig oz. obsodba nacističnega razdejanja furlanske zemlje in ljudi. Zato je drama tudi napisana v furlanščini, v jeziku ljudi, ki jih je nacistična strahovlada najbolj prizadela. Vendar pa je bil razlog za uporabo furlanščine, jezika njegove nadvse ljubljene matere, veliko globji: zametovani furlanščini je hotel dati status »kulturnega« jezika, z njim pa ovrednotiti »kmečko kulturo«. Pasolini uprizoritve svojih Turkov ni doživel, zamisel o postavitvi pa se je porodila med prvimi, še pred velikim zagonov prireditev ob 20-letnici pisateljeve tragične smrti. Režiser Elio De Capitani, ki je bil med ustanovitelji odličnega milanskega avantgardnega gledališča delPElfo, je delo izbral že leta 1989, ker je v njem zaznal izredno aktualno vsebino. Vem, da gre za težak preizkus, je rekel tedaj, ker je treba najti pravi prijem, da bi v sodobnem svetu, v katerem se še vedno porajajo vojne, prikazali neznosno trpljenje, ki ga povzročajo. Na lanskem Mittelfestu je De Capitani vodil seminar o Pasolinijevih Turkih in tudi pripravil scensko branje dela, letos pa je drama I Turcs tal Friul v širši koprodukciji končno zaživela na odru. Gre za projekt gledališč Teatridithalia in Stalnega gledališča FJK, ki so ga realizirali v koprodukciji z beneškim bienalom in Deželo FJK ob podpori pordenonske pokrajine, pordenonskega združenja za prozo, Deželne gledališke ustanove in občinske uprave S. Vito. I Turcs tal Friul v režiji Elia De Capitanija so bili premiersko uprizorjeni na beneškem gledališkem bienalu in so kljub vsem ne povsem razumljivi furlanščini želi vsestranski uspeh. Predstavo bodo vključili v sezono 1994-95 Stalnega gledališča FJK, z njo pa bodo gostovali v številnih krajih. »Spominski« dvojni album legendarne angleške (že pokojne) skupine Police Sest let delovanja je za glasbeno skupino lahko malo ali pa veliko. V takšnem obdobju se dobri glasbeniki ponavadi uveljavijo, večkrat je 1° le začetno obdobje delovanja, odskočna deska Za prodor na vsa svetovna tržišča. Zelo redke pa s° skupine, ki se po šestih letih izredno uspešne-8a delovanja kar na višku kariere razpustijo, “dod te prav gotovo sodi angleška skupina Poli-Ce' ki je v letih od 1977 do 1983 vnesla v takratno rock glasbo bistvene spremembe. Takrat je v Angliji prevladoval punk, tradicionalni rock je jnl delno v krizi, trio, ki so ga sestavljali bobnar ^tevvart Copeland, basist Gordon Sumner oz. ^ting in kitarist Henry Podovani, katerega je po nekaj mesecih zamenjal Andy Summers, pa je na glasbeno sceno prinesel nov veter. Rock z reggae odtenki, harmonično rock petje in posebna po-zornost na ritem so bile ze od samega začetka znaeilnost tega benda. Prvo pesem, Fali Out, so posneli februarja . leta z budgetom borih 600.000 lir. Avgusta lstega leta so Police prvič nastopili v dokončni sestavi. Nekaj mesecev kasneje so stopili v sne-njalni studio. Naslednjega leta so najprej izdali pOgle Roxanne (prva »bela« reggae pesem) in Lan’t Stand Loosing You, novembra pa album untlandos d’Amour in single So Lonely. Police so se kaj kmalu uveljavili v domači An-8nji, v ZDA in v Evropi. Tudi Italijani so se hitro ^vdušili nad tem triom in Police so jih vedno °bdarili s kopico izjemnih koncertov. Albumi, ki so si sledili v naslednjih letih, so bili vsi pravi biseri: Regatta De Blanc, Zenyatta Mondatta, Ghost in the Machine in zadnji Synchronicity so med najboljšimi tistih let. Na višku kariere so se Police razšli: nekateri pravijo zaradi notranjih nesporazumov, drugi pa zaradi trenj z glasbenimi producenti, ki so od njih hoteli nove hite vsakih nekaj mesecev. Leta 1986 so izdali album uspešnic Every Breath You Take, pred božičem leta 1993 pa box s štirimi cd-eji, na katerih so posnete vse njihove skladbe. Vsi so potem nadaljevali uspešne solo kariere (najbolje se je izšlo Stingu, na sliki), poslušalcem pa je manjkal uraden spomin z izredno lepih koncertov. Na trgu kroži veliko število piratskih plošč, uradnega live albuma pa do nekaj tednov od tega ni bilo. Z enostavnim naslovom The Police Live! in dokaj zmerno ceno (42.000 lir za dve plošči) so ustregli željam milijonov fansov. In to na izreden način. Na dv^h ploščah sta po- Fi sneta zajetna dela dveh koncertov. Na prvi plošči so vse začetne uspešnice, ki so jih Police posneli leta 1979 v Bostonu, na drugi pa dober del Synchronicity koncerta iz leta 1983, ki so ga posneli v Atlanti. Pregled nad njihovo produkcijo je torej popoln, nekatere skladbe so celo v dveh izvedbah, tršo, čisto rockovsko iz prvih let in glasbeno bolj popolno z zadnje turneje. Album je odličen spomin na enega izmed najboljših bendov zadnjih dvajsetih let, istočasno pa je korak k spoznanju te skupine za tiste, sicer redke, ki so glasbo Police le bežno poznali. Aleš VValtritsch NA KRATKO GLASBA / POGOVOR Z BORUTOM KRŽIŠNIKOM GLEDALIŠČE / SEZONA '94/'95 V CEL^ Na ogled Courbetov Izvir sveta PARIZ (dpa, A. D.) - Izvir sveta (na sliki), eno najbolj znanih del v zgodovini slikarstva, ki jo je leta 1866 naslikal Francoz Gustave Courbet (1819-1877) bo 26. junija postavljena na ogled obiskovalcem Muzeja Orsay. Slika je po letu 1955 pripadala francoskemu psihoanalitiku Jacquesu Lacanu. Podaril jo je Sylvii, takrat Ženi pisatelja Georgesa Bata-illa, s katero se je kasneje sam poročil. Doma jo je skrival za drugim platnom, ko pa so po Lacanovi smrti (1981) Izvir sveta prvič razstavih v Muzeju 19. stoletja, so ga zavarovali s steklom in nenehno posebej pazili nanj. Leta 1994 je morala policija zaradi zgražanja javnosti zaseči naklado romana, na naslovnici katerega je bila njegova reprodukcija. V retrospektivo Courbetovega dela v Grand Palais leta 1977 Izvira sveta niso uvrstili. Novi izdaji Narodnega muzeja LJUBLJANA - Včeraj so v Narodnem muzeju predstavili knjigo Ljubljanske steklarne v 16. stoletju in njihovi izdelki avtoric Mateje Kos in Maje Žvanut ter najnovejso, dvojno Številko revije Argo (36-37). S Studijo o ljubljanskem steklarstvu so v Narodnem muzeju pričeli novo, materialni kulturi namenjeno serijo Viri; gradivo za materialno kulturo Slovencev. Serija se bo pridružila obema že obstoječima, ki sta usmerjeni v arheologijo, v prihodnje pa bosta predvidoma v njej izšli Se Študiji o svetinjicah in tovarnah keramike. Novi Argo, osrednje muzeološko glasilo, katerega tradicija sega v leto 1892, je svojo likovno podobo približal začetnim izdajam, glasilo pa ureja tudi nov uredniški odbor. Nova Številka prinaša 38 prispevkov iz 12 muzejskih ustanov. (V. U.) Rade Šerbedžija z gosti v Križankah LJUBLJANA - Sinoči je bil v skoraj polnih ljubljanskih Križankah literamo-glasbeno večer, na katerem je Rade Šerbedžija predstavil svojo najnovejso kaseto z naslovom »Se nismo že nekje videli«. Ob spremljavi kitarista sina Danila, pianista Jureta Ivanušiča in ansambla Sukar smo poleg znanih šansonov slišali tudi zbirko najnovejsih pesmi, ki nosijo pečat igralčevega izkoreninjenega življenja v tujih mestih. Nastop Serbedžije z znanim balkanskim šarmom so popestrih slovenskimi gosti, s katerimi je v času svojega bivanja v Ljubljani nastopal v Cankarjevem domu. Večer, v katerem so se skozi humor in nostalgijo, prelivale melodije različnih kultur, je navdušil občinstvo. Na sliki Šerbedžija v filmu Pomladni dež. (A. P.) NOVO NA ODRU Oton Župančič: Veronika Deseniška Tragedija v režiji Francija Križaja, v naslovni vlogi Darja Reichman, v ostalih pa Peter Boštjančič, Milada Kalezič, Miro Podjed, Bojan Umek, Mirjana Sainovič, luna Ornik ter ostali člani SLG Celje, slavnostna premiera bo na celjskem Gornjem gradu nocoj ob 21.00 uri. Po velikem uspehu Hermana Celjskega prihaja na Stari Celjski grad tudi Veronika Deseniška Otona Zupančiča v režijski postavitvi Francija Križaja. Veronika Deseniška je poetična ljubezenska drama, ki pripoveduje eno najlepših zgodb iz zgodovine celjske rodbine, v kateri se borita ljubezen in razum. Tragedija v petih dejanjih je izšla leta 1924 in bila istega leta tudi uprizorjena. Je Zupančičevo najpomembnejše izvirno delo. Na avtentičnem prostoru iz srednjeveških časov bomo spremljali ljubezen med Friderikom in Veroniko. Dogajanje je postavljeno v leto 1442. Pesnitev je visokoromanticna, dramatično dejanje se rodi v usodnih globinah in prehaja v misterijske podobe; osrednji misterij zakrriva ostra družinska drama. Veronikino smrt je. Župančič spremenil, glede na legendo naj bi bila utopljena, v drami se zastrupi. (K. Z.) Sprejemanje različnosti LJUBLJANA - Danes ob 22. uri bo v KUD France Prešeren ljubljanska eksperimentalna jazz skupina Data Direct predstavljala svojo novo zvočno podobo, zabeleženo na nedavno izdanem albumu La dolce vita. Skupino vodi talentirani kitarist Borut Kržišnik, v njej pa sodeluje Se nekaj znanih imen slovenske glasbene scene. Violinist Vuk Krakovic prihaja iz skupine 2227, Mario Marolt iz Miladojke Youneed, Primož Simonič pa sicer vodi Lobto. Data Direct so Kržišniko-va osrednja skupina, mogoče pa je Širši publiki bolj znan kot sodelavec skupine Lai-bach ali kot občasen član Borghesie, pa tudi kot avtor glasbe za gledališke predstave Emila Hrvatina in video produkcije Marine GržiniC in Aine Šmid. Album La dolce vita je drugi projekt osrednje četverice glasbenikov, ki so moči združili že pred dvema letoma pod imenom Data Processed Corrupted in uspešno nastopili na Drugi godbi, festivalu Vorax v Vi-cenzi in festivalu Synthesis -glasba 20. stoletja v Skopju. Pogovarjali smo se z Borutom Kržišnikom. Glasbeniki, ki igrajo ne plošči Data Direct, so že prej igrah z vami... Da, napol kot gostje. Saksofonista in klaviaturist sta igrala v projektu, ki je bil podpisan z mojim imenom. Tista plošCa ni izhajala iz dela s skupino, medtem ko je ta rezultat dveletnih izkušenj ... vaj, koncertov, snemanj. Mario Marolt je edini pop glasbenik, ki sodeluje v tej zasedbi. Ja, vendar koncept, ki ga gojimo, ne omejuje nikogar. Tudi Hugo Šekoranja sedi v klopeh ljubljanskega Big Benda, Vuk je prinesel eteri- čni moment iz 2227, Primož vodi cool jazz skupino Loloi-to ... različnost pri nas predstavlja prednost. Zakaj? Glasbo smo zastavili tako, da posebnosti vsakega posameznika niso bolj pomembne od njegovega prispevka v sintetični, sinergični celoti, ki bo različnosti premostila. Prostor je samo za sprejemanje različnosti. Kakšen je vaš odnos do poslušalca? Mogoče je moj odnos do poslušalca rahlo utopičen. Vsak človek, ki kaj kupi, pa naj bo to hi-fi ali hrana, hoče vedeti, kaj to je. Nihče ne bo kupoval blaga brez nalepke. Izogniti se hočem ekskluzivnemu načinu mišljenja, ki v širšem smislu povzroča družbeno zlo. Na ovitku plošče izpostavljate povezavo s kaosom, kot ga poznamo iz matematičnih teorij. Ste to mislili glasbeno, kompozicijsko, du- ševnosti, ste imeli v glavi računalniške slike...? Kaos je dovolj velik, da sprejme vase vse, kar nas obkroža, tudi računalnik je orodje umetnega vida, ki smo si ga zgradih. V luči kaosa postanejo razlike nepomembne. V kompozicijskem smislu nisem načrtoval kaotične strukture. Mislim, da glasba ne more biti vnaprej načrtovana; taka glasba nima »mesa«. Fraktalna teorija pa se mi ne zdi primemo pojmovno orodje za predstavitev glasbe. Raje bi jo prepustil kemikom, čeprav dobro opisuje minimalizem, pa tudi rave... Take strukture, ki so v osnovi ponavljajoče. Svoje glasbe ne bi poskušal tako opisovati. Kakšni so načrti za prihodnost? Do jeseni bo z Data Direct premor, jeseni pa računamo na serijo koncertov po okoliških državah, Italiji, Avstriji, potem so tu festivafi... Marko Plahuta NOVO NA VIDEU Krotke zgodbe Short Cuts, drama, distribucija Karantanija Film, scenarij po zgodbah Rajmonda Carvera Robert Altman in Frank Barhydt, režija Robert Altman, ZDA, 1992,181 minut. Robert Altman v Kratkih zgodbah prepleta zgodbe več parov različnih slojev v Los Angelesu, ki so po principu slučaja povezane med seboj, in ki nehote medsebojno vplivajo. Z vzporednim prikazovanjem posameznih zgodb, njihovih stiCiSC in prepletanj, se dogajanje počasi in brez velikih prelomnic stopnjuje do bolj ali manj tragičnih koncev. Nasilje, napetost in vsakdanje življenje se prepletajo z nevidnimi nitmi odlične režije, s katero je triurna zgodba o Los Angelesu in njenih prebivalcih pa tudi sodobni Ameriki povezana v povsem svojsko celoto. Odlična igralska zasedba (Tim Robbins, Tom VVaits, A n d i e MacDowell, Lily Tomlin, Anne Archer, Jennifer Jason Leigh, Made-leine Stowe, Jack Lemon) so poleg režije vsekakor priporočilo za vse ljubitelje filmov Roberta Altmana. (V.R.) Nedotakljivi The Untouchables, kriminalni thriler, distribucija Karantanija Film, glasba Ennio Morricone, scenarij David Ma-met, režija Brian De Palma, ZDA, 1987,115 minut. Mojstrovina Briana De Palme (Carrie, Brazgotinec, Raising Gane ...), v katerem je na vseh ravneh združil vrhunske ustvarjalce - glasbo Ennia Morriconeja, scenarij Pulitzerjevega nagrajenca, dramatika, scenarista in tudi režiserja Davida Mameta in odlično igralsko zasedbo (Kevin Costner, Sean Connery, Robert De Niro, Andy Garcia) - ki so skupaj ustvarili pravo poslastico v svojem žanru. Zgodba o državnem preiskovalcu Eliotu Nessu (Costner), ki z majhno skupino zvestih ljudi v Času prohibicije uresniči svoj cilj in pred sodisce pripelje samega Al Caponeja (De Niro), je napeta, zapletena, z nekaj nepozabnimi prizori in številnimi filmskimi citati (najbolj je znan prizor na stopniSCu) nudi resničen filmski užitek, ki uvrSCa film v sam vrh tako De Palmovega ustvarjanja kot filmske umetnosti nasploh. (V.R.) UVRAlCm ii Poslastica: Shakespeare po kitajsko CELJE - Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje bo v naslednjih dneh kot zadnjo postavitev v iztekajoči se s® zoni na celjskem Starem gradu uprizarjal Zupančičevo Veroniko Deseniško, znano pa je že, česa se bodo v Celju 1°^ v gledabškem letu 1995/96. Med štirimi premierami na velikem odm velja na prvem ®e stu omeniti dramsko besedilo Draga Jančarja Halšat, ki je P®) lo tudi priznanje za najboljše tovrstno delo v Sloveniji in ga D režiral Franci Križaj. Temu bo sledila v naslednji sezoni cinicn3 melodrama Jeana Anouilha Skušnja v režiji Dušana Mlakarja' nato pa pod taktirko Vita Tauferja poslastica, po vzorih kitajsK opere postavljen Shakespearov Othello. Damir Zlatar Fray bo Celju prihodnje leto režiral Balkon Jeana Geneta in se tako z avorjem soočil že tretjič. Na malem odru ali, kot mu rečejo v Ce^ lju, na Odrupododrom bodo uprizorjene Pavela Kohouta Pata igra kraljev, Sama Sheparda Nevidna roka in otroška predaja va Čarobni napoj, prirejena po romanu Michaela Endeja. Celja ni si po minuli sezoni, ko so ob osmih premierah igrali tudi pe ponovitev, znova obetajo uspeh. V gledališkem letu 1994/95 so imeli 229 predstav doma in 53 gostovanj. Tudi naslednje leto o rednih abonmajih in predstavah za izven načrtujejo vrsto gosto vanj, abonmajev za šolajočo se mladino ter v začetku leta Dneve komedije. Gledališko ponudbo v Celju bodo popestrili s štiri®1 izmenjavami z zagrebškim gledališčem Gavella. Brane Piano Najbolj prodajane otroške in mladinske knjige v izbranih slovenskih knjigarnah (v juniju) Na seznamu priljubljene otroške in mladinske literature se je pojavilo najnovejše delo Mladinske knjige z naslovom 50 zlatih zrnc, v katerem so zbrani spisi slovenskih osnovnošolcev. Sicer pa je opazno, da med domačimi ustvarjalci literature za otroke in mladino prevladujejo predvsem pisateljice, med katerimi so še vedno najodmevnejša dela Dese Muck (Blazno resno popolni), Svetlane Makarovič (Medena pravljica, Kam pa kam, kosovirja?) , Zlate Vokač (Prvo potovanje mačka Cunje) , Marlenke Stupice (Čudežno drevo), Ele Peroci (Nina v čudežni deželi) ...V Medeni pravljici, ki so si jo otroci lahko ogledali tudi v ljubljanskem Lutkovnem gledališču, Svetlana Makarovič izpostavi med kot absolutno vrednoto, saj ga nekateri otroci tudi ne marajo. Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Svetlana Makarovič: Medena pravljica, DZS, 1995 2. Ela Peroci: Nina v čudežni deželi, Mladika, 1995 3. Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knjig3’ 1995 4. Loisa M. Alcott: Male ženske, Karantanija, 1994 5. Michael Lohmann- VVilhelm Eisenreich: Narava in letni časi, DZS, 1995 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Gerlinde Ortner: Pravljice, ki so otrokom v pomoč, Mladinska knjiga, 1995 2. Roald Dahi: Odvratne rime, Mladinska knjiga, 1995 3. Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knjig3’ 1995 4. Svetlana Makarovič: Kam pa kam, kosovirja?, DZS, 1995 5. Spisi slovenskih osnovnošolcev; 50 zlatih zrnc, Mladinska knjiga, 1995 Knjigarna Založbe Obzorja Maribor, Gosposka 24, Maribor 1. Spisi slovenskih osnovnošolcev; 50 zlatih zrnc, Mlad® ska knjiga, 1995 2. Majda Koren: Mala pošast Mili, Mladinska knjiga, 1995 3. Zlata Vokač: Prvo popotovanje mačka Cunje, Aristej, 1995 4. Saša Vegri: Jure Kvak Kvak, Mladinska knjiga, 1995 5. več avtorjev: angleško - slovensko; ilustrirani slovar, M1 dinska knjiga - Egmund, 1995 I Knjigama Libris, Prešernov trg 9, Koper 1. Ragnhild Scamell: Mih, Mladinska knjiga 1995 2. Eveline Hasler: Mesto cvetja, založba Epta, 1995 3. Gerda Marie Scheidel, Voungran Kirn Hohlefeld: Skor g žek, Kres, 1995 4. Marlenka Stupica: Čudežno drevo, Mladinska knjig3’ | 1995 g 5. Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knji ga, 1995 Pripravlja Andreja Paljev®^ JAPONSKA / MED NOTRANJIM POLETOM $ TOKIJSKEGA LETALIŠČA HANEDA V HOKAIDSKI HAKODATE Srečen konec neobičajne ugrabitve boeinga 747 Prvotno so trdili, da je zahteval Asoharovo osvoboditev ^Ugrabitev g g g Moški, ki trdi, da pripada sekti vzvišene resnice, je ugrabil japonski boeing 747 s tem, da je hostesi grozil, da jo zabode s šilom za led. Grožnje ® Da ima pajdaše na letalu. ® Da bo razstrelil letalo s plastičnim razstrelivom. Zahteve 68 Izpustitev Soka Asahare, zaprtega voditelja sekte Aun Sinkrijo. ® Gorivo ir> polet nazaj v Tokio. AP TOKIO - Sele pozno sinoči se je po vdoru policije končno predal ugrabitelj, ki je včeraj med poletom s tokijskega letališča Haneda v Hakodate na Hokaidu ugrabnil japonski boeing 747 družbe Ali Nippon (ANA). Na tem se-vemojaponskem letališču se je nato nadaljevala neskončna drama, ki je spet, kot po potresu v Kobeju, razgalila vso nemoč japonskih oblasti pred nepredvidljivimi dogodki. Sinoči ob polnoči po krajevnem Času, 12 ur po ugrabitvi, še vedno ni bilo jasno, koliko je ugrabiteljev. Najprej so trdili, da je samo eden in da v zameno za talce zahteva osvoboditev v zaporu priprtega voditelja neobudisticne verske sekte Vzvišene resnice Soka Asahare. Dve uri kasneje so govorili že o petih ugrabiteljih. Pozno popoldne pa je ugrabitelj, ki naj bi bil 20-letni Saburo Kobajaši, vse zanikal, ceš da ni pripadnik Asaharove sekte in da se hoCe le vrniti v Tokio, kjer naj bi izpustil vse talce. Na krovu boeinga 747 je bilo 15 elanov posadke in 350 potnikov, med katerimi tudi sedem dojenčkov. Japonske oblasti so ustanovile kar štiri krizne štabe, enega je imenovala vlada, drugega ministrstvo za prevoze, tretjega notranje ministrstvo, Četrtega pa policija v Hakodateju, nobeden pa ni sprejel konkretnih pobud. Seveda so se vsi sestali in podprli vladni sklep, da letala ne smejo oskrbeti z gorivom. Kdo pa dejansko odloča, ni bilo jasno, ker je na to ZMES VERSKIH PRVIN Ob tibetanskem budizmu hinduizem in Apokalipsa TOKIO - Sekto Aum Sinrikio (Vzvišena resnica) je leta 1987 ustanovil sedaj 40-letni Soko Asahara, ki je po letih bivanja v Tibetu spojil prvine tibetanskega budizma s hinduizmom, a obenem osvojil apokaliptično svetopisemsko vizijo konca sveta. Do leta 1991 je Soko Asahara s svojim blodnim misticizmom prepričal le malo privržencev. Ko pa se je sekta postopoma spremenila v teroristično skupino, ki je hotela pospešiti konec sveta, se je začela neverjetno siriti. Po Asaharovi napovedi, naj bi konec sveta nastopil leta 1997, Apokalipso pa bi preživeli le njegovi privrženci in nekaj milijonov ljudi. Prav pripadniki sekte naj bi nato svet popeljali v novo zlato obdobje, v katerem ne bi bilo držav temveč le federacija vaških skupnosti po prastarem tibetanskem vzoru. Za Čudo je ta blodna zamisel prodrla ne samo med preproste ljudi, temveč celo med tehnološko izobražene strokovnjake, ki so svoje znanje dali na razpolago Soki Asahari. vprašanje neučakanih novinarjev vodilni funkcionar letalske družbe ANA sinoči v zadregi povedal, da ne ve, da mora dobiti še dodatne informacije. Krizni štabi so se ločeno sestali, tako da je vladalo na letališču pravo izredno stanje. Poklicali so tudi posebne oddelke japonske vojske za jedrsko, biološko in kemično vojskovanje. Ugrabitelj, ki je bil oborožen s šilom za led in ki je imel v rokah sumljivi paket, je namreč zagrozil, da bo razstrelil letalo in razlil neko tekočino. Napad z ZivCnim strupom sarinom v tokijski podzemski železnici je bržkone oblastem dal vedeti, da naj za vsak primer pokličejo v Hokadate tudi vojaške strokovnjake. Izvedenci za letalske ugrabitve pa so mnenja, da je ugrabitelj blaznež, morda celo bolnik z aidsom, ki ne ve, kaj hoCe. Med drugim so bili posadka in potniki veC kot 15 ur brez hrane in pijače, ker jo je ugrabitelj zavrnil. Trditve o skupini ugrabiteljev so bile seveda logične, ker je skoraj neverjetno, da je lahko ena sama oseba, najprej z navadnim šilom za led grozila hostesi, nato zvezala ostale elane posadke razen obeh pilotov in držala v šahu oblasti. Vboeingu tudi pravi Božiček TOKIO - Na krovu boeinga 747 japonske letalske družbe ANA je tudi božiček iz finske Aava-sakse. Na Japonsko je odpotoval skupaj s finsko delegacijo, ki je nameravala reklamirati finske turistične lepote. 2e sedaj številni JaponCki pišejo božičku v Aa-vasakso in redno prejmejo pismen odgovor. Staršev ta s šintoizmom skregana pobuda ne moti, na božičke so se že navadili, storitev pa stane 25 nemških mark. KRONOLOGIJA Ugrabitve letal od leta 1970 TOKIO - Od leta 1970 so na Japonskem izvedli veC letalskih ugrabitev. 31. marca 1970 so levičarski skrajneži Sekiguna (Rdeče vojske) preusmerili letalo japonske letalske družbe Jal na progi Tokio-Fukuoka v Seul, kjer so izpustili potnike. Teroristi so nato prosili za azil Severno Korejo. 6. novembra 1972 je zračnemu gusarju spodletela preusmeritev letala na Kubo. 30. julija 1973 je pet Palestincev ugrabilo v Libiji letalo družbe Jal na progi Amsterdam-Tokio in ga razstrelilo po izpustitvi potnikov. 12. marca 1974 so aretirali 18-letnika, ki je preusmeril letalo na progi Tokio-Okinava in zahteval 55 milijonov dolarjev in 200 milijonov jenov. 28. septembra 1977 je pet skrajnežev Sekiguna preusmerilo letalo Jal na progi Bombaj-Tokio. Potnike so izpustili v zameno za izpustitev tovarišev v japonskih ječah. 23. novembra 1979 je mafijcu spodletel poskus ugrabitve letala Jal na progi Osaka-Tokio. 16. decembra 1989 so aretirali Kitajca, ki je skusal preusmeriti letalo družbe Caac. SEKTA VZVIŠENE RESNICE / JAPONSKE POLICIJA PREISKAVO ZAČELA PRED TREMI MESECI Pot do konca policijske preiskave je še dolga TOKIO - Zaradi včerajšnje ugrabitve letala so preiskavo o delovanju fanatične neobudisticne sekte Vzvišene resnice še razširili. Policija je preiskavo začela pred približno tremi meseci, verjetno pa ni sumila, da bodo njeni izsledki tako usodni. 28. februarja so na ulici ugrabili tokijskega uslužbenca Kijosi Karija, potem ko se je njegova sestra znašla v težavah zaradi sekte Vzvišene resnice. Zaradi tega so 22. marca izvedli policijsko preiskavo. 20. marca je Japonsko pretresel atentat z živčnim strupom sarin, ki se je zaCel siriti na petih vlakih tokijske podzemne železnice, zaradi Cesar je umrlo 11 oseb, veC kot 5.000 potnikov pa je bilo zastrupljenih. Policija je našla posebne hermetično zaprte plastične vrečke z ostanki sarina. 22. marca so začeli z vsakodnevnimi policijskimi racijami na različnih sedežih sekte, še zlasti v velikanskem objektu v Ka-miku Isikiju, ob vznožju gore Fu-ži, zahodno od Tokia, kjer so odkrili na stotine ton kemikalij, strojev za njihovo proizvodnjo in dokumentov o poskusih. 30. marca je zakrinkani napadalec streljal in huje ranil šefa policije Takažija Kunimacuja. Anonimni telefonski klici na ra-licne televizijske postaje so streljanje povezali s tokijskim atentatom, policiji pa kljub vsemu ni uspelo najti storilca. 13. aprila je v televizijskem intervjuju neznani pripadnik sekte opozoril na skorajšnjo katastrofo, ki bo baje veliko strašnej-ša od potresa v Kobeju, v katerem je januarja letos umrlo 5.500 oseb. Istega dne je policija aretirala Kijohidea Nakado, enega od svečenikov sekte, osumljenega izsiljevanja. 19. aprila je prišlo do novega napada z neznanim plinom v podzemni železnici v Jokohami, drugem najvecjem japonskem mestu. Skoraj 400 oseb so naglo odpeljali na zdravljenje zaradi zastrupitve. 22. aprila je na podlagi materialnih dokazov (kot na primer na-lašC izdelanih plastičnih torb in posod) policiji uspelo povezati sekto z napadom s sarinom. 23. aprila so do smrti zabodli Hidea Muraija .(drugo najvidnejšo osebnost Vzvišene resnice) pred tokijskim sedežem sekte. Policija je takoj aretirala morilca, domnevnega desničarskega skrajneža Hirojukija Joja. 27. aprila je policija po vsej državi zaCela iskati voditelja sekte Soka Asaharo, ki je izginil v neznano 19. marca. 6. maja je varnostnikom uspelo preprečiti nov napad s cianidom, ki bi lahko zahteval življenje 20.000 oseb na najveeji tokijski postaji Sinjuku. 15. maja je policija naposled ujela Jošihira Inoueja, domnevnega voditelja skupine, ki je pripravila atentat s sarinom na tokijsko podzemno postajo. Policija je obenem izdala zaporni nalog za Asaharo in 40 pripadnikov sekte ter s tem prvič tudi uradno povezala sekto z napadom. 16. maja je policija aretirala Asaharo v eni od stavb velikanskega objekta v Kamiku Išikiju veC ur po začetku velike vsedržavne policijske racije, katere namen je bil aretirati cimvecje število pripadnikov sekte, osumljenih sodelovanja pri atentatu s sarinom. Preiskovalcem je uspelo aretirati vse razen sedem od 41 osumljencev. 26. maja je japonski tisk poročal, da je sekta nameravala oborožiti svoje pripadnike z avtomatskim orožjem za gverilske akcije uperjene proti osrednjim vladnim organizacijam, na primer parlamentu oziroma premi-erovi rezidenci v središču japonske prestolnice Tokio. 6. junija je javno tožilstvo obsodilo Asaharo in šest drugih voditeljev sekte umora, Čeprav na zasliševanjih Asahara ni odgovoril na nobeno vprašanje o svoji domnevni vlogi pri tokijskem atentatu. 7. junija je policija obtožila umora še tri pripadnike sekte, tako da je število obtoženih pripadnikov Vzvišene resnice naraslo na deset. 14. junija je policija Asaharo obtožila tudi linčanja nesrečnega pripadnika sekte, ki je poskusil pobegniti. 15. junija se je šef policije Ta-kaži Kunimacu prvič znova pojavil v javnosti po atentatu, ki ga je doživel 30. marca. Ob tej priložnosti je obljubil, da bo policija preiskavo o delovanju sekte in boj proti njej neizprosno nadaljevala. NOVICE Mirovni posredniki v Zagrebu ZAGREB - Medtem ko se hrvaški predsednik Franjo Tudman mudi na obisku v Avstraliji, skušajo mirovni posredniki Carl Bildt, Thorvald Stolten-berg in Jasuši Akaši v Zagrebu poiskati diplomatsko rešitev, s katero bi ublažih naraščajoče napetosti na Hrvaškem in v BiH. Naslednjih devet dni si bodo prizadevab, da bi pribhžah stabšča nasprotnih strani z namenom, da bi lahko že 30. junija v Ženevi sklicah sestanek med vojaškimi poveljniki iz Zagreba in Knina. Hrvaška stran je podprla skhc tega sestanka brez pogojev, Milan Martič pa za-zdaj kot pogoj za srečanje zahteva umik hrvaških-čet z Dinare in iz zahodne Slavonije. (G. G.) Bosanski Srbi mobilizirajo begunce v ZRJ BEOGRAD - Vlada bosanskih Srbov je vse vojaške obveznike, ki so pobegnili v ZR Jugoslavijo, zaradi mobibzacije poklicala nazaj v domače kraje, zlasb zdravnike in bolničarje. Srbsko poveljstvo na Palah je razglasilo, da bstim, ki se do 5. junija ne bodo prijavib, grozijo stroge kazni. To velja tudi za bosanske Srbe z jugoslovanskim državljanstvom. Neodvisni beograjski mediji so poročah, da podobna mobilizacija hrvaških Srbov s pomočjo srbske pobcije že pribbžno deset dni poteka tudi v številnih srbskih mestih. Najmanj dva bsoč moških, ki so pobegnih iz Hrvaške - veliko jih ima status begunca ali srbsko državljanstvo - so zaprli in jih proti njihovi volji odpeljati v izobraževalno taborišče v srbski Krajini, (dpa) Albanci nasprotujejo gradnji vojaškega oporišča v Ulcinju ULCINJ - Mehmet Bardhi, predsednik občine Ulcinj na črnogorski obab ob meji z Albanijo, je poudaril, da so Albanci, ki predstavljajo 85 odstotkov prebivalcev Ulcinja, proti gradnji velikega vojaškega oporišča v bližnjem zalivu Valdanos. Predsednik Cme gore Momir Bulatovič je namreč pretekli teden sporočil, da je Cma gora vojski Jugoslavije odstopila zemljišča ob zalivu Valdanos za gradnjo velikega vojaškega oporišča, skupaj z zemljišči, na katerih bodo zgradili 130 stanovanj za oficirje. Bardhi poudarja, da predsednik Bulatovič nima pravice trgovati z zemljišči, ki pripadajo meščanom Ulcinja, razen tega naj bi z gradnjo vojaškega oporišča uničili tudi 18.000 otiv, problematični pa bi postati tudi obmejni odnosi s sosednjo Albanijo. Barhdi napoveduje, da bodo začeti prebivalci Ulcinja zbirati podpise proti napovedani gradnji in organizirati številne druge mirne politične proteste. (B. S.) BOSNA IN HERCEGOVINA Pomoč V Sarajevu SARAJEVO (dpa, Reuter) - Po skoraj štirih tednih je v bosansko-hercegovsko prestolnico včeraj prispel prvi konvoj s človekoljubno pomočjo. Konvoj z moko, soljo in kvasom je v mesto prišel zgodaj popoldne, kmalu pa mu je sledil še drugi. Preostali trije, ki naj bi poleg hrane Sarajevčanom pripeljali tudi gorivo za dizelske agregate, naj bi na cilj prispeli se danes. Na tovornjake so pred odhodom naložili 598 ton živil in 67 ton goriva, od tega je tretjina pomoči namenjena srbskim Četrtim Sarajeva. Letališče Butmir, prek katerega je bil do aprila vzpostavljen zračni most, je zaprto že dobra dva meseca. V torek je konvoj z živili, vodo in gorivom za pripadnike-enot Združenih narodov prispel tudi v Srebrenico. Kot je izjavil tiskovni predstavnik ZN v Zagrebu Chris Gunness, so bosanski Srbi s konvoja ukradli precejšnjo količino goriva. ZN še vedno poskušajo pripeljati pomoč za modre Čelade v Goražde in Zepo. Tiskovni predstavnik Gunness je novinarje še seznanil, da sta vCeraj dve letali bosanskih Srbov kršiti prepoved poletov nad Bosno in Hercegovino. Natova letalska patrulja je srbski le- tati prisilila k pristanku na banjaluškem letališču, ki je-pod nadzorom srbskih sil. Poveljnik sil Severnoatlantske zveze v južni Evropi je predlagal bombardiranje letališča v Banjaluki, s katerega sta letati vzleteli, vendar je poveljnik modrih čelad, francoski general Bernard Janvier, ta načrt zavrnil. Predsednik vlade BiH Haris Silajdžič se je na neodločnost Svetovne organizacije ostro odzval: »To pomeni, da prepovedi poletov sploh ni. Je to mogoče popolna kapitulacija sil Zdmženih narodov v Bosni? Vsa skladišča težkega orožja so v srbskih rokah, in Ce je srbskim letalom zdaj dovoljeno še neovirano letenje, lahko to pomeni le popolno kapitulacijo.« Vojaški opazovalci ZN poročajo, da se ofenziva vladnih sil za deblokado Sarajeva nadaljuje. Ratko Mladič, poveljnik vojaških enot bosanskih Srbov, je svojim vojakom sicer že Čestital za »uspešno uničenje muslimanske ofenzive«, vendar stanje na bojiščih njegove prepričanosti ne potrjuje. Najbujši boji naj bi potekali okoli krajev Ilijaš in Visoko. Pri Visokem so vladne sile že v torek blokirale tamkajšnje oporišče kanadskih modrih Čelad. Vladna stran si- Na središče Sarajeva so tudi včeraj padale srbske granate (Telefoto: AP) lam OZN ni sporočila, zakaj se je odločila za ta korak, vendar so vojaki zagroziti, da bodo oporišče zaceli obstreljevati, Ce se bodo Kanadčani poskušali prebiti iz njega. Prav tako ne dovolijo pristanka helikopterjev. V oporišču je 562 kanadskih vojakov, ki že vec dni niso mogli oskrbeti svojih kolegov na bližnjih opazovalnih točkah. Hudi boji so potekali tudi v okolici Tuzle na severu države, kjer so vladne sile v zadnjih dneh dosegle pre- cejšnje uspehe. Vladna in srbska stran ,se na hribu Vis-pri Kalesiji spopadata s težkim orožjem. Modre čelade so prepričane, da bodo vladne sile z ofenzivo poskušale prodreti do meje med BiH in tako imenovano ZRJ. NATO / NAČRT UMIKA ZN IZ BIH Francija in ZDA se prepirata, kdo bo poveljeval operaciji MNENJE Bildt proti umiku ZN BEOGRAD (Reuter) -Novi mirovni odposlanec EU Carl Bildt, ki s pogajalcem ZN Thorvaldom Stol-tenbergom potuje po Balkanu, je v Zagrebu izjavil, da kljub sedanjim ostrim spopadom ne predvideva umika mirovnih sil iz Bosne, saj bi bil to »cmi scenarij«, ki bi spodkopal mirovna prizadevanja na Balkanu. Bildt je poudaril, da prihod enot za hitro posredovanje Se ne pomeni, da se bodo modre Čelade dejansko umaknile iz Bosne. »Mirovne sile se ne morejo kar umakniti, čeprav njihov umik ni povsem izključen, vendar se za takšen ‘Cmi scenarij’ zagotovo ne prizadevajo države, ki imajo svoje vojake v enotah ZN,« je poudaril-Bildt, ki bo o svojem obisku na Balkanu prihodnji teden poročal na srečanju petnajsterice v Cannesu. (Telefoto: AP) BRUSELJ (AFP) - Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da je bil na včerajšnjem svetu Nata dosežen napredek pri dokončnem oblikovanju naCrta 40104, ki zadeva-umik mirovnih sil ZN iz Bosne. Generalni sekretar Nata Willy Claes je izjavil, da bo svet načrt uradno potrdil 28. junija, lahko pa ga bodo spreminjali glede na položaj v Bosni. Načrt ne predvideva takojšnjega umika; o-njem se bodo odločili Združeni narodi, saj zahteva daljše priprave, izvedli pa naj bi ga v prihodnjih treh mesecih, saj so ceste v pozni jeseni večkrat neprevozne. Po oceni diplomatskih virov članice Nata še vedno ne soglašajo o dveh najpomembnejših vprašanjih, zapisanih v načrtu 40104, čeprav so se njihova stališča že približala. Prvo vprašanje zadeva poveljevanje, ker bi umik modrih čelad izpeljale članice Nata. Zaradi tako imenovanega »dvojnega ključa« - poveljevanje bi si delili ZN in Nato - se prepirata predvsem Francija in ZDA. VVashington, ki se sklicuje na svoj prispevek v vojakih, zahteva, da samo Nato nadzoruje umik, Francija pa nasprotuje prenosu poveljevanja z ZN na Nato, dokler na bosanskem ozemlju jie bo večina voja- kov Nata - predvsem ameriških, poudarja Pariz, čemur bi po mnenju nekega evropskega vojaškega strokovnjaka lahko rekli »delitev tveganja«. Neki strokovnjak poudarja, da poveljnik ne more biti iz vrst Nata, če v akciji ne bodo sodelovati tudi ameriški vojaki. Evropejci vztrajno nasprotujejo, da bi Američani odigrali le stransko vlogo in z ladjevjem le patruljirati v Jadranu. Zavezniki se strinjajo, da se morata o začetku operacije dogovoriti Nato in ZN, prav tako tudi o vsaki spremembi pravil o uporabi orožja; o tem vprašanju se morata dogovoriti poveljnik Unproforja, francoski general Bernard Janvier, in poveljnik Nata za južno Evropo, ameriški admiral Leighton-Smith. Drugo vprašanje, pri katerem se razhajajo članice Nata, zadeva sistem »dvojnega ključa« v primeru delnega umika. Američani menijo, da je takšen sistem neučinkovit in naj bi ga odpraviti, takoj ko bodo ZN odstopili poveljevanje Natu, Francozi pa bi ga radi obdržali zato, da ne bi prišlo do spodrsljajev. Ce bi Nato začel delni umik iz vzhodne Bosne in bi naletel na ovire, bi bile v nevarnosti modre čelade na drugih območjih Bosne, opozarjajo Francozi. VPLETENOST ZDA V BOSANSKO VOJNO Sramežljiva pomoč in omahovanje Barbara Kramžar NEW YORK - Nekoč v daljni hladni vojni so lokalne vojne bojevati v imenu velesil. Bližnjevzhodni in celo afriški spopadi so bili samo konica noža, ki sta ga v rokah držala Moskva ali-Washington. Naš Cas pa zaznamujejo prestrašene velesile, moCne in dobro oborožene države, ki so se v strahu pred vojaškimi žrtvami zatekle v pacifizem. Velike države so upravičeno prestrašene. Rusija se je v Čečeniji že zapletla v svoj drugi Afganistan. ZDA se uspešneje izogibajo vpletanja v majhne vojne propadlih območij, toda pri tem izgubljajo vojaško in politično verodostojnost. Kljub razglašeni politiki nevmeša-vanja pa niso povsem nev-pletene. Vsaj v delu zahodne javnosti se sprašujejo,-ati strategije in taktike bosanski vojski morda ne pomagajo zarisovati ameriški vojaški strokovnjaki, bosanski in hrvaški Častniki pa se šolajo v ZDA. Zunanje ministrstvo je v ponedeljek zanikalo aktivno udejstvovanje na bosanski fronti, ki ga je omenjal celo predstavnik za tisk ZN v Bosni. Hkrati so potrdili, da se je general-John Sewall, posebni svetovalec državnega sekretarja, srečal z bosanskimi in hrva- škimi vojaškimi voditelji. Kako globoko je-VVashington vpleten v bosanska dogajanja? Ameriški diplomati so lani prepričali bosanske Hrvate in Muslimane, naj se prenehajo vojskovati, in jim svetovali pri združevanju vojsk. Ameriški kongres je lani jeseni zagotovil celo sredstva za vojaško pomoč bosanskim Muslimanom. Toda Clintonova administracija tega ne razglaša na veliki zvon. Američani še vedno ne vedo dobro, kaj naj počnejo z nekdanjo Jugoslavijo. Na prvi pogled je vse jasno. V ameriških očeh je Bosna žrtev srbske agresije, Slobodan Miloševič in Radovan Karadžič pa kandidata za mednarodna zločinca. Srbska politika je v popolnem nasprotju z ameriškimi ideali demokracije in pravice do obrambe - ter s pričakovanji, ki jih je VVashington nekoč gojil do Jugoslavije. Zaradi Titove politike nasprotovanja Sovjetski zvezi so ZDA že v prvi polovici osemdesetih let spodbujale mednarodne finančne ustanove, naj pomagajo s posojili. Tik pred vojno v Sloveniji je v ameriški diplomaciji že prevladovala nostalgija za takšno Jugoslavijo, zato je zunanji minister Ja- mes Baker v Beogradu opozarjal pred odcepitvenimi težnjami z besedami, ki sojih mnogi razumeli kot zeleno luc za napad na Slovenijo. Kmalu pa je v-VVashingtonu prevladalo ogorčenje nad srbskimi dejanji. Toda Ce se je Bosna Evropi »zgodila« prekmalu, ko Stara celina še ni bila sposobna žrtvovati vojakov za skupno zunanjo politiko in varnost, se je Ameriki »zgodila« prepozno. Razpad sovjetskega bloka je povzročil počasno ameriško zapiranje ZDA vase in konec rambovskih akcij, s kakršnimi je predsednik Reagan obračunaval na Grenadi. Zalivski spopad z Irakom je bil druge vrste. Vojno za nizko ceno nafte opraviči že bežen pogled na-ZDA, državo z najvišjo porabo na prebivalca na svetu, ki bi bankrotirala, ce bi ceno nafte določal Irak. Bosna pa bi bila samo pravičniška vojna za reševanje ljudi, ki so preveč naivno verjeli govorjenju o neizogibni zmagi demokracije. Bill Clinton je že drugi ameriški predsednik, ki se je raje osramotil s svojo balkansko politiko,-kot pa posegel v vojno. Komentatorji pišejo, da obveščevalna služba CIA sploh ne preverja pisanja tiska o tesni povezanosti vojske tako imenovane Jugoslavije in bosanskih Srbov. NoCejo vedeti resnice. Toda ameriška politika do Bosne se spet spreminja. Pred tremi leti je Clinton zamajal balkansko politiko svojega predhodnika Busha, zdaj pa politični nasprotniki njemu spodkopavajo tla. Republikanski kongres pod vodstvom senatorja Boba Dola in predstavnika Nevvta Gingricha-vse glasneje zahteva konec dvolične, neuspešne akcije modrih Čelad v Bosni in oborožitev bosanske vojske. Ameriški kongres se vedno noCe prispevati denarja za-britansko-francoske hitre sile. Morda so ostre ameriške razprave o Bosni spet bolj notranja kot pa zunanja politika. Pred nekaj tedni je predstavniški dom zahteval konec ameriškega sodelovanja pri izvrševanju prepovedi oboroževanja držav nekdanje Jugoslavije. Toda za-zdaj se akcija končuje pri besednih pozivih senatorja Jesseja Helmsa k oborožitvi muslimanskih »borcev za svobodo« ter Doleovih in Gingrichevih zahtevah, naj se modre Čelade umaknejo iz Bosne. Američani so sarajevski prijatelji, toda svobodo si bo morala bosanska prestolnica izbojevati sama. SEVERNO MORJE / KONEC AKCIJE NAFTNA PLOŠČAD BRENT SPAR Zmaga Greenpecea Britanski Shell trdi, da je popustil zaradi pritiska drugih evropskih vlad LONDON - V 24 letih obstoja je Greenpeace dosegel najvecji uspeh, ko je v torek eno najvecjih naftnih družb, Shell, prisilil, da je opustila načrt potopitve ploščadi Brent Spar v severnem Atlantiku. »Zelo sem presenečen. Nismo navajeni na zmage,« je v torek navdušeno priznal eden od štirih aktivistov na opuščeni ploščadi. Čeprav britanski Shell pravi, da je odnehal zaradi pritiska drugih evropskih vlad, ne zaradi Greenpeacea, je prav ta organizacija največ pripomogla k preobratu. Kot ponavadi je Greenpeace pripravil akcije na terenu in si prizadeval za cimboljse stike z javnostjo, da bi prepričal evropske države. Na eno od ladij, ki so sledile ploščadi, je povabiVdvajset novinarjev. Organizacija, v kateri je 3,1 milijona elanov iz tridesetih držav, se ponaša, »da je vedno v ospredju« bitk za okolje, Čeprav si je treba »umazati roke«, kdaj pa tudi tvegati. Ta taktika jim je prinesla ze kar nekaj uspehov, pravi Greenpeace, ki si delno lasti zasluge za odložitev francoskih jedrskih Poskusov, sporazum o prepovedi lova kitov in odstranjevanje jedrskih odpadkov. V akciji Brent Spar, ki je trajala tri tedne, so uporabili dve od Štirih ladij in en helikopter, kar jih je stalo vec milijard funtov, njihove proteste Pa so mediji snemali in komentirali. Čeprav so 23. maja na silo prepredli njihove proteste, aktivisti boja niso opu-stili: 15 dni pozneje so sodelovali na konferenci o Severnem morju na Danskem, kjer so Veliko Britanijo že kritizirale nekatere obmorske države. Se vec jih je bilo prejšnji teden, ko je nemški kancler Helmut Kohl na srečanju G7 v Hali-faxu protestiral pri britanskem premiem Johnu Majorju, ki kljub temu ni spremenil mnenja. Potopitvi ploščadi so najbolj nasprotovali v Nemčiji, na Nizozemskem, kjer je sedež Greenpeace International, v skandinavskih državah in Evropski komisiji. Nemški Shell je zaradi bojkota svojih bencinskih Črpalk utrpel precej škode, kar se je zgodilo Se v Številnih evropskih državah. Nemške črpalke so bile celo tarče atentatov. Medtem so Štirje aktivisti odšli na Brent Spar, odločeni, da bodo tam ostali in onemogočili potopitev ploščadi. V sredo naj bi se vrnili na kopno, vendar Greenpeace se ne bo odnehal: odpoklical je le eno ladjo, druga pa sledi ploščadi, katere cilj Se ni znan. Joelle Garrus / AFP (Telefoto: AP) -T V OZADJU h Šestindvajstet let naftne industrije v Veliki Britaniji LONDON - Minulo nedeljo je preteklo dvajset let, odkar je Velika Britanija iz Severnega morja pridobila prvi liter nafte in z njim bogastvo, ki ji je zagotovilo zavidanja vredno samostojnost ter jo - s približno 2, 6 milijona sodčkov načrpane nafte na dan - uvrstilo med prvih deset proizvajalcev nafte nasvetu. Od 18. junija 1975, ko so v rafinerijo v Kentu pripeljali prve sodčke nafte s ploščadi Argyll pri Škotskem Aberdeenu, so načrpali veC kot 1,8 milijarde ton nafte. Čeprav je količina načrpane nafte daleč presegla prvotne napovedi, je po sedanjih ocenah britanskega ministrstva za energijo to le petina ocenjenih zalog. To pa pomeni, da bo Velika Britanijja tudi v prihodnjem stoletju pomembna proizvajalka nafte in plina. Za nov zalet po 30-letni izkušnji Črpanja nafte je država začela nove raziskave v Atlantskem oceanu na zahodu Škotske. British Petroleum (BP) si je prvi pridobil licenco za poskusne vrtine na območju Foinavena pri Shetlandskih otokih. Ce bodo te vrtine obetavne, bo to velik izziv za naftne družbe, saj bodo razmere črpanja nafte na tem območju Atlantskega ocena veliko težje. Morje je namreč precej globlje, podnebje je ostrejše, morski tokovi pa so veliko močnejši kot v Severnem morju, zato bodo potrebovali tudi novo tehnologijo. Pred sedmim desetletjem tega stoletja je bila Velika Britanija pri preskrbi z nafto povsem odvisna od tujine, saj je imela le nekaj črpališč na kopnem, ki so jih zaceli izkoriščati po prvi svetovni vojni. Družba Amoco je prva odkrila pomembnejša morska nahajališča nafte leta 1969, vendar je bUo treba počakati do leta 1975, da je iz Aigylla pri Hamiltonu pritekla prva kapljica nafte. Do leta 1985 se je naftna industrija nenehno krepila, tako da je Velika Britanija lahko že leta 1981 z doma načrpano nafto zadostila svojim potrebam. V drugi polovici osemdesetih let se je proizvodnja zmanjšala, cena nafte pa je leta 1986 zelo padla. Od takrat je delež naftne industrije v bruto narodnem proizvodu le Se dvoodstoten. Danes se je količina načrpane nafte znova povzpela do rekordne rami osemdesetih let. Lani so izvozili 82 milijonov ton surove nafte, s katero so zaslužili 6,1 milijarde funtov. Na morskih ploščadih je zaposlenih 27 tisoč ljudi, ti pa delo na področju črpanja nafte in plina posredno omogočajo 300 tisoC delavcem (pri gradnji ploščadi in naftovodov, ladijskem in helikopterskem prevozu). Zdaj se Velika Britanija sooča z novimi težavami: zaloge na nekaterih črpališčih gredo h koncu, stare naftne ploščadi pa niso zlahka rešljiv ekološki problem, kar dokazujejo najnovejsa dogajanja v zvezi s Shellom. Pascale Juilhard / AFP EVROPSKA UNIJA / PRED VRHOM V CANNESU Novi temelji za obdobje po letu 2000 London bo nasprotoval predlogu Nemčije o odvzemu pravice do veta BRUSELJ (AFP) - Vrhunsko zasedanje petnajsterice v Cannesu 26. in 27. junija bo tudi uradni začetek medvladne konference, ki bo zasedala prihodnje leto. Takrat bodo morali sodelujoči postaviti temelje evropskim institucijam po letu 2000, ko se bo Evropska unija razširila proti Vzhodu. Na konferenci v Cannesu bodo na predlog krščanskih demokratov nemškega kanclerja Helmuta Kohla pregledali tudi določila sporazuma iz Maastrichta. Ti namreč predlagajo odvzem pravice do veta, kar zadeva vprašanja zunanje politike in skupne varnosti, potem ko se bo Evropska unija razširila na 27 elanic, saj naj bi se do leta 2000 vanjo vključile vzhodnoevropske države, Ciper in Malta. CDU/CSU predlaga, naj vzhodnoevropske države izpolnijo politične in gospodarske pogoje, Ce hočejo okrog leta 2000 postati Članice EU. Nemški poslanci predlagajo tudi dodelitev večjih pristojnosti Europolu, prihodnjemu organu, ki bo odgovoren za sodelovanje med evropskimi policijami. Sčasoma naj bi začela delovati nekakšna evropska policija, katere naloga bo boj proti terorizmu, trgovini z mamili, pranju denarja, širitvi jedrskih snovi in prostituciji. Nemški predlog podpirajo tudi države Beneluksa ter Španija in Italija, katerih predstavniki poudarjajo, da mora EU pokazati svojo moc na področju zunanje politike in boja proti kriminalu, kajti le tako bo organizaciji zaupalo približno 376 milijonov prebivalcev držav clanic EU. Velika Britanija je prek ministra za evropske zadeve Davida Daviesa že izrazila nasprotovanje večinskemu sistemu glasovanja, ki naj bi veljalo za vsa vprašanja. London je že na srečanju predstavnikov EU na Siciliji v začetku junija za- hteval, da obdrži pravico do veta. Francoski predstavniki o institucionalnih reformah, o katerih naj bi odločala medvladna konferenca, doslej niso dajali izjav. Čeprav je novi francoski predsednik Jacques Chirac poudaril, da se zavzema za »vzajemno sodelovanje« z nemškim kanclerjem Kohlom, je vendarle zagovornik pravice do veta v ministrskem svetu, kadar bi ta odločal o vprašanjih skupne zunanje politike in varnosti. Karl Lamers, elan CDU/CSU, ki je v bundestagu odgovoren za vprašanja zunanje politike, meni, da »bi bilo protislovno, Ce bi Francija podprla razširitev članstva EU proti Vzhodu, hkrati pa že vnaprej zavračala gradnjo močnejše združene Evrope, predvsem ko gre za vprašanje zunanje politike in varnosti«. Lamens pravi, da ho brez tovrstne poglobitve Nemčija prevladala v vzhodni Evropi, Čemur pa Francija nasprotuje. Letos bo morala pripravljalna skupina petnajsterice razmisliti o nekaterih pomembnih vprašanjih - institucijah, obrambi, gospodarstvu -, povezanih s Širitvijo Evropske unije, in o nujnih spremembah, ki bi preprečile institucionalno paraliziranje EU. Na vrhunskem srečanju petnajsterice, ki bo decembra v Madridu, bo pripravljalna skupina tudi uradno začrtala program, ki naj bi bil dokončan v Šestih do 18 mesecih. Pogajanja s Ciprom, z Malto in vzhodnimi državami, ki se potegujejo za članstvo v EU, se bodo lahko zaCela Sele, ko bo petnajsterica pretehtala sporazum iz Maastrichta. Pripravljalna skupina bo morala zaradi razširitve članstva rešiti vrsto finančnih vprašanj, določiti skupno kmetijsko politiko in delovanje organizacije, kajti le tako leta 2000 Evropska unija ne bo ohromljena, brez denarja in skupne politike. KOMENTAR Naftnih ploščadi ne mečemo v smeti Mala ekološka vojna, ki se je razvila zaradi grožnje, da bo Shell potopil veliko naftno ploSčad Brent Spar v Severnem morju, in v katero so se poleg militantnih naravovarstvenikov vpletle tudi evropske države, je s svojim izidom mzveselila marsikaterega levičarja. Če drugega ne, pomeni zmago nad nekdaj vsemogočnimi korporacijami, kakršna je Shell, ki se niso ozirale ne na vlade ne na državljane. Za druge pomeni zmago razuma nad človeško pogoltnostjo, ki se ne ožim nazaj in ne pospmvlja za seboj. Naftnih ploščadi, ki so povrh vsega še polne radioaktivnih odpadkov, se pač ne meče v smeti. S stališča varovanja namve pomeni zmaga green-peaceovcev na Brent Sporu odločilni mejnik, ko je ekološki dejavnik postal del osnovne poslovne mču-nice. Shell in vsi njegovi konkurenti bodo morali odslej vračunati tudi ta dejavnik, saj je nepotopitev Brent Spam namvovarstvenikom prinesla dolgoročni ugled. Ce so preprečili Shellu, da bi svinjal v Severnem morju, jim bo torej uspelo tudi naslednjič, zato je bolje, da se morebitni onesnaževalci izognejo neprijetnemu obleganju militantnih greenpeaceovcev. Hkrati z zmagoslavjem pa se je na ploSčad Brent Spar pritepel še grenak okus po terorizmu. Idilično podobo ozaveščenega sveta kazi način, s katerim so greenpeaceovci zahtevali »pmvico namve«. Bojkotiranje Shellovih črpalk je stvar zavesti in svobodne odločitve posameznika. Ko pa začnejo na teh črpalkah pokati bombe in bombice, ko miren protest postane temrizem, tedaj ne gre več za pmvico namve, temveč za nasilno uveljavljanje interesov. V Nemčiji, kjer je bilo protestov največ, so zeleni z lanskimi volitvami postali resen politični sogovornik. Ko pa se na-mvovarstveniki poistovetijo z jezikom nasilja, izgubijo na političnem polju. Ce pogledamo iz tega zornega kota, potem bitka za Brent Spar nikomur ni prinesla lovorovega venca. Na Shell je vrgla senco, ki pa si jo z njim delijo tudi namvovarstveniki. Dolgomčno gledano so izgubile predvsem ekološke stmnke, ki so privolile v jezik nasilja. Razsuta bencinska črpalka Shella v Hamburgu sporoča tudi to, da stranke, ki podpimjo takšna dejanja, niso politično zrele. Z drugimi besedami: kdo bo volil ekologa, ki meče bombe? Ana Kovač NOVICE Notranji ministi EU o vizumih LUKSEMBURG - Notranji ministri evropske petnajsterice vCeraj Se niso dosegli soglasja o skupnem seznamu držav, katerih prebivalci bodo za vstop na ozemlje EU potrebovali vizum, so sporočili iz diplomatskih krogov. Soglasja ni bilo zaradi nasprotovanja Italije, ki je zahtevala obvezno uvedbo vizumov za prebivalce nekdanje Jugoslavije. Sicer italijanska vlada tega vprašanja še ni podrobneje obravnavala, zato italijanski notranji minister o tem ni mogel izjaviti ničesar dokončnega. Vključitev Srbije in Cme gore na seznam držav, katerih državljani bodo morali obvezno prositi za vizum, Ce bodo hoteh stopiti na ozemlje EU, je zahtevala Nemčija, ki se boji, da se bo povečalo število nezakonito priseljenih nekdanjih Jugoslovanov, ki bi v to državo potovali Cez ozemlje Italije. (AFP) Slovaška potrdila prošnjo za članstvo v EU BRATISLAVA - Slovaška vlada je vCeraj v Bratislavi potrdila prošnjo za polnopravno članstvo v EU. Slovaški premier Vladimir Mečiar jo bo uradno izročil francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu, predsedujočemu EU, na evropskem vrhu, ki bo potekal od 26. do 27. junija v Cannesu. Včeraj je slovaška vlada potrdila tudi memorandum, ki je sestavni del prošnje za polnopravno članstvo. Slovaška upa, da bo postala polnopravna Članica EU okrog leta 2000. (AFP) Soglasje o Europolu LUKSEMBURG - Notranji ministri EU so v torek zvečer v Luksemburgu dosegli soglasje o Europolu, pozneje pa bodo morali rešiti še vprašanje pristojnosti Evropskega sodiSCa glede predhodnih obravnav. »Besedilo sporazuma je skoraj dokončno, razrešili smo vse tehnične probleme in skoraj vse pohticne,« se je pohvalil francoski notranji minister Jean-Louis Debre v prepričanju, da je »delo opravljeno«. Zadnji kompromis, ki ga je predlagalo francosko predsedstvo, so sprejeli »soglasno«, je še poudaril. Ce bi se dve državi znašli v medsebojnem spom zaradi Europola, bi spor najprej skušali rešiti v okviru ministrskega sveta notranjih ministrov petnajsterice, ki bi imel za presojo na voljo Sest mesecev. Ce mu ne bi uspelo najti rešitve, bi o načinu reševanja spora z večinskim soglasjem odločale države Članice EU. Velika večina clanic je izrazila pripravljenost, da »sporna vprašanja sistematično razrešuje na Evropskem sodiSCu«. S tem za zdaj ne soglašajo skandinavske države, pa tudi Velika Britanija je taksno možnost v celoti zavrnila, so dejali v diplomatskih krogih. Vsak organ znotraj Europola (denimo skupni nadzorni organ) ali zunaj njega (na primer sodišče posamezne države) bi lahko zahteval pojasnilo Evropskega sodisca o svojih kompetencah le v primem, Ce bi svet notranjih ministrov z dvotretjinsko večino sodisce za to posebej pooblastil. Prav to določilo je Britance odvrnilo, da bi se strinjali s tem kompromisom. (AFP) BUDJONOVSK / POGREB 2RTEV TERORISTIČNEGA NASILJA Ulični obračuni nacionalistov Talci-prostovoljci so se že vrnili k svojim družinam BUDJONOVSK - Medtem ko so se sorodniki žrtev drame v Budjonovsku včeraj na žalni slovesnosti dokončno poslovili od svoji ljubljenih, so čečenski uporniki izpustili Se zadnje talce - prostovoljce, Id pa so jih v domačem mestu sprejeli kot izdajalce. Okoli 150 presrečnih nekdanjih ujetnikov, ki so upornikom služili za talce že v bolnišnici, nato pa so jim varnost zagotavljali Se med vrnitvijo v Čečenijo, je iz avtobusa padlo v objeme svojih sorodnikov in prijateljev. 20.000... ...varnostnikov je ta teden odšlo v Moskvo, da bi okrepili protiteroristični boj, je v sredo sporočila agencija Interfax. Ti ukrepi naj bi preprečili morebitne teroristične akcije, povezane z dogodki v Čečeniji, je naznanil poveljnik ruske vojske Mihail Kolesnikov. Dodatne ukrepe so sprejeli dan po tem, ko je čečenska vojska zajela talce v Budje-novsku na jugu Rusije, v tej akciji pa je bilo ubitih 150 ljudi. 16.600 vojakov in varnostnikov ministrstva za notranje zadeve se bo pridružilo policistom, polovica pa bo nadzorovala moskovske ceste, je dodal Nikolaj Menčik, šef oddelka za javni red na ministrstvu za notranje zadeve. Poklicali so tudi 4.000 padalcev, ki naj bi varovali vhode v mesto in javne zgradbe, je povedal general Evgenij Podkolcin, komandant padalskih enot. Padalci prihajajo iz divizij Tule, Ivanova in 27. padalske brigade iz Moskve. Oboroženi bodo z brzostrelkami. (AFP) Objeme in poljube pa je zasenčil izbruh sovražnosti, ki je tlela v med prebivalci malega mesta. Večina nekdanjih talcev je namreč bodisi simpatizirala z uporniki ali celo odkrito podpirala njihov dramatičen poskus zaustavitve vojne v domovini. To pa je razbesnelo ostale prebivalce mesta ozkih ulic in enonadstropnih hiš. Teroristični napad, v katerem je umrlo več kot sto ljudi, je Se okrepil njihovo prepričanje, da so Cečenci malo manj kot rojeni morilci. To je streotip, ki ga je pazljivo izdelala ruska vlada kot opravičilo za brutalno akcijo v Čečeniji. »Upornike lahko razumem,« je izjavil Pavel Juhov takoj po izstopu iz avtobusa. »Pogovarjal sem se z enim izmed borcev, ki je izgubil vse, razen treh sorodnikov od sicer številne družine. Rusija jim je uničila vse, kar so imeli,« je povedal. Dodal je Se, da se je med vožnjo bal le napada ruskih enot in pokazal listič, na katerem je poleg nejgovega podpisa pisalo: »Prostovoljno se pridružujem skupini razbojnikov in prevzemam morebitne posledice svoje odločitve.« Vodja teroristov Samil Basajev naj bi se na koncu vsakemu talcu osebno opravičil. Jubov sicer ni podprl krvavega napada na mesto, vendar pa po njegovih trditvah Cečenci v bolnišnici niso ubili niti enega človeka. Drugi meščani so ga besno prevpili. »Morilci morajo biti kaznovani. Ubili so nedložne ljudi,« je kričal neka ženska. Medtem ko so se talci razha-jab, je neka ženska z megafonom glasno obsojala tiste, ki simpatizirajo s Cečenci. »Ti prasci so pobili naSe sinove, zdaj pa nam govorijo, da smo mi krivi,« je klicala. Drugi so biti Se ostrejši: »Vse Cečence je treba pobiti. Čisto vsakega. Če mi daste orožje, grem sam tja in jih vse postrelim,« je dejal 38-letni Aleksander Menkin. Medtem v mestu poteka prava gonja proti prebivalcem mesta čečenskega rodu. Skupine Rusov po mestnih uticah zaustavljajo vsakogar, ki je temnejše polti. Najmanj sto Čečenov je mesto že zapustilo, ostati pa v strahu čakajo na svojih domovih. Lavvrence Sheets / Reuter Osvobojeni talci v Budjonovsku (Telefoto: AR) RUSIJA / NEZAUPNICA MINISTROM, KI SO ODGOVORNI ZA ČEČENSKE DOGODKE Glasovanje v dumi kot opozorilo Jelcinu Priljubljenost premiero Černomirdino se je okrepilo MOSKVA - Včeraj je ruski parlament prepričljivo izglasoval nezaupnico vladi zaradi vojne v Čečeniji in ravnanja v najnovejših dogodkih s talci, toda predsednik Boris Jelcin vlado premiera Viktorja Cemomirdina se vedno podpira. Besni poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta so, ogorčeni zaradi čečenskega zajetja talcev, ki je Moskvo skrajno ponižalo, z 241 glasovi za in 72 proti izglasovali nezaupnico Čemomirdinovi vladi. Jelcinov predstavnik jih je neposredno po glasovanju opozoril, da utegne prvi človek Kremlja uporabiti svojo pravico in glasovanje razveljaviti. »Predsednik nima razlogov, da vladi ne bi zaupal,« je izjavil Jelcinov predstavnik Sergej Medvedov. Izid glasovanja dume vsekakor pomeni velikanski izziv za Jelcina, večji kot za Cemomirdina, čigar priljubljenost se je po pogajanjih in uspešnem razpletu drame talcev v Budjonovsku močno povečala. Po ustavi ima predsednik pravico, da izida glasovanja dume ne upošteva največ tri mesece. Če bi izid glasovanja v tem obdobju odkrito zavrnil, bi duma o zaupnici glasovala znova. To glasovanje pa bi Jelcina postavilo pred dilemo: ali naj odstavi vlado ati razpusti parlament in s tem sproži splošno krizo. Po mnenju podpredsednika vlade Sergeja Sakraja bo Cernomirdin od Jelcina zahteval, naj se postavi v bran vlade. »Predsednikova naloga sploh ni lahka,« je izjavil Sakraj na tiskovni konferenci. »Nisem prepričan, da bo hotela vlada za tri mesece čakati v negotovem položaju talca. Prej ali slej bo od predsednika zahtevala nedvoumno podporo.« Po njegovem mnenju bo razprava v spodnjem domu parlamenta o proračunu za leto 1996, ki je uvrščena na dnevni red četrtkovega zasedanja, pravšnja priložnost, da bo Jelcin prebral svojo izjavo. Izid glasovanja z zmagoslavjem odobravajo v opoziciji, zlasti komunisti, nacionalistični skrajneži in pripadniki kmečke stranke, saj bodo zdaj lahko veliko močneje napenjati mišice pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Komunisti so pohiteti z namigi, da utegnejo Jelcina obtožiti zlorabe položaja. Viktor Iljuhin, namestnik predsednika parlamentarnega kluba komunistov, se je pohvalil, da so doslej zbrati že sto podpisov poslancev, ki ta predlog podpirajo. Če bi jih zbrati še 50, bi duma lahko sprožila postopek obtožbe, ki je dolgotrajen in zapleten, zelo malo pa je verjetno, da bo uspešen. Cernomirdin, ki si je pridobil precej zaupanja zaradi ravnanja med krizo v Budjonovsku, je dumi pred glasovanjem povedal, da bo zanj izid glasovanja dobrodošel, saj bo nedvoumno razjasnil, kdo v resnici vlada v državi. Cim bolj pa se je razprava bližala gla- PORTRET Viktor Čemomirdin-strokovnjak z občutkom za moč MOSKVA (dpa, Telefoto:AP) - Viktor Čemomirdin med ruskimi politiki velja za vrhunskega strokovnjaka. Svojo sposobnost za reševanje zapletenih problemov je premier vnovič dokazal med krvavo dramo talcev v južnomskem Budjonovsku. 57-letni politik pogosto izžareva mir dobrohotnega dedka, ki pa mu v napetih položajih ni nerodno izreči trdih besed. V sredo je Čemomirdin kmalu po nezaupnici vladnega parlamenta svoje počutje brez očitnega razburjenja opisal z besedo: »Normalno.« Z igro moči in trgovanja se je seznanil med strmim vzponom na vrh vplivnega - nekoč sovjetskega, danes ruskega -državnega koncema Gasprom. Ko ga je decembra leta 1992 nacionalno-komunistični kongres narodnih poslancev izbral za ministrskega predsednika, so mnogi predvidevali, da bo kot predstavnik planskega gospodarstva zadušil takrat osnovani proces reform. Vendar so se kritiki zmotili. Njegova vse bolj prepričljiva politika je tisto pomlad gospodarstvu pomagala do obetavnih številk. Maja je Čemomirdin osnoval stranko Naša hiša - Rusija, ki ji na decembrskih parlamentarnih volitvah napovedujejo uspeh. Med šestmesečno vojno v Čečeniji je dolgo zagovarjal trd prijem Moskve, v drami talcev pa se je odločno zavzel za pogajanja. Mnogi ga prištevajo med možne kandidate za Jelcinovega naslednika. sovanju, tem bolj agresiven je postajal, poslancem pa je proti koncu dejal, »da je škoda besed, saj so se številni od njih že odločiti«. Prvotni razlog glasovanja o nezaupnici je bila vladna gospodarska politika, toda dogajanja v Budjonovsku, ki so postavila pod vprašaj tudi politiko do Čečenije, so glasovanju dala večji pomen. Večina poslanskega besa ni bila uperjena proti premiem, pač pa proti Jelcinu in trem mogočnim ministrom: obrambnemu ministru Pavlu Gračovu, notranjemu ministru Viktorju Jeri- nu in Sergeju Stepašinu, ki je na čelu zvezne službe državne varnosti. »Dokler nismo sposobni nagnati vseh treh ministrov, ki so odgovorni za Čečenijo in Budjonovsk, moramo pač nagnati celotno vlado,« je izjavila Ekaterina Lahova, ki je na čelu Ruskih žensk. Ivan Lapšin, vodja mogočne Kmečke stranke, pa je izjavil: »Čemomirdin je le delček izvršne moči. Ne smemo pozabiti vodilne vloge predsednika, čigar sposobnost za vodenje države je enaka ničti.« Richard Bahnforth / Reuter NOVICE Rusi v Čečeniji zahtevajo predajo Basajeva MOSKVA - Poveljnik ruskih čet v Čečeniji Ana-tolij Kulikov je zahteval, da komandose S amila Basajeva v treh dneh izročijo ruskim oblastem, pri čemer si je »pridržal pravico, da začne vnovič napadati«, če do 18. ure ne bo dobil izjave o tem, je včeraj poročala agencija Interfax. »Predstavniki ruske vlade v Groznem si pridržujejo pravico, da zapustijo pogajanja, če privrženci Džoharja Dudajeva ne bodo poslali izjave, v kateri obsojajo teroristična dejanja, in v treh dneh predali teroristov S amila Basajeva,« je izjavil general Kulikov. (AFP) Demonstracije v Armeniji MOSKVA - Včeraj se je na osrednjem trgu v glavnem mestu Armenije Erevanu zbralo 40 tisoč demonstrantov, ki so zahtevali udeležbo opozicijskih strank na parlamentarnih volitvah 5. julija. Moskovska agencija Ehos je poročala, da je tudi v večernih urah pred rezidenco predsednika Levona Ter-Petrossjana še zmeraj vztrajalo 15 tisoč demonstrantov. Volilna komisija je namreč zavrnila vpis nekaterih strank, med njimi najpomembnejše opozicijske Dašakcutjon - ki je sicer zbrala potrebno Število podpisov - s trditvijo, da so nekateri podpisi v podporo tej stranki - ponarejeni. Stranke, ki so jim tako onemogočili udeležbo na volitvah, so se združile v koalicijo, tej pa so se iz solidarnosti pridružile tudi registrirane Stanke, med njimi komunistična in demokratska. Pristaši teh strank vztrajajo pri tem, da se bodo zbirali na trgu Svobode toliko časa, dokler ne bodo ugodilli njihovim zahtevam. Stranka Daša-kcutjun (Dašnak) oziroma Armenska revolucionarna zveza, ki so jo ustanovili v Gruziji leta 1890, je bila kot najstarejsa armenska stranka v sovjetskem obdobju prepovedana. Rehabilitirali so jo leta 1991, zdaj pa je v opoziciji skupaj z Demokratično narodno zvezo in Narodno zvezo samoopredelitve. Spričo vse glasnejših kritik opozicije je Ter-Petrossjan stranko Dašnak 29. decembra lani razpustil z obtožbo, da gre za »teroristično organizacijo«. (AFP) Izrael napovedal delni umik vojske iz arabskih mest JERUZALEM - Včeraj je Izrael napovedal delni umik iz zasedenih arabskih mest, ker pač mora zaščititi židovske priseljence in zato zgraditi obvoznice do njihovih naselij. S tem je pokopano palestinsko upanje, da bo prišlo do večjih premestitev izraelskih enot na Zahodnem bregu. Obe strani imata na voljo malo časa za barantanje, sa] se mora umik po določilih sporazuma začeti L julija, ko se bodo začele priprave na volitve za pa' lestinski svet. Izraelski madniki pravijo, da bo njihova vojska najprej zapustila mesta Nablus, Dženin, Kalkilija in Tulkarm. Časnik Maariv je poročal, da naj bi se izraelski vojaki umaknili tudi iz Ramalaha in Bethlehema, vendar so predstavniki izraelske vojske zanikali njegovo pisanje-Premier Jicak Rabin je v svojem govoru na konferenci menedžerjev omenil tudi stroške za varovanje židovskih naselij: »Včeraj sem obiskal nekatera naselja; za dve - v vsakemu živi 30 družin, vendar njunih imen ne bom povedal - bodo stroSKi za varnost ene družine na leto znašali 250 tiso dolarjev.« Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je v zvezi s pisanjem izraelskin časnikov o morebitnem postopnem umiku izrae skih sil izjavil: »Umakniti se morajo iz vseh nase lij in mest naenkrat.« (Reuter) DENARJA ZA KULTURO JE VEDNO MANJ Zataknilo se je predvsem pri sredstvih iz mestne blagajne Sergij Pelhan: Kriva je lokalna samouprava, ki je podražila delovanje države LJUBLJANA - Povsem razumljivo je, da je v državnih prestolnicah skoncentrirano tudi največ kulturnih ustanov, društev, amaterskih ali alternativnih skupin. Logično je tudi, da vse skupine, knjižnice, gledališča... niso državnega pomena, ni pa logično, da so zaradi tega številni kulturniki kaznovani. To se namreč dogaja mnogim ljubljanskim (deloma pa tudi mariborskim) kulturnikom, za katere je vse manj denarja tako v Ljubljani kot tudi v vsej državi. Ministrstvo za kulturo v Ljubljani financira nacionalne ustanove, Mestno gledališče ljubljansko in Mladinsko gledališče, delno pa sodeluje tudi pri financiranju različnih plesnih skupin, predstavnikov založniške dejavnosti, likovnikov, glasbenikov in še nekaterih drugih skupin. Preostala sredstva so prihajala predvsem iz mestne blagajne. Letos pa se je zataknilo prav tukaj. Kot nam je povedal minister za kulturo Sergij Pelhan, tiči zajec v lokalni samoupravi. Ta je, čeprav so njeni snovalci zatrjevali, da se kaj takega ne bo zgodilo, državo bistveno podražila. Več občin potrebuje več denarja in ponavadi ga zmanjka za kulturo, znanost ali kaj podobnega. V primeru financiranja kulturnih dejavnosti so se z novo lokalno organiziranostjo razpršila sredstva, medtem ko so dejavnosti ostale iste. Na račun novonastalih občin je tako Ljubljana izgubila dvanajst odstotkov denarja, v nove občine pa so se prenesli samo štirje odstotki dejavnosti. Torej je samo s tem Ljubljana izgubila osem odstotkov denarja. Iz ljubljanske mestne hiše se slišijo tudi pritožbe, da je prejšnja vlada pustila ogromno proračunsko luknjo in da je tudi zato v ljubljanskem proračunu približno dvesto milijonov tolarjev manj kot lani. Z denarjem, ki je ljubljanskim kulturnikom sploh na voljo, so pokrili v glavnem plače zaposlenih v najrazličnejših ustanovah, za same dejavnosti, njihov razvoj ali promocijo pa je ostalo bore malo denarja. Kolikor toliko so jo dobro odnesle ljubljanske knjižnice, a ne na vseh področjih. Kakšnih literarnih večerov ali česa podobnega si skorajda ne bodo mogle več privoščiti, saj jim bo za akcije na voljo samo 690 tisoč, lani pa so v te namene porabile dobre tri milijone tolarjev. Huda bo predla zlasti likovnikom, ki bi radi razstavljali. Lanska realizacija likovnih razstav je znašala 18, 843.560 tolarjev, osnutek letošnjega načrta pa za razstave predvideva zgolj 4, 522.454 tolarjev. Takšnih in podobnih primerov je še nekaj. Ne gre pa pozabiti, da je Slovenija beležila v zadnjem letu približno 20-odstotno inflacijo in da je vrednost teh bornih denarcev, ki so namenjeni kulturnikom, tako še nižja. Posledica osiromašenih občinskih proračunov, iz katerih bo mogoče financirati zgolj najnujnejše potrebe občine oziroma mesta, je prav pomanjkanje denarja za kulturo. Tako bo marsikaj odvisno od tega, kdo je župan in kdo so svetniki. Ce je, na primer, župan nekje zagret športnik, bo šel denar prej za športne kot za kulturne prireditve ali pa obratno. Glede na to, da je ljubljanski župan Dimitrij Rupel človek kulture, se po tej logiki ne bi smeli bati za njen obstoj, toda če je vreča prazna, je težko iz nje jemati. Prazno vrečo pa imajo tudi na državnem ministrstvu za kulturo. Zato se je minister Pelhan srečal z ljubljanskim županom Ruplom in mariborskim županom Križmanom ter s predstavnikom finančnega ministrstva. Slednji je priznal, da so sredstva za kulturo res preveč oklestili, toda obenem poudaril, da računajo, da se bodo v občinske blagajne zlivala nova sredstva in da bo položaj konec leta bistveno boljši. Toda, konec leta bo že prepozno. Dobro vemo, da je treba kulturne dejavnosti načrtovati zdaj, saj se že zgodaj jeseni začnejo sezone na različnih umetnostnih področjih. Torej je treba vendarle najti hitre rešitve. Vsi očitno ne bodo mogli dobiti denarja. Komu ga dati in komu odreči, je zdaj ha- mletovsko vprašanje. Na kulturnem ministrstvu iščejo odgovor v sprejemu meril, po katerih se bo dodeljeval denar. Ta so zdaj v pripravi, do njih bi se moral opredeliti svet za kulturo pri slovenski vladi, potem pa bi jih vnesli v nacionalni program. Po besedah ministra Pelhana naj bi bilo osnovno merilo kakovost. To ne pomeni, da bo šel denar, denimo, samo v Dramo ali MGL, temveč da ga morajo dobiti tudi Glej, SKUC in številni drugi. Država bo, po zagotovilu ministra Pelhana, podpirala tudi alternativno kulturo, pa tudi vse tiste avtorje in skupine, ki se bodo s svojimi deli prvič predstavili našemu kulturnemu občinstvu. To velja še posebej pohvaliti, saj brez mladih in alternativcev ni razvoja. Res pa je tudi, da tako država kot mesto reagirata precej pozno. Tik pred poletnimi počitnicami so ugotovili, da je vreča skorajda prazna, pa tudi merila Se niso postavljena. Dokler jih ne bo, ne bo tudi tistega malo denarja, ki bo na voljo. Umetniki so sicer na to navajeni, Skoda pa bi bilo, če bi drastično zmanjšanje sredstev številne pripeljalo do tega, da ne bodo mogli več delovati. Ni pa tudi prav, da pomanjkanje denarja najbolj čutijo prav tisti, ki ustvarjajo dela, ki niso komercialna, saj si komerciala in resnična umetnost zelo redko sežeta v roke. Janja Klasinc Foto: S. Ž./BOBO ZDRS MITJE KLAVORE »Depala vas je bila Janševa igra« Akcijo vojakov proti Smolnikarju je Klavora označil za rokovnjaško LJUBLJANA - Založba DZS je predstavila knjigo Zdrs avtorja Mitje Klavore, menda najmlajšega slovenskega upokojenca, ki je s svojega zornega kota opisal znamenita dogajanja v Depah vasi. Ce se morda ne spomnite več, gre za dogodke spomladi 1994, ko so zaradi nedopustnega posega vojaških struktur v civilno življenje odstavili Janeza Janšo, takratnega ministra za obrambo. Klavora je bil takrat direktor kriminah-stične službe, ki je bila eden glavnih akterjev v aferi. Na predstavitvi knjige se je zbralo veliko nekdanjih in tudi sedanjih policijskih funkcionarjev, navzoč je bil tudi Ivan Bizjak, nekdanji minister za notranje zadeve, posebno pozornost pa je vzbudil tudi Milan Smolnikar, neposredni »objekt« afere Depala vas. Mitja Klavora je brez ovinkov poudaril, da je bila Depala vas predvsem igra ministra Janeza Janše in da je šlo za mešanje dveh ravni, politične in represivne. Akcijo vojakov proti civilistu Smolnikarju je označil za rokovnjaški napad, na ministrstvu za notranje zadeve pa so jo doživeli kot presenečenje, saj se je zgodi- la po seji političnega kolegija, na kateri so predstavniki obrambnega in notranjega ministrstva izrekli in pojasnili vse. »Za nas je bila zadeva ad acta, motivi, ki so obrambno ministrstvo vodili k nadaljnjemu zaostrovanju, pa mi niso znani,« je dejal Klavora. Obstoj domnevne Organizacije je fantazma, ki je nastala kot posledica tolmačenja 224. člena starega kazenskega zakonika nekdanje SFRJ. Glede očitkov, da je bila kriminalistična služba pri sestavljanju svojih poročil naivna, ker je nasedala konstruktom obrambnega ministrstva, je dejal, da kriminalisti morajo reagirati na vsako informacijo, vprašanje je le, za kakšen postopek obdelave se odločijo. Po Klavo-rovem mnenju sklicevanje na legitimnost vodi v totalitarizem, saj temelji na subjektivni presoji, zato je legalnost še vedno najboljše načelo. Klavora je govoril tudi o mariborski aferi, ko so na letališču našli velike količine orožja. Po njegovem mnenju je zasnova in bistvo Depale vasi prav mariborski dogodek, v katerem je šlo predvsem za »preganjanje trgovcev z orožjem«. Boštjan Lajovic, foto: J. S./BOBO PREDSTAVITEV KNJIGE DR. METKE ARAH Evropska unija - vizija političnega združevanja Arahova meni, da si Slovenci že vprašanje Evropska unija DA ali NE zastavljamo preveč lahkotno LJUBLJANA - Takoj po osamosvojitvi močno izražena evforija za vstop v evropska združenja je v zadnjem času ponehala. Predvsem v dnevni politiki je celo čedalje več glasov, ki izražajo dvom v takšno odločitev. Naša stroka z mednarodnega področja sicer meni, da so procesi povezovanja v Evropi in svetu neizbežni, vendar poudarja, da si Slovenci že vprašanje - Evropska unija da ali ne - zastavljamo preveč lahkotno. Za nameček Slovenci ne premoremo prav dosti strokovnih del s področja evropskega združevanja, zato je tembolj pomembno, da smo že malo pozno, pa vendar dobili delo, ki celovito razčlenjuje politične tokove znotraj Evropske unije. To je knjiga dr. Metke Arah Evropska unija - vizija političnega združevanja. Avtorica v njej analizira politične tokove v dosedanjem delovanju evropskih integracij in skuša na osnovi svojih spoznanj odgovoriti na vprašanje, ki je aktualno tudi za Slovenijo: zakaj se države kljub prevladujočim procesom razdruževanja (narodov, držav, regij in podobno) v sodobnem svetu še vedno tako rekoč samodejno povezujejo v gospodarske in politične združbe na širši ravni. Pri tem avtorico zanimajo predvsem trendi tega združevanja in ne oblike. Na predstavitvi svoje knjige (pripravila sta jo katedra in center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede) je dr. Arahova posebej govorila o tistih svojih ugotovitvah, ki so s stališča prizadevanj Slovenije za vstop v Evropsko unijo najaktualnejše. Kot je poudarila, se moramo zavedati predvsem dejstva, da je za delovanje evropskih integracij značilen princip samodejnosti. Čeprav so številne evropske pravne norme nekonsistentne, se procesi združevanja na različnih področjih nadaljujejo. To je lepo vidno na gospodarskem področju, kjer ekonomska logika siti v čedalje tesnejše sodelovanje celo med seboj sprte države. Podoben trend je v novejšem času opazen tudi na področju političnega povezovanja. V tem procesu nacionalne države postopoma izgubljajo nekatere elemente suverenega nastopanja v mednarodnih odnosih. Pod vplivom bruseljske elite jih nadomeščajo z novimi oblikami organiziranosti, na katere so prej prenesle del svojih izvirnih pristojnosti, bi brez tega ne gre. Pridruže-nje sicer pomeni tudi odpoved delu svojih najvišjih nacionalnih vrednot, vendar nikoli po diktatu. Evropska unija je mednarodni sistem, ki temelji na mednarodni pogodbi. V njej je ne nazadnje zapisana tudi formalnopravna možnost izstopa iz unije. Slovenija se v evropske integracije dejansko vklju- čuje že mnogo dlje in temeljiteje, kot se nam to dozdeva na prvi pogled. Vsa nova zakonodaja se pripravlja tako, da se primerja z evropsko. Gospodarski subjekti svoje kriterije poslovanja ravno tako že dalj časa prilagajajo evropskim. Tudi vsi nacionalni programi in strategije z različnih področij družbenega delovanja upoštevajo to komponento. Ob tem pa je dr. Arahova poudarila, da je pri vsaki odločitvi Evropske unije, ki je sicer ekonomske narave, mogoče zaznati tudi vpliv političnih dejavnikov. Zato moramo biti odslej pozorni zlasti pri podpisovanju političnih sporazumov. Robi Kovšca Slovenija korak bliže tudiZEU LJUBLJANA - Po dveh dneh večkrat prekinjene razprave je Skupščina Zahodnoevropske unije, ki zaseda v Parizu, sprejela dokument 1458 »Prihodnost evropske varnosti in priprava Maastrichta H«. Obširno poročilo, na katerega je bilo vloženih kar 46 amandmajev, govori o prihodnosti evropskih varnostnih ustanov, Zahodnoevropske unije in Nata, še posebej v luči medvladne konference Evropske unije leta 1996. Poročilo med drugim pozdravlja dejstvo, da Evropska unija zaključuje pogajanja s Slovenijo o evropskem sporazumu. V priporočilu Svetu Zahodnoevropske unije je tudi predlog, da se Sloveniji podeli enak status pridružene partnerke kakršnega uživajo druge srednjeevropske države, ki so že sklenile evropski sporazum. V razpravi je slovenska stališča predstavil predsedujoči odbora za mednaro- dne odnose Borut Pahor. Med drugim je ponovil stališče, da želi naša država v okvira pridruževanja Evropski uniji postopoma prevzeti tudi dolžnosti in odgovornosti na področju varnostne politike. Slovenija izpolnjuje pričakovanja Zahodnoevropske unije in je dejavnik stabilnosti v svoji regiji. V svoji razpravi je repliciral tudi na amandma vodje italijanske delegacije Feda Latronica, ki je predlagal, da se podeli Sloveniji status pridružene partnerke, »ko bo za to ustrezen čas«. Pahor je izrazil upanje, da bo skupščina ocenila, da »je tak čas že nastopil«. Italijanski poslanec je amandma umaknil še pred glasovanjem, tako da se skupščina o njem ni izrekala. Poročevalka političnega odbora, Portugalka Aguia-rjeva, je ob zaključku razprave v zvezi s Pahorjevo pripombo dejala, da je »čas za Slovenijo že nastopil«. (C. R.) RAI 1 RETE 4 Jutranja odd. Unomatti- Nan.: Tre nipoti e un Risanka na, vmes (7.30, 8.00, maggiordomo Podobe 8.30, 9.00) dnevnik Nad.: Manuela Dnevnik Odprti prostor Variete: Buona giornata, Film: Una ragazza un vmes nad. 8.40 11 di- maggiordomo e una ladv sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 (kom., ZDA '78), vmes La donna del mistero 2, (11.00) dnevnik 11.00 Senza peccato. Polretna oddaja Verde 12.20 nan. Mai dire si, mattina estate vmes (11.25, 13.30) Vreme in dnevnik dnevnik OtO Hrvaška 1 6 Nan.: Gospa v rumenem 3 Dnevnik in gospodarstvo y Film: Show Boat (kom., ZDA *51, i. A. Gardner, K. Grayson, H. Keel) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Stella fra le stel-le (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Fede-rico da Montefeltro Aktualno: Sottovoce Variete: Canzonisima Album: Mario Riva RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč umetnin Otroški variete, vmes nan. in risanke Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2 33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Film: Rose rosse per 1’ assassino (krim., ZDA ’91), i. J. Guzaldo) Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Dvojni obraz pravice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: II mistero di Black Angel (pust., ZDA ’90, i. P. Strauss, W. O’ Learv) Kronika v živo: Pod vulkanom, 23.30 dnevnik, 24.00 Pregled tiska in vreme Film: Fuga dal Paradiso RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Rossellini, dok., Potovanje po Italiji, Divja narava, vodic za izbiro fakultete, itd. Dnevnik, delo, okolje EP v košarki: Italija-Nemcija Deželne vesti, dnevnik TGR Regione 7 Šport: calcetto, kolesarstvo, streljanje Potovanje po Italiji Film: Due settimane in un’ altra citta (kom. ’62) Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Film: Sapore di mare (kom., It, ’82, i. J. Gala), vmes sketch Gli onore-voli (P. De Filippo) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero Pregled tiska in vreme Fuori orario: SAT SAT Nad.: Sentieri Film: Nel giardino delle rose (dram., It. ’90) Aktualno: Perdonami , 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Film: Rosa Scompiglio e i suoi amanti (dram., ZDA '91, i. L. Dern) Film: L’ isola di Pascali (dram., VB '88, i. B. Kingsley), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Una bionda per papa E Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Varieteji: Amarsi, 14.15 Complotto di famiglia, 15.25 Scene da un matri-monio Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Variete: Viva Napoli Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider , 17.45 Primi baci, 18.20 Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Karaoke Film: Linea mortale (fant., ZDA '90, i. K. Sutherland, J. Roberts) Film: Demolition Cop (fant., ZDA '94, i. B. Blanks, M. Hues) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu S TELE 4 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta TV tim: Kenner (2.) MONTECARLO Bil] 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Spori Ej Variete: Tappeto volante ™ Variete: T.r.i.b.u. Glasba: A scuola di can-tautore Variete: Tappeto volante SLOVENIJA 1 Čarodejev klobuk, 4/5 del ohoške nadaljevanke O, J.: Boter Dolgčas 4x4 - o živalih in ljudeh Odkrivanje zemlje, ponovitev 6/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev Poročila Zgodbe iz malega mesta, ponovitev 2/3 dela finske drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV TV dnevnik 1 Otroški program: Živ zav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex 12/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Večen sanjač, 24/28 del ameriške nanizanke Tla pod nogami Novo življenje, 8/16 del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 Atene: EP v košarki (M): Slovenija - Hrvaška, prenos Kinoteka: Ciklus filmov J. Arnolda: Tarantela, ameriški (čb) film V vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev Ze veste Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Intervju: Dušan Puh Stoletnici filma naproti: Ciklus filmov Andreja Tarkovskega: Solaris, 2. del ruskega filma EP v košarki (M): Slovenija - Hrvaška, posnetek iz Aten KANAL A Luč svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih, ponovitev Videoigralnica, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Dance session, ponovitev Karma, ponovitev Generacije transforme-rjev B, ponovitev A-shop Vreme Risanka LuC svetlobe, 453. del Magnetoskop Pred poroto, 49. del Vreme Zanikanje, ameriška melodrama Pariš, ponovitev 8. dela Kino, kino, kino Klasična video glava Poročila Evropske pokrajine Zgodovina Zgodovinski arhiv v Varaždinu Odštekana družina, 8/23 del otroške serije Poročila Cesarica, 205. del nadaljevanke Pisno priporočilo, ameriški film, 1938 Igrajo: Adolphe Menjou, Andrea Leeds, Edgar Bergen, George Murphy, Rita Johnson, Eve Arden in drugi Umetnost v svetu teme Zgodba o sintesajzerju Hanna Loviš, otroška serija, 5/5 del Hrtid - hitič Hrvaška danes Z jadri okoli sveta, 9/12 del hrvaške dokumentarne serije Vanu ta Santa Barbara, 1024. del ameriške nadaljevanke Kolo sreCe Lepa naša Dnevnik Spori Hrvati proti fašizmu, dokumentarna oddaja Lekarnarstvo na Hrvaškem, 3/4 del dokumentarne serije Ekran brez okvirja TV razstava Moc denarja Poročila Slika na sliko Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Atena: Evropsko prvenstvo (M): Hrvaška - Slovenija Slika na sliko Železnica, 4/6 del dokumentarne nadaljevanke Prekinjena zgodba, 7/8 del italijanske nadaljevanka Risani film Dnevnik Železnica, 6/6 del dokumentarne nadaljevanke Brooklynski most, 7/22 del ameriške nadaljevanke Prekinjena zgodba, 8/8 del italijanske nadaljevanke Klic v sili, 911, 8/59 del dokumentarne serije »Putokazi« Atletika Madžarska Q Nortwood m Dopoldne, vmes Mo-■ selbriiške zgodbe, serija ■M« Opoldanski zvon Posel, gospodarski poročevalec Koliko je vreden podeželan, studio Szeged Narodna glasba Poročila Čakajoč na vlado Gospodična, serija Srednjeevropski kulturni magazin Zamejski Madžari Posel Kviz Za otroke Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Sosedje, 213. poglavje Friderikusov talkšov Gospodarski magazin Dnevnik BBC *9fl| »45 Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila 19,45 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer 21.05 Literarni večer 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Radio most; 8.50 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska glasba. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenščina; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS: 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. 22.30 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d1taly; 11.00 Kulturna odd.;ll.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14,05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Spoznajmo Cankarjev dom; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski progr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte: 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr- Radio Študent 8.00 RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: K-Passa; 20.00 Svetovalnica: Barve & Glasba; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Zapiski Tine Gramantove (V. Levstik, r: 2. Petan, 5.) 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 MePZ Obala 13.20 Glasba po željah 14.00 Deželna kronika 14.10 Kulturne diagonale. 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Primorsko; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtofji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.0° Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost, 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. GLEDALIŠČA SLOVENIJA ODBljana Cankarjev dom, tel.: 061/222-815 Danes, 22. junija, ob 19. uri: TURANDOT, Giacomo Puccini. Koprodukcija Deželnega gledališča Salzburg, Opere Nica ter Opere in baleta SNG Ljubljana. Danes, 22. junija, ob 21. uri: B. Slade -DB LETU OSOREJ. Zadnja predstava v sezoni! v torek, 27. junija, ob 20. uri: SKUPINA NORDEV - ARMANDO LLAMAS: 14 V past ujetih iger (+2). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 22. junija, ob 19.30: J. B. P. Molie-re - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, /a abonma Študentski tretji in izven. Zad-nia ponovitev v sezoni! V Petek, 23. junija, ob 19.30: Tom Stoppard ' ARKADIJA. Zadnjikrat v sezoni! Levi ODER, tel.: 061/ 221-511 Danes, 22. junija, ob 22. uri: E. Ionesco - DESTRUKCIJA. Zadnjikrat v sezoni! smg, tel.: 061/125 33 12 V Petek, 23. junija, ob 19.30: KDO JE NARISAL STANKU SKAKALNICO. Danes, 22. junija, SNG Maribor, ob 21. uri: SE NISMO ZE NEKJE VIDELI? Večer z Rade Serbedžijo in njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedžijo. Sodelujejo Se: Radko Polic, Mia Žnidarič, Lado Leskovar, Miha Jazbisek, Sasa Olenjuk, Sarajevska naveza. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 22. junija, ob 20. uri: T. Partljič -STAJERC V LJUBLJANI, za abonma Četrtek. Predstava bo se v petek, 23. junija, ob isti uri, za abonma petek. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 22. junija, ob 19. uri: T. Williams STEKLENA MANAZERIJA, izvaja Gledališka skupina BleSCecih Sest. LGL, tel.: 061/314-962 Danes, 22. junija, ob 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. V soboto, 24. junija, ob 11. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 22. junija, ob 21. uri: O. Zupančič - VERONIKA DESENISKA, premiera. Predstava bo se v petek, 23. junija, ob 21. uri, za abonma premiera I in izven. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V soboto, 24. junija, ob 12. uri: Der Spiegel, Belgija: PALČEK TOM. V nedeljo, 25. junija, ob 11. uri: Papilu, Ankarana - PIPO. NOVA GORICA V petek, 23. junija, ob 20. uri: T. M. Plavt -KAZINA, za abonma petek-b in izven. Predstava bo Se v soboto, 24. junija, ob isti uri, za abonma sobota-a in izven. V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bo v petek, 23. junija, ob 19. uri otvoritev razstave fotografij STANETA JERŠIČA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 22. junija, ob 22.30: koncertna predstavitev nove CD ploSCe skupine DATA DIRECT - LA DOLCE VITA. V Četrtek, 29. junija, ob 20. uri: koncert THE SPOONS. DVORANA SLOVANA NA KODELJEM V petek, 23. junija, koncert skupine FUGA-ZI. CELJE ULIČNI JAZZ FESTIVAL - CELJE Danes, 22. junija, ob 22. uri: ALENKA GODEC & TRIO. 36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Križanke in Cankarjev dom od 28. junija do 1. julija Sreda, 28. junija, ob 20. uri: JOHN PATITUCCrS MISTURA FINA BAND in ABBEY LINCOLN QUARTET. V petek, 23. junija, ob 22. uri: VENUS 4. V soboto, 24. junija, ob 22. uri: LJUBLJANSKI JAZZ SELECTION. GORNJA RADGONA V soboto, 24. junija, ob 18. uri: slavnostni koncert PIHALNEGA ORKESTRA GORNJA RADGONA. GROSUPLJE Danes, 22. junija, KD ob 20. uri: koncert MELITE OSOJNIK. KRANJ V petek, 23. junija, cerkev sv. Janeza Krstnika (Zg. Brnik) ob 20. uri: veCer vokalne glasbe. Nastopili bodo: KVARTET JUTRO, TU-NJISKI OKTET, KOMORNI PEVSKI ZBOR GALLUS, MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ. SLOVENIJA FJK FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na ; ledu od 4. julija do 13. avgusta. Poletni koncerti Jutri, 23. t.m., ob 20.30: pod vodstvom Ju ua Kovatcheva bodo sopranistka Patizia C b. mezosopranistka Silvia Mazzoni, te: Vv n tv ni— t __ O _ — i_r 1 —-. skladbe. Avditorij Muzeja Revoltella “oletni koncerti: V ponedeljek, 26. t. m. 20.30, klavirski recital Jurija in Olge C1 oakove. Na programu VVeber, Grieg, Sc uert, Casella, Chopin, Rachmaninov in ( shwin. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane T covich: 9-12, 16-19. Sedež RAI Ul. F. Severo 7 Danes, 22. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Compagnia delPAlbero z delom Carla Emilia Gadda »La cognizione del dolore«. Režija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gi-gi Angelillo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. GORICA STEVERJAN Dom Kulturnega društva Briški grič Jutri, 23. t. m., ob 20.45 »Pajk’s show«. Prireditelji slovenske zamejske organizacije (Kulturni dom-Gorica, ZSKD, zadruga »Maja», KD Briški grič). Za informacije in rezervacije: Kulturni dom-Gorica, tel. 0481/33288) ali na društvo Briški grič. koroška SlkOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je J13 sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in Uedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ub 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so Predstave v angleščini. Gvorisce Mohorjeve: Jutri, 23. t.m., ob 18.00 ' 97. Rock ob meji. Sodelujejo Ali En (Lju- bljana), Benzol (Celovec), Orange baboon (Gradec). TINJE Dom: Danes, 22. t.m., ob 19.30 - Nas tretji svet se potrebuje? Predava Gerhard Bittner. VELIKOVEC Neue Burg: V soboto, 24. t.m., ob 20.00 -Koncert za doživeto sosedstvo. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA S^insll KLUB KRKA, Dunajska 65 btoNCICE j1™*3’ °k srečanje z NACETOM SI- SlteMELJ (KOSrSt,-lanova 5 'nedeljo, 25. junija, ob 16. uri: SREČANJE IZVIRNIH ^LKLORNIH SKUPIN SLOVENIJE. SBUa ^ petek, 23. junija, Psihiatrična bolnica ob 18. uri: postavitev knjige JOŽETA FELCA - OBLAST IN RRAMIUZAR KAMNIK, Vas 24 v soboto, 24. junija, ob 20. uri: družabni večer in LETA*eV razs^ave slikarskih del DUŠANA STER- UtKo V DetoV »o Marija Gradec (vrt) ob 20. uri: O KRESI larua Ura OVANJE in IZBOR PARA ZA te$&AN,,A,CA ..“nes, 22. junija, ob 17. uri: predstavitev knjige TEjfjgANA ZADNIKARJA - KARTUZIJA PLE- V petek, 23. junija, ob 20. uri: okrogla miza DOMAČA OBRT IN OKOLJE. Spremljajoči program: prodajna razstava kolekcij iz naravnih materialov oblikovalke tekstila VESNE HROVAT. Ž!R! V petek, 23. junija, pred domačijo pri Kroslu na Do-braCevi ob 20.30: KRESNI KULTURNI VECER. BAD RADKE RSBURG -GORNJA RADGONA MEJA NA REKI V petek, 23. junija, Splav na Muri ob 20.15: F. Grillparzer: DES MEERES UND DER LIE-BE VVELLEN/ LJUBEZEN IN MORJA VALOVI (v slovenščini in nemščini). V soboto, 24., in 25. junija, KD Gornja Radgona ob 20. uri: T. Bernnard - PRED UPOKOJITVIJO (v slovenščini). Gostovanje Mestnega gledabsca ljubljanskega. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IKST uzej jugovske skupnosti iz Trsta »Carin in era VVagner« (Ul. del Monte 5): v pone-eljek, 26. t. m., ob 18.30 spominska sveca-n°st ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Ob Poloznosti bodo tudi odprli razstavo, ki bo tralala do 31, julija. Občinska galerija: do 16. julija si lahko ogledate razstavo, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo šguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). LJUBLJANA MODERNA GALERIJA Danes, 22. junija, Mala galerija bo ob 20. uri: otvoritev razstave PETRA VARL SIMONČIČ. Razstava bo na ogled do 3. septembra. CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DON-NETA. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5, julija. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava lutk SILVANA OMERZUJA je na ogled do 29. junija. GALERIJA GLINA, Gornji tre 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA KOMPAS Razstava slik MIRE PREGELJ je na ogled do 15. julija. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik DANIELA DEMŠARJA je na ogled do 14. julija. VISCONTI KOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava 23 slikarjev za zdravnike sveta je na ogled do 15. septembra. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA je na ogled do 31. avgusta. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava LIKOVNA KOLONIJA '95 Dolenjske toplice. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHAKA je na ogletf do 30. junija. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Kraigherjeva 3 Danes, 22, junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave BRANKA LENARTA fotografije (1972-1993). Razstava bo na ogled do 22. julija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Danes, 22. junija, bo ob 20. uri otvoritev razstave OROŽJE PRETEKLOSTI. Razstava bo na ogled do 28. avgusta. GALERIJA DLUM, Židovski trg 10 Razstava plastik VOJKA STUHECA je na ogled do 25. julija. LIPICA PRI SEŽANI GALERIJA K Razstava MILOGOJA DOMINKA je na ogled do 20. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava slik LOJZETA CEMAZARJA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator*. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Galerija Bassanese: danes, 22. t.m., ob 18.00 odprtje razstave z naslovom »Ordine, caos e frattali*. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESLJAN - Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. GORICA Kulturni dom: do 24. t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. Speter Slovenov Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Urnik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12:00 in od 14.-19.00 KOROŠKA_________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Guntherja Brusa. Mestna hisa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. TINJE Galerija Tinje: do 25. t. m. je na ogled razstava del Garyja Bikovnika iz New Yorka. SPITAL OB DRAVI Galerija v gradu Porcia: do 25. t. m. je na ogled razstava del Rudija Benetika. TRST FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«. DOLINA V soboto, 24. t. m., ob 21. uri bo »Na KTuži« drugo letošnje srečanje Pesem ob studencu. Koncertni večer bodo oblikovali pevci mešanega, zenskega in moškega pevskega zbora iz Strasslacha. Pesem dobrodošlico pa bosta zapela moški in dekliški zbor Valentin Vodnik. * MENJALNIŠKI TEČAJI 21. junij 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,60 82,00 11,48 11,67 6,94 7,33 A banka Koper 81,45 82,00 11,43 11,67 6,92 7,33 A banka Nova Gorica 81,45 81,90 11,46 11,66 6,92 7,31 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,72 82,20 11,50 11,70 6,90 7,40 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,51 81,90 11,38 11,60 6,96 7,08 Come 2 us 81,70 81,90 11,53 11,61 6,90 7,10 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,78 81,83 11,56 11,58 7,03 7,06 Kompas Hertz Celje 81,80 82,10 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,65 81,95 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,80 82,10 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,65 81,95 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 81,55 81,85 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,65 81,95 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,55 81,85 11,53 11,60 6,85 7,04 Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 81,10 82,10 11,40 11,75 6,70 7,30 Lemo Šempeter,): 065/ 32-250 81,50 81,90 11,40 11,60 6,97 7,08 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,60 82,20 11,50 11,65 6,90 7,15 Poštna banka Slovenije 79,60 81,85 10,60 11,57 6,27 7,10 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,80 81,82 11,57 11,68 7,00 7,02 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,61 81,85 11,49 11,59 6,90 7,09 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,80 82,20 11,53 11,64 6,80 7,30 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,68 81,72 11,57 11,58 6,92 7,19 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,10 11,45 11,71 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,70 81,88 11,56 11,59 6,97 7,03 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,65 81,95 11,52 11,55 6,95 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,70 82,20 11,50 11,64 6,80 7,30 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,75 82,10 11,50 11,65 6,80 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,75 81,95 11,50 11,69 6,90 7,20 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,70 81,90 11,56 11,62 7,00 7,20 SZKB d.d. Ljubljana 81,40 81,85 11,40 11,63 6,87 7,23 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,40 82,00 11,48 11,65 6,85 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,85 81,89 11,57 11,58 6,97 7,03 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 21. JUNIJ 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1607,00 1672,00 nemška marka 1155,00 1203,00 francoski frank 329,00 343,00 holandski gulden 1033,00 1075,00 belgijski frank 56,30 58,60 funt šferling 2578,00 2684,00 irski šferling 2628,00 2735,00 danska krona 296,00 308,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1164,00 1212,00 japonski jen 19,10 19,90 švicarski frank 1393,00 1449,00 avstrijski šiling 164,40 171,10 non/eška krona 259,00 270,00 švedska krona 221,00 230,00 portugalski escudo 11,0 11,40 španska pezeta 13,30 13,80 avstralski dolar 1164,00 1211,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 21. JUNIJ 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1614,00 1659,00 nemška marka 1167,00 1190,00 francoski frank 331,00 341,00 holandski gulden 1037,00 1067,00 belgijski frank 56,50 57,70 funt šferling 2589,00 2659,00 irski šferling 2640,00 2725,00 danska krona 297,00 305,00 grška drahma 7,20 7,80 kanadski dolar 1170,00 1205,00 švicarski frank 1406,00 1436,00 avstrijski šiling 165,10 169,10 slovenski tolar 13,60 14,40 20, JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 - francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 22.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečajzaDEM 8137 81.58 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. < Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni . BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 117 z dne 21.6. 1995 - Tečaji veljajo od 22.6. 1995 od 00.00 ure dalje Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šferling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,1264 1153,4110 394,8619 82,1142 2075,3612 2632,9270 2312,0934 8110,0474 6,8928 134,1402 7245,2731 1820,3812 76,9643 1555,3449 9787,6107 181,2920 113,0946 149,7074 93,2574 82,3735 1156,8816 396,0501 82,3613 2081,6060 2640,8495 2319,0506 8134,4508 50,2546 185,7095 6,9135 2257,5297 134,5438 7267,0743 1825,8588 77,1959 1560,0250 9817,0619 181,8375 113,4349 150,1579 93,5380 82,6206 1160,3522 397,2383 82.6084 2087,8508 2648,7720 2326,0078 8158,8542 50,4054 186,2666 6,9342 134,9474 7288,8755 1831,3364 77,4275 1564,7051 9846,5131 182,3830 113,7752 150.6084 93,8186 Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22.6.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 840,886 803,210 1,644,096 105 98.92(78% 94.495; i% 96.7115°/ > 170,000 84,089 80,321 164,410__ TTu bljanska Tečajnica borznega trga št.: 114 Datum: 21. 6. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max Min. »sir M?? •iff.V.I iitSUT! iramr LEKC 296 (4.5.93) 11.400 5,71- 21.6. 11.200 11.800 11.500 11.300 342 ?RB 1.000 (6.6.94) 12,915 1,97- 21.6. 12.500 12.980 13.290 12.610 8.201 SAL 500 (7)(29.8.94) 19.199 ,50- 21.6. 19.000 19.400 19.380 19.000 2.496 SKBR 458 (16.5.94.) 29.130" 15.6. trn?? BIUCT SS01 8,0 4,(31,12.94) 99,8 ,01- 21.6, 99,7 100,2 99,9 99,6 111.800 1S02 9,5 8.(1.10.94) 104,0 ,09 21.6. 103,9 103,9 104,0 103,7 61.637 JS08 5,0 3.(30.11.94) 88,2A 4,10 21.6. 84,5 85,5 88,2 88,2 204.605 iSll 7,0 4.(15.1.951 93,0 1,09 21.6. 90,0 94,5 93,0 93,0 722 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 98,4 ,23- 21.6. 97,9 98,3 98,6 97,9 138 KSL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,1 20.6. 102,1 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 97,1 ,62- 21.6. 97,4 97,8 97,8 97,0 6.506 iittnrc 3TBR 11.012 2,46- 21.6. 11,280 11.400 10.400 330 DAD 10.000 (1.6.94.) 105.614' 7,07- 21.6. 102.300 111.700 102.300 21.756 FMD (8) 12.363* 9,25- 21.6. 12.310 12.840 12.800 12.270 2.127 SPGR 21.500 8.6. 22.000 MK 15.000 19.5. 15.400 MKZ 218 (30.3.93.) 8.672 2,96- 21.6. 8.520 8.720 8.750 8.580 9.886 MR 4.000 61(10.6.94.1 3.508' 7,67- 21.6. 3.420 3.460 3.820 3.420 18.258 im (5) 713,3 ,97- 21.6. 706,0 720,0 716,0 712,0 270 ME snaa WHir ifflT 4000 (23.5.94) 30.448 3,55- 21.6. 30.220 30.230 30.650 30.200 6.303 PFNP ■ 27.353" 8,8Ž- 21.6. 27.400 28.400 27.100 4.705 SGSP (6) 602,4* 13,74- 21.6. 605,0 680,0 630,0 602,0 411 UBKP 8.043 4,25- 21.6. 7.660 8.150 8.290 7.650 724 ITP 40.900 31.5. 40.950 41.450 ME «inaw •nrF ege LEK 12,0 4.(1.11,94) 99,0 15.6. 96,2 3ZG 11,0 4.(1.1.95) 92,6 16.6. 92,8 93,5 M 12,0 6.(1.12.94) 99,0 7.6. 99,0 101,0 12,0 7.(1.1.95) 10fl,0A 21.6. 99,0 100,0 100,0 9 m 10,0 1.(1.6.941 99,5 ,31 21.6. 99,1 99,8 99,5 90,5 747 SSGSl 10,0 5.(1,6.95) 33,0 4,31 21.6. 31,0 35,0 33,0 33,0 69 Tečajnica izvenborznega trga ST. 114/95-21.6. 1995 Vrednost. papir niirc m GRDO HBRO m RDRO RGSR tilil! H1P0 OOKBPI KBPP IMC rimi: GORO LOK MLJO |0SM0 OLSO ONM 0P0 UM VPIO kdk 111,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 ex kupon št.da[(3) (8.3,94.) 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.11.2,95) 2.(15.4.95) (1.10.94) enotni tečaj [jjjgr 4.171 6.600 3.290 3.215 14.200 344,0 30.000 2.922 ■ 99,1A 92.0 96.1 86,0 87.0 94,3 91.5 100.0 98.5 % sprem datum 19.6. 21.6. 16.6. 21.6. 14.5. 21.6. 21.6. 21.6. 21.6. 14.6. 19.6. 21.6. 21.6. 20.6. 19.6. 19.3. 30.1. KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 60 dnevni (v SH) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) povpiai 2.550 5.800 2.601 3.200 10.100 343,0 16.000 22.000 3.070 98,2 89.0 95.8 84.0 86,5 92.8 89,61 25.0 96.0 3.900 7.500 3.900 3.480 12.450 3900,0 30.000 3.290 100.4 94,8 98.0 86.0 89.0 94,2 93.4 100.0 Max. 6.000 3.250 350,0 30.000 3.300 100.0 30.000 2.200 98,2 UJM SIT 208 Tolarski zapisi z nakupnim bonom BSB3breznaibona(l. 12.95) delna! bona (v SIT) NBS3 I 2.825 delna!bona(vSn,)NBS2 | 16.643 1170.000 SITskupaj oktober parski del oktober | 98,3 devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober parski del oktober devizni del oktober 19.4. 21.6. 21.6. 94,6 3.000 15.820 95,9 4.500 16.100 3.100 17.560 2.000 16.000 155 37.377 21.6.95 prejšnji d T d% 1.060,42 1.095,91 -35,49 -3,24 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-stotm (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vldjuc-no 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 22. junija 1995 od 00.00 ure dalje z ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1157,6708 1160,5152 Francija frank 100 2320,6326 2326,3344 Nemčija marka 100 8140,0000 8160,0000 Italija lira 100 6,9182 6,9352 V.Britanija funt 1 181,9616 182,4086 ZDA dolar 1 113,5123 113,7912 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trau deviz oz. poseben dogovor._____________________________ banka valuta nckupni prodajnL Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,30 panje. 81,60 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 22. junija 1995 od 00.00 do 24. ure - banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD, ATS, UT in CHF so ddor vejavni tečajnici Banke Sovenie. pri drugih va oziroma zmančano za OZSodstotne točke. Te do ECU = 30.0CD na dan. Pri večjih prilivih in nak • Banke, Id objavjamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle utahpajerazr "čaji veljajo zc upih se tečaj c kupovati in x>goje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,41 gi srednjih tečaj« Tietje Banke Slov odkup prilivov jdoči v sporazum rodajati tujo valu a ali prodaje. 81,60 81,60 81,65 81,60 81,60 3V po trenutno snije povečano prodajo deviz topoobjevje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANJ. P 0 D R U 2 N I C A MIL A Nj> P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 21. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajnj__ ameriški dolar 1636,740 — ECU 2169,340 — nemška marka — 1174,890 — francoski frank j— 334,950 — funt šferling — 2625,330 — holandski gulden — 1049,600 — belgijski frank 57,194 — Španska pezeta 13,510 — danska krona — 300,650 —1 irski funt — 2680,490 — grška drahma — 7,259 —- portugalski escudo — 11,144 — kanadski dolar — 1189,060 — japonski jen — 19,4340 — Švicarski frank — 1418,070 — avstrijski šiling — 167,080 — norveška krona — 263,740 — švedska krona 224,940 finska marka 381,700 avstralski dolar — 1198,420 21. JUNIJ 1995 v ŠILINGIH_J valuta nakupni prodajni^ ameriški dolar 9,6000 10,1000 kanadski dolor 7,0000 . 7,4000 funt šteriing 15,4500 16,2500 švicorski fronk 831,0000 863,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski fronk 197,5000 205,5000 holondski gulden 616,5000 640,5000 nemško morko 690,2000 716,2000 itolijansko liro 0,5860 0,6200 donsko krono 177,0000 185,0000 non/eška krona 156,0000 163,0000 švedska krona 134,2000 138,8000 finska marka 224,5000 234,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 11,3000 11,8000 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna - J Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. KOŠARKA / 29. EVROPSKO PRVENSTVO V ATENAH Tesna zmaga »azzunov« Visok poraz Slovenije Italijani premagali Izraelce le z dvema točkama razlike Slovenija odpovedala tako v obrambi kot v napadu ^ancoz Jann Bonato je bil uspešnejši od Alibegoviča (AP) ATENE - Včeraj se je v Atenah začelo 29. evropsko košarkarsko prvenstvo. Ze v P^em kolu je slovenska re-Prezentaca spoznala, da ji na EP ne bo lahko, saj je v skupini zanesljivo izgubila Proti Franciji, danes pa jo Caka skoraj nemogoča naloga 113 srečanju s Hrvaško. Italija pa se je na uvdo-jjeni srečanju A skupine pro-kraelu rešila skozi šivanki-110 uho. »Azzurri« so nam-Iec premagali trdožive Iz-^slce komaj z dvema točkama razlike. A SKUPINA Italija - Izrael 73:71 137:39) ITALIJA: Coldebella 8, i^Utile 5, Magnifico 2, Pittis Esposito 8, Conti, Abbio > Pucka 11, Pieri 3, Caresra > Rusconi 17, Frosini. IZRAEL: Henefeld 16, Fleischer 10, Goodes 11, LAef 4, Gordon 3, Mooch-tary 2, Sheffer 8, Jamcy 8, Daniel 9, Cohen, Baloule, Ardity. SODNIKA: Jungebrand (Finska) in Kapanb (Turčija). PM: Italija 19:33, Izrael 16:25. PON: Sheffer (34), Fleisher (39). TRI TOČKE: Italija 4:12 (Coldebella 0:2, Gentile 1:1, Pittis 1:2, Esposi-to 1:4, Abbio 0:2, Pieri 1:1); Izrael 7:19 (Henefeld 2:2, Goodes 2:4, Godron 1:5, Jamcy 1:5, Daniel 1:3). GLEDALCEV: 2.000. ATENE - Itabja je na svoji prvi tekmi iztržila zelo težko in tudi srečno zmago proti Izraelu, ki je skupno s Švedsko tudi najslabša ekipa v A skupini. Včerajšnje srečanje, ki je bilo kakovostno precej na nizki ravni, je bilo vseskozi zelo izenačeno in tudi polno napak. Igra je bila raztrgana, veliko je bilo izgubljenih Zog in doseženi koši so bili bolj sad akcije posameznikov kot skupinske igre. Tekma se je odločila prav v zadnjih potezah, ko je v bistvu zmagala ekipa, ki je manj grešila. Pri izidu 73:71 je imel Gordon 4 sekunde pred koncem srečanja edinstveno priložnost, da stanje izenači. Imel je prosto pot do koša, zgrešil prodor in tako so »azzurri« lahko slavili tesno zmago. Pri italijanski reprezentanci sta bila boljša od ostalih center Stefano Rusconi, ki je bil s 17 točkami najboljši strelec »azzurrov«, in Gregor Fucka, ki je dosegel 11 točk. Italija bo danes igrala proti Nemčiji. SKUPINA B Slovenija - Francija 68:89 (38:49) SLOVENIJA: Horvat 10 (4:4), Tovornik, Daneu 3, Jeklin, Kraljevič, Jure Zdovc 18 (2:2), Tušek 4 (2:3), Alibego-vic 10 (2:2), Mihe 2, Gorenc 6 (0:2), Kotnik 15 (1:1), Kunc. FRANCIJA: Forte 13 (5:6), Sonko, Rigaudeau 14 (7:7), Hamm, Bonato 28 (8:10), Ostrovvski 8, Occansey 1 (1:2), Gadou 3, Gadou 4, But-ter, Bilba 18 (2:3), Domon. SODNIKA: Virovnik (Izrael) in Klaar (Švedska). PM: Slovenija 11:14, Francija 23:28. ZA 2 TOČKI: Slovenija 24:44, Francija 27:40. ZA 3 TOČKE: Slovenija 3:16, Francija 4:13. ON: Slovenija 25, Francija 19. PON: Milic (25), Daneu (32), Gorenc (36). GLEDALCEV: 1.800. ATENE - Slovenska reprezentanca je v prvem nastopu v Atenah močno razočarala. Predvsem je v slovenski vrsti odpovedalo najmočnejše orožje - obramba, pa tudi v napadu jim ni šlo nic od rok Francozi so zlahka dosegali kose, Slovenci pa so le s težavo lovili priključek. Kanček upanja se je pojavil v 26. minuti, ko je Teoman Alibego-vic znižal zaostanek na sedem točk (48:55), vendar je bil to le preblisk v medli predstavi Slovenije. Tudi ko je v 31. minuti AlibegoviC znižal na šest točk zaostanka, v igri Slovenije ni bilo moC opaziti bistvenih sprememb, temveč je bila to le kratka nezbranost Francozov, ki so nato prednost spet povečali in vsi upi na zmago Slovenije so splavati po vodi. V vrstah Slovenije velja pohvaliti le Slavka Kotnika, ki je dosegel 15 točk, Jureta Zdovca z 18 in Romana Horvata z 10 točkami. r NOGOMET/TURNIR OB 100-LETNICI ŠVICARSKE ZVEZE -j Po dveh napakah obrambe Nemčija premagala Italijo Azzurri v prvem delu igrali kar dobro Nemčija - Italija 2:0 (2:0) Strelca: V 4. min. Helmer, v 38. min. Maldini (avtogol) ITALIJA: Pagliuca, Benarrivo (od 46. min. Carboni), Ferrara, Minotti (od 46. min. Petruzzi), Maldini, Eranio (od 57. min. Statuto), Di Matteo, Albertini, Berti (od 46. min. Del Piero), Casiraghi, Zola (od 65. min. Signori). NEMČIJA: Koepke, Reuter, Heinrich, Babbel, Helmer, Sammer, Freund, Kirsten, Haessler, Kuntz (od 82. min. Bobič), Ziege. »Italijanski nogomet je boljši od nemškega,« je pred sinočnjim srečanjem v Ziirichu govoril italijanski tehnični komisar Arrigo Sacchi. Dogodki na igrišču so ga demantirali in Nemčija je brez večjih težav premagala Italijo, ki sicer vsaj v prvem polčasu ni igrala slabo, nato pa se je v drugem delu počasi ugasnila. Marsikdo bo morda dejal, da je zmaga Nemčije precej srečna in plod dveh slučajnih zadetkov. Toda dejstvo je, da so Nemci znali izkoristiti svoje priložnosti (razen ene, velikanske) Italijani pa ne, pri Čemer pa je Maldini z avtogolom sedem minut pred koncem prvega polčasa dokončno pokopal upe »azzurrov« v preobrat. Razmišljanj o prvem mestu na turnirju ob 100-letnici švicarske nogometne zveze je zdaj konec ne glede na rezultat jutrišnjega srečanja med Švico in Nemčijo. Razlika v golih namreč že obsoja Italijo. Včerajšnja tekma se je za Italijo takoj zaCela slabo. 2e po prvem kotu v 4. minuti je bil namreč Helmer z glavo hitrejši od italijanske obrambe in od blizu premagal Pa-gliuco, ki je v 13. minuti preprečil drugi zadetek, ko se je Kirsdten zanšel povsem sam pred njim. Italija je imela v nadaljevanju vec od igre, toda vratar Kopke je nekajkrat izredno posredoval in rešil svoja vrata. Dokončno pa je bilo srečanje odločeno v 38. minuti, ko je po nizkem pred-ložku z leve strani žoga šla mimo Ferrare in Pagliuce ter nato presenetila Maldinija, ki jo je odbil v prazna vrata. Drugi del ni bil posebno zanimiv. Sacchi je sicer poskušal z menjavami igralcev vnesti nekaj vec svežine, toda vsi poskusi so biti zaman in Nemci so brez težav pripeljali srečanje do konca. EP / OSTALE TEKME Jugoslavija s težavo, Rusija in Litva gladko Prvi dan evropskega prvenstva v Atenah je največje zanimanje vladalo za tekmo med ZRJ in Grčijo, ki jo je dobila Jugoslavija, toda do zmage je ZRJ prišla šele po podaljških. Ostali favoriti včeraj niso imeli težjega dela. VČERAJŠNJI IZIDI Skupina A ZR Jugoslavija - Grtija 84:80 (72:72,34:43) ZR JUGOSLAVIJA: Bodiroga 22, Rebrača 18, Divac 18 GRČIJA: Redzias 17, Angelidis 16, Yannakis 14. Litva - Nemčija 96:82 (54:45) LITVA: Sabonis 20, Kamišovas 33, MarCiulionis 14. NEMČIJA: Koch 21, Welp 13, Numberger 12. Litvanci na Čelu z 221 centimetrov visokim Arvida-som Sabonisom so brez večjih težav premagati aktualne evropske prvake Nemce. Skupina B Rusija - Finska 126:74 (62:33) RUSIJA: Karašev 17, Bazarevic 16, Babkov 19. FINSKA: Kuisma 13, Pehkonen 10, Marttinen 9. Kot je bilo pričakovati so Rusi srečanje zanesljivo dobili, saj je Finska najbrž najslabša ekipa na EP. rC MOTOCIKLIZEM / PRED DIRKO ZA SVETOVNO PREVENSTVO V ASSNU Kdo bo prvi premagal Michaela Doohana? Pri Robertsu nimajo razlogov za zadovoljstvo ASSEN - Letošnja sedma dirka za svetovno prvenstvo motociklistov bo na nizozemskem dirkališču v Assnu, ki so §a zgradili samo za motociklistične prireditve. Assen sledi Mugellu, ki daje Prednost hitrejšim motociklom, medtem ko je v Assnu vloga dirkača večja. Vsekakor hitrost tu ne bo odločilna! . Michael Doohan - Mick je s svojo nondo v Mugellu našel nazaj na zmagovito pot, Čeprav si dela ni nič kaj olajšal, Sai bi kaj kmalu končal v travi, ko sta niu »zaplesali« kolesi. Honda je brez nvoma naj hitrejši motocikel v razredu do 500 ccm, to pa je Mick še enkrat vec dokazal po zdrsu. To se mu je pripetilo v Šestem krogu, v 9. je že prehitel rojaka deattieja in prevzel vodstvo, na koncu Pa je imel pred zasledovalci že 3.7 sekunde prednosti. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj tudi v Assnu. Daryl Beattie močno pritiska na "boka skozi vso sezono, poleg tega pa je tndi največ odnesel od njegovih odstopov. V Assnu naj bi bila suzuki in hon-da bolj izenačena, kar bi lahko Beattie izkoristil in povečal vodstvo v skupnem seštevku. V Italiji so imeli v nioštvu Suzukija veliko težav z moto-Clklom, tako da bo imel na Nizozem- skem priložnost, da prvič sam premaga Doohana, ne pa da slavi na raCun njegovih napak. Za moštvo Roberts se letošnja sezona ni zaCela po načrtih, zato upajo, da bo dirka v Assnu zanje prelomna. Luca Ca-dalora (na sliki AP) je bil zelo razočaran, potem ko je na domači dirki osvojil le 12. mesto: »Največ težav so mi na dirki povzročali možgani. Nisem se počutil varnega, nisem mogel trezno razmišljati in sploh sem se težko osredotočil na dirko.« Moštvo ima še vedno težave z oskrbo z gumami. Mali Italijan si že išCe novo moštvo za naslednjo sezono, medtem ko so nad dosežki Japonca Abeja zelo navdušeni. V razredu 250 ccm je Max Biaggi znova dokazal, da je njegova aprilia zelo hitra. Tetsuya Harada se je tako znašel v podobnem položaju kot Beattie; ker je dirkališče v Assnu bolj pisano na kožo dobrim dirkačem in ne hitrosti, bo imel vec možnosti, da prehiti hitrejšega Biaggija. Oba dirkača sta trenutno vodilna na razpredelnici, saj sta zbrala 118 točk. Uradno vodi Biaggi, ker ima vec zmag, v Assnu pa bo padla odločitev, kdo bo v vodstvu po polovici prvesntva. (MAn) NOVICE Dirka po Švici: etapna zmaga za Italijana Marca Pantanija FLUMSERBERG (ŠVICA) - Italijan Marco Pantani je dobil 9. etapo kolesarske dirke po Švici od La Plun-ta do Flumserbergerja, dolge 174 km. Pantani je na cilj prišel z naskokom 55 sekund pred Poljakom Zenonom Jaskulo, medtem ko se je na 3. mesto uvrstil Italijan Leonardo Piepoti z veC kot eno minuto zamude. Rus Pavel Tonkov, ki je bil vCeraj peti, je ohranil prvo mesto v skupni uvrstitvi. VRSTNI RED 9. ETAPE: 1. Marco Pantani (Ita) 4.25:38, 0; 2. Jaskula (Pol) +55 sek.; 3. Piepoti (Ita) +1:06, 0; 4. Ziille (Svi) +1:18, 0; 5. Tonkov (Rus) +1:20,0. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Pavel Tonkov (Rus) 35.40:51, 0; 2. Alex Ziille (Svi) +11 sek.; 3. Zenon Jaskula (Pol) +4:19, 0; 4. Giorgio Furlan (Ita) +6:31, 0; 5. Beat Zbeig (Svi) +7:50, 0. Po Kataloniji: uspeh Maurija S ANT SADURNI (ŠPANIJA) - Španski kolesar Melchor Mauri je osvojil 6. etapo (na kronometer, 17 km) kolesarske dirke po Kataloniji. Na 2. mesto se je uvrstil Laurent Jalabert, ki je zaostal za zmagovalcem le za sekundo in je seveda tudi ohranil prvo mesto v skupni razvrstitvi. Genoa predstavila novega trenerja Radiceja GENOVA - Predsednik Genoe Aldo Spinelti je vCeraj prestavil novega trenerja moštva, ki bo igralo v B ligi, Gigija Radiceja. S tem je tudi demantiral vest, Ceš da naj bi bil novi predsednik društva Gianluigi Blengino, znani založnik iz ligurskega glavnega mesta. Radiče, star 60 let, je v svoji dolgi trenerski karieri vadil približno 20 ekip v A in B ligi. S Torinom je osvojil tudi državni naslov, med drugim pa je treniral Bologno, Fiorentino, Milan, Cagliari, Inter, Cese-no itd. Glede igralske »nogometne borze« je včeraj Michele Serena (Sampdoria) dokončno prestopil k Fiorenti-ni. Florentinsko društvo naj bi odštelo za tega branilca približno 5 milijard in pol tir. Iz Madrida se je oglasil Zamorano, čilski napadalec in sedaj elan Real Madrida, ki je dejal, da ne namerava priti v Parmo in da# misli še eno sezono igrati v Madridu. Tudi trener madridskega Reala Jorge Val-dano je potrdil, da društvo nikakor ne misli odstopiti svojega najboljšega strelca. Giro za amaterje NEGRAR (VERONA) - Član Emilie Cristian Gaspe-roni je v sprintu osvojil osmo etapo mednarodne kolesarske dirke po Italiji za amaterje. V cilju je prehitel Gentilija (Umbirja), Braida (Veneto A) in Pozzija (Lombardija C). Na skupnem vrstnem redu je še naprej prvi Daniele Sgnaolin (Veneto B) pred Alessiom Barbaglijem (Toskana B), ki zaostaja za 41 sekund, in Giuseppejem Di Grandejem (Toskana A) z zaostankom 49 sekund. SANT SADURNI (ŠPANIJA) - Španski kolesar Melchor Mauri je osvojil 6. etapo (na kronometer, 17 km) kolesarske dirke po Kataloniji. Na 2. mesto se je uvrstil Laurent Jalabert, ki je zaostal za zmagovalcem le za sekundo in je seveda Uidi ohranil prvo mesto v skupni razvrstitvi. 24 Četrtek, 22. junija 1995 ŠPORT ROLKANJE / V FELTRAH NAMIZNI TENIS / OD DANES DO NEDELJE MTNIODBOJKA h Rolkarji Mladine zelo uspešni na tretji tekmi za italijanski pokal Dve prvi mesti med posamezniki Na absolutno državno prvenstvo v Alassio krasovci po nove kolajne Ana Bersan in Katja Milič uspešni na Pokalu Alp Dve Slogini in Kontovelova ekipa od danes na DP UISP Državno prvenstvo bo do nedelje v Fanu Rolkarji kriške Mladine so v nedeljo na tretji preukušnji za italijanski pokal v Feltrah dosegli prodoren uspeh. Nad društveni lestvici so namreč osvojili drugo mesto le za Bassanom, dosegli so po dve prvi mesti v kategoriji najmlajših z Matejo Paulino in z Matijo Sirkom ter osvojili več drugih zelo dobrih uvrstitev. Nastopilo je 23 ekip, tako da je bilo na startu v raznih kategorijah več kot 200 tekmovalcev. Mladina je skupno nastopila z 18 predstavniki. Nedeljska tekma je bila zelo naporna, predvsem zaradi dolžine proge, saj so se morah člani pomeriti na progi dolgi kar 30 km, mladinci na 20 km itd. Glavni junak nedeljske tekme je bil gotovo član Montebellune Alfio Di Gre-gorio, ki je za 30 km potreboval manj kot eno uro! REZULTATI NAJMLAJSE (2, 5 km): 1. Mateja Paulina (Mladina) 8:22,0. NAJMLAJSI (2, 5 km): 1. Matija Sirk 7:14, 4; 2. Eros Sullini (oba Mladina) 7:36, 2. ZAČETNIKI (2, 5 km): Emanuele Sbabo (Bassano) 6:28, 0; 4. Aleksander Tretjak 7:16, 0; 6. Lorenzo Schirra 7:22, 0; 8. Ivo Košuta (vsi Mladina) 7:39, 0. KADETINJE (7, 5 km): 1. Martina Rigoni (Bassano) 20:00, 0; 2. Mateja Bogateč (Mladina) 21:03,0: KADETI (7, 5 km): Cri-stian Toaldo (Bassano) 18:18, 0; 8. Edoardo Di Felice (Mladina) 21:03, 0. NARAŠČAJNIKI (7, 5 km): Davide Galbiati (Lisso-ne) 32:45, 0; 5. David Bogateč 34:15, 0; 12. Mitja Tretjak 38:46, 0; 14. Aljoša Paulina (vsi Mladina) 39:26,0. MLADINCI (20 km): 1. Stefano Čorb (Barzio Valsas-sina) 41.21, 0; 8. Erik Tence (Mladina) 45:48, 0. ČLANI (30 km): 1. Alfio Di Gregorič (Montebelluna) 59:24, 0; 7. Gianni Rupil 64:38, 0; 16. Federico Camie-lub 68:37, 0; 31. Fabio Fonda (vsi Mladina) 76:21,0. MASTERS 1 (20 km): 1. Antonio Gnata (Savberico Vicenza) 42:34, 0; 5. Giaco-mo Petozzi 45:21, 0; 22. Gio-vanni Di Maria (oba Mladina) 59:18,0. MASTERS 2 (20 km): 1. Bonifacio Cadamuro (Petti-nelli Benetke) 44:48, 0; 10. Enzo Cossero (Mladina) 56:26,0. DRUŠTVENA LESTVICA: 1: Bassano 791; 2. Mladina 610; 3. Montebelluna 513; 4. Barzio Valsassina Como 447; 5. Nicolosi Catania 339. Po treh preizkušnjah je skupni vrstni red naslednji: 1. Bassano 2564; 2: Barzio Valsassina Como 1518; 3. Mladina 1322; 4. Montebelluna 1293; 5. Casbonese 957; 6. Caleppio Vinil 930. Namiznoteniško državno prvenstvo 1995 bo doseglo svoj vrh od 22. do 25. t.m. v Alas-siu pri Genovi z nastopom 1., 2. in 3. kategorije. Kras pošilja na prizorišče svoje najboljše igralce: Igorja Miliča, Ano Bersan, Vanjo Milič in Katjo Milič, ki bodo tekmovali med drugokategorniki posamično in v naslednjih dvojicah: Igor Milič/Fabio Mantegazza (Osso-la), Ana Bersan/Vanj a Milič, Katja Milič/Debora Balboni (A4 Verzuolo) in v mešanih dvojicah Igor Milič/Ana Bersan, Vanja Milič/Christian Mersi (GS Marcozzi) ter Katja Milič/Gianmarco Orni (CUS Sassari). Na absolutno državno prvenstvo pa so se skozi turnirje kvalificirali še Kras o vi tretjeka-tegorniki: Andrea Bertolotti, Sonja Milič in obetajoče mlajše Krasove igralke Ivana Stu-belj, Daša Bresciani, Nina Milič in Martina Milič. Cista klubska para bodo tvorili Berto-lotti/Stubelj in S tubelj/Nina Milič. Igralec Az-zurre iz Gorice pa bo v paru z Bertolottijem in v mešanih dvojicah z Dašo Bresciani. Prvenstvo bodo danes otvorili nastopi tretjekategornikov, moški posamezno ter igre dvojic. Jutri bodo igrale Krasove tretjekategor-nice ter pari iz druge kategorije. Tretjega dne bodo tekme v drugi kategoriji posamezno in mešane absolutne dvojice. Nedelja bo v znamenju tekem absolutne kategorije. Na državnem prvenstvu četrtokategornikov, veteranov in mladinskih kategorij je SK Kras iz Zgonika osvojil sedem državnih naslovov, tri srebrna odličja in devet bronastih. Upamo si trditi, da »nabirka« medalj varovancev Matjaža Šercerja še ni zaključena. Dve krasovi igralki Ana Bersan in Katja Milič pa sta kot članici italijanske državne reprezentance nastopili na Pokalu Alp, ki je bil pretekli teden v Linzu v Avstriji. V šestero-boju Italije, Švice in Avstrije - vsaka udeleženka je tekmovala s po dvema ekipama, je ekipa Italije B, v kateri sta bili tudi obe Kra-sovki, Karin Calliari in Manuela Daniele, zasedla odlično drugo mesto takoj za državo gostiteljic. Prispevek zgoniških igralk k temu uspehu je bil očividen tudi po razglasitvi dosežkov posameznih igralk. Ana Bersan je bila tretja na tem seznamu z devetimi zmagami in tremi porazi. Na lestvici ji je takoj sledila Katja Milič z enim porazom več (9:4). Prva je bila Businova Švica 1, druga domačinka Fi-chtinger. Svojo nalogo v državni reprezentanci sta naši igralki v Avstriji opravili zares nadvse uspešno. (J.J.) Od danes do nedelje bo v Fanu državna faza prvenstva UISP (Italijansko združenja športa za vsakogar) v miniodbojki. Na njej bosta nastopili tudi dve Slogini in ena Kontovelova ekipa. Ekipe bodo razdeljene v dve starostni kategoriji (letnika 1983/1984 in letnik 1985 in mlajši). Sloga Zadružna kraška banka je na deželni fa-zi v Repnu v obeh kategorijah osvojila prvo mesto, Kontovel pa je bil v mlajši kategoriji tretji. Za starejšo Slogino ekipo bodo nastopile Martina Coretti, Staška Cvelbar, Katy Maurel, Petra Žagar in Veronika Žagar, vodil pa jih bo Mario Cač. Medtem ko so v Repnu med sabo tekmovale trojke, bodo v Fanu nastopile četverke v igri 4:4. Barve mlajše ekipe bodo pod vodstvom Branka Saina branili Jagoda Lupine, Ambrož Peterlin, Fanika Starec in Kristjan Stopar. Za Kontovel bodo s trenerko Dragico Hrovatin v Fano odpotovale Kristina in Jessica Stoka, Alexia Kobau in Vesna Bukavec. r RUVANJE / TEKMA ZA NEREGISTRIRANE TEKMOVALCE TENIS / ZA KONEC INTERNI TURNIR b Lignana borovci s kolajnami Mladi plavalci iz Borove plavalne šole zaključili sezono Najmlajši Borovi plavalci iz tako imenovane šole plavanja (neregistrirani tekmovalci) so imeli v Li-gnanu svoj še zadnji nastop pred poletnim premorom. Iz Lignana so se vrnili z bogato bero medalj in končnim Četrtim mestom na društveni lestvici v konkurenci desetih društev (zmagal je UN Friuli). Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije (letnik 1986 in mlajši, letnika 1984/1985 in letnika 1983/1984), v 25-metrskem bazenu na odptem pa so plavali v vseh štirih stilih, v štafeti 75 metrov mešano in na 50 m s prenosom žoge. Bor je nastopil z 12 tekmovalci. V ženski konkurenci so nastopile Pamela Tedesco (dve zlati medalji), Lavinia Skerlavaj, Roberta Chirani (ena medalja) in Ivana Mahorčič (dve medalji), v moški pa Aljoša Kalc (štiri medalje, od teh ena zlata), Martin Lissiach (tri medalje), Federico Žuljan, Andrea Skerlavaj, Olaf Simo-nettig, Alan Mahne-Kalin (ena medalja), Jan Sossi (dve zlati medalji), David Lissiach (ena medalja) in Alen Scroccaro. Naj omenimo še, da so borovci na posebni društveni lestvici za najmlajšo kategorijo le za dve točki zgrešili prvo mesto, ki je pripadlo tržaški Ede-ri. Starejši Borovi plavalci medtem intenzivno vadijo v pričakovanju nadaljevanja poletnih deželnih tekmovanj. Pri Gaji na celoletnem začetniškem tečaju sodelovala nad 30 osnovnošolcev PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET n Srečanje z ljubljanskimi planinci SPDT že dolgo vrsto let goji prijateljske stike s planinci društva Integral, s katerim je pobrateno. Vsako leto se vrstijo srečanja, enkrat v Sloveniji, enkrat v zamejstvu. Tokrat je vrsta na tržaških planincih, da pripravijo srečanje s pobratenimi planinci iz Ljubljane. Ti bodo prišli k nam v nedeljo, 25. junija, na prijateljsko srečanje s Tržačani. Pripeljali se bodo z avtobusom na mejni prehod Lipica ob 9. uri in se potem pod vodstvom odbornikov SPDT, pripeljali na bazovsko gmajno pred spomenik štirim junakom, ki so jih fašisti usmrtili po prvem tržaškem procesu. Po krajši slovesnosti se bodo nato ljubljanski gostje odpeljali do Jezera, kjer se bo pričel pohod. Napotili se bodo po robu kraške planote do Stene, se nato pustili v Botač, se sprehodih mimo slapu Glinščice in se povz-peli do cerkvice na Peči ter na razgledišče ob piramidi Comici. Spustili se bodo nato pod Jugovimi stenami do spomenika SPDT trem padlim planincem in se nato usmerih proti Boljuncu, od tam pa na Jezero, odkoder se bodo pripeljah v Bazovico, kjer bo v bivši gostilni Pod lipo uradno srečanje in družabnost. SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se opisanega pohoda udeleže v družbi ljubljanskih planincev. Hoje bo za približno pet to največ šest ur, na družabnosti pa je možnost, da se v sproščenem pogovoru navežejo nova prijateljstva in stiki. Člani in prijatelji SPDT so torej vabljeni, da se srečanja s planinci pobratenega društva Integral iz Ljubljane udeleže. Pripeljejo se lahko na Jezero okrog 9.30. Na Kanin Na programu izletov, ki jih v tem letu prireja SPDT, je na vrsti vzpon na Kanin, ki bo v nedeljo, 2. julija. Izletniki se bodo peljali z osebnimi avtomobili do Bovca, kjer se bodo poslužili žičnice. Okrog 9. ure se prične pohod na vrh Kanina. Izletniki bodo hodih po grebenu mimo koče Petra Skalarja do vrha Kanina, do koder je priblično tri me hoje, s povratkom približno 6 m. Po vzponu na Kanin se bodo vračah po isti poti in z žičnico spet v Bovec. Odhod iz Trsta je predviden za 5.30 in prihod v Bovec okrog 7.30, ker žičnica odpelja ob 8. uri. Vsekakor bomo potankosti izleta objavih še v tej rubriki. Zadevne informacije daje Aleksij Civardi (tel. 415336), ki izlet tudi vodi. Bhža se čas. 1 pot v gc ,ko sebi sno premislijo in se javijo v predpisanem roku. Toliko v opozorilo vsem zamudnikom. SPDT je poskrbelo, da je vse svoje člane pismeno oovestilo o možnosti zavarovanja in določilo rok. Ta je sedaj že davno zapadel, zato možnost za zavarovanje bo šele prihodnje leto. (L.A.) V nedeljo na Ojstmik Planinsko dmšb odo posamezniki začeh da so nekatere koče odprte in oskrbovane, v nekaj dneh pa bodo skoraj vse. Vsem članom s plačano članarino, s katero lahko uveljavljajo popust za prenočevanje v kočah. Če članarine doslej ni- kot vsa prejšnja leta, da se bodo posamezniki spomnili, v zadnjem trenutku in celo zahtevali, da so jim odborniki na voljo. SPDT je društvo, ki skrbi za svoje člane in jim nudi razne usluge, vendar ni noben turistični urad z zaposlenimi madniki. Prav iz tega razloga prosi člane, da to upoštevajo. Članske izkaznice lahko pustijo v Tržaški knigami z zneskom za članarino ter jih prav tam dvignejo dan ah dva kasneje. je zapadel že 20. aprila. Do takrat se je javilo 113 elanov in redno plačalo zavarovalnino. Sedaj pa ni mogoče mejevati zavarovalnine za posameznike, zato naj interesenti pravoča- druStvo ima v nedeljo v programu - razen seveda, če ne bo spet ponagajalo vreme - izlet na Ojstemik. To je lahko dostopna gora, na meji med Italijo in Avstrijo, visoka nekaj nad dva tisoč metrov. Z vrha je enkraten pogled proti Ziljski in daleč na vzhodu tudi Dravsld dolini. Prevoz bo z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Udeleženci se bodo iz Ukev popeljali po gozdni cesti do zavetišča Nordio, od koder je približno dve uri do vrha in poldruga ura za spust. Izlet ni naporen in se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki posebne hoje niso navajeni. Priprave na večdnevno turo v Dolomite - skupina Brenta Večdnevni zahtevnejši izlet SPD Gorica bo letos v Dolomite in sicer v skupino Brenta, ki je najbolj zahodna skupina v Dolomitih. Nekateri geologi jo celo obrav navajo kot posebnost. Met bo od 6. do 9. julija, udeleženci pa bodo skušah prehodi približno 50 kilometrov dolgi greben v smerii sever - jug. Prijave pri odborniku Klemšetu, najaksneje do 1, julija letos. PD Nova Gorica se seli V Novi Gorici bo jutri, ob 19. uri, lepa družabnost. Planinsko društvo se bo namreč iz dosedanjih, skrajno neprimernih prostorov, v Delpinovi ulici 1, presehlo b v nov sedež v objektu stadiona. Z zaključno prireditvijo in internim turnirjem se je pred dnevi na Padričah končala letos zelo uspešna sezona Gajine teniške šole za najmlajše. Celo zimo (od oktobra do maja) je pod vodstvom učiteljic Cirile Devetti in Mire Grgič osnovno teniško znanje dvakrat na teden pridobivalo več kot trideset nadebudnih tenisačev, pretežno osnovnošolcev, iz vse tržaške pokrajine. »Udeležba je bila zelo dobra, otroci pa so redno vadili. Med njimi je nekaj res perspektivnih, ki zdaj tudi že nastopajo na prvih poletnih turnirjih in sestavljajo jedro naših ekip v prvenstvu do 12. leta starosti,« nam je povedala Cirila Devetti. Na zaključnem dnevu so naši mali Sam-prasi in male Grafove med sabo merili moči. V skupini starejših je zmagala Staška Cvelbar pred Jurijem Danevom, tretje mesto pa sta delila Eda Prpič in Erika Ghezzo, med mlajšimi pa se je uveljavil Mate) Cigui pred AUce Adam. Mladi gajevci so se preizkusili tudi v 5taJ fetnem teku z oviranj1 in teniškimi elementi-končni vrstni red te ekipne igre pa je sledeč: 1. Jurij Daneu, Alessandro Cossutta, Eda Prpič, Erik Pertot in Matej Cigui; Staška Cvelbar, France uka Delegacija ZSŠDIpri odborniku za šport V torek je deželni odbornik za Šport Roberto Antonione sprejel delegacijo ZSSDI, ki sta jo sestavljala Predsednik Jure Kufersin in blagajnik Radivoj Pečar. Srečanje sodi v sklop stikov, ki jih ZSSDI vodi s političnimi silami in javnimi upravami za utrjevanje manjšinske športne dejavnosti. Srečanje je dalo možnost koristne izmenjave mnenj in stalise v zvezi z deželno zakonodajo v korist športa, s posebnim poudarkom na finančne Prispevke za mednarodne manifestacije in za izgradnjo oziroma popravilo športnih objektov. Ugotovljeno je bilo, da bi morala širša skupnost v ta namen vlagati še več sredstev, saj odigrava Šport tudi široko in neprecenljivo socialno vlogo v korist mladih. Odbornik Antonione je podčrtal pomembno vloga naše krovne športne organizacije in obljubil svoje posredovanje in pomoč vsakič, ko bi to bilo potrebno. KJ. OBISK / NA DE2ELI m r LENDAVA / SREČANJE ŠPORTNIKOV OBMEJNIH DE2EL n Mladi iz 4 držav že dvajsetič skupaj Srečanje prerašča športne okvire Jutri in v soboto 24. junija bo v Lendavi tradicionalno Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Srečanje prireja Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, letos pa bo že 20. na vrsti. Jutri bo v večernih urah uradna otvoritev, nato pa bo lendavski župan Jože Kocon sprejel vodstvo ekip. V večernih urah bo nato tudi kultur-no-zabavna prireditev in družabno srečanje za mlade. Sobota pa bo namenjena tekmovalnim srečanjem, ki so na teh vsakoletnih srečanjih postranskega pomena. Srečanja so namreč namenjena predvsem spoznavanju in druženju mladih Slovencev, ki živijo izven matične domovine in sicer mladih iz Porabja na Madžarskem, Koroške v Avstriji in našega zamejstva. Srečanj pa se seveda ude- ležujejo tudi gostitelji. Tokrat se bodo s svojimi zamejskimi sovrstniki pobliže spoznali mladi iz Lendave, ki sicer tudi stoji na narodnostno mešanem področju, saj je tu prisotna madžarska manjšina. Letošpnji tekmovalni program predvideva srečanja v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, rokometu in šahu. Pri nogometu (starejša skupina - letniki 1981 in 1982 in mlajša skupina - letniki 1983 in 19849) bodo nastopih ZSSDI, Porabje, Slovenska športna zveza (SSZ) s Koroške in Lendava, v odbojki (nastopajo fantje in dekleta letnika 1980 in mlajši) se bodo pri fantih pomerile ekipe ZSSDI, SSZ in Lendava, pri dekletih pa samo ZSSDI in Lendava. Pri košarki bodo nastopilekipe ZSSDI, SSZ in Lendava. Za zdaj še ni znano, če bo ZSSDI nastopilo v šahu, medtem ko bo rokomet samo za dekleta in se bosta pomerili ekipi Porabja in Lendave. Srečanje se bo zaključilo v soboto v zgodnjih popoldanskih urah z razglasitvijo rezultatov in nagrajevanjem Zamejski športniki in spremljevalci bodo odpotovali jutri dopoldne ob 10.30 iz Gorice (ul Faiti), ob 10.40 izpred telovadnice v Standrežu, ob 10.45 izpred telovadnice v So-vodnjah in ob 11.30 z Opčin (izpred Prosvetnega doma). Potovah pa bodo z dvema avtobusoma, saj je tekmovalcev približno 60, trenerjev, spremljevalcev in predstavnikov ZSSDI pa nad 10. Povratek domov je predviden v soboto v večernih urah. Tekmovalci in tekmovalke bodo bivah v šotorih, ki so jih postavili v Športno rekreacijskem centru v Lendavi. Obvestila ____ŠZ JADRAN / V NEDELJO NA OPČINAH 19. REDNI OBČNI ZBOR P. Vidoni: »Najtežje nas še čaka Glavna značilnost 19. občnega zbora SZ Jadran, 'O je bil v nedeljo zjutraj v Prostorih Prosvetnega do-ora na Opčinah, je bila po Bašem mnenju kon-štrukitvna in za naše obč-116 zbore nenavadno dolga diskusija. V to disku-srjo je poseglo več pred-stavnikov matičnih druš-?6v ter predvsem zelo lzCrpen je bil poseg predsednika ZSSDI Jureta Ku-rersina. Sicer je uvodno besedo Ba obenem zboru imel Predsednik SZ Jadran Pa-vel Vidoni, ki je seveda zacel svoje poročilo z ve-Bkim dosežkom, ki ga je dosegla ekipa s prestopom v višjo, B ligo. V isti sapi pa je dejal, da se de-|° Van j e društva gotovo ne ^°nča s tem velikim Bšpehom. Društvo je ve-Bko pozornost posvetilo Bdi mladinskemu pogo-BB, stikom in pomoči ma-Bcnim društvom ter seveda finančni problematiki. . Predsednik Vidoni se ie nato povrnil k napre-dpvanju članske vrste v vtšjo ligo in dejal, da so ?a to zaslužni vsi igralci ln seveda strokovno vod-stvo s trenerjem Vatov-.Br in njegovim pomoč-JBkom Vascottom na če-B- Predsedniku kot vse-BBi odboru je seveda žal, a je Vatovec potrdil Sv°jo odločitev, da za-PBšča člansko moštvo. . Tudi mladinska ekipa 1® dosegla svoj cilj in je v sv°ji skupini dosegla pr-v° mesto. Na deželnem .‘Balu pa ni imela sreče ‘B se tako ni uvrstila v Badaljnji del. »Mislim, da je letošnji Bspeh se en konkreten °kaz, da z družbenimi °čini lahko dosežemo °' kar bi vsak posebej ne ^Biogel. Zato je letošnje apredovanje nagrada za VSe košarkarske delavce /J ne le za peščico ljudi, 1 upravljamo naše združenje. Pri tem pa moram povedati, da moramo vsi skupaj delati nesebično in se zavedati, da bo naš trud poplačan, le če bomo vsi skupaj mislili, da mora biti Jadran cilj vsakega našega košarkarja, kjer mu bo dana možnost igrati na čim višji ravni,« je med drugim dejal Vidoni. Pristavil je še, da se Jadran, kot večina ostalih naših društev, sooča s finančnimi težavami in je odločno podčrtal izredno pomembno vlogo, ki jo ima šport v naši družbi, ki pa ni primerno ovrednotena. Omenil je, da mora biti ena glavnih nalog novega odbora rešitev dveh ključnih problemov, ki tareta našo košarko: financiranje delovnega prostora-telovad-nice in kadrov. Ob koncu svojega posega se je iskreno zahvalil glavnemu sponzorju TKB, drugim pokroviteljem in vsem, predvsem pa navijačem, ki so pripomogli, da je bila ta sezona tako uspešna. Obenem je tudi pristavil, da čaka društvo z napredovanjem ekipe v B ligo še zahtevnejša sezona tako na organizacijskem kot finančnem področju. Nakar je še prebral številne čestitke, ki jih je prejelo društvo ob napredovanju v višjo ligo. Odgovorni za mladinski sektor pri SZ Jadran Andrej Vremec je nato statistično in temeljito podal stanje naše mladinske košarke, orisal je bogato dejavnost glede udeležbe na mednarodnih turnirjih, prirejanja tečajev in drugih pobud. Dotaknil se je problema rekrutiranja novih igralcev zaradi padca rojstev itd. Nakazal je tudi predloge za bodoče delovanje na mladinskem področju. Kot prvi gost je prevzel SD ZARJA vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu DANES, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, volitve, razno. Vabljeni! SZ OLVMPIA obveSCa, da bo 17. redni občni zbor JUTRI, 23. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 s sledečim dnevnim redom: poročila, pozdravi, volitve in razno. Vabljeni! TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. tečaj), od 17. do 28. julija (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tel. 422696. JKCUPA organizira v soboto 24.t.m., nočno regato za kajutne jadrnice Sesljan - Piran - Sisljan. Start ob 21. uri; vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu. Vabljeni. JKCUPA obveSCa, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 26. 6. do 7. 7. za letnike 85 do 88 - celodnevni; od 26. 6. do 7. 7. za letnike 80 do 86 - popoldanski in nadaljevalni teCaj od 10. do 21. 7. Poleg tega so na sporedu tudi ležaji JADRANJA NA DESKI: enotedenski teeja (sobota in nedelja izključeni)) od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. Prijave sprejemajo na sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. ure in po telefonu 040/299858. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno Se za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. St. 213403. SD PRIMOREC prireja 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igriSCu. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Keydea in Long Slunk. SZ GAJA - TENISKA SEKCIJA prireja od 26. do 30. t.m. teniski teCaj za osnovnošolske otroke in odrasle (začetnike). Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v jutranjih urah od 15. t.m. dalje (tel. 226115). KD SLOVAN-Padrice prireja ob priliki kresovanja 1. nočni pohod po parku Globoj-ner pri DraSCi. Vpisovanje od 20.30 do 21.30 na parkirišču parka. Za dodatne informacije tel. st. 226253 ah 226271. SK KRAS skbcuje v petek, 30. t. m. 32. redni občni zbor, ki bo v športno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: odobritev novega društvenega statuta, 2. razno. Upravni odbor se priporoča vsem elanom za pristotnost. SK DEVIN obveSCa, da bo potekal trening na ledeniku Molltaler 25., 26. in 27. t.m. Prijave do Četrtka zvečer na tel. 220423 (Stojan). SK DEVIN - odsek za rekreacijo organizira 9. julija na letališču v Gorici »Krstni polet«. Zanimivega predavanja in poleta nad Goriškimi brdi se lahko udeležijo vsi elani kluba. Informacije in prijave do 29. trn. na tel. 220423 (Sarah). besedo predsednik ZSSDI Jure Kufersin, ki je najprej čestital Jadranu za napredovanje v višjo ligo in pristavil, da se povsem strinja z Vidonijevim posegom in da so ne samo Jadranovi, temveč skupni problemi vseh društev vadbeni prostori, kadri in finančna plat. ZSSDI se zaveda, da šport nima ustreznega priznanja v naši skupnosti in prav v tem vlaga največ naporov tako med tukajšnjimi družb eno-političnimi strukturami kot onimi v deželi, v državi in Sloveniji. Ugotovil je, da je sodelovanje med društvi ključnega pomena za vsak uspeh in je podčrtal vlogo, ki jo pri tem v našem športu ima prav Jadran. Pozdrave in čestiteke ob napredovanju so prinesli še Igor Canciani za Breg, Renato Stokelj za KK Bor in za Odbor za ohranitev stadiona 1. maj, Livio Semolič za Dom. Drago Milič za Kontovel in Adriano Kovačič za Ci-cibono. V diskusijo so posegli še Stokelj, ki je dejal, da bo novi in pomlajeni odbor še naprej sodeloval z Jadranom, bil pa je kri- tičen, da je odbor pokazal premalo pozornosti do mladinske košarke. V imenu Odbora za ohranitev stadiona 1. maj pa je Jadranu izrekel posebno pohvalo, saj je stal Odboru že od vsega začetka ob strani in mu dal na razpolago svoje prostore. Semolič je dejal, da bodo športniki dobili ustrezno mesto v naši družbii, če se bodo znali uveljaviti tudi z odločnimi akcijami. Drago Milič je dejal, da na mladinskem pdoročju je treba predvsem sodelovanje in ne združevanje ter podčrtal pomembnost, da si morajo tudi društva sama poskrbeti finančna sredstva. Kovačič je še pristavil, da v našem športu »krožijo« že tako visoke vsote (milijarde), da je nujno potreben profesionalni prijem. V diskusijo je posegel še prof. Furlanič, ki je nakazal več problemov, s katerimi se ubada naš šport predvsem na šolskem področju. Izvolili so nato (soglasno) novi odbor, ki se je pozneje sestal in si porazdelil funkcije. V njem so predsednik Pavel Vidoni, podpred- r KOŠARKA / 3. OPEN TURNIR ZA NASE ČLANSKE EKIPE Bor »povozil« Sokol Cicibona gladko Tudi v drugem kolu 3. košarkarskega turnirja Open ni prišlo do presenetljivih razpletov. V prvi tekmi večera je Bor (z Ažmanom), pod vodstvom novega trenerja Krečiča, visoko premagal okrnjeno postavo Sokola (s Hmeljakom), zatem pa je Cicibona z »nakupi« Oberdanom in bratoma Fortunati odpravila Opčine (z Grbcem in bratoma Gobbi) s 33 točkami naskoka. Bor-Sokol 90:68 (41:25) BOR: Ažman 13 (1:2), Susani 10 (0:4), Debeljuh 1 (1:2), D.Barini 12 (2:3), Smo-tlak 7 (1:3), Bosser 12 (4:8), Rasman 10, R.Simonič 6 (2:2), S.Zuppin, Possega 13 (3:7), Rustja 6; trener Krečič. PM 14:31. SON: 20. 3T: Ažman 2. SOKOL: Hmeljak 14, Civardi 14 (4:6), B.Pertot 11 (3:6), Stanissa 9 (1:3), D.Gerli 4, M.Gmden 4 (1:4), Paulina 12 (1:2). PM 10:21. SON: 21. 3T: M.Gmden 1, Paulina 1. Sodnika: Tiziani in Scudiero (oba Ts) MVP: David Barini. Matchwinner Giulio Rasman. Nad pričakovanjem: Marko Possega. Pod pričakovanjem: Marko Hmeljak. Najboljša peterka: David Barini, Peter Ažman, Marko Possega, Robi Paulina, Giulio Rasman Cicibona - Opčine 96:63 (43:37) CICIBONA: Giacomini 6 (0:2), V.Jogan 3 (3:4), A.Zuppin 14 (2:7), Oberdan 25 (4:4), Tomšič 9 (1:2), Križmančič 5 (1:2), Iv.Bajc 14 (6:7), Jankovič 4, P.Furlan 2, G.Fortunati 2, F.Fortunati 12 (2:2); trener Battilana. PM 19:30. SON: 24. 3T: Oberdan 5. OPČINE: Bogateč 8 (0:2), Grbec 14 (6:9), F.Malalan, I.Malalan, Skerk 14 (4:8), Pro 4, Taučer, O.Pregare 3, Max.Pertot 5, C.Gobbi 1 (1:4), Doles 5 (5:6), M.Gobbi 9 (1:2); trener Vremec. PM 17:31. SON: 23. 3T: O.Pregarc 1, M.Pertot 1. Sodnika: Tiziani in Scudiero (oba Ts) MVP. Ivan Bajc. Matchwinner. Dean Oberdan. Nad pričakovanjem: Riki Skerk. Pod pričakovanjem: Cristiano Gobbi. Najboljša peterka: Dean Oberdan, RiM Skerk, Viktor Tomšič, Ivan Bajc, Marco Gobbi. VRSTNI RED Skupina A: Cicibona (1-0) in Polet (1-0) 2, Prosek (0-1) in Opčine (0-1) 0. Skupina B: Bor (1-0) in Breg (1-0) 2, Kontovel (0-1) in Sokol (0-1) 0. SPORED Danes: Sokol - Kontovel (ob 19.30), Polet - Opčine (ob 21.00) Jutri: Cicibona - Prosek (ob 19.30), Breg - Bor (ob 21.00) (VJ) Četrtek, 22. junija 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO / Horoskop zapisal B. R. K. <&L m OVEN 21.3.-20.4: Po dolgem razmisleku se boste naposled dokopali do ugotovitve, ki vam bo začela odpirati vrata za vrati - za zdaj zgolj poslovna, kajti srčna potrebujejo drugačen ključ. BIK 21.4 - 20. 5.: Če se ne morete posloviti od iluzij; poskrbite vsaj za to, da jim odvzamete moč delovanja. Iluzije dvigujejo samo v sanjah; v resničnosti povzročajo boleče padce. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Izbojevali ste si zavidanja vredno prednost, zato mirne volje upočasnite ritem in prisluhnite platem življenja, ki ste jih v begu pred seboj žalostno zanemarili. RAK 22.6. - 22.7.: Skromnost se vam bo obrestovala bolj, kot ste se nadejali, vendar kljub temu se ne boste povsem zadovoljni - Se vedno boste čutili, da vam nekaj manjka. UEV 23.7. • 23.8.: Ce boste pohiteli, boste v kratkem času pridobili znanje in spretnosti, ki jih potrebujete za nadaljevanje poti navkreber. Razmišljajte s svojo glavo, pa bo tudi uspeh vas. DEVICA 24 8.-22.9.: Delo, ki ga mukoma opravljate, je vsekakor premalo ovrednoteno. Zahtevajte povisico ali pa zamenjate delodajalca. Ce niti to ne bo pomagalo, se privežite na drog državne zastave. TEHTNICA 23. 9. - 22,10.: Prijatelju boste razkrili razlog svoje molčečnosti. Premalo. Dokler mu ne boste razkrili svojih skritih misli, vas bodo razbirale naprej. Odprite srce in na dan z besedo. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Nekdo se bo zaradi vašega spogledovanja z novo simpatijo počutil prikrajšan, zato boste deležni marsikake pikre pripombe. Ugodite Se njemu, pa bo vsem lepo. STRELEC 23.11.-21.12.: Neusmiljeno boste kritizirali človeka, s katerim se mukoma prebijate skozi sivino življenja Morda je del krivde tudi v njem, vendar samo za njegov del trpljenja KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ponudila se vam bo priložnost za ugodno zamenjavo jeklenega konjička Novi ne bo le lepši in močnejši ampak predvsem hitrejši Zelo primemo ra počasne ceste. VODNAR 21.1.-19. 2.: Premagali boste notranje zadržke, se približali dragi osebi in se ji izdatno izpovedali. Olajšanje bo veliko večje, kot je bila bojazen pred nerazumevanjem. RIBI 20.2. - 20.3.: Mudilo se vam bo, zato boste karseda pohiteli. Toda bolj ko boste hiteli, bolj bodo vase utrujene noge počasne in nerodne. Ustavite se, temeljito si odpotijte in prehitite padec KRIŽANKA ŠPANIJA Vodoravno: 1. kemijski znak za nobelij, 3. odtrgan j e in z drsenje zemlje na strmem pobočju, 7. starorimski državnik, neizprosen sovražnik Kartagine, 9. prsno meso pri perutnini, 10. apostolsko poslanstvo ali papeška čast, 12. premožen ruski kmet, 13. steblo trave, 14. levi pritok IrtiSa v Zahodni Sibiriji, 15. duše umrlih pri starih Rimljanih, 16. berilo, 18. lisasta krava, 21. vodja slovanske plemenske zveze v 7. stoletju, 24. telovadno orodje za preskoke, 26. Švedsko smučarsko središče, 27. deželski oblastnik v Judeji, ki je sodeloval pri obsodbi Kristusa, 28. tumor, ki ga zanesejo celice novotvorbe iz primarnega kotišča na druga mesta telesa, 30. grški mitološki bojanski junak, ki se je rešil iz goreče Troje in po dolgih blodnjah dospel v Italijo, 31. mejna reka med Slovaško in Madžarsko, 32. nekdanja ameriška popevkarica (bene), 33. začetnici nekdanjega slovenskega atleta Lorgerja. Navpično: 1. del strehe, ki moli prek zidu, 2. kamenček v srednjem ušesu, 3. angleška kratica za neznani leteči predmet, 4. jadranski otok, 5. ime francoskega filmskega igralca Delona, 6. pisane žolne, 7. zlato jabolko, 8. sredstvo za izolacijo, 11. začetnici slovenskega slikarja Kralja, 15. komarji, 17. avtomobilska oznaka Vi-cenze, 19. zlom telesnih sil z izgubo zavesti, 20. demon v judovski mitologiji, 21. samski moški, 22. cirkuško prizorišče, 23. osnovna dolžinska mera, 25. ime več pergamskih kraljev, 27. kratica za post scriptum, 29. otok čarovnice Kirke. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 * 28 29 30 31 32 33 ‘pdi ‘[ang ‘bzbjs -B)am ‘rcpd ‘arv ‘Bzog ‘o ure § ‘e^sji ‘oaijo ‘iubui ‘mts{ ‘pq ‘5{B[n>[ ‘}Bjo)sodB ‘apj ‘o;e)j ‘pBsn ‘ojq :ouABiopoy\ A3JJS3H Nedotaknjeni Picos de Europa Varovanje narave greni življenje domačinom Do vasice BuLnes, skrite v gorovju Picos de Europa, ni speljana nobena cesta; dostopna je le po pešpoti, ki se vzpenja nad 305 metrov globoko sotesko. Vaščanom prinašajo pošto na oslih, tiste, ki zbolijo ali morajo nujno v dolino, pa čaka nevarna uro in pol dolga pot. Čeprav vaščani nasprotujejo naravovarstvenikom, ki se že več let borijo proti gradnji žičnice, imajo slednji več uspeha. Podpirajo jih tudi ljubitelji neokrnjene narave, ki se vsako leto odpravijo v vas. Prejšnji mesec je parlament sprejel zakon, po katerem naj bi Picos de Europa postal eden največjih evropskih narodnih parkov. Leži na severu Španije, približno 96 kilometrov zahodno od Santandra, in se strmo dviga nad obalo. Po zakonu naj bi Blunes s 65 tisoč hektarji okoliškega gorovja postal narodni park, kjer bi bila prepovedana gradnja in taborjenje. »Z zakonom bi bila za vedno ohranjena neokrnjena narava, ne bi bilo hotelskih kompleksov in žičnic,« je izjavil Javi er de Sebastian, direktor parka Covadonga. Tako bi postalo to območje največji španski narodni park, v katerem bi bile varne tudi nekatere že ogrožene živalske in rastlinske vrste. Prepovedana bi bila vožja z avtomobili in kampiranje, zgradili naj bi le nekaj novih objektov, število obiskovalcev pa bi bilo omejeno. Covadonga je postal narodni park pred 77 leti, lani pa ga je obiskalo 1,2 milijona turistov. V goro- vju živijo že ogroženi rjavi medvedi, orli, divje koze in divji prašiči. V Kantabrijskem gorovju živi le še 60 rjavih medvedov. Opozicijski Ljudska in Katalonska stranka sta v parlamentu dolgo preprečevali sprejetje zakona, po katerem bi Bulnes postal narodni park. Minister za kmetijstvo Luis Atienza je povedal, da stranki nasprotujeta tudi razglasitvi Cabanerosa za narodni park. Aprila je vlada odobrila načrt, po katerem bo deseti španski narodni park v gorovju Cabane-ros, vendar mora predlog dobiti še večinsko podporo parlamenta. Narodnemu parku v gorovju Picos so dolgo nasprotovali poslanci iz treh deželnih parlametov - Astu-rije, Cantabrije in Kasti-Ije-Leona. Nadzor nad narodnimi parki ima vlada v Madridu. Ce bi začeb na območju Cabralesa graditi, bi bil ogrožen obstoj pastirjev, saj jih še približno 15 tisoč živi izključno od živinoreje, predvsem pa prodaje znanega in cenjenega sira. Ljudska in Katalonska stranka poudarjata, da nasprotujeta sprejetju zakona o narodnem parku, ker bi bilo to območje potem še naprej zaostalo, ves nadzor pa bi bil v rokah vlade v Madridu. Zavzemata se za nadzorovano novogradnjo in razvoj kmetijstva, ki bi ljudem omogočilo boljše življenje. Obe strani pa se strinjata, da je treba zavarovati kraško območje Picosa, katerega najvišji vrh meri 2600 metrov in ga pokriva ledenik. Zaradi slabe povezave Picos obiskuje čedalje manj zahodnih turistov, tisti, ki še prihajajo, pa obiskujejo svetišče Covadonga, kjer so bili leta 718 prvič poraženi Mavri, čeprav so morali Španijo zapustiti šele dobrih sedem stoletij pozneje -leta 1492. Nekateri se podajo na strmo pot nad sotesko Cares. V vasici Bulnes živi le enajst ljudi; prepričani so, da bi cesta pripeljala v vas turiste, zato bi lahko bolje živeli. Iz Bulnesa so se ljudje začeli izseljevati že pred leti, čeprav so mnogi načrtovali, da bodo na račun turizma dobro zaslužili. Vprašanje ceste je spet aktualno in tako kot doslej bodo o njem odločali politiki. Keith Grant, Reuter MODRA MISEL Kdor teži k vrlinami je kot človek, ki se vzpenja na goro; kdor se prepusti slabostim, je kot človek, ki strmoglavlja z višine. Kitajska SKANDINAVSKA KRIŽANKA 299 SVOJEGLAV MOŠKI PISAVA STARIH EGIPČANOV KAMEN IKRAVEC MATE DOLENC GRŠKI PESNIK, PEVEC KRAJ V SRBUI MANJŠI OBROK HRANE EDINI IZVOD POSUŠENA TRAVA TRZLJAJ ZENSKA OBLIKA IMENA ERVIN SPANSKI SLIKAR (JUAN) AVTOR: LUKA PIBER POBIRALEC DAČA SLELEKTRO- STROKOV. (MARIJ) MITO TREFALT FR.-NEM. PESNIK, KIPAR (HANSI SLIKAR SKODLAR NEŽKA PO SPANSKO TORTNI NAMAZ KLJUKA ZEMUEVID AVSTRIJSKI TENISAC ZENSKA, DOMA V DOLOČENEM KRAJU BRAZILSKO VELEMESTO VESOLJEC KRAJ V SLOVEN. GORICAH MELIŠČE PRESTOP- NIŠTVO DEL OMARE SLAVKO TIHEC ENCIM ZA ŠKROB OČRT PESNIK GRAFENAUER 2. IME IT. SOCIALIST. Gl ASU 0 DEL PLIMOVANJA CESKI POPEVKAR (KAREL) KRAVICA VEČJI KAMEN UGANKA, PREMETANKA KAREL OŠTIR SL PESNIK (JOŽE) KMEČKO NASELJE LEON GOSTISA SNOV V ČESNU, ČEBULI PEVSKA TEHNIKA JAZZA PLEVEL VASILU PREBIVALKA IRSKE NEZNANKA PRAZNO GOVORJENJE MESTECE NASICILUI NIZOZEMSKI SLIKAR (PEER) MAKED. moško IME NEMŠKA REKA OVALNA POSODA DRŽAVA V ZDA GLAS EMIL ADAMIČ ADAMOVA ZENA GARDNER GODALO VREDNOSTNI PAPIR IT. POPEVKAR (CLAUDIO) VRSTA BARVE TURČIJA PASTIR OVNOV NINA HAGEN IZDAJALSTVO MOŠKI V ZAPORU TOVARNA CINKA ANGL. PISATEU FLEMING MUSKIM. BOG ZAREBRNICA MALE ŽIVALI Očarljive mačje oči so pravi čudež narave Prilagojene so predvsem zo odkrivanje hrane Velike mačje oCi nas ne prevzamejo le zaradi svoje oblike in barve. Te oCi so kot svetlobnomoCni Siroko-Kptni objektiv. Čeprav mačka gleda naravnost, lahko 'odi tudi to, kar je za njenimi ušesi. Človekov izum nasta-vljive zaslonke za fotoa-Parat ni bil nic novega, "facje oko je že od nekdaj opremljeno s tovrstno Oapravo, saj ima »avtomatsko nastavitev zaponke z zaklopom«. - Zenica se pri mački, odvisno od vpada sve-d°be, zoži v delčku sekunde v navpično Črto; cun šibkejša postaja sve-uoba okolice, tem bolj se Zenica širi, dokler kon-cuo ne postane velika okrogla pika. . Pri svetlobi sta razši-rjeni zenici znak razbu-rienja, jeze ali strahu. Na-sProtno pa se mačka, ki 'Uežika ali celo zapre oči, Počuti dobro in varno. V temi tudi mačje oko Oe vidi ničesar, čeprav jako pravi ljudsko izroči--jP- Zato pa mačka vidi to-nko bolje v mraku. Pri sVetlobi torej, ko je njen Plen najbolj aktiven. Zrcalni odsev Posebnega vida mački omogočata le velikost Ojenih oči in izbočena rodnica, temveč predvsem pgradba očesnega ozadja. .• Ukaj, za mrežnico se nahaja plast tkiva, ki odbija apetlobo tako kot zrcalo. ,P mačje oči v temi »ža-rii° kot lučke, lahko vidijo »zrcalne ploščice« z °cesnega ozadja. Zaradi odseva lahko mačka izkoristi še tako sibke vire svetlobe. Za Primerjavo naj povemo, da potrebuje človek za ra-zPoznavanje najmanj ^astkrat toliko svetlobe h°t mačka. Oči, ki »slišijo« V popolni temi deluje še drugi čudež mačjega očesa: živčne celice, ki »slišijo«. Slušne dražljaje v frekvenčnem območju 20 tisoč do 25 tisoč Hz, ki so za človeka neslišni, zaznata pri mački zenici. Ti dražljaji sluzijo - tako kot tipalne dlake - za orientacijo v popolni temi. Pogled na hrano Mačje oči so oči lovca - usmerjene naprej, tako kot človeške. Specializirane so za zaznavanje gibanja (torej svojega plena). Kar se ne premika, je nezanimivo in tega oči ne upoštevajo. Na sredini mačjega očesa je zorno polje za tridimenzionalni vid. Njegov obseg je približno 100 stopinj. Najboljšo globinsko ostrino doseže mačka na razdalji od dveh do šestih metrov. Na tej razdalji ne spregle- Mežikanje je znak zadovoljstva da niti mravlje, pod pogojem, da se le-ta premika. Poleg tega mačka vidi z vsakim očesom še dvodimenzionalno sliko v območju 44 stopinj. Ko gleda naravnost, lahko na levo in desno vidi to, kar je »za« njenimi ušesi. Skratka, čudežna zgradba mačjega očesa je usmerjena predvsem na odkrivanje hrane. Toda tako kot »lovec človek« (kar v biološki osnovi še vedno je), ki dobi dandanes svoj »plen« v trgovini, išče udomačena »zver mačka« svojo lovsko srečo v posodi za hrano. Mačke imajo najraje rdečo barvo Včasih so domnevali, da so mačke barvno slepe in vidijo svoj svet le v sivem. Raziskave zadnjih let pa potrjujejo ravno nasprotno. Muri vidi v barvah, tako kot mi, čeprav morda v nekoliko medlejših. Sicer pa tudi njegov plen ni ravno barven. Celo metulj ga privabi bolj zaradi gibanja kot svoje pisanosti. Kako obsežna je paleta barv v očeh mačke, nam še ni popolnoma znano. Po poskusih sodeč kažejo naši mucki posebno naklonjenost do rdeče. To dejstvo je sicer malo znano, lahko pa ga upoštevamo pri nakupu igrače. Če naj majče oči žarijo Ce želite, da bo imela mačka bleščečo dlako in žareče oči, jo morate pravilno hraniti. Zdrava hrana mora biti raznolika, ustrezna mešanica beljaka, maščob, ogljikovih hidratov, vitaminov ter mineralov. Zvedave oči mladega mucka... (Obe fotografiji: S. Lenarčič) Vsakodnevna priprava take hrane je celo za vzreditelje mačk zahtevna naloga. Zato lastniki radi kupujejo gotovo hrano v pločevinkah, obroke hrane v skodelicah ali suho hrano v paketih. Taka hrana, pripravljena po strogih predpisih, je sestavljena pravilno in usklajeno. Videz hrane mačke ne zanima Mačka na zunanji iz-gled hrane, za razliko od nas ljudi, ne da kaj dosti. Pri presoji svojih obrokov uporabi zelo dobro razvit organ - svoj ostri nos. Toda to je že druga zgodba... Pripravilo Društvo za odgovoren odnos do malih živali, Ljubljana i S radio GLAS ljubijo ne d d I ” 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz | I LABIRINT ZNANJA | I VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 j IME IN PRIIMEK____________________________________ j J TELEFONSKA ŠTEVILKA_______________________________ I I I NASLOV____________________________________________ | I GLASBENA ŽEUA____________________________________ j I Prijavnico pošljite na naslov RGL. Kopitarjeva ulica 6 V I 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ^ V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. Potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... IRAN Dežela na nekdanjem stičišču med vzhodom in zahodom <5> Imeli so jo za pravlji-®° deželo vzhoda. To so fklepali po razkošnem a8u, ki so ga prinašali |8°vci iz Arabije na oba-6 Sredozemskega morja, toah pred Arabci, ki so 0 deželo imeli za svojo, ^Uslimani, je Evropejce a°Igo zadrževal, da niso ^Pali potovati na vzhod l!) razkriti skrivnosti Perzije. Potem pa so na zače-16. stoletja ta vrata Nenadoma odprli Portu-8alci. Obpluli so Afriko, Zapluli v Perzijski zaliv Jer leta 1515 zavzeli stra-esko točko Hormuz. Za aru8e Evropejce je to po-aienilo začetek novega zanimanja za Perzijo. Ce s° lahko Portugalci obšli Inuslimane z juga, zakaj 116 bi mogli drugi trgovci doseči cilja s severa, prek Rusije? Najbolj dejavni so bili Angleži. Romantični popotniki so z navdušenjem opisovali prijaznost in vljudnost perzijskega plemstva. Očarala jih je mehkoba preprog, razkošnost oblek, dragocenost opreme in orožja... Redki opisi revščine navadnega prebivalstva, krutosti in zlobe perzijskih vladarjev niso mogli zasenčiti rožnate svetlobe, v kakršni je veliko obiskovalcev videlo Perzijo v 17. stoletju. Cilj njihovih potovanj je bila predvsem trgovina. V 18. stoletju je zanimanje za Perzijo zaradi notranjih prevratov in ne nazadnje zaradi težavnih potovanj zamrlo. Evropejci so se usmerili predvsem na In- dijo. V 18. stoletju, ko so Britanci utrjevali svoj raz-sežni indijski imperij, so domala pozabili na Perzijo, ki so jo izčrpale in opustošile državljanske vojne. V prejšnjih časih je Perzija slovela kot okno na vzhod. Leta 1800 pa je dobilo to reklo nov, za Britance zlovešč pomen. Izvedeli s o, namreč, da je ruski car Perzijo imel za morebitna vrata v Indijo. Začelo se je novo obdobje, obdobje boja za prevlado velesil - Rusije in Britanije - nad Perzijo. Veliki sili sta se posluževali vsemogočih diplomatskih poti, da bi si pridobili ugodnosti pred drugo velesilo, nista pa se bali uporabiti tudi sile. To obdobje je bilo čas ra- ziskovanj. Rusi in Angleži so se trudili, da bi zapolnili bele lise na zemljevidih ozemelj, ki so jih trenutno obvladovali. Za Perzijo je to obdobje pomenilo predvsem čas ponižanj. Leta 1907 je prišlo tako daleč, da sta si obe velesili z oholim sporazumom razdelili deželo, in tako uredili medsebojno tekmovanje. Od njiju je bila odvisna vse do leta 1919, ko sta se Rusija in Britanija končno odločili, da bosta dali Perzijo spet Perzijcem. Kljub temu pa je ostala, predvsem zaradi svojega strateškega položaja in številnih naftnih vrelcev, še dolgo po drugi svetovni vojni cilj imperialističnih teženj. Janez Jaklič (Se nadaljuje) Pisar pomaga nepismenemu Irancu kar na ulici (Foto: Janez Jaklič) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA i sredisce HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA ■\X\C A DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.11 in zaSlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 48 minut. Luna bo vzšla ob 1.49 in zašla ob 15.47. : (temperature morja in rek Z °C °c Mura 15,4 Crikvenica 21,0 Sava (Radovljica) 10,4 Malinska 22,0 Sora 12,8 Šibenik 23,0 : Ljubljanica 14,0 PoreC 23,0 Savinja - Split 23,0 Vipava 10,4 M. Lošinj 23,0 Jadransko morje (Koper) 23,4 Dubrovnik 23,0 i iiiii PLIMOVANJE Danes: ob 1.33 najnizje -27 cm, ob 7.39 najvisje 2 cm, ob 12.00 najnizje -10 cm, ob 18.49 najvisje 36 cm. Tutri: ob 2.14 najnizje -36 cm, ob 8.41 najvisje 9 cm, ob 13.12 najnižje -8 cm, ob 19.32 najvisje 39 cm. TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 18 14 11 7 4 2 BIOPROGNOžim ® Dopoldne bodo vremensko občutljivi ljudje se imeli vremensko pogojene težave, popoldne pa bo obtežitev ponehala in spanec bo globok in sproščujoč. ■# V0X POPULI Kar si Človek v mladosti sposodi.za drobiž, mora vračati v starosti v bankovcih. MMMMM « Mladi goslajo, kot so jim stari gosli uglasili. Ssmssmmm UMAG V Sloveniji: V petek bo spremenljivo in sveže vreme. Občasno bodo v notranjosti Slovenije Se manjše, krajevne padavine. Obeti: V soboto bo podobno vreme kot v petek. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Boksar Mike Ty$on spet v svojem rodnem Harlemu NEW YORK - Nekdanjega prvaka težke kategorije Mika Tysona so ljudje v rodnem Harlemu sprejeli še kar prisrčno (na slikah AP), vzdušje so s kočljivimi vprašanji pokvarili le novinarji. Mike Tyson je namreč presedel tri leta v zaporu, ker so ga spoznali za krivega, da je posilil temnopolto lepotico Desiree VVashington. 2e dan prej so bile v Harlemu protestne manifestacije raznih ženskih gibanj. Nič čudnega torej, da novinarjev na tiskovni konferenci niso zanimali Ty-sonovi bodoči boksarski načrti, temveč njegov odnos do žensk. Mučnim vprašanjem je napravil konec agent John Horne, ki je navedel, da ne bodo odgovarjali na »neumna vprašanja« in da ne bo dovolil, da bi kdo žalil njegovega varovanca. Ukinili zvezno omejitev hitrosti VVASHINGTON - Ameriški senat je včeraj ukinil zvezno omejitev hitrosti za avtomobile na avtomobilskih mestnih obvoznicah in na podeželju. Ze dvajset let morajo zvezne države določiti maksimalno hitrost 55 in 65 milj na uro, ker v nasprotnem primeru ne bi prejele zvezne pomoči za gradnjo avtocest. Senatorjem pa ni uspelo odpraviti omejitev za tovornjake in avtobuse. Nove hitrostne omejitve za avtomobile bodo sedaj v pristojnosti posameznih zveznih držav. Nosorog ga je ubil BOMBAJ - Nosorog Siva iz bombajskega živalskega vrta je ubil nekega obiskovalca, ki je preplezal ograjo, da bi šel po čeveljček, ki ga je izgubila njegova 3-letna hčerka. Siva je pred 8 leti že ubil nekega paznika, ki mu je čistil kletko. Stradivarka za 1 (Metno violinistko LONDON - Na dražbi pri Sotherbyju so za 375.000 funtov prodali 250 let staro violino cremonske-ga goslarja Antonia Stra-divaria. Kupila jo je Eli-sabeth Thomas za svojo 10-letno hčerko, ki je že priznana violinistka in živi v nemškem Aachnu. Kot so povedali pri Sotherbyju, igra violino od svojega četrtega leta in je prejela že številne nagrade. Novo Di$neyjevo zabavišče posvečeno živalskemu svetu NEW YORK - Odgovor družbe Walt Disney na naravovarstveno strast, ki se vse bolj polasča mladine, je nov park. Imenovali ga bodo »Wild Animal Kingdom« (Kraljestvo divjih živali) in bo posvečen naravi, nastal pa bo v Orlandu v ameriški zvezni državi Floridi, poleg Di-sneyworlda. Park bodo predvidoma odprli leta 1998. Namesto, da bi občudovali »levjega kralja« na filmskem platnu, se bodo obiskovalci »afriške cone« novega parka lahko podali na pravi safari med pravimi živalmi, lahko pa bodo obiskali tudi »Dinolandijo«, kjer bodo na ogled prazgodovinski dinozavri. Po besedah predsednika družbe Michaela Elsnerja želi park počastiti tako obstoječe kot neobstoječe živali. Zaradi tega bo del parka posvečen tudi mitološkim živalim. Pri Disneyju si močno želijo dokazati, da so jim živah pri srcu, zato bodo v parku predvajali tudi dokumentarce in pripravljali vodene oglede, na katerih bodo obiskovalce učili spoštovati živali. Tudi Wild Animal Kingdom bo imel (kot druga Di-sneyjeva zabavišča) že splošno znane in priljubljene atrakcije, tako da bodo turisti v Orlandu v bodoče lahko izbirali med obiskom Disneyworlda, Epcota, studiov MGM in novim parkom, ki bo stal kar 760 milijonov dolarjev. Sončni žarki se poigravajo z novo Reichstagovo obleko Ameriški arhitekt bolgarskega rodu Christo bo kmalu končal svojo »umetnino« (AP)