DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 29 Trst - Gorica 20. julija 1951 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastaslo 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. .— Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Strah Prirodopisci trde, da je lajež znak strahu, ne pa poguma ali moči. Lajež je zavestno povzročen hrup. s katerim želi živo bitje pregnati predvsem lastno bojazen. Saj pravi že pregovor: Pes, ki laja, ne grize! Lahko bi pa ta pregovor tudi obrnili: Pes, ki grize, ne laja! Takemu psu namreč ni treba hrupa, lasten pogum in moč sta mu namreč varnejše sredstvo, da se ubrani pred nevarnostmi. Da nam ne bi kdo očital, da smo vzeli za primerjavo prav psa, moramo povedati, da veljajo navedene ugotovitve, po pripovedovanju afriških lovcev, tudi za leve. Zato si prizadeti, da ne bo osebne užaljenosti, lahko izberejo prvo ali drugo primerjavo; katera jim pač bolj godi. Vse to nam je namreč prišlo na misel ob velikem trušču, ki ga je italijanska iredentistična politika zganjala zadnja dva tedna okrog tržaškega vprašanja. Tudi za tem hrupom smo namreč ugotovili en sam velik strah. In kar je še važnejše: ne strah, ki bi izviral iz bojazni pred tujim nasiljem, ampak strah pred lastno nemočjo. Ta razlika je bistvene važnosti in je ne smemo prezreti. Strah jih je torej prevzel, skušali so ga pregnati in zato so dvignili tak ropot in prah. Vse to je odkrito priznal sam pobudnik tega najnovejšega podviga italijanske iredentistične gonje časnikar Enzo Grazzini. Kako bi si sicer mogli razlagati njegove članke v »Nuovc Corriere della Sera« dne 12. in 12 t. m., v katerih izraža svojo zaskrbljenost za izid prihodnjih občinskih volitev v Trstu, kar doseže svoj višek v samem naslovu drugega članka, ki se glasi: »Per al-lontanare ogni sospetto il GMA do-vrd autorizzare gli apparentamenti.« To je torej neposredni ožji smoter iredentističnih naporov. Vse drugo ni važno. Zavezniška vojaška upirava mora izdati take votivne predpise, ki naj zavarujejo v tržaškem občinskem svetu ireden-j tistom odločilno večino, pa ne bodo več gledali na »malenkosti«, med katere spadajo zastave, otvoritve razstav, govori itd. Kaj pomeni povezana list za kroge, ki so dvignili zadnjo gonjo? Tudi na to nam odgovarja Enzo Grazzini, ko piše: »Štiri italijanske demokratske stranke, ki so dobile junija 1949. leta 53 odstotkov veljavnih glasov, ne morejo več računati, da bi dosegle piri prrihod-njih volitvah absolutno večino, in zato bi postala sestava bodočega občinskega odbora zelo problematična. S povezavo pa bi bila vsaka nevarnost odstranjena, kajti tudi če bi se komunisti indipenden-tisti in Slovenci povezali — kar je v ostalem nesmisel —- bi taka skupnost dosegla, na osnovi izida zadnjih volitev, samo 36 odstotkov glasov. Tako bi bili še vedno zelo daleč od navedenih 53 odstotkov glasov, ki so jih dosegle štiri italijanske stranke.« Tu ni kaj skrivati. Navedena skupina štirih strank ni več pre-piričana, da bi dosegla piri prihodnjih volitvah absolutno večino, tipa pa, da bo v vsakem primeru dobila relativno večino. Ker so navajene, da služi zakon samo njihovim potrebam in interesom, ga je treba torej temu primerno izpre-meniti. Italijanski zakon o občinskih volitvah daje namreč najmočnejši skupini, tudi če doseže manj kakor polovico glasov, samo da je močnejša kakor katera koli od ostalih, dve tretjini občinskih svetovalcev, vsem drugim pa eno tretjino Italijanske »demokratične« iredentistične stranke žele torej, naj jim Zavezniška vojaška uprava omogoči, da bodo neomejeno vladale nad našo občino tudi v primeru, če bodo na volitvah ostale v manjšini. Vsekakor kaj neskromna zahteva! Zato ni nič čudnega, ako postavlja Enzo Grazzini, zastavonoša vse te akcije, ugoditev temu predlogu za nekakšno merilo naklonjenosti Zavezniške vojaške uprave, ko pra-vi: »Ce bo Zavezniška vojaška u-ptrava ugodila tej želji italijanskih demokratičnih strank, potem ne bo nihče več imel piraviče dvomiti, da obstojata dve politiki.« Vsa gonja se je na ta način skrčila na eno samo zahtevo in s tem nam je potrdila svoj neposredni o-snovni smoter. Toda podčrtati moramo, da nima utemeljevanje tega prredloga prrav nobenega oprravka z demokratičnostjo. Kakor je italijanskim iredentistom, ugoditev njihovim zn htevam merilo za morebitno pro tiitalijansko usmerjenost Zavezniške vojaške uprave, prav tako bo moralo biti na drugi strani zadržanje Zavezniške vojaške uprave v V zadnjih dveh tednih je v italijanskem časopisju naenkrat završalo. Na dani znak v največjem italijanskem listu »Corriere della Sera«, so vsi italijanski časnikarji od skrajne leviice pa do skrajne desnice pričeli biti plat zvona: »Italijani, skočite na noge! Trst je v nevarnosti! Hočejo nam ga ukrasti! Ne dajte tega bisera italijan-stva! Naše mučeniško mesto ima uprte v skrajni napetosti svoje o-či v svojo Madrepatrijo! S strahom in trepetom čaka odrešilne besede, Dovolj je bilo besedi! Hočemo dejanja!« itd., itd. Protesti, pritožbe in resolucije raznih iredentističnih organizacij so( švigali na vse strani, italijanski veleposlaniki so predali protestne note v zahodnih metropolah in v italijanskem senatu se je vsula ploha interpelacij na vlado. Zopet so se slišali bojeviti vzkliki — seveda samo na časopisnem papirji} , ki so nam tako dobro znani iz, rajnkih fašističnih časov in neki posebno bojeviti časnikar je potegnil celo iz kleti svojo bersaljer-sko trobento in je zatrobil alarm junaškim piuminom, ki naj kar s tekočim korakom in brez obotavljanja »osvobodijo« zasužnjeni Trst. Človek bi mislil, da je bilo v tem času v Trstu najmanj divjega revolucionarnega vrenja, da se dan za dnem valiijo po ulicah ogorčene, množice in da bo vsak trenutek, proglašeno obsedno stanje. No, nr, vsi smo bili priča, kako je izglodal, Trst v teh dnevih. Vsi Tržačani so popolnoma brezskrbno uživali lepe poletne dneve in se še zmenili niso, kaj vpijejo po časopisih. Kaj pa se je prav za prav zgodilo, da je italijanske časnikarje prijela ta nenavadna vročina? Ce prelistamo neštevilne članke, ki so jih napisali v obrambo baje ogroženega Trsta, in če izluščimo iz vseh člankov dobro znano slikovito retoriko in če izvzamemo tudi vrsto manjših očitkov in žalitev, kot predvsem zahtevo po raztegnitvi italijanskega volivnega zakona tudi na naše področje, najdemo kot jedro vsega tega preplaha obtožbo proti Zavezniški vojaški upra- Po lažnem alarmu vi, da ni dopustila vključitve tržaškega sodstva v jurisdikcijo italijanske republike. Z drugimi besedami rečeno, italijanskim iredentistom in njihovim pomagačem v Italiji se je izjalovil dolgo in skrbno pripravljeni načrt, da izvedejo tiho aneksijo našega področja STO-ja. Ce Di namreč bilo naše sodstvo podrejeno najv.išjemu sodišču v Rimu — in za to je dejansko šlo — bi s tem bil podan dokaz, da ima Italija pravico izvajati na našem ozemlju svoje suverene pravice. Sodstvu bi po vseh izgledih sledila civilna u-prava z že imenovanim prefektom na čelu, sledila bi verjetno podreditev civilne policije in finančne straže pod italijansko komando in na javnih poslopjih bi končno zaplapolala italijanska trobojka. Vse to je bilo lepo zamišljeno in veleučeni rektor tržaške univerze je za vse te lepe načrte izdelal celo svojo »znanstveno« utemeljitev. Vsi ti načrti so imeli le to slabo stran, da se niso posrečili. Zato so vsi italijanski novinarji zavpili kot užaljeni otroci, zacepetali so trmasto z nogo in mnogi so celo zagrozili vsemu zahodnemu svetu in članicam atlantskega sporazuma, da se Italijani ne bodo borili, če takoj ne dobijo lepo i-gračko — Trst. Pomislite! (Videli smo že v duhu generala Eisenho-vverja, kako se obupno prijem^ za glavo...) Kaj pa je bistvenega v vsej tej zadevi? 'Italijanski iredentisti bi hoteli čimprej izbrisati dejstvo, da, je Italija izgubila pravico na Trst na bojnem polju. Sedaj si domi-šljujejo, da bodo s fanfaronadami s te in z one strani Stivana porušili državne meje, ki ločijo Trst in njegovo ozemlje enkrat za vselej od Italije. Minili so časi, ko so podirali zvoki trobent zidovje Jeriha! Taki čudeži so se dogajali samo v lepih starih časih. Danes je državno obzidje STO-ja. trdno zgrajeno na polnoveljavni meddržavni pogodbi, ki nosi podpiš 20 držav-zmagovalk. To zidovje pa čuva tudi vedno bolj očitno spoznanje, fci se polagoma pričenja u-veljavljati tudi v naši upravi, da je nevarno rušiti temelje, na katerih sloni idejna in pravna zgradba svobodnega sveta, namreč spoštovanje meddržavnih obvez. Zato jemljemo z zadoščenjem na znanje ukrepe ZVU glede sodstva. Ne vidimo v tem nikaikih prednosti, k.i bi bile dane tistim Tržačanom, ki si nikdar več ne želijo Italije, am- pak dokaz, da pričenja ZVU na našem področju končno uvajati red in zakonitost- tud glede obvez, k: jih ima kot čuvar samostojnosti in neodvisnosti našega ozemlja. Višem italijanskim iredentistom bi pa povedali .to-le: Povojna Evropa potrebuje nujno mir in sodelovanje vseh graditeljskih sil. Trst in z njim vsi Tržačani imamo gledej tega važno iin delikatno nalogo. Spričo težkih grehov in zločinov, ki jih je zagrešila Italija v drugi svetovni vojni, so pogoji mirovne pogodbe zelo blagi. Z njo so pa brez dvoma tudi ustvarjeni pogoji za .boljšo ureditev razmer v tem delu Evrope. Mi smo bili in bomo ostali prepričani poborniki skladnega sožitja z Italijani na našem področju. Obenem 'iskreno želimo, da se odnosi med obema našima sosedoma, med Italijo in Jugoslavijo, končno uredijo na prijateljski način. Pot do tega cilja je samo ena: dobra volja in upoštevanje dejstev, med katerimi so tudi določila mirovne pogodbe z Italijo o samostojnosti našega ozemlja. Zdi se nam, da je nastopil skrajni čas, da se v našem skupnem interesu pričenjajo tega zavedati tudi italijanski iredentisti. Blaga mirovna pogodba z Japonsko V osnutku mirovne pogodbe z Japonsko, čigar besedilo so dne 12 t. m. istočasno objavili v Washing-ionu in Londonu, prihaja do izTaza angleško-ameriški sporazum, ki je bil dosežen pred mesecem dni v tej zadeyi. Zdi se, da bo mirovna konferenca v začetku septembra v San Franciscu dokončno rešila to zadevo, če se bo izkazalo, da predstavlja sedanji osnutek dovolj trden temelj za dokončni mir. Nova mirovna pogodba je eden izmed treh temeljev, na katerem naj sloni bodoče ravnotežje na Ti- VLADNE v Italiji in KRIZE Franciji Predsednik italijanske vlade De Gasperi je podal v ponedeljek o-stavko svoje vlade. Predsednik republike Einaudi je takoj prekinil svoje letovanje in se vrnil v Rim, kjer je že naslednjega dne pričel s posvetovanji. Do krize je prišlo proti želji sedanjega predsednika vlade. Glavni razlog krize je neenotnost med samimi demokristjani glede vladine gospodarske politike, ki so jo poleg Italijanov, kakor je znano, že ponovno podvrgle ostri kritiki tudi razne mednarodne gospodarske u-stanove. Nosilec te gospodarske politike, ki se je izražala posebno v omejevanju bančnih kreditov, s čimer naj bi se za vsako ceno branilo kupno moč lire, je bil zakladni minister Pella. Zbornica je bila prav pred razpravljanjem o proračunu njegovega ministrstva ir) izglodalo je, da bo vlada pri glasovanju o tem proračunu doživela poraz. Da se izogne tej nevarnosti je De Gasperi prodal raje ostavko cele vlade. Ostavka cele vlade je bila toliko bolj umestna, ker so medtem dozorela tudi razna druga vprašanja, med temi posebno sporno vprašanje zunanje politike, kjer je bil grof Sforza neprestano napadan zaradi svoje, baje prevelike popust- tem vpirašanju za nas merilo njene neprristranosti in prravičnosti. Kaj je važnejše, pomembnejše in trajnejše, to naj pa presodi Zavezniška vojaška upirava sama. V Trstu živimo na področju, kjer občinske volitve nimajo samo u-prravnega značaja. V Trstu ne gre samo Za problem strank, ki naj gospodarijo na občini, ampm-k gre za dejanja, od katerih je odvisna bodoča državnopnavna ureditev našega področja, narodna enakopravnost na mešanem narodnostnem področju in še mnogo drugega. V takem položaju bi bila vsaka zakonska prrotekcija ene same stranke ali skuprlne groba kršitev osnovnih moralnih in demokratičnih načel ter bi bila obenem dalekoselno odgovorno zgodovinsko dejanje, prred katerim ne bi nihče mogel ostati ravnodušen. * * * ljivosti. Toda ne pozabimo, da ima grof Sforza velike izkušnje in da uživa na Zahodu velik ugled. Zelo problematično je, ali bo Italija z večjim krikom in večjimi zahtevami ter večjo nestrpnostjo lahko dosegla več, kakor po je dosegla doslej 'Pričakujejo, da bo novo vlado zop>et sestavil De Gasperi in to s precejšnjim številom novih ljudi. Nova vlada bo sicer ohranila kot osnovo svoje gospodarske politike obrambo kupne moči lire, toda v njej bi dobili razne važne gospodarske resore tudi predstavniki o-ne struje (»dossettiani«), ki smatra, da se s prevelikim omejevanjem, kreditov ne sme zavirati gospodar? skega razvoja, kateri naj omogoči zaposlitev številnih brezposelnih. Istočasno z italijansko je v krizi tudi francoska vlada. Glavni razlog spora je vprašanje državne podpore šolam, ki jih vzdržujejo in vodijo razne verske ustanove. Se važnejše od šolskega pa je tudi V| Franciji gospodarsko in to predvsem valutno vprašanje: borba proti inflaciji, proti davčnim utajam, ki inflacijo pospešujejo, za povečanje kupne moči delavskega sloja itd. Sestavo nove vlade je poveril predsednik republike Mau-ricu Fetsche-ju, ki se trudi, da bi dosegel kompromis, kajti brez, kompromisa, ob taki sestavi fran? coskega parlamenta, kakršna je izšla iz zadnjih volitev, ne bo mogel dobi,ti potrebne zaupnice. hem oceanu. Drugi temelj je o-brambna pogodba med Združenimi državami, Avstralijo in Novo 'Zelandijo, ki ga dopolnjuje še tretji .temelj, že predlagani sporazum med Japonsko in Ameriko, po katerem bodo lahko ostale ameriške čete na Japonskem in na področju, ki ga obdaja. Vzajemna obrambna, pogodba jamči Avstraliji in Novi Zelandiji ameriško pomoč v primeru, da bi spet oživela japonska ekspanzionistična politika, ki ju je ogrožala med obema svetovnima vojnama. iSam osnutek mirovne pogodbe z Japonsko je tako velikodušen, da se zdi nekaterim celo tvegan. Po osnutku bi se Japonska odpovedala Koreji, Kurdskim otokom, južnemu delu Sahalina, Formozi in raznim manjšim otokom ter zahtevam po antarktičnem področju. Odpovedala bi se mandatom Zveze narodov in priznala bo ukrep Združenih narodov, s katerimi je, bila nad njene mandate tihomorskega področja raztegnjena zaupna uprava. Japonska bo tudi soglašala s katerim koli predlogom, po katerem bi prišli otoki Riu Kiu južno od 29. stopinje pod upravo Združenih držav. Do uresničenja takih predlogov bi imele Združene države nad temi otoki vso jurisdik-cijsko, zakonodajno in upravno o-blast. Osnutek pogodbe sicer ugotavlja, da bi morala Japonska sicer načelno plačati rep>aracije za škodo in trpljenje, ki jih je povzročila med vojno, toda obenem pripominja, da Japonska tega ne more storiti, a-ko naj obenem zadosti drugim zahtevam fin če naj ostane njeno gospodarstvo sposobno za življenje. Manje evrogehe obrambe Kot je že dalj časa znano, bo število ameriških divizij v Evropi še 'letos povečano za dve novi diviziji, ki bosta pod poveljstvom generala Ei.senhowe.rja sestavni del obrambne sile severno - atlantske zveze. Pred par dnevi so uradno naznanili, da bosta to 28. in 34. divizija — obe sta enoti narodne garde ki bosta prišli v Evropo proti koncu letošnjega leta. Ob njunem prihodu bo imela Evropo skupno 6 ameriških divizij. Charles Douglas Jackson Predsednik ameriškega Narodnega odbora za Svobodno Evropx>, ki nesebično podpira borce proti totalitarizmu. Japonska ne 'bo torej plačala nobenih reparacij. Pač pa prepušča pogodba posameznim državam, katerih ozemlje je bilo med zadnjo vojno zasedeno od japonskih sil in od Japonske poškodovano, da po svoji izrecni zahtevi sklenejo z Ja-ponsko sporazum, px> katerem naj jim Japonska vsaj deloma piovrne stroške popravil s tem, da jim da na razpolago strokovno usposobljenost iin industrijo japonskega ljudstva. Te ureditve pa ne smejo nalagati novih .bremen drugim zavezniškim silam. Edina imovimska izguba, ki jo u-trpi japonsko gospodarstvo, je japonska imovina v tujini. V državah, ki so bile v vojni z Japonsko, pripade ta imovina tem državam, za nevtralne države p>a je bilo sprejeto zelo zanimivo določilo. Vsa japonska imovina v nevtralnih državah pripade namreč mednarodnemu 'odboru Rdečega križa. Rdeči križ 'bo to imovimo likvidiral in bo uporabil izkupiček v korist prejšnjih vojnih ujetnikov, ki so jih zajeli Japonci, ali v korist njihovih družin. Tako bo Japonska odškodovala tiste pripadnike oboroženih sil zavezniških držav, ki so v japonskem ujetništvu po nedolžnem trpeli. 'Sedanji napeti mednarodni položaj, v katerem je postala Japonska važen mednarodni činitelj, ji je omogočil, da je dosegla tako u-godno mirovno pogodbo, ki ji za bodočnost ne nalaga prav nobenih omejitev 'bodisi v vojaškem ali mednarodnopravnem pogledu. Iz-gleda, da je po težkih izkušnjah zmagala zdrava pamet, ki pravi, da je treba tudi premagancu pustiti da živi, sicer se zaide v še večje težave. • Komunisti in delapčepe pravice Na poljskem ukinjene družinske doklade za one, hi menjajo delo Uradni list poljske republike je pred nedavnim prinesel novo odredbo ministrstva za delo in socialno pomoč, ki poljskim delavcem še bolj omejuje svobodno izbiro dela. Odredba govori o »spremembi ukrepov, ki določajo pravico do družinskih doklad«. Obenem pa tudi določa, da bodo družinske doklade štete šele po trimesečnem preizkusnem delu v istem podjetju. Ta odredba sedaj še močneje priklepa poljskega delavca na stalnost zaposlitve. •Prvi člen nove odredbe ukinja dosedanjo uredbo, ki pravi, da ima delavec pravico do družinskih doklad, in sicer že prvi mesec zaposlitve. Nadaljnji členi govore o novih odlokih, ki zahtevajo trimesečno preizkusno delo v istem podjetju, medno dobi delavec pravico do družinskih doklad. Te družinske doklade so mi normalni družini več kot p>olovico mesečne plače. Tako so p>oljskemu delavcu prav za prav čisto vzeli možnost, da svobodno sam išče in izbira zaposlitev. V primeru, da bi hotel delavec presedlati v drugo ptodjetje, v primeru da .zaradi purevelikega števila delavcev izgubi delo, je vedno v nevarnosti, da izgubi pravico' do družinskih doklad. Poljski delavec ne sme prekiniti svojega dela za več kot pet dni, v primeru, da si išče novo delo, ali ne več kot za 15 dni v primeru odpusta. Ce p® je delavec iz zakonskih razlogov premeščen, izgubi, ptoleg vseh ostalih kazni, ki morejo 2adeti delavca po zakonu o delavski disciplini, celq družinsko doklado za tri mesece. Povprečnemu delavcu, katerega žena ni zaposlena, in ima družino s tremi otroki, znašajo družinske doklade 207 zlotov, kar je polovica njegove mesečne plače (510 »lotov). Zato predstavljajo novi ukrepi veliko in nasilno omejitev svobodne izbire dela. Kongres svobodnih sindikatov Na zaključni seji je drugi svetovni ikongres svobodnih sindikatov sprejel (resolucijo, v kateri obsoja totalitarizem p>o vsem svetu in odklanja predlog Svetovne zveze delavskih sindikatov, ki jo vodijo komunisti, da bi se združili v enotno fronto. Med pravkar zaključenim zasedanjem je Zveza svobodnih delavskih sindikatov sprejela enajst resolucij, v katerih zahteva socialno in politično reformo v korist delavcev p® vsem svetu, zlasti tistih, ki živijo px>d jarmom totalitarnih držav. Ena od teh resolucij je obsodila tudi Titov režim, ker ne dovoljuje svobode združevanja. Zanimivo je, da je ob priliki debate o tej resoluciji zastopnik ameriške konfederacije industrijskih organizacij izjavil, da je Jugoslavija demokratična država. Toda njegova trditev ni vzdržala kritike in njegove trditve so bile pobite. Italijanski zastopniki iz Trsta so jooizkušali doseči, da bi kongres zavzel stališče tudi do tržaškega vprašanja in da bi piodprl italijansko tezo, a v tem niso uspeli. Strahovlada na Madžarshem Madžarska danes doživlja vse najstrašnejše in najžalostnejše stopnje preganjanj. Številna pisma govore o izganjanju srednjega stoja, časnikarjev, izobražencev sploh, trgovcev in obrtnikov iz Budimpešte in ostalih madžarskih mest px>d pretvezo, da so ti ljudje »socialno nevarni«. Starost komunistom ne velja kot ovira za deportacije. Prizanesli niso niti materi bivšega budimpeštanskega župana Evgena Sipocza, ki je imela že 102 leti. Prav tako niso prizanesli niti ljudem, ki so se brez moči zatekli v zavode za slepce, v zavetišča za invalide, v ubožnice za ostarele ljudi sploh, niti neozdravljivo bolnim. Kidrič miri Makedonce Pred dnevi je poročal znani a-meriški novinar Coblentz iz Beo» grada, da so v zvezi z zunanjepolitično preusmeritvijo jugoslovanske vlade nastopile v Makedoniji precejšnje težave. Kmetje so tolmačili Titov govor o reorganizaciji jugoslovanskega gospx>darstva kot znak, da se odstopa od kolektivizacije. Pričeli so razpmščati nepriljubljene obdelovalne zadruge in oblast je le z najstrožjimi ukrepi preprečila, da niso svojih namer uresničili. Resnost omenjenih dogodkov nam potrjuje tudi Kidričev govor, ki se je osebno potrudil v Skoplje na skupščino Zadružne zveze Makedonije, da bi dokazal Makedoncem, »da so kmečke delovne zadruge gospx)darska nujnost prve vrste«. Koliko mu bodo pa Makedonci verjeli, je pa seveda drugo vprašanje. Jugoslovanski režim, in z, njim njegovo gospodarstvo, se nahaja v zagati, iz katere najbrž niti sam ne ve kako se bo izkopal. VsBljeuaniebBgunceu podaljšano Predsednik Truman je podpisal odlok v podaljšanju zakona o vse-ljevanju beguncev v Združene države za 6 mesecev, to je do 31. decembra 1951. Kot je znano, je bil prvotni zakon o vseljevanju beguncev sprejet v letu 1948. Po tem zakonu bi do 30. junija 1950 Združene države sprejele 205 tisoč beguncev. Tega leta so zakon prvič podaljšali za eno leto, to je do 30. junija 1951, im px>večali število beguncev na 341 tisoč. Drugo podaljšanje tega zakona je 'bilo sedaj pjotrebno zato, ker poteka uradni postopek za sprejem beguncev počasi in bi zaradi tega mnogo beguncev ne moglo priti v Združene države. i z G o r i š k <€>§ a ZAŠČITA Važna naloga naših občinskih odborov in svetov Pretekli teden sta pred goriškim prefektom prisegla župana iz Doberdoba ia Steverjana. Gospod prefekt jima je obljubil, da bo šel na roko, kar se tiče imenovanja občinskih tajnikov, veščih slovenskega jezika. Upamo, da ta prefektova obljuba ne ostane samo obljuba, kakor že mnogo prejšnjih. Prav za prav jima je gospod prefekt o-bljubil vse razumevanje, kar se tiče raznih vprašanj, ki se tičejo naših občin. Seveda mora priti to »razumevanje« v poštev tudi za eovodenjško občino. Za poslovanje naših občinskih u-radov je najvažnejša zadeva spoštovanje slovenskega jezika in izvoljeni upravitelji občin so poklicani, da to našo jezikovno pravice dejanski uveljavijo. Ne gre samo za to, da se pošiljajo svetnikom vabila na sejo z dvojezično tiskovino, na kateri pa se imena pišejo v italijanščini, ampak za to, da jr naš jezik enakopraven italijanskemu v vsakem pogledu, sicer napravimo s tem vprašanjem samo luknjo v vodo! Upravitelji naših občin morajo torej uvesti z vso odločnostjo vse tiskovine z dvojezičnim besedilom in izpolnjevati jih v obeh jezikih. Poleg tega morajo uvesti tudi dvojezični sejni zapisnik, da ga bodo lahko tudi sami nadzirali, kar se tiče točnosti zapisovanja podrobnega obravnavanja posameznih zadev in sklepov. Zupani so poleg drugega tudi u-radniki civilnega stanja ali z italijanskim izrazom povedano »uffi-eali dello stato civile«, ker oni vodijo matično knjigo za rojstva, poroke in smrti. Tudi te matične knjige morajo biti dvojezične tako v tisku, kakor v izpolnitvi osebnih podatkov vsakogar, ki je v nje vpisan. Da se bo bikrati vpisovalo, da ■je nekdo dobil ime »Ivan« in ne samo »Giovanni«; da je nekdo »Simčič« in ne »Sirncic« itd. Prav za prav moramo pri tej priliki o-pozoriti na dejstvo, da se slovenski priimki sploh ne smejo potujčevati in da morajo biti vpisani tudi s kljukami ali pa s samimi soglasniki, kakor pač slučaj nanese. V nasprotnem primeru ima prizadeta stranka pravico, da se popačeni priimek sodno popravi. Prav, .leto§ je namreč goriško okrožno sodišče izreklo sodbe, v katerih se pravica do popolnega slovenskega priimka izrecno priznava in poudarja, tudi kar se tiče šumevcev »č«, »š« in »ž«. Nihče naj ne misli torej, da krši zakon, če vpiše v matično knjigo slovensko ime in slovenski priimek, kajti to je njegova dolžnost, Prav tako morajo upravitelji na- ših občin vedeti, da jim že sam člen 6. ustave daje pravico do popolnega upravljanja svojega materinega jezika. Nič ne de, če vlada ni tozadevnega pravilnika še izdala, glavno je, da nam ustava to pravico priznava. Enkrat se bo viada morala vendar odločiti za tak posebni zakon, kakršnega je že dala Nemcem in Francozom. Dvojezično bodi seveda tudi dopisovanje z oblastjo, ker zaščita zakona mora biti popolna, če hočemo doseči, da je povsem učinkovita. Ko sta bili postavljeni občini So-vodnje in Doberdob je celo neki italijanski časopis, ki sicer ne zamudi prilike, da Izliva proti Slovencem svoj šovinistični bes, nasvetoval oblastvom, naj spoštujejo vsaj v naših izključno slovenskih občinah naše jezikovne pravice. Sami naši nasprotniki se torej za,-vedajo, da nimajo pravice zatirati naše materinščine. Zato pozivamo naše občinske odbore in svete, naj se glede tega ne pustijo premotiti prav od nikogar in od ničesar. V današnji demokratični dobi je napravilo človeštvo velik korak naprej glede zaščite pravic človeka: sestavilo je mednarodni zakonik človečanskih pravic, med katerimi zavzema kajpak eno prvih mest pravica do uporabljanja svojega materinega jezika ne samo v domačem krogu, ampak tudi v javnosti. Naj omenimo tukaj tudi izjavo, ki jo je izdal rimski ministrski svet mesca julija 1945, ko je slovesno povedal, da bodo imele vse narodne manjšine v Italiji pravico do uporabljanja svoje materinščine tako v zasebnem kakor v javnem življenju in tudi v odnosih z oblastv.i. Obljubljena je prav za prav Joila tudi posebna avtonomija, ki jo člen 116. ustave tudi predvideva, toda v veljavo pa ni še stopila. iPogumno na delo torej v zavesti, da je potrebno in pravično! 99 5o ci v sp Počitniške kolonije Za otroke občinskih otroških vrtcev so v mestu 4 kolonije, ki delujejo vsak delavnik od 9. do 16. u-re. Za slovenske otroke je kolonri-ja v ulici Croce, ki lahko sprejme 20 otrok. Predvsem so te kolonije namenjene revnim in slabotnim o-trokom, ki bodo poleg hrane dobivali tudi primerno razvedrilo in pouk. Vojna škoda Na občinskem protokolu (občinski urad, soba št. 17) so na ogled od 14. do 18. julija seznami vojnih oškodovancev, ki morajo povrnit} del vojne škode, ker so prejeli prevelike vsote ali pa ker je imela država večje stroške s popravilom njihovih nepremičnin. Mesta za učiteljice otroških vrtcev Goriško županstvo sporoča, da morajo vse učiteljice otroških vrtcev, ki nimajo stalne službe (»non dl rudio«) in žele namestitve na kakem občinskem otroškem vrtcu, predložiti, prošnjo tja mestno občino (»Uffieip del Personale del Mu-eipio«) najkasneje do konca avgusta 1.1. S prošnjo morajo poslati sledeče listine ina kolkovanem papirju: 11 državljanski list (me sme hiti izstavljen več kot pred tremi meseci), t) zdravniško spričevalo (občinskega zdravnika), izstavljeno Jctot prejšnje, I) družinski list, 41 šolsko spričevalo, I) potrdilo o službenih letih in vsa druga morebitna preferenčna spričevala. Učiteljice, ki so bile v službi že v lanskem letu 1956-51, naj predložijo samo zdravniško spričevalo. V prošnji morajo navesti, če želijo poučevati v otročkih vrtcih s slovenskim učnim jezikom! Lepo zveni v »Soči« članek, ki se glasi »Po delu jih boste spoznali«. Lepo bi bilo norčevati se z demokratičnim časopisjem, če bi se ne vedelo, kaj je »Soča« pisala v št. 161 z dne 9. septembra 1950 na strani 2 v članku: »Doživeli so veliko razočaranje.« V peti vrsti v drugem stolpcu je pisala takole: »Zato je pa tudi on. Gino Beltrame, to je tisti, ki je pozabil da je bil izvoljen s pomočjo slovenskih glasov...« Vprašamo vodstvo DFS, s katerimi slovenskimi glasovi je bil izvoljen ■ ta italijanski kominformi-iStični poslanec? Kdo je podpiral »Garibaldijevo glavo« in kdo je agitiral med našim narodom za italijanske kominformiste? Vodstvo DFS ali SDZ? Vemo, da je fronta-še sram te njihove preteklosti, to da kar so sejali, to tudi žanjejo! Da so se nekateri od vodstva DFS poljubljali na votivnem shodu DFS v Standrežu leta 1948 tem italijanskim .kominformistič-nim poslancem, ni naša krivda. In narod ni tega pozabil! K. C. V sito In rešeto... Kot naročnik izza prvih dni na naš časopis »Demokracijo« in istočasno kot reden član SDZ in njen vnet propagandist, ne morem prezreti nobene vrstice, zapisane v našem listu. Tako nisem tudi tokrat prezrl članka »Demokracije« z dne 6. julija 1.1., stran 2., pod naslovom: »Prireditev v Avditoriju«, kjer navaja med drugim: »Vsa čast prirediteljem, ki uvidevajo, da ni njihova dolžnost samo predelati predpisani učni načrt, ampak da je njihova dolžnost skrbeti tudi za izvenšolsko prosvetno delo.« S tem 'Se popolnoma strinjam! Vsekakor pa menim, da bi bilo u-mestno dodati: »po možnosti in sposobnosti posameznih učnih moči«. Jaz osebno — v tolikih letih poučevanja — nisem bil še v vasi, da bi ne bili na šoli vsaj dve prireditvi. Ve kdo krog naše »Demokracije«, kaj pomeni študirati? Prav gotovo! Ne ve pa nihče, kako smo to zimo, od začetka šolskega leta, bdeli pozno v- noč nad knjigo v pripravljanju za pismeni lin ustni izpit, da postanemo stalni učitelji! Ne upoštevam sedaj one osebe, ki se je, ob priliki nabiranja prostih prispevkov za »Božičnico«, izrazila: »Ne dam nič, ker niste nič priredili za sv. Miklavža.« Takim osebam ne zamerim in jih samo pomilujem! Mi pa moramo razumeti duševno stanje inteiektulalea in okoliščine. TROHA Rado, učitelj Opomba uredništva: Seveda upo- števamo vse okoliščine, M morejo ovirati učitelja, da se ne udejstvuje pri izvenšolskem prosvetnem delu, vendar moramo poudariti, da igra važno vlogo pri mnogih le brezbrižnost in malomarnost, kar prav gotovo ne velja za g. učitelja Troho. Gradnja novih šol... Osnutek zakona, ki so ga predložili poslanski abomici trije go-riški odnosno videmski poslanci že lansko leto, predvideva gradnjo novih ljudskošolskih poslopij in poslopij za otroške vrtce v goriški in sosednji videmski pokrajini. Vse stroške bi po tem osnutku krila vlada. Do sedaj je še vse na mrtvi točki. Ce se gospodarske razmere ne izboljšajo, bo vlada težko sprejela te obveznosti in bodo začetni krediti vsekakor zelo nizki. Gre namreč za poslopja italijanskih šol v obmejnih krajih, kjer bi radi razni demokrastjanski poslanci dosegli od strani vlade pomoč za raznarodovanje pristno slovenskih otrok v znamenju proslulega fašizma in nekrščanske demokracije, v času, ko države, med njimi tudi Italija, slovesno podpisujejo mednarodne ■obveze o spoštovanju človečanskih pravic. Naši maturantje Pretekli teden >so naši dijaki končali zrelostne izpite na slovenski klasični gimnaziji. Od 9. kandidatov sta izdelala popolnoma dva: Plahuta Tatjana ia Žabkar Jošt; ostalih sedem pa ima popravljalne izpite y oktobru. Na učiteljišču se je javi lo k usposobljenostnemu izpitu 1 'kandidatov. Dve —- Onesti Vera in Weisenfeld Vida — sta izdelali. 4 imajo ponavljalne izpite, dve sta pa zavrnjeni. Profesorski zbor učiteljišča je z izidom mature verjetno zadovoljen!? Predsednik izpra sevalne komisije na liceju in uči teljišeu je bil prof. Cronia. Prijava novega bivališča Goriška občina sporoča vsem prizadetim, da morajo v smislu zakona javiti anagrafskemu uradu vsako spremembo stanovanja v teku 10 dni. Kdor se tega predpisa ne bo držal, zapade predvideni kazni. Romanje na Sv. Višarje Kdor želi na Sv. Višarje, naj se javi pri p. Fidelisu pri kapucinih v Gorici. Odhod bo 28. julija ob sedmi uri zjutraj .s trga pred kapucinsko cerkvijo. Vrnemo se v nedeljo zvečer. Najprej se peljemo na Belopeška jezera in nato na Sv. Višarje peš ali s spenjačo. Prijavite se čimprej, najpozneje do torka. Naši župani pri prefektu Goriški prefekt dr. Palamara je pretekli teden sprejel v svojem u-tradu števarjanskega in doberdob-skega župana, lei sta uradno zaprisegla in tako začela pravno opravljati svojo funkcijo. Zvišanje cen V preteklem mesecu so cene živil zopet poskočile. Najbolj se je to opazilo pri mesu, mesnih izdelkih in rižu. V primeri z junijerr\ 1938 so v letošnjem juniju cene živil 56-kra.t vfšje. • Predaja državnih arhivov Mešana italijansko - jugoslovanska 'komisija pregleduje te dni v; Gorici državne arhive juridično -upravnega značaja. Člani jugoslovanske komisije so: dr. Karel Me-njak, g. Vojslav in dr. Branko Grubič. Nov davčni sistem Finančni ministeT Vanoni je predložil senatu načrt novega davčnega sistema, po katerem bi državljani plačevali svoje davke ne več na podlagi površine to drugih kriterijev, ki so bili doslej v veljavi, am- Usi i pak izključno na podlagi dohodnine. Vsak davkoplačevalec bo moral do oktobra 1.1. prijaviti na posebnem formularju svoje dohodke iin izdatke. Na podlagi teh prijav bo financa določila višimo davka. Finančna oblastva si pridržujejo pravico ugotoviti resničnost sleherne prijave za dobo štirih let. Prijava dohodnine se nanaša na leto 1950. Obletnica ustanovitve goriške nadškofije 6. julija 1751 je papež Benedikt XIV. s posebno bulo ustanovil goriško nadškofijo, ki je bila pozneje povzdignjena v knezonadškofijo. Lani napovedane velike svečanosti za proslavitev dvestoletnice u-stanovitve goriške nadškofije so letos odpadle zaradi škofove bolezni. Pravijo, da 'bodo slovesnosti pozneje. Postavili pa so že v stolno cerkev dve plošči, ki spominjata na nastanek škofije. Predujem Ministrski svet je odobril zakon, ki je sedaj predložen poslanskj zbornici, o delnem izplačilu posestev in drugih pravic, ki so po te vojni prišla pod Jugoslavijo. V smislu tega zakona bodo lastniki premoženj, ki so bila zaplenjena, ki so prišla pod agrarno reformo, ali ki so kakor koli prešla iz njihove lastnine, v kratkem prejeli nek predujem. Višina tega predujma je predvsem odvisna od vsote, ki jo jugoslovanska vlada da na razpolago italijanski vladi. Ne pridejo v poštev posestva, či-jih lastniki so v prijavi izrecno potrdili, da ne nameravajo prodati svoje zemlje. Ni še znano, po kakšnem kriteriju bodo plačevali ta posestva. Kdo ima pravico biti, porotnik Važno za optante! OPTANTI, KI STE 10. JUNIJA 1940 KAKOR KOLI IMELI SVOJE BIVALIŠČE NA SEDANJEM OZEMLJU ITALIJE (tudi če ne vpisani v anagrafskem uradu!), STE VABLJENI, DA SE ZGLASITE V PISARNI ODVETNIKA Dr. AVGUSTA SFILIGOJA V GORICI, UL. GARIBALDI 9-1., ZA VAZNA BREZPLAČNA POJASNILA. Krmin Ker smo članek o novi maši č. g, Oskarja Simčiča prejeli prepozno, ga objavimo prihodnjič. Števerjan Tudi letos bomo imeli pri nas o-bičajni ples v nedeljo 22. t. m. Vsi ga veselo pričakujemo in vabimo izletnike s Tržaškega in Goriškega. Breskve so zrele in vino imamo prav okusno! Pred plesom pa bomo imeli priliko slišati znani orkester iz Nabrežine, ki bo zaigral nekaj lepih narodnih in umetnih napevov pod lipo, pod našo slovensko lipo! Kdor izostane, se bo kesal, 'ker lepšega veselja in boljšega zadovoljstva si sploh ni moči misliti za, nedeljo 22. t. m.! Prijazno so vabljeni zlasti izletniki iz Trsta na sladke breskve in okusno vino, h koncertu nabrežin-skega orkestra pod košato lipo in na ples. Zadnjič .smo pozvali vse prizadete, naj se vpišejo v seznam porotnikov. Danes pojasnjujemo, da i-majo pravico do vpisa vsi, ki imajo sledeče pogoje: a) italijansko državljanstvo ter uživanje civilnih in političnih pravic; b) dobro nravno vedenje; c) starost nad 30 let in ne več kot 65; d) končno spričevalo srednje šole I. stopnje vseh vrst. Ker ima porotno sodišče (»Corte d’Assise«) po novi preuredbi tudi prizivno stopnjo (»Corte d’Assise d’Appello«), se zahteva za porot-nika te stopnje sodišča, t. j. prizivnega popotniškega sodišča, končno spričevalo .srednje šole II. stopnje vseh vrst. V zakonodajnih zbornicah so sklenili, da ženske ne pridejo v poštev kot porotniki. Ker pa zakon tega izrecno ne izključuje, so mnog) mnenja, da imajo pravico do vpisa tudi ženske. Ker sestavljajo sezname porotnikov občinske komisije, mora vsak župan razglasiti, da velja rok za vpisovanje dva meseca od razglasa. Goriški župan je tozadevni razglas že izdal in rok poteče 31. avgusta t. 1. Pozivamo vse naše ljudi, ki ima jo predpisane pogoje, da roka ne zamudijo, zlasti ker 'je rok za priziv proti izpustitvi iz seznama zelo kratek. Jugoslavija terja davek Jugoslovanska oblastva so na mejnih prehodih izstavila razglas, da morajo dvolastniki, ki uživajo pridelke od lastnine, ki jo imajo v Jugoslaviji, plačati tozadevni davek za vsa tri leta nazaj. Pristojna italijanska oblastva so zavzela korake, da bi dosegla plačevanja davka v obrokih. Sovodnje Kakor je znano, so bili na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta izključili dva svetovalca liste DFS zaradi ožjega sorodstva z drugima svetovalcema te liste. Na njihova mesta sta prišla dva naša svetovalca, in sicer gg. Alojzij Ceu-dek in Roman Caudek. Toda prefektura je ta sejni zapisnik razveljavila, ker je 'izključitev omenjenih svetovalcev po zakonu nedopustna, ker sorodstvo, ki ga ta predvideva, ne obstoja v primeru svetovalcev DFS. Tako sta gg. Jože Batistič in Mihael Devetak zopet člana občinskega sveta, gg. Ceudek in Caudek pa .sta se seveda umaknila. Protii izvolitvi 9 sve tovaleev liste DFS je 9 naših kandidatov na listi »Čebelice« vložilo pravočasno priziv z utemeljitvijo, da je bilo krivično razveljavljenih kakih 80 glasov pri štetju na volitvah. Ker ima sedaj lista DFS le 31 glasov večine, jih bo kandidatna lista »Čebelice« presegla, če se kakor je verjetno, priznajo uničeni glasovi, oddani za »Čebelico«. rod Od srede do srede. V NEDELJO 22. T. M. VSI NA IZLET V STEVERJAN, KJER BO OBIČAJNI PLES ZAČETEK OB 4.h POPOLDNE. PRED PLESOM BO ZNANI ORKESTER IZ NABREŽINE ZAIGRAL POD LIPO NEKAJ NARODNIH IN UMETNIH KOMADOV. DAROViI Dve učiteljici za L 500. volivni sklad: GOSPODARSTVOI Rahljanje zemlje S padanjem dežja se kopičijo v spodnjih plasteh zemlje zaloge vode, ki jo rastline vsrkavajo in ki je potrebna za raztopi jen je hranilnih snovi, da jih rastline lahko u-živajo. Ta voda pa tudi izhlapeva po tako imenovanih kapilarnih, to je lasovitih ceveh. Te cevi so tem večje, čimbolj je zemlja lahka — peščena. S čim večjim tlačenjem zemlje, bodisi zaradi močnega dežja ali pa pod kakim drugim pritiskom (hoja, vožnja), se te cevi tem bolj odpirajo in se tako veča izhlapevanje vode. Praktično povedano: ob suši vidimo zemljo razpokano. Te razpoke so nastale zaradi sesedanja in osušenja zemlje od površine navzdol. Razpoke so tembolj globoke, čim večja je suša. To je znak, da primanjkuje vode v spodnjih plasteh zemlje, ker jo je preveč izhlapelo po imenovanih kapilarnih ceveh. Tako preveliko izhlapevanje vode iz zemlje ubranimo s tem, da površino zemlje zrahljamo v prah ■bodisi a oranjem ali kopanjem, in sicer zadostuje 10 cm globoko. S takim rahljanjem razderemo kapilarne cevi to kakor rečeno — preprečimo izhlapevanje vode. Važno je, da zemljo čimbolj zdrobimo v prah in da to delo opravimo pred-no nastane suša in zemlja razpoka. Tudi je v takem času delo lažje, ker zemlja ni tako trda. To delo je zlasti potrebno v nasadih trt ali drugega poznega sadja, da jih obvarujemo pred sušo. Za taka rahljanja so v prometu tudi razni ročni stroji od 8-10 konjskih sil, s katerimi taka dela laže in hitreje opravimo. Priporočljivo bi bilo, da bi si vsaj več kmetov skupaj nabavilo takšen stroj. Še o koloradskem hrošču Kakor je ibilo predvidevati, se je to škodljivec razširil po vsej goriški deželi. Najbolj okužen pa je kraj zahodno od Plešivega proti gozdu Mogobar, kakor izvemo od osebja Kmetijskega nadzorništva. Tukaj so nekatera kromplrišča naravnost posuta s hroščem in njegovimi ličinkami. Kmetje, složno nastopimo, da u-ničimo škodljivca. Pojdite na Kmetijsko nadzorništvo, kjer dobite brezplačno sredstvo za škropljenje. Pomnite: hrošč se je najbolj razmnožil tam, kjer so stebla pognala po lanskem krompirišču, ker ga tukaj večina kmetov ni nadzorovala. Take poganjke je najbolje izruvati takoj v začetku rašče. 11. JULIJA: V Moskvi skušajo prikazati neuspeh napadalcev na Koreji kot 'uspeh. — Truman je ponovno zanikal vesti o umiku zunanjega ministra Achesona. — V Londonu so slovesno praznovali stoletnico obstoja svetovnoznane časnikarske agencije »Reuter«. — V mednarodni telovadni tekmi je Jugoslavija premagala Holandsko s 192,4 : 184,7 točkami. — De Gaspe-ri je moral priznati v svojem že dolgo napovedanem govoru o Trstu, da se v Trstu ni prav nič spremenilo. — Angleži so nezadovoljni, ker so jih izključili od pogajanj za sklenitev premirja na Koreji. 12. JULIJA: Izvenstrankarski konservativec Petsche je pooblaščen za sestavo nove francoske vlade. — Na Koreji so pogajanja za sklenitev premirja začasno prekinjena, ker komunisti nočejo dovoliti vstopa v Kesong časnikarjem OZN. — Moskva prikazuje, da je začetek pogajanj v Kesongu njena zasluga. — Beograjska »Politika« v odgovoru na De Gasperijev govor glede Trsta poudarja, da izvajajo italijanski iredentisti zloglasno politiko pritiska, pri čemer računajo tudi na pomoč Vzhoda. — Maršal Tito je ob deseti obletnici oborožene vstaje v Crni gori izavil, da se Jugoslavija ni bala groženj niti do zdaj, sedaj pa se jih boji toliko manj. 13. JULIJA: Maršal Tito je v odgovoru na De Gasperijev govor glede Trsta izjavil: »Nikdar ne bodo dosegli tistega, kar hočejo doseči na škodo naših narodov! V tem ne bomo popuščali! Od nas naj ne pričakujejo odstopanja od našega stališča; ne moremo soglašati z njimi, ko govorijo o našem ozemlju, najbolj čistem ozemlju našega slovenskega in hrvatskega naroda ter jugoslovanskih narodov sploh!« — Ni še nobenega sporazuma za nadaljevanje mirovnih pogajanj na Koreji. — Na meji z Bolgarijo je prišlo zopet do ugrabitve jugoslovanskega graničarja. — Filipini zavračajo načrt mirovne pogodbe z Japonsko; tehtni so tudi francoski in angleški pomisleki. — »Nem York Times« zavzema odklonilno stališče do italijanske gonje glede Trsta, ki jo označuje kot revolucijo v čaši vode, in do zadnjega De Gasperijevega govoro o isti zadevi. 14. JULIJA: Korejski in kitajski komunisti so pristali na pogoje vodstva oboroženih sil za nadaljevanje prekinjenih razgovorov za sklenitev premirja. — Italija zahteva od zahodnih sil revizijo svoje mirovne pogodbe, in sicer ne samo glede vojaških omejitev, ampak tudi glede političnih in ozemeljskih določb! — Belgijci se pripravljajo na slovesnosti proglasitve kneza Balduina za kralja, ker je njegov oče kralj Leopold III. sklenil, da se odpove prestolu. — Italijanski finančni minister Pella je podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta; vendar ni več nobena tajnost, da pripravlja De Gasperi razširitev svoje vlade, ki bo v kratkem dozorela. 15. JULIJA: Pakistan vidi v zbi-ranju indijskih čet na svoji meji nevarnost za izbruh vojnih zaplet-Ijajev. — Italijanski liberalci zaenkrat še vedno odklanjajo vladno sodelovanje z De Gasperijem. — Beograjska »Borba« piše, da je italijanski pohlep po tuji zemlji nevarna iluzija. — V Teheran je prispel Trumanov posebni odposlanec Harriman; komunisti so ob tej priliki priredili velike protiameri-ške demonstracije< — Potrjujejo vesti zbiranja sovjetskih čet ob meji s Perzijo. — Kroži vest, da so napravili v Varšavi atentat na sovjetskega maršala Rokosovskega, ki so ga nato ranjenega prepeljali v Moskvo. 16. JlULUA: Italijanska vlada je podala ostavko. — Na Koreji se bližajo sporazumu o dnevnem redu razgovorov; medtem se boji nadaljujejo. -- »Nevo York Times« prinaša v članku »Iredentistične iluzije« temeljiš članek, v katerem trdi, da predstavlja italijansko iredentistično vodstvo dejansko središče napada, vohunstva in pre-vratnosti proti Jugoslaviji, s čimer se postavljajo temelji za dolgoročno politiko Italije proti Jugoslaviji in proti Balkanu sploh. — Harr-rirnan je v Trumanovem imenu ponudil Perziji ameriško gospodarsko pomoč. — Belgijski kralj Leopold III. se je odpovedal prestolu; novi kralj je njegov sin Balduin I. 17. JULIJA: Beograjska »Borba« piše, da so najnovejša odlikovanja fašističnih borcev v Jugoslaviji groba žalitev za jugoslovanske nar rode. — V Franciji še vedno ni rešena vladna kriza! — Novi belgijski kralj Balduin I. je prisegel na ustavo. — Pripravlja se dvostranski sporazum med ZDA in Španijo. — Grčija in Turčija bosta v kratkem sprejeti v Atlantsko zvezo. — Italija je uradno zahtevala od ZDA revizijo mirovne pogodbe. Ut vare i n s t v ar it os t u. gnza Grazzinija moti dejstvo, da so trafike dobite ,nove napise, .ki se razlikujejo od oaih v Italiji. Njega moti tudi, da se redarstvo ne imenuje »Civil Police«, ampak »Venezia Giulia Civil Police«. Njega dalje moti, da je bila pri otvoritvi tržaškega velesejma namesto italijanske (trobojnice razpeta modra vrvica, da je predsednik velesejma koncept svojega pozdravnega govora moral predložiti oblastvom na vpogled in da župan Bartoli sploh ni prišel do besede. Njega nadalje moti dejstvo, da v očigled novih občinskih volitev, in to kljub Cammaratini itezi o .italijanski vr-hovnosti in o pravomočnosti italijanske zakonodaje v Trstu, angio-ameriška vojaška uprava noče dovoliti uveljavljenja zakona o povezavi volivnih list, ki naj bi v občinskem svetu italijanskim nacionalistom zavaroval pretežnost. Ali ta dejstva so v popolnem skladu z duhom mirovne pogodbe! Le da so* se italijanski nacionalisti v Trstu v toliki meri navadili, da na mirovno pogodbo gledajo z ■>-malovaževanjem, kot na nekaj, kar ne obstoja, ali na nekaj, kar je brez vsakega pravnega in političnega pomena. Pa so se torej začudili, kako je sploh mogoče, da ta mirovna pogodba vendarle obstoja!.. Seveda pa ne bodo priznali, da so prav oni sami izzvali potrebo, da se zadeva razjasni. Kajti namesto, da bi se bili zadovoljili s tem, da se pogodba ne izvrši, so naravnost izzvali spor in stavili zavezniška oblastva često pred neugodne in nezaželene alternative. Tako so sami nesmotrno zaostrili položaj e-nako, kakor so si s svojimi neumer-jenostmi v vprašanju šolstva :in u-prave sami skopali jamo in s tem dokazali svojo očitno nesposobnost za upravljanje narodnostno mešanih področij. Tako je prišlo do pomembnega in zanimivega spopada na področju pravosodstva. Parnik »Skystar« je imel nezgodo z neko pomorsko zavarovalno družbo in bi bil moral na podlagi ukaza sodišča v Si-rakuzi biti zaplenjen. V Italiji so mislili, da se more ta ukaz v Trstu izvršiti, ali najprej luški poveljnik in nato glavni državni pravdnik tržaškega prizivnega sodišča sta morala priznati, da siraku-ški ukaz zato mi izvršljiv, ker je Trst izven meja italijanske republike. Tržaško sodišče je moglo izdati samo začasno odredbo. In zakaj? Zato — pravi Grazzini — ker je angloameriška vojaška u-prava tržaškemu sodišču prepovedala izdajati odloke, ki bi bili izvršni v Italiji, kakor tudi da bi izvrševalo odloke, ki jih izrekajo italijanska sodišča. Poglejmo si bliže zadevo. Svobodno tržaško ozemlje temelji na čl. 21 mirovne pogodbe z Italijo. Trst Italiji ne pripada od trenutka, ko je pogodba stopila v veljavo. Trst bi moral upravljati guverner, ki pa še ni imenovan. Ali do imenovanja guvernerja upravlja Svobodno tržaško ozemlje Varnostni svet, katerega organ je Zavezniška vojaška uprava. Vojaška uprava torej ni samo okupacijska oblast, ampak je tudi mandatar javnopravne ustanove. Ona ima svoja pooblastila, ki jih priznava celo italijanska vlada in ki jih ne sme prekoračiti. Zato so njene odredbe g polnim odobrenjem Varnostnega sveta rezale v pravosodje, v upravo, v zasebnopravno in javnopravno zakonodajo. Italijanska zakonodaja velja torej v Trstu, ali samo dotlej in toliko, v kolikor to dopuščajo zavezniška vojna oblastva. Zato so ugovori Enza Grazzinija popolnoma neosnovani. On smatra damaišnje stališče vojaške vlade za posledico Titovega spora s komin-formo in v tem ne greši preveč. 'Do izjave 20. marca 1948 je prišlo zaradi zaskrbljenosti glede daljnje usode Zahodne Evrope v primeru, ako bi Trst padel v komunistične roke. Ali ta nevarnost je sedaj ob-fcutno .zmanjšana. Zato je vse manj razloga za tako. rešitev, -kakršno' je predlagala izjava. Ce pa zaradi spremenjenega položaja za Trst tako rekoč nepričakovano nastajajo nove in mnogo obetajoče možnosti, ali naj se zaradi tega krivi zavezniško vojaško vlado v Trstu? Po Grazziniju iz-gleda, kat da bi to bilo možno. Po njegovih razlagah :bi tudi mi prišli do neverjetnih- zaključkov. Po njegovi sodbi Trsta Italiji namreč ni vzela mirovna pogodba, ampak general Winterton! Po njegovem ločitev Trsta od Italije v sodnem in upravnem pogledu ni posledica mednarodnih dogovorov, ampak samovoljnost angloameriške uprave A področja STO-ja. In po njeni samovoljnosti so tudi železniške knjižice in listki dobili napis an-gloameriške cone. Enako je njena samovoljnost, ako- je proti italijanskim prizadevanjem po izbrisu vsake sledi političnih sprememb zadnjih let zavezniška vojaška vlada bila prisiljena postaviti pregrado med tržaškim in italijanskim pravosodjem s svojima naredbam^ od 18. aprila in 19. junija. Grazzini namreč takole komentira ti na-redbi: Ali bosta ti naredbi sprejeti od 300.000 Italijanov Svobodnega •tržaškega ozemlja? To vprašanje je vredno odgovora, ki bi ga morali dobiti v začetku oktobra tega leta. Ali od kod Grazziniju drznost, da se vriva in vsiljuje kot potonik celokupnega prebivalstva tega področja, ko pa prav dobro ve, da se je izreklo 12. junija 1949 samo 60 odst. prebivalstva za pristaše Italije? V daljnjih člankih, ki so dobili obeležje stalne rubrike lista »Cor-riere della Sera«, zamerja1 Grazzini zavezniški vojni vladi, ali bolje Američanom, da so ob proslavi ob- letnice osvobodit v« povabili jugoslovanskega polkovnika Stamatovica, dočim so leta 1949 na .to svečanost povabili poveljnika italijanskih posadk v Padovi in Vidmu. Dalje zamerja Grazzini, da na tržaški radijski postaji (ali tu moramo pripomniti, da obstojata v Trstu prav za prav dve radijski postaji!) trajajo italijanske oddaje 9 ur, slovenske pa 11 ur. Grazzini pozablja namreč, da slovenske ne veljajo le tržaškim Slovencem, ampak celi Jugoslaviji! Pri tem pa namenoma izpušča navedbo, da ima italijanska postaja poleg omenje-t n ih 9 ur še 3 ure relejnega sporeda iz Rima, skupno torej 12 ur! V članku, ki je izšel v torek 10. julija, gre Grazzini še dalje. Upira se proti temu, da bi se vila na brodovih tržaške luke tržaška zastava in to svoje stališče razlaga v zavestnem protislovju z jasno in izrecno odredbo mirovne pogodbe, češ, da ima italijanska vrhovnost nad Trstom veljavo vse do trenutka, ko se bo Italija odrekla tej vrhovnosti. Grazzini pri svojih či-'talcih očividno predpostavlja nepoznavanje čl. 21 mirovne pogodi be, po katerem je italijanska vrhovnost nad Trstom prenehala točno 15. septembra 1947, kakor je to v ostalem v svojem proglasu z dne 16. septembra 1947 potrdil sam »dobri« general Airey. On pri svojih čitalcih predpostavlja tudi nepoznavanje dejstva, da je s sodelovanjem italijanskih oblastev prišlo, do razmejitve med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem v smislu čl. 2, 3, 4 in 12 mirovne pogodbe. Ozemeljska razdelitev med Italijo in Trstom je torej dejstvo, ki temelji na javnopravni podlagi. In, tudi izjava od 20. marca 1948 izhaja prav s tega dejstva in pripo- Zaključek šolskega leta Glasbene šole S. P. M. V soboto, dne 30. junija je Glasbena šola SPM zaključila redni pouk'za šolsko leto 1950-51 in v torek, dne 2. t. m. je bila v Glasbeni šoli ob prazničnem razpoloženju razdelitev šolskih izkazov. Ob 20. uri .so se zbrali vsi gojenci in gojenke v spremstvu, svojih staršev. Po. kratkem nagovoru je ravnatelj glasbene šole g. prof. Karlo Sancin napovedal nastop gojencev instrumentalnih oddelkov. Nastopili so violinski gojenci: Gabrovec O., Milič V., Majcen S., Grmek P. in Starc J. Poleg teh je nastopilo še 15 .klavirskih gojencev: Umari J., Sancin B., Orel F. (klavir in harmonika), Metzel P., Per-tot M., Colja N., Rudolf S., Tonon M., Rustja H., Maver A., Luin L., Polojac Vlasta in Sonja, Jurca M. in Bolko M. Med temi so nekateri letošnji začetniki pokazali svoje prve uspehe. Glasbena šola, ki deluje šele drugo šolsko leto, je letos pokazala izredne uspehe in to predvsem na mladinskem glasbenem prazniku dne 22. maja 1.1. .v dvorani Audi-toriuma, kjer je nastopilo 33 gojencev, mladinski odnosno šolski godalni orkestrski ansambel ii\ violinski kvartet. Izvajanih je biilo petdeset skladb. Med temi je bilo 16 slovenskih, 12 ostalih slovanskih avtorjev, 14 klasikov in 6 raznih drugih skladateljev. Posebno razveseljiv je bil prvi nastop šolskega godalnega orkestra, ki je dokazal, da temelji na sistematični, resni komorno glasbeni osnovi, ki očitu-je strogo tehnično in muzikalno disciplino že v svojem prvem po-četku. Nič ni čudnega, če pomisli mo, da vzgaja to skupino naš najboljši to priznani komorno glasbeni strokovnjak in izkušen, pedagog prof. Karlo Sancin, ravnatelj šole. Res je, det je trajal ta večer tri u-re, vendar pa nam je nudil jasno sliko ogromnega dela; ki ga je u- čiiteljski zbor izvršil v tem šolskem letu. Nekateri gojenci so nastopil: pozneje še v Radiu Trst II, kjer so ponovno dokazali svoje solidno znanje. V letošnjem šolskem letu se je poleg elementarne teorije uvedel tudi 'tečaj za nauk o harmoniji, nauk o instrumentih in dirigiranje Učni uspehi so povsem pozitivnj in marljivost gojencev vzorna, kar dokazuje izredno nizko število -o-pravičenih odnosno zamujenih učnih ur. Iz teh kratkih podatkov iv. dejansko dokazanih uspehov lahko sklepamo, da vrši učiteljstvo svoje poslanstvo z vneto ljubeznijo in vsem prizadevanjem za čim lepš napredek naše zdrave in glasbeni nadarjene mladine. Zato so pa učni uspehi naj večje plačilo in zad" ščenje za požrtvovalno glasben kulturno delo. Mnogo potrpljenj?, in samozatajevanja je treba učitelju in mnogo dobre volje in vztrajnosti učencem, da se doseže začrtani cilj. Da sloni naša mlada glasbena šola na osnovi sodobnih glasbeno vzgojnih dognanj, smo opazili na sklepnem nastopu 30. junija, kjer smo zabeležili zanimiv način nastopanja gojencev, ki iz ključuje šablonsko in okostenelo pojmovanje tako javnih, kakor internih šolskih nastopov doslej običajnih glasbenih šol. Pogumno in obenem zadostno razpoloženje nastopajočih gojencev je pričalo o uspešnosti tega postopka, ki ima za vsakega gojenca globok glasbeno vzgojni pomen in neposreden pozitiven učinek na n’e-govo duševno razpoloženje in samozavest. Ko so po končanem nastopu gojenci prejeli svoje letne izkaze, so se prisrčno poslavljali od svojify vzgojiteljev z novo pobudo za bodoče delo v prihodnjem šolskem letu. roča sovjetski in italijanski vladi, da bi sklenili sporazum »ki naj bi Svobodno tržaško ozemlje zopet podvrgel italijanski< vrnoi/riosti0 njem razpravljal. Organični statut Pri razpravi o statutu občinskih uslužbencev sta govorila med drugimi dr. Dekleva in dr. Agneletto. Navajamo le nekaj misli iz govora poslednjega. Svetnik dr. Agneletto je naglasil, da je organični statut ogromnega pomena ne samo s stališča tržaških občinskih financ, ampak tudi s strani položaja občinskih uslužbencev. Ze do sedaj je šlo za občinske uslužbence dve tretjini vseh izdatkov (dva tisoč milijonov). V primeru sprejetja organičnega statuta se bodo stroški za občinsko osebje zvišali še za 500 milijonov. Z druge strani pa imajo uslužbenci pri neprestani rasti cen, ki se višajo brei vsake kontrole, pravico priti do izboljšanja svojega položaja. Ali predloženi organični statut ne reši težkega problema, ker ne izloči zla. Potrebna je temeljit« reforma vse občinske uprave. Odpraviti je treba vse nepotrebno delo, ki je bilo za časa totalitarizma in fašizma potrebno, ki pa danes ni več. Občinski uradi se marajo raz-birokratizirati in število uslužbencev znižali, ta/ko da bo imela ob-(konec na 4. tirani) ija. Ko so opravili to dolžnost, so se razdelili v dve skupini: prva — manjša — je šla res gledat mumije, druga — večja — je pa šla pokušat brioa, ki je bil res dober. Ni čuda, če smo peli od Venzona dalje še z večjo vnemo... Ni mogoče povedati nič novega o Belopeških jezerih. Drugi so že, tako lepo opisali te bisere naših Alp, da nam ne preostane nič drugega, kot omeniti, da je bila tisto nedeljo voda še bolj temno modra kot drugače, da je bilo nebo še bolj vedro in da Mangart ni bil še nikoli tako veličasten in tako lep! Ves v snegu in v soncu... Tako lepo je bilo, da človek si res ni želel nič drugega, kot samo gledati in občudovati v miru prekrasno naravo. Tako lepo je bilo, da je utihnila tudi neumorna plavolasa pevka in mir je vladal vse tam do vznožja Mangarta... Na povratku so nas vrli organizatorji peljali do nove vzpenjače, ki te dvigne iz Trbiža na Prečnik. Gori je še nekam šlo, a doli nikakor ne. Naši nabrežinski fantje so si zamislili, da bi lahko vzpenjača odlično služila kot gugalnica. Od sporazuma do uresničenja zamisli je trajalo zelo malo: in vsi so se gugali, a vzpenjača se je u-stavila. Mi, nedolžni, smo pa morali čakati tam gori, med nebom in zemljo, da se je guganje nehalo. Oj, ta nadebudna mladina, kolikokrat pusti nas »stare« na cedilu, tam nekje med nebom in zemljo!... Ko smo vsi srečno dospeli v dolino, smo se spravili v avtobus in . . . vztrajna plavolaska je že začela s petjem. Edinole, da tokrat harmonikaš ni bil več v formi in jo je pustil na cedilu, da je prepevala sama. In pela je do Nabrežine tam pozno v noč... V Vidmu smo se ustavili in E-gon je hotel pozdraviti udeležence izleta v imenu organizacije in se zahvaliti za družbo. A niso ga pustili do besede: prav dobro so vedeli, ba bi bil govoril tam do Nabrežine, tako da bi še plavolasa pevka morala molčati. In še enkrat so organizatorji imeli prav... Hvala Vam Nabrežinci za prelepi dan in nasvidenje na izletu po naši Koroški! Tam bo še lepše, če je to sploh mogoče! Rak ni neozdravljiv Kot zagotavlja dr. Arthur Suther-land, zdravnik v newyorški Memorial Hospital, je danes že 80 do 90 odstotkov verjetnosti za popolno zdravljenje bolnikov, ki imajo Taka na prsih, v grlu, v vratu ali na koži sploh, in se podvržejo zdravljenju v zadosti zgodnjem stadiju bolezni. Med državn opravni položaj STO-ja Dr. 'Ivan Tomšič, profesor meddržavnega prava na univerzi v Ljubljani, je imel v okrilju društva »Pravnik« v Trstu dne 23. junija 1951 predavanje o »Meddržavno-pravnem položaju STO-ja po mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947«. Profesor Tomšič je govoril o tem vprašanju, ki je prav zadnje dni 2opet stopilo v ospredje političnega dogajanja, s čisto pravno-znanstve-ne strani in se je skrbno izogibal kakih prizvokov političnega značaja. Kar pa ni v ostalem nič čudnega, saj se uradna jugoslovanska politika vsaj doslej še ni izrekla niti ini izvajala vseh praktičnih posledic iz načel, ki jih je g. profe-gor Tomšič zagovarjal. Nasprotno! Ponovno je izjavila, da je pripravljena iskati rešitev tržaškega vpra-fianja mimo določb mirovne pogodbe. Te možnosti Se vedno ni izklju- čila. Zato so Tomšičeva izvajanja tem bolj dragocen doprinos k diskusiji o vprašanju STO-ja, ker dokazujejo, da je naša borba popolno realizacijo in ohranitev STO-ja .tudi pravno povsem utemeljena in pravična. Zanimivega predavanja žal kot tednik ne moremo objaviti v celoti, zato se omejujemo na objavo glavnih misli. Profesor Tomšič je uvodoma poudaril, da je vprašanje meddržav-nopravnega položaja STO-ja pomembno s teoretičnega in praktičnega vidika. S teoretičnega vidika je to vprašanje pomembno, ker razodeva, kako mednarodno življenje oblikuje nove ustanove, kadar potrebe to narekujejo, a s praktičnega vidika je pomembno, ker od pravilnega odgovora na to vprašanje odvtoi rešitev onftmtfb proble- mov STO-ja: ustanovitev STO-ja. suverenost, izvedljivost mirovne pogodbe. Nato je v zvezi z znano tezo rektorja tržaške univerze prof. Cam-marate dokazal z obširno argumentacijo nevzdržnost stališča, da STO še ni bilo ustanovljeno in da italijanska suverenost nad tem ozemljem še ni prenehala. Posebnosti 'Ustanovitve STO-ja t, dne 15. septembra 1947 — je nadaljeval prof. Tomšič — so v tem, da ga je ustanovilo z meddržavno pogodbo 21 držav pogodbenic, in sicer 20 zavezniških in pridruženih držav ter Italija. To je pomembno glede trajanja iin prestanka .tega pravnega razmerja. Posamezne države pogodbenice po načelih pogodbenega prava niso pristojne, da samolastno izpremenijo to pravno razmerje. Zato Združene države A-merike, Francija ta Velika Britanija z znano itrostransko izjavo z dne 20. maroa 1948, pravno ničesar niso spremenile na italijanski mirovni pogodbi. Kar se tiče italijanske suverenosti, ne drži trditev, da je suvere- nost Italije nad tem ozemljem še vedno veljavna, »čeprav ni učinkovita«. Po mirovni pogodbi je suverenost Italije nad STO-jem prenehala brez vsakega pridržka, je .torej ugasnila na dan, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo. Do istega zaključka se pride tudi, če se vprašanje prenehanja suverenosti Italije obravnava z vidika razlikovanja med dvema pojmoma: teritorialna suverenost (ki je podobna lastninski pravnici v zasebnem pravu) in teritorialna oblast (ki je podobna posesti v zasebnem pravu). Italija je imela teritorialno suverenost in teritorialno oblast nad iem predelom vse do septembra 1943, torej do časa, ko je Italija brezpogojno kapitulirala. Tedaj je namreč Hitlerjeva Nemčija vojaško zasedla ta predel, zaradi česar je Italija izgubilo nad njim .teritorialno oblast. Nemška oborož. sila je izvrševala teritorialno oblast do maja 1945, ko so ta predel vojaško zasedle zavezniške oborožene sile, namreč jugoslovanska, britanska ln severnoameriška oborožena *ila. Te zavezniške oborožene sile so izvrševale teritorialno oblast, vsaka na svojem zasedbenem predelu, vse do 15. septembra 1947. Vse navedene oborožene sile so izvrševale teritorialno oblast nad ljudmi, ki so bili na tem predelu, po meddržav-nopravnih določbah o vafaški zasedbi. Ves ta čas, torej do 15. septembra 1947, je teritorialna suverenost nad tem predelom pripadala po meddržavnem običajnem pravu še vedno Italiji, čeprav od septembra 1943 dalje Italija ni imela tamkaj teritorialne oblasti. Dne 15. septembra 1947, ko je mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo, pa je nastala bistvena sprememba, tako glede teritorialne suverenosti, kot glede teritorialne o-blasti. Kajti s tem dnevom je prenehala suverenost Italije nad tem predelom po izrecni določbi 21. člena mirovne pogodbe. Po meddržavnem pravu Italiji torej ne pripada več teritorialna suverenost nad tem predelom. Zato ta predel ne spada več K državnemu ozemlju Italije. i Istega dne je prenehalo vojno stanje med zavezniškimi in pridruženimi silami, na eni strani, in med Italijo, na drugi strani, kot to izrecno določa uvod k mirovni pogodbi. Zaito je ta dan prenehala tudi teritorialna oblast treh zavezniških in pridruženih oboroženih sil (jugoslovamske, britanske in severnoameriške). To pomeni, da je prenehala njihova pravica upravljati ta predel kot vojaško zasedeno sovražno ozemlje. S 15. septembrom 1947 je teritorialna oblast nad tem predelom prešla na organe, dolo> čene v mirovni pogodbi. Odtlej so tl organi pristojni po mirovni pogodbi, da izvršujejo pravne norme na tem predelu. Profesor Tomšič je nato obravnaval vprašanje pravne narave STO-ja, ito je, ali je STO država po meddržavnem pravu ali ne1, in je prišel do zaključka, da STO ne spada v nobeno obstoječo vrsto med-državnopravnih oseb, ampak je meddržavnopravna osebo svoje vrste z omejeno samovlado pod kontrolo Varnostnega sveta. (Konec prihodnjič) Desti s tržaškega SEN KRESNE NOČI Ze Shakespeare je v svoji znameniti komediji prikazal, kako se o kresu, to je ob času najdaljših dni in najkrajših noči, odigravajo čudne in naravnost neverjetne stvari. Ljudje postajajo žrtve svojih utvar in stvari končujejo tako. da na primer Titanija najde v oslu predmet svojega občudovanja in se naslanja nad melodijo njegovega 'riganja. Kakor vse izgleda, so tudi naši narodni nasprotniki postali žrtve take čarovnije in mi prosimo svoje čitalce, naj nam verujejo, da nismo nikogar podkupili in da nismo potrošili niti beliča za občudovanja vredni prizor, čigar predigra je končala točno po Shakespearje-vem receptu v razmaku od 30. junija pa do 8. julija tega leta. Seveda ta predigra ni mogla ostati brez učinka in tako nam dnevna poročila javljajo, kako se je gospod De Gasperi pred jato svojih razjarjenih nasprotnikov moral o-pravičevati kot zaloteni petošolec. Kaj čuda torej, da je spričo tolikšnega besnenja postal nesiguren in zajecljal. Tako smo imeli priliko slišati, ali pa se nam je to pod vplivom, čarobnih kresnih noči le tako zdelo, da je najprej svečano naglasil obstoj italijanske vrhovno-sti, takoj za tem pa pokazal, da se mora ta vrhovnost v smislu nesreče 20-marčne izjave šele vzpostaviti, ko na to pristane Jugoslavija. Kako pa naj Jugoslavija in celo po Titovem ostrem izpadu v Titovgradu da svoj pristanek, bi bilo seveda kaj zanimivo vedeti! Seveda računa De Gasperi na neizbežen zlom jugoslovanske diktature, pri katerem naj bi Sovjetska zveza iz obzirnosti do demokri-stjanske Italije držala križem roke in gledala, kako naši italijanski prijatelji pred strmečimi očmi Amerike, Velike Britanije in Francije ki nimajo kaj reči — zopet vzpostavljajo vsaj svoje rapalske meje. v kolikor ne bi pobrali še Dalmacije in Ljubljane, kakor znamenitega leta 1941. Kot glavno oviro pri ostvaritvi te zamisli prikazujejo, čujte! nikogar drugega kot generala Win-tertona, ki po vsem videzu ne bi bil prav navdušen ob pogledu na italijanske bersaljerje, ki bi jih ob zvokih fanfar pripeljali v drugi izdaji vojne ladje »Audace«, da se izkrcajo na obali pred mestno hišo, kjer bi jih pričakali z enim od tolikih spontanih govorov, ki dovršeno privrejo iz ust naših mestnih očetov. Na ta način bi pač do živeli drugi plebiscit generala Pe-pina Garibaldija, s preko 200.000 podpisi, overovljenimi po javnem beležniku na podlagi verodostojnih osebnih izkaznic in notarskih aktov, glasbe, orkestrov, plesov; razni drugi prizori bi zasenčili vse čudeže Luna-parka, da ognjemetov zračnih akrobacij in podobnih krasot sploh ne omenimo. Da Jugoslavija klone, zato se trudijo dovolj naši vedno podjetni nasprotniki, tajni po vrsti ljudi, ki sodelujejo, in tajni po sredstvih, ki prihajajo do izraza, tako da izgleda, kot da so vse to pojavi take bolne atmosfere. In sedaj še nova senzacija, ki nam jo prireja Enzo Grazzini v »Corriere della Sera«: Ako si general Winterton hoče še enkrat zaslužiti naklonjenost »razočaranih Tržačanov« — mi bi hoteli vprašati Grazzinija, ako bi nam velikodušno odgovoril, kateri so ti »razočarani Tržačani«? — tedaj naj prekliče odredbo o tržaških oktobrskih volitvah in uvede povezavo list ali »apparentamento«. General Winterton bi ga moral uvesti »at the pistol’s point«, kakor bi to rekel Galsworthy (»Floivering Vil-dernen«) po nalogu Enza Grazzinija. To se pravi, tržaške volitve bi morale potekati v vse večji meri po receptu znamenitih volitev iz leta 1949, z ukinitvijo volivne pravice, z izpopolnitvami volivnih seznamov in z dovozi »tržaških volivcev« in šele tedaj z »apparenta-mentom« ter z že preizkušenimi procedurami in zastraševanjem, na katere bi moral pristati general Winterton, »at the pistol’s point«, in v tem primeru bi se mogli nadejati, bi prišla v polni meri do izraza volja tržaških volivcev. Načelo samoodločitve bi se spremenilo v načelo »mi (razume se iredentisti) odločamo sami«. Kako pa naj bi pri tem, po zaslugi koreografij italijanskih bersaljerov, pred, njimi klecnila Titova Jugoslavija ter zapustila področje B Svobodnega tržaškega ozemlja, vprašati to gospoda Grazzinija bi zanj bila žalitev. Smer, ki so jo ubrali naši iredentisti, je brez dvoma zelo, zelo, zanimiva. Zato ponavljamo najsve-čaneje, da za vso to, tako zabavno in poučno prireditev res nismo dali niti počenega groša. PRAH m SPOMLADANSKEGA ZASEDAMA občinskega sveta v Nabrežini TMe občinske zadeve {Nadaljevanje s 3. strani) čina manjše število dobrih in dostojno plačanih uradnikov. Ali sedanji občinski odbor ni naklonjen taki reformi, ker hoče, ohraniti tudi v Trstu upravne metode italijanskih mest. Tudi ni bil čas, sedaj v predvolivni dobi, priti pred mestni svet z organičnim statutom in izsiliti njegov sprejem, brez temeljite diskusije. S tem se je dalo priliko nekaterim strankam, da izkoriščajo statut za svojo volivno propagando. Svetnik dr. A-gneletto je nagla šal, da vidi zato v tem statutij samo začasen pro-vizorij. Slovence v občinske službe Diskusijo o občinskih uslužbencih hoče pa uporabiti, da ponovno opozori župana, občinski odbor in ves občinski svet, da so bili tržaški Slovenci in Hirvati načeloma držani stran od občinskih služb. Pravijo, da je nekaj uslužbencev, ki zna slovensko. Ne gre zato, ali kak uslužbenec, morda celo begunec, zna par besedi slovensko ai^ hrvatsko. Ampak gre zato, da Slovani, ki so v Trfijfu doma, pridejo tudi pri občini do dela in kruha sorazmerno njihovemu številu. Za-ito je naglasil dr. Agneletto in v, imenu teh Slovencev dn Hrvatov ponovno apeliral na večino in zahteval zanje pravico, da se tudi slovanskemu prebivalstvu odpro vrata v občinske službe. Dr. Agneletto je zaključil, da želi slišati od mestnega odbora, kakšno je njegovo stališče v tem za Slovenep, in Hrvate tako važnem vprašanju in da bo od tega stališča zavisel njegov glas. Preteklo sredo, dne 11. t. m., ob 17. uri se je sestal občinski svet v Nabrežini k prvi seji pomladanskega zasedanja. Takoj v začetku seje je k otvoritvi spregovoril par -besed g. župan, ki je občinskim svetovalcem pojasnil o delu za o-premo naše sejne dvorane in sporočil, da je znesek za te izdatke poklonila ZVU. Nato se je svetovalec g. Ma.rizza zahvalil ZVU zq naklonjeni prispevek za gradnjo sejne dvorane. Dalje je predlagal, naj se izreče zahvalo tudi učiteljstvu osnovnih šol v občini za izredno lepe uspehe, dosežene v preteklem šolskem letu, kar je bilo posebno razvidno iz zaključnih šolskih razstav. Po prečitanju zapisnika zadnjih dveh sej je svetovalec g. Rubieri iz Devina protestiral proti zadnjemu sklepu občinskega sveta glede bodočih novih nameščencev pri občinski upravi, ki bi v skladu s sklepom občinskega sveta morali obvladati oba jezika, češ, da domačini razumejo itak vsi italijanski. Svetovalec g. Bandini se je pa obregnil ob predolgo čitanje zapisnikov v slovenščini; po njegovih izjavah bi bilo najbolje, ako bi se pri sejah govorilo in pisalo zapisnik le v italijanščini. Odbornika g. Skerk in g. Terčon sta mu primerno odgovorila. Zares drzna sta naša italijanska občinska svetovalca! Svetovalec g. Ma.rizza je vprašal nato župana, kako je zadeva z '.-gralnico v Sesljanu. Zupan je odgovoril, da do danes še ni prejel odgovora, da pa bo na prihodnji seji glede tega dal točen odgovor. G. Bandini vpraša, kaj je z novimi stanovanjskimi hišami v Stivanu in Nabrežini-Kamnolomu in graja občanski odbor, da se premalo zanima za ta pereči problem. Zupan mu je pojasnil, da za hišo v Stivanu ni pristojen občinski odbor, pač pa zavod ljudskih hiš v Trstu. Kljub temu se je odbor že veliko prizadeval, da bi to gradnjo spravil v tek, a izgleda, da pri ljudskih hišah nekaj ni v redu. Glede hiše v Kamnolomih je odbor šele pred dnevi prejel končno odobritev od ZVU. Svetnik Bandini s tem odgovorom ni bil zadovoljen. Pri drugi točki dnevnega -reda je odbornik Terčon pojasnil, da se tarifa za občinsko už it.ni.no -menja dvakrat v letu, in to na predlog posebne komisije pri področnem •nAiiSlupaspMd Prešlo se je nato na tretjo točko dnevnega reda o odobritvi dodatka k uslužbenski lestvici občinskih nameščencev. Odbornik Gratton je, pojasnil, da se je to že pri eni prejšnjih sej odobrilo, a področna uprava je sklep občinskega sveta le deloma odobrila, deloma pa črtala. Zaradi -tega je občinski svet sprejel nov predlog k -tej lestvici, po katerem ni potrebno, da imajo višji občinski uradniki šolsko izobrazbo višje srednje šole, pač pa Usposobljenostni izpit na trgovski akademiji 'Pripuščenih je -bilo 10 rednih in 3 privatisti. Izpiti s-o trajali od 2. do 12. julija; izdelali so: Daneu Lavra, Gasperi Manija, Pirc Marija Pija in Puntar Edvarda; popravni izpit v jesenskem roku ima 5 rednih učencev in 3 privatist, en redni učenec je bil odklonjen za eno -leto. Važno za kmetovalce 1 Obveščamo kmetovalce, da zapade 21. julija rok za vlaganje prošenj na Področno kmetijsko nad-zorništvo (ulica Ghega št. 6-1., tel. 88-73) za podelitev prispevka za zidanje kleti! da za iste zadostuje, ako hočejo priti na višje položajno mesto, da imajo nižjo srednjo- šolo z najmanj tremi leti* službe. Pred zaključkom seje je župan predložil občinskemu svetu v razpravo zadevo trga pred postajo Na križišču. Ker so tam same s-tene in kamenito zemljišče, se je is,to, še pred časom prodalo različnim prosilcem. Sedaj -so pa občinski tehniki dognali, da bi zemljišče pred to postajo prav za prav ne smeli prodati, ker bi tam morali napraviti obsežen trg. Ker je pa prav tam že nekdo začel pripravljati gradnjo stanovanjske hiše, bi moral v tem primeru občinski svet dati dotičnemu drugo zemljišče, a za delo, ki je tam že napravljeno, bi morala občin« plačati 800 tisoč lir odškodnine. Za pripravo trga pred postajo bi pa morala občina potrošiti približno 5 milijonov lir. K razpravi so se oglasili svetovalci za in proti predlogu, a ker denarja ni -niti za odškodnino, a še manj za ureditev trga, je občinski svet z večino glasov sklenil, da ostane prejšnji sklep občinskega sveta v veljavi. Sestanek okrožnega odbora in zaupnikov S D Z za dolinsko obCino Seja širšega odbora SDZ za dolinsko občino dne 15. t. m. je imela namen, pritegniti k organizacijskemu delovanju še vasi: Ricmanje, Gračano, Boljunec in Mačkov-lje, ter osnovanje volivnega odbora Slo-, venske narodne -liste. 'Zastopnik glavnega odbora SDZ za STO dr. J. Jež je prikazal v svojem obširnem poročilu ozadje najnovejše gonje italijanskih političnih strank proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju in poudaril v, tej zvezi pomen, ki ga imajo za nas jesenske upravne volitve. Člani odbora zatrjujejo, da bo najboljši odgovor italijanskim iredentistom prav ta, da z vsemi razpoložljivimi močmi in s Slovensko narodno listo stopijo v volivno borbo, da prepričajo Slovence, da oddajo svoje glasove listi, katere svetovalci bodo pošteno zagovarja li skupne koristi vseh občanov. Osnovan je bil nato volivni od bor SNL za dolinsko občino, v katerem so zastopane vse vasi obči ne im ki bo vodil celotno akcijo, organizacijo in propagando za volitve. Odbor bo naknadno spopol-njen. in za nabrežfnsko občino Preteklo nedeljo popoldne se je sestal v Sesljanu okrožni odbor SDZ za občino Devin - Nabrežina. Sestanku so prisostvovali tudi za upniki naše organizacije iz vseh vasi v občini ter g. dr. J. Agneletto to prof. Rudolf od glavnega od -bora SDZ. Sestanek je atvoril g. Terčon iz Nabrežine, kateri je podal daljše poročilo o delovanju naše organizacije ter o glavnih občinskih zadevah. Poročilu je sledila daljša razprava, v teku katere so posamezni zaupniki prejeli glede vseh vprašan) podrobna pojasnila. Sledilo je nato poročilo o stališču na še organizacije glede na prihodnje občinske volitve. Pretresli in proučili smo položaj in vse možnosti. Razprave so se udeležili vs-i prisotni zaupniki, kateri so podali verno sliko vsak iz svoje vasi. Prisotna člana glavnega odbora dr Agneletto in prof. Rudolf sta prisotnim pojasnila stanje in položai celotnega našega ozemlja. Na podlagi res širne razprave je zbor zaupnikov soglasno sklenil da se za prihodnje vollitve ne bf[ vezal z nobeno politično skupino ki ni vključena v Slovenski narodni listi. Postavila se bo zaradi tega sklepa t-udi v naši občini Slovenska narodna lista, v kateri najdejo možnost udejstvovanja vsi zavedni Slovenci, ne glede na politično prepričanje, le da se izjavijo, da so ,za popolno ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot ga predvideva miirovna pogodba. Po tem sklepu je bil izvoljen volivni odbor za Slovensko narodno listo za nabrežinsko občino, katerega bodo izpopolnili še člani SKS2) in zastopniki skupine Neodvisnih Slovencev. S pozivom, naj se dobro pripravimo za prihodnjo volivno borbo, je predsednik okrožnega odbora zaključil sestanek. Šolsko letovanje SDD v Devinu Vodstvo šolskega letovanja SDD v Devinu sporoča staršem, da so otroci prispeli srečno v Devin in da se odlično počutijo. V prihodnji številki našega lista bomo objavili glede tega obširen članek. Prav tako bomo v prihodnji številki javili podrobnosti o mladinskem letovanju v Repentabru, ki ga SDD pripravlja za mesec avgust. Koncert ameriške godbe Tudi letos bo prišla v Trst godba letalstva Združenih držav. Godba, katero vodi podpolkovnik George S. How,a)rd in ki šteje skupno s pevskim zborom »Singing Ser-geants« 85 članov, bo priredila dne 20. julija ob 20. uri na gradu pri sv. J-u-stu koncert pod pokroviteljstvom poveljnika TRUST-a generala Edmunda S. Sebree-a. Vstop prost! V Nabrežini 6-1 za samce V nedeljo 8. t. m. se je -odigrala napovedana nogometna tekma med skupinama samcev in oženjenih. Ker je potrebno, da se take »slovesnosti« vsaj zabeleži v časopisju, podajamo tu bežen pregled poteka tekme. Med in po igri ni prišlo do incidentov niti med občinstvom niti med igralci, kar je znaik zrelosti e-nih in drugih. Rezultat igire je bil 6 : 1 v korist samcev in na žalost oženjenih. Zlobni jeziki trdijo, da bi ig-ra lahko iztekla povolneje -za oženjene, da pa so ti baje v zadnjih časih preveč trošili svoje energije v treningu. S skupino oženjenih je igralo par »veličin«, kateri so prav za prav rešili položaj. Saj so imeli za vratarja »impozantno« osebo, ki je zakrila dobršen del vrat; če vratar ni mogel obraniti vseh napadov, je bilo zato, ker ni mogel biti hkrati že tam, kjer je bil, in tam, kjer je žoga v mrežo letela. Oči-vidno je bilo, da so bila vrata- prevelika! K sreči je bila obrambna črta- silovita, saj je -odbijala žogo s -tako srditostjo, da je kar odletela, če ji je sploh prišla pod noge, Omembe vredni so -tudi: g. Primc { ki je napel vse sile in pripomogel k reševanju položaja iz -dvema dobrima »cmokoma«; g. Gregorič, ki je s svojo obzirnostjo do nasprotnika prihranil marsikateremu samcu daljše lečenje; morda mu je bila sireča mila prav zaradi te obzirnosti do bližnjega, da je vendarle enkrat uspel doseči žogo in jo nežno pognaiti v mrežo- in zabiti edini častni gol. Dalje je dr. Gorjup, ki je pokazal toliko dobre volje, bi kmalu pognal v mrežo ne samo žoge, pač pa tudi svojo... nogo. Morda je upal, da bi mu sodnik s tem priznal dva gola. Od skupine samcev je vredno o-meniti vratarja, ki je -zelo pazil na estetiko in mu je kljub temu, ra- zen enkrat, uspelo -tudi žogo ujeti. Pridno je tekal za žogo, čeravno jo je le redko kdaj dohitel, tudi g. Floridan. Na žalost se ni mogel, zaradi prevelike br-zine, pravočasno ustavljati. Na-spr-atnik, ki mu je h<} -tel dobrohotno pomagati pri zmanjšanju brzine, ga je' »smrtno« ranil v nogo. Po zdravniških poročilih izgleda, da bo za -delj časa izločen iz raznih hajk. V ostalem so samci pokazali svojo nadmoe in »visoko« tehniko ter požrtvovalnost. Sodnik je hotel biti vseskozi nepristranski in je vedno pazil, da se je znašel prav na nasprotni strani igrišča, da ni motil igre -z nepotrebnimi prekinitvami. Ce že ni mogel drugače, je včasih prav diskretno zažvižgal; opazilo se je, da mu je bilo pri tem težko pri srcu. ■Ob koncu moramo omeniti, da je -bilo za ito igro veliko navdušenje med ogromnim občinstvom pristašev enih in drugih. Po igri pa, kot se to spodobi, so zaključili veliki nogometni dogodek z dobro kapljico. DAROVI V spomin umrlega dečka Aleksandra Trošta, učenca I. razreda osnovne šole, daruje tvrdka »Trans- koloniale«, 6.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu. SDD izreka -družinama Trošt in Kosmina sožalje ob priliki izgube sinčka oziroma nečaka Aleksandra. ZAGREBČAN, 20 -let bivajoč v Kanadi, star 44 let, kuhar, ■želi spoznanja z gospodično, Slovenko ali Hrvatico, staro ,>d 30 do 40 let, veščo gospodinjstva, v sv-rho ženitve. Ponudbe poslati upravi lista pod značko »Zagrebčan«. Mizarji I kmetovalci f podjetniki « Deske smrekove, mact-snove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. CALE* 90441 T R S T Visla Sonnino, 2 4 Obiščite gostilno PRI FIGOVCU" T R S T U LICA c. GHEGA 3 Tam dobite pristna 99 CENE UGODNE I POSTREŽBA SOLIDNA . Odgovorni Urednik: dr. Janko Jet Tisk• : ti*k*rn» »ADRIAt, d. d. ▼ Trsta Naša zavarovalnica U M I 0 II ustanovljena 1.1828 je ena prvih v Evropi Generalno zastopstvo Trst, ul. Commercialc 3 Hlače in letne obleke iz mako bombaža in volnene fresko l ii Imnati izberi - po nalnižiili cenah Bil MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Copso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) U RARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE v v • • •« * V' " > Y < O v 1 - lili I IV?*’ tel k! 1 I 9UT0G95 je najboljša izpopolnitev tekočih plinov Ičromn predstavnike ^ A*J, V-J in trgovske potnike za VIDEM TRŽIČ GORICO IN TRST Bratje RO S SO HI Copso Garibaldi 8 - Via Cunicoli 13 Tvrdka C^I | 1 J S Najuspešneje in najhitreje V—✓!. ^J posreduje pošiljanje Lastnik Aleksander Goljevšček darilnih paKeiOV ameriških I m d o p t - E x p o p t roi,kov v domovin» , „ Zahtevajte pojasnila 1 Trst - ul. Torrebianca 27 - Tel. 24*467